a**" VESTNIK
LETO I
KOPER, 17. AVGUSTA 1956
ŠTEV. 40
VSEBINA
Objave občinskih ljudskih odboiov
Občina Sežana
—	Statut občine Sežana Občina Piran
—	Družbeni plan občine Piran za leto 1956 Občina Pivka
—	Odlok o obveznem fluorografiranju (rentgenskem slikanju) prebivalstva na območju občine Pivka
— Odločba o določitvi odstotkov za izračunavanje plačnih skladov trgovskih podjetij in trgovin ter gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Pivka
Krediti kmetijskih organizacij
Imenovanja občine Piran
Register gospodarskih in zadružnih organizacij
Objave občinskih ljudskih odborov
OBČINA SEŽANA	P°vir
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev	(Uradni list FLRJ	št.	26-269/55) je ob- Sežana	(del)
činski ljudski odbor Sežana na seji 29. maja 1956
sprejel	Salež (del)
SKLEP	Skopo
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE SEŽANA Z DNE 9. FEBRUARJA 1956
ŠT. 01/1-794/1, TAKO, DA SE PREČIŠČENO BESEDILO TEGA STATUTA GLASI:
STATUT OBČINE SEŽANA
1.	OBČINA SEŽANA
Štorje
1.	člen
Občina Sežana je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine.
Občina Sežana je v sestavu okraja Koper.
2.	člen
Območje občine Sežana obsega:
1.	Mesto Sežana
Štanjel
Tomaj Trebče (del) Uto vi j e -
Veliki dol Veliki Repen Veliko polje
Voglje (del)
Povir, Brestovica pri Povirju, Gorenje pri Divači
Dane pri Sežani, Orlek, Šmarje pri Sežani
Skopo
Čehovini, Dolenje, Gradišče pri Štjaku, Krti-novica, Nova vas, Poljane pri Štjaku, Rav-nje, Razguri, Selo, Što-maž, Štjak, Trebižani, Večkoti
Majcni, Podbreže, Sena-dolice, Štorje Čipnje, Lisjaki, Lukovec, Štanjel Tomaj
Dobravlje, Grahovo brdo, Utovlje Veliki dol
Jakovce, Tabor, Veliko polje, Vrabče Dol pri Vogljah, Voglje, Vrhovlje
Katastrska občina: Sežana (del)
2.	Druge katastrske občine
Katastrske občine:
Avber
Bazovica (del)
Dutovlje
Erzelj (del)
Griže
Gaberje (del)
Gropada (del)
HruŠevica
Kopriva
Krajna vas
Kazlje
Križ
Kobdilj
Koboli
Merče
Pliskovica
Naselje:
Sežana
in naselja:
Naselja:
Avber, Gradnje, Ponikve, Raša
Lipica
Dutovlje, Godnje, Kreplje
Erzelj (del), Kodreti
Bogo, Griže, Mahniči, Sela
Dolanci
Hruševica
Kopriva, Brje pri Koprivi
Krajna vas
Križj Filipičje brdo, Še-pulje
Kobdilj
Koboli
Merče, Plešivica, Žirje
Kosovelje, Pliskovica
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ab pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, izvzemši pravice in dolžnosti, ki so z ustavo ali z zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tiste pravice in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je agotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni n v okviru enotne ureditve socialistične demokracije federativne ljudske republike Jugoslavije.
Stran 366
URADNI VESTNIK
Štev. 40 — 17. avgusta
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja.
Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je najvišji organ oblasti v občini Sežana v mejah svojih pravic in dolžnosti.
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki upravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno zboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
—	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrpbe občine;
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
—	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
—	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
—	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor to ni izrečno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij;
—	določa organizacijo in poslovanje občinskih or-
ganov in zavodov, ter skrbi za zakonitost njihovega dela;	'
—	organizira komunalne in druge občinske službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva;
—	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj ;
—	skrbi za socialno varstvo;
—	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
—	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;
—	skrbi za javni red in mir v občini;
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine Sežana izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in
dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	^neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor to ni dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih organov kršene njene, z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina Sežana ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in drugih družbenih organizacij in zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno po**'OČ državnim organom.
18.	člen
Občina Sežana je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v mestu Sežana.
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 367
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II. Občinski ljudski odbor
1.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor ima 27 odbornikov.
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, Ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper.
24.	člen
Občinski ljudski odbor samo na seji:
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejema odloke;
3.	sprejema občinski družbeni plan in proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	sprejme regulacijski načrt občine in njenih naselij ;
5.	obnavnava delo svetov in drugih organov ljudskega odbora in daje smernice za njihovo delo;
6.	razveljavlja ali odpravlja akte svojih svetov in upravnih organov, ki so bili izdani izven upravnega postopka;
7.	daje pripombe k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regulacijskemu načrtu;
8.	sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora;
9.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane odborniških komisij;
10.	voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika;
11.	odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov;
12.	razpisuje volitve za posamezne ljudske odbornike;
13.	ustanavlja gospodarske organizacije in zavode;
14.	izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in upravnikov (direktorjev) zavodov;
15.	odloča o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila gospodarskih organizacij;
16.	odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
17.	postavlja in razrešuje tajnike ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje;
18.	odloča o organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
19.	sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
20.	razpisuje občinski referendum;
21.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev;
22.	opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji.
25.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastni pobudi ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe boljše in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
26.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora.
27.	člen
Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina.
Občinski statut sprejme ljudski odbor z večino glasov vseh odbornikov.
28.	člen
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
29.	člen
Natančnejše določbe za svoje delo na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom.
30.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v 'Uradnem vestniku okraja Koper*.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje, oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
31.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega . odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
32.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana
Stran 368
URADNI VESTNIK
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
33.	člen
Občinski odbor ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno imunitetno komisijo, ki ima tri člane;
2.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov; ^
3.	komisijo za gospodarstvo, ki ima pet Članov;
4.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet članov ter
5.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima tri člane.
Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne
komisije.
34.	člen
Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja oziroma postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje, postavi oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora in postavlja tiste uslužbence, ki jih ne postavi ljudski odbor.
Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru.
35.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteya od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
36.	člen
Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih od-borniških komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
37.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
38.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegove delovno področje.
39.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
40.	člen
Ce misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven pravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vrašanje ljudskemu odboru, da o tem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
41.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
42.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
43.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v, potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
44.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če je na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
45.	člen
Predsednik ljudskega odbora izdaja ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini in naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora in njegovih organov.
Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti tajnika ljudskega odbora, da izdaja naloge ljudski milici ljudskega odbora in njegovih organov.
46.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
47.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
48.	člen
Ljudski odbor ima podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, v mejah, ki jih določi ljudski odbor.
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 369
49.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti.
5. Sveti
I)	Sestava in področje
50.	člen
Občinski ljudski odbor Sežana ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
2.	svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
3.	svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dvanajst članov;
4.	svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
5.	svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
6.	svet za šolstyo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
7.	svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
8.	svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
9.	svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
10.	svet za socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
11.	svet za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov.
51.	člen
Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ.
Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva, turizma, lova m
ribolova.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa, cest in druge komunalne zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic
državljanov.	,	, ,
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela m
posredovanja dela.	^	.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvojaške vzgoje v šolah.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja
prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje, splošne predvojaške in izvenarmadne
^Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva in druge zadeve socialnega varstva.
Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine.
59 člpn
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed
svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov.
Ce predsednik sveta ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Koper in občine Sežana ne morejo biti člani sveta.
Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih.
2)	Pravice in dolžnosti
53.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi v!šjih državnih organov in smernic, ki so jih izdali za to upravičeni organi za izvrševanje teh predpisov, skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, nastavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano potrditev oziroma pritrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
8.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsak drug akt sveta, razen če je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko spremeni s svojim aktom ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah.	^
Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.	. j i
Ce ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
54.	Člen
Sveti odločajo v upravnem postoku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora.	- . . ,
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča
svet v upravnem postopku.
Svet odloča s sklepom v upravnih zadevah, upravno odločbo pa izda upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za te zadeve.
55.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodom, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje
pripombe in predloge.	. ,	.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti
Stran 370
URADNI VESTNIK
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
56.	člen
Ce kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
3)	Delo svetov
57.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti šef ustreznega odseka oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
58.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od šefa odseka oziroma od šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta.
59.	člen
O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal drugo administrativno delo v zvezi z delom sveta.
60.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
61.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
62.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
63.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
64.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
65.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločb.
6.	Upravni organi
1)	Vrsta in pravice
66.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: oddelki, odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
67.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja, izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanja zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
68.	člen
Upravni organi občinskega ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali drugega posameznega organa občinskega ljudskega odbora.
69.	člen
Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku.
Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
70.	člen
Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Administrativno poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora.
71.	člen
Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko odseki, referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.
2)	Tajnik ljudskega odbora
72.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeljuje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije.
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 371
Ce svet oziroma komisija to odkioni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
73.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih odsekov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če mislih da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih državnih organov ali z odloki ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
5.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora;
6.	izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev^ za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek zaradi prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov.
74.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Ce misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
75.	člen
Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom odborniških komisij.
79.	člen
Na čelu posameznega odseka je šef odseka; na čelu drugih upravnih organov pa šef uprave oziroma zavoda ali urada.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
b)	Delovno področje
80.	člen
Odsek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega (asa v gostiščih; vodi knjige državljanjskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti m s službo pro-tiletalskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva; upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih dejavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje; opravlja druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih odsekov.
Odsek za splošne zadeve izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
81.	člen
Odsek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana in upravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-raču-novodskega poslovanja državnih organov, zavodov in skladov na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženj sko-pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
V	sestavu oddelka za finance je občinska uprava za dohodke.
82.	člen
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa gradbeništva, vodnega gospodarstva, lova in ribolova); urbanizma in komunalnih zadev; socialnega zavarovanja del in posredovanja dela.
V	sestavu odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat.
83.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
84.	člen
3)	Upravni organi občinskega ljudskega odbora
a)	Temeljni upravni organi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Sežana ima tele odseke:
—	odsek za splošne zadeve,
—	odsek za finance,
__odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat.
78.	-člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora: pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
85.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma
Stran 372
URADNI VESTNIK
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge - upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno.
86.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnosti pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali z odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko direkciji da lastnost pravne osebe.
87.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo: zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Odsek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
88.	člen
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje določb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
89.	člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
(
4)	Sefi odsekov in drugih samostojnih upravnih
organov
90.	člen
Šefi odsekov in drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku od-sločil ljudski odbor, izda odločbo šef odseka.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
91.	člen
Šef odseka oziroma drugega samostojnega upravnega organa poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7.	Posebni občinski organi
Sodnik za prekrške
92.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh piekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug
državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
93.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo zveznega državnega Sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole zveznega državnega Sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse, vendar pa taka oseba lahko, ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu od izvolitve napravi strokovni izpit.
8.	Krajevni uradi
94.	člen
*
Da bi bile določene upravne službe bližje prebivalstvu, ima občinski ljudski odbor tele krajevne urade:
1.	V Dutovljah za območje naselij: Dutovlje, God-nje, Kreplje, Avber, Gradnje, Ponikve, Raša, Kopriva, Brje pri Koprivi, Krajna vas, Kosovelje, Pliskovica, Skopo, Tomaj in Veliki dol.
2.	V Štanjelu za območje naselij: Štanjel, Čipi, Lisjaki, Lukovec, Hruševica, Kobdilj, Bogo, Mahniči, Koboli, Kodreti, Dolanci, Čehovini, Dolenje, Gradišče, Krtinovica, Kovači, Ravnje, Selo, Štjak, Trebižani in Večkoti.
Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor.
Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat.
Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi.
95.	člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
1.	vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih;
2.	izdaja živinske potne liste;
3.	opravlja poslovanje za krajevni odbor;
4.	sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor;
5.	opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor.
96.	člen
Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora.
9.	Uslužbenci ljudskega odbora
97.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.	*
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonite smernice ali naročila. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, pigment ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s teh hudo oškodovali državni interesi.
V takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti piedsednika občinskega ljudskega odbora ter predsednika ali tajnika Okrajnega ljudskega odbora Koper.
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 373
98.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta pri organih občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper.
Ce v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi se šteje, da je pritrditev dana.
99.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Ce se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika qni uslužbenec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.
100.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta.
101.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, starešine osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Če organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi.
102.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, starešin osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, za katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS.
103.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavi! ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja.
Za odpoved uslužbencem ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Koper.
104.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev, izda predsednik ljudskega odboia. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
III. Krajevni odbori 1. Sestava in volitve
105. člen
Na območju občine Sežana se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
		za naselja:
1. 2.	Avber Dane pri Sežani	Avber, Gradnje in Rasa Dane pri Sežani in Šmar-
3.	Dobravlje	je pri Sežani Dobravlje
4.	Dutovlje	Dutovlje, Godnje in
5.	Gornja Branica	Kreplje Čehovini, Dolanci, Ko-
		boli, Kodreti, Kovači, Trebižani in Večkoti
6. 7.	Gorenje Griže	Gorenje Griže, Razguri, Sela in
		Stomaž
8.	Hruševica	Hruševica
9. Kazlje		Kazlje
10.	Kopriva	Kopriva in Brje pri Ko-
		privi
11.	Krajna vas	Krajna vas
12.	Merče	Merče in Plešivica
13.	Orlek	Orlek
14.	Pliskovica	Pliskovica in Kosovelje
15.	Ponikva	Ponikve
16.	Povir	Povir in Brestovica pri
		Povirju
17.	Sežana	Sežana, Lipica in Škibini
18.	Skopo	Skopo
19.	Šepulje	
20.	Štanjel '	Cipi, Lisjaki, Lukovec,
	Štjak	Kobdilj in Štanjel
21.		Bogo, Dolenje, Gradišče,
	Štorje	Krtinovca, Mahniči, Ravnje, Selo in Štjak
22.		Jeriši, Majcni, Podbreže,
	*	Senadolce in Štorje
23.	Tomaj	Tomaj
24.	Utovlje	Utovlje in Grahovo brdo
25.	Veliki dol	Veliki dol
26.	Vrabče	Jakovci, Tabor, Veliko polje in Vrabče
27.	Vrhovlje	Vrhovlje, Voglje in Dol
		pri Vogljah;
28.	Žirje	Žirje
106.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno ^število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
107.	člen
Ce se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci na posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številpm prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako ali približno enako število prebivalcev.
108.	člen
Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora.
109.	člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Stran 374
URADNI VESTNIK
štev. 40 — 17. avgusta 1956
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
110.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se Opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
111.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih voiltVah v občinski ljudski odbor.
Žbčr volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil in izvoli namesto njega drugega.
2.	Področje krajevnega odbora
112.	člen
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenje za rešitev takih vprašanj.
Ce gre za pomemnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
113.	Člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer: krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
—	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino;
—	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
—	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanja obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
—	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča;
—	skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar, poplavo in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami.
Občinski ljudski odbor da lahko s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe.
Ce krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
114.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
—	pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
—	seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega ljudskega odbora^-in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
—	na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
—	predlaga skrbnike za maloletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;
—	spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora, in pred-
laga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za izboljšanje njihovega dela.
115.	člen
Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji.
116.	člen
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega
odbora.
Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
117.	člen
Krajevni odbor odloča v ^upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad.
Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da v pogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Če območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena.
Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjih odstavkih ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh potem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
118.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu.
Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko določi, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov na območju krajevnega odbora in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo (načrt razdelitve in uporabe) sredstev iz proračuna krajevnega odbora.
119.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor.
3.	Način dela
120.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.
121.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem delu.
\	122. člen
Dolžnost predsednika in članov krajevnega odbora je častna družbena služba.
t	123. člen
Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvr-
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 375
šuje občinski ljudski odbor praviloma uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje tudi sam.
po krajevnih svoje sklepe
IV.	Zbori voiivcev
124.	člen
Na območju občine Sežana se sklicujejo zbori vo-
Praviloma za območje krajevnih odborov (105. člen statuta).
x-	občinskega ljudskega odbora se lahko
določi, da se na posameznih območjih krajevnih odborov sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja.
125.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zboru volivcev o svojem delu.
126.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Ce skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik, ki se mora takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
127.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor.
128.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev.
Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
,	129. člen
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok:
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu,
2.	o regulacijskih načrtih,
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
130.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V.	Referendum
131.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcev ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v občini; tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše
referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora.
Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI.	Končna določba
132.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper s pritrditvijo komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 1955.
Št. 01/1-794/2.
Sežana, 29. maja 1956.
Predsednik
Alfonz Grmek, 1. r.
OBČINA PIRAN
Na podlagi 10. člena in 3. točke 24. člena statuta občine Piran je občinski ljudski odbor Piran na svoji X. redni seji dne 30. maja 1956 sprejel
DRUŽBENI PLAN OBČINE PIRAN ZA LETO 1956
PRVI DEL
(Osnovne naloge in smernice gospodarskega raz-so objavljene na krajevno običajen način in razprav-ljane* na krajevnih odborih i zborih volivcev. Uradni Vestnik jih ne objavlja zaradi pomanjkanja prostora.)
DRUGI DEL
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE
PIRAN za leto 1956.
Za dosego gospodarskega razvoja, kakor je predviden z družbenim planom občine za leto 1956, poleg ekonomskih ukrepov, ki so predpisani z Zveznim družbenim planom za leto 1956, družbenim planom LR Slovenije za leto 1956 in družbenim planom okraja Koper za leto 1956, predpisuje Občinski ljudski odbor še sledeče ekonomske ukrepe:
IX.	Poglavje
Amortizacija
1.
V smislu pooblastil 8. tč. XIII. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 in 119. čl. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij pla-določa polno obračunavanje amortizacije.
Znižano amortizacijo obračunavajo naslednje gospodarske organizacije:
gostinska in turistična podjetja: hotel »Palače«, Portorož hotel »Central«, Portorož hotel »Helios«, Portorož ho'el »Metropol«, Piran 50% dela amortizacije za nadomestitev od zgradb polni znesek za vzdrževanje polni znesek za vzdrževanje
gospodarske organizacije brivsko-frizerske stroke: 50% od polne amortizacije Plinarna Piran:
za napravo za predelavo bitumenske mase od odstalih naprav 10% amortizacije, polno amortizacijo
2.
Ne glede na prejšnja določila o vi&ini plačevanja amortizacije tlahko občinski ljudski odbor določi sezonskim obratom gostinskih in turističnih podjetiji višino amortizacije samo za časa njiliovega poslovanja.
X.	Poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.
Na podlagi pooblastila 5. tč. XIV. poglavja Zveznega plana za leto 1956 ter na podlagi 119. čl. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarski organizacij pia.
Stran 376
URADNI VESTNIK
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
č.ujejo podjetja iz komunalne dejavnosti, obrtništva -ter gostinske in turistične dejavnosti, obresti od osnovnih sredstev v višini 6%.
2.
Znižana stopnja obresti od osnovnih sredstev se določi naslednjim gospodarskim organizacijam: hotel »Palače«, Portorož 2%
-hotel »Centrati«, Portorož 2% ho el »Helios«, Portorož 2% ho el »Metropol«, Piran 2% briviko-frizerske delavnice 1% šiviljske in krojaške delavnice 1%
Potovalni urad »Adria«, Portorož 2%
Plinarna Piran:
za natprave za izdelavo bitumenske mase 6% za ostale naprav.? se oprosti plačevanja obresti.
3.
Na osnovi pooblasfdl 3. #1. XIV. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 plačujejo splošne kmetijske zadruge obresti na osnovna sredstva po enotni stopil ji 4%.
XI.	Poglavje
Plače delavcev in uslužbencev gostinskih in trgovskih podjetij
1.
Na podlagi pooblastil Uredbe o deli vi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, 89. in 112. čl., določi občin,*ki ljudski odbor individualni odstotek za sklad za plače trgovskim in gostinskim podjetjem ter gosti-
2.
Odstotek za sklad za plače na podlagi 1. čl. bo gospodarskim organizacijam določen s posebno odločbo.
3.
V skladu za plače, obračunanem na podlagi določenega od itotka. 'so zajete plače, posebni proračunski prispevek, socialno zavarovanje in prispevek za stanovanjski siki ad.
XII.	Poglavje
Delitev ostanka dobička Na podlagi določil XVII. poglayja Zveznega družbenega plana za letto 1956 in pooblastila 93. čl. Uredbe o delitvi celot nega dohodka gospodarskih organizacij se deli ostanek dobička:
1.
De! dobička 'trgovskih podje'ij ,in trgovin na drobno, ki o-tane po izločitvi ustreznega zveznega davka na dobiček in dela dobička za razdelitev potrošnikom, ki znaša 50%, gre ostanek v občinski investicijski sklad in občinski proračuun v razmerju 50 : 50.
2.
Na podlagi pooblastil 75. čl. Uredbe o delitvi celo'nega dohodka goipodarskih organizacij se dobiček splošno kmetijskih zadrug po izločitvi tistega dela, ki us/reza zveznemu davku na dobiček, razdeli na del. ki pripada občinskemu proračunu in na del, ki ostane splošni kmetijski zadrugi, v razmerju 50 : :50.
3.
Na podlagi pooblačil 113. čl. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij razdele gostinska podjetja in gojišča po izločitvi dela dobička, ki ustreza zveznemu davku, ostanek v razmerju 50 :50 za občinski investicijski sklad in občinski proračun.
4.
Na podlagi pooblasti! 120. čl. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij odvedejo komunalna podjetja os' anek dobička po izločitvi dela ki us* reza zveznemu davku na dobiček ter ' o plač.-lu obveznost i itz 39. čl. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in dela plač iz dobička v občinski proračun.
XIII.	Poglavje
Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku
d.
Družbene obveznosti v pavšalnem znesku sle določijo sledečim gospodarskim organizacijam: gostišča:
»Na obali«, Piran »Pri 3 vdovah«, Piran »Pri delfinu«, Piran »Na klancu«, Sv. Jernej »Na,, postaji«, Sv. Lucija »Pri prijatelju« Sv. Lucija obrtne delavnice:
»Plesk«, Piran
Urarstvo, Piran
Elektro-radio, Piran
Foto-tehnika, Piran
Splošno mizarstvo, Piran
Zlatarstvo, Piran
Zenski ^nodni salon, Piran
Modno krojaštvo, Piran
Brivsko-frizerski salon, Piran
Čevljarsko ortopedska delavnica, Piran
Elehtro-mehanična delavnica Portorož
Tapetništvo, Portorož
Brivnica in česalnica, Portorož
Obrtno mizarstvo, Sv. Lucija
Krojaštvo, Sečovlje
2.
Občinski ljudski odbor določi višino pavšalnih obveznosti s posebno odločbo.
3.
Pavšalni znesek je v enakih dtelih dohodek občinskega investicijskega sklada in občinskega proračuna.
XIV.	Poglavje
Občinska doklada na dohodek iz kmetijstva, posebnih obrtnih obratov, ostalih poklicev in premoženja
1.
Na podlagi XXI. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 določi občinski ljudski odbor občinsko doklado.
2.
Stopnja občinske doklade znaša 10% in se obračunava:
a)	v kmetijstvu od katastrskega dohodka,
b)	pri zasebnih obrtnih obratih od davčne osnove,
c)	pri ostalih samostojnih poklicih in premoženju od davčne osnove.
XV.	Poglavje
Davek na maloprodajni promet
1.
Na podlagi pooblastil 3. tč. XXI. poglavja Zvezne-ga družbenega plana za leto 1956 se določa občinski davek na maloprodajni promet v trgovini ter od stori, e v zasebnikom v Višini 1%.
2.
Davek na maloprodajni promet se plačuje od L julija 1956 dalje.
XVI.	Poglavje
Občinski investicijski sklad
Na podlagi določil 6. čl. XXV. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 se ukinejo:
a)	občinski investicijski sklad bivše občine Piran,
b)	občinski investicijski sklad bivše občine Portorož,
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 317
c)	občinski sklad za napredek gos'.instLva občine Piran,
d)	občinski sklad za napredek komunalne dejavnosti občine Piran,
e)	občinski sklad za napredek obrtništva občin* Piran,
f)	občinski sklad za napredek kmetijstva občine Piran,
2.
Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenih skladov se prenesejo na občinski' investicijski sklad.
XVII.	Poglavje
Sredstva proračuna in skladov občine Piran
1.
V letu 1956 bo razpolagala občina Piran 6 skupnimi sredstvi za finansiranje občinskih proračunskih izdatkov v višini
Ta sredstva bodo zagotovljena iz občimke doklade lokalni prometni davek davek na maloprodajni promet lokalne takse dohodki uradov in ustanov ostali dohodki davek na plače
delež na dobičku KZ, trg. na drobno, gostišč in gostinskih podjetij Delež občine na dohodkih, ki se občino:
prispevek iz dobička za proračun kmečka dohodnina dohodnina samostojnih poklicev in premoženja
dohodnina v stalnih zneskih od prevozništva in dopolnilnega delovnega razmerja
prometni davek privatnikov prometni davek na vino in žganje prispevek zasebnikov od gozdov in dopolnilne dohodnine za proračun
din	86,586.000 —
naslednjih virov:	
din	1,103.000.—
din	5,120.000 —
din	1,210.000 —
din	3,000.000.--
din	1,358.000.-
din	5,000.000 —
din	12,814.000.—
din	5,548.000 —
dele med OLO in	
din	15,536.000 —
din	8,717.000.—
din	5,782.000 —
din	980.000.—
din	4,000.000 —
r -	16,320.000.—
	10O.OUU-—
čine Pivka je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 15. julija sprejel
ODLOK
O OBVEZNEM FLUOROGRAFIRANJU (RENTGENSKEM SLIKANJU) PREBIVALSTVA NA OBMOČJU OBČINE PIVKA
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev na območju občine Pivka, starih nad 15 let.
2.	člen
Fluorografiranje se opravi brezplačno.
3.	člen
Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine Občinskega ljudskega odbora Pivka se pooblašča, da izda navodila, odredbe in druge ukrepe za izvršitev tega odloka, ter določi tudi čas rentgenskega slikanja.
4.	člen
Z denarno kaznijo do 3 tisoč din se kaznuje za prekršek, kdor se ne udeleži fluorografiranja, čeprav je k temu obvezan, ali kdor sicer ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov na podlagi tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01/1-1246/2
Pivka, 15. julija 1956.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1. r.
Na osnovi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka in določil VI. poglavja družbenega plana občine Pivka za leto 1956 izdaja Občinski ljudski odbor Pivka na svoji 12. seji dne 15. julija 1956
ODLOČBO
O DOLOČITVI ODSTOTKOV ZA IZRAČUNAVANJE PLAČNIH SKLADOV TRGOVSKIH PODJETIJ IN TRGOVIN TER GOSTINSKIH PODJETIJ IN GOSTIŠČ NA OBMOČJU OBČINE PIVKA
2.
Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo porabila za administrativni proračun, od tega za dotacije	din	8,966.000.
in sicer za:
finančno samostojne	zavode	din	6,392.000.
družbene organizacije	din	1,280.000.
cestni sklad	din	1,294.000.
3.
Občinski investicijski sklad bo znašal v letu 1956
4.
Občinski stanovanjski siklad bo znašal v letu 1956
din 37,429.000—
din 45,256.000—
1.	člen
Plačni sklad trgovskih podjetij in trgovin ter gostinskih podjetij in gostišč, se izračuna tako, da se ustvarjeni promet-realizacija, pomnoži z odstotkom, določenim v naslednji točki te odločbe.
2.	člen	,
Odstotki za posamezna trgovska podjetja in trgovine ter gostinska podjetja in gostišča so:
a)	Trgovska podjetja in trgovine:
Trgovsko podjetje »Železničar«	*	.	.	5,8	%
Trgovsko podjetje »Kovinar«	.	2,03 %
Trgovina »Javornik«...........^	.	3,40	%
Trgovina »Primož«...............—	.	6,37	%
b)	Gostinska podjetja in gostišča:
Gostinsko podjetje Pivka............- 16,4 %
Gostinsko podjetje »Jalen«.	.	.	..	-	.	17,— %	.
5.
Občinski cestni sklad bo znašal v
letu 1956 brez dotacije	din 555.000.
XVIII. Poglavje
Ta družbeni plan velja od L januarja 1956 dalje. Štev. 0224-1285/10.
Piran, 30. maja 1956.
Predsednik
Ferligoj Davorin, 1. r.
OBČINA PIVKA
Na podlagi 1. in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Uradm list FLRJ št. 58-633/55) in 2. točke 24. člena Statuta ob-
V kolikor bi se med letom pokazalo, da odstotek, določen v 3. točki te odločbe, zaradi slabe konjunkture na trgu, morebitnih reorganizacij v podjetjih ali podobnih nepredvidenih ovir, ki bf imele za posledico zmanjšanje prometa-realizacije in s tem v zvezi tudi. sklada za plače, ne ustreza, lahko prizadeta podjetja predlagajo ljudskemu odboru, da ta odstotek spremeni.
4.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Štev. 223/2
Pivka, 17. julija 1956.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1. r.
Stran 37#
URADNI VESTNIK
štev. 40 — 17. avgusta 195#
O kreditih kmetijskim organizacijam
KREDITI, KI JIH MOREJO
BREZ KONKURZA DOBITI
KMETIJSKE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
Ker razne kmetijske organizacije (državna posestva, državne ekonomije, kmetijske zadruge, zadružne ekonomije in privatni kmetovalci itd.) stalno vprašujejo, kako lahko dobe kredite brez natečaja, dajemo naslednje tolmačenje:
A INVESTICIJSKI KREDITI
1.	Kmetijske organizacije, ki se ukvarjajo pretežno z rejo živine in ki so izkazale po zaključnem računu za leto 1955 izgubo, ki je nastala zaradi razlike v cenah med surovinami (krma) in gotovimi proizvodi, lahko dobijo kredit v smislu zadevnega Odloka (Ur. list FLRJ št. 19-203/56). Obresti so 3% letno, rok vrnitve pa je junij 1958. Od ugotovljene višine izgube se odbije znesek rezervnega sklada. Potrebno je jamstvo okraja, brez polaganja jamstvenega zneska.
2.	Po odloku o dajanju kreditov, določenim kmetijskim organizacijam (Ur. list FLRJ št. 19-201/56), lahko dobijo kmetijske organizacije, ki jim je bila dodeljena zemlja iz kmetijskega zemljiškega sklada, kredite za kritje izgube po zaključnem računu za leto 1954. Ako so za te organizacije dobili kredite ljudski odbori in ki bi jih morali vrniti do 30. junija letos, morajo prenesti te obveznosti na kmetijsko organizacijo, ki lahko dobi kredit z rokom vračila 5 let in obresti 3% letno. Krediti morajo biti odplačani do 30. junija 1960. Potreben je predlog ljudskega odbora ter jamstvo okraja, jamstvenega zneska ni treba.
3.	Srednjeročni kredit za dobo 3 let lahko dobijo kmetijske organizacije, ki so izkazale po zaključnih računih za leto 1953 in 1954 primanjkljaje in izgubo. Jamstvo ni nujno v vseh primerih; merilo pa je, da je organizacija solidna. Ce je kmetijska zadruga, ki prosi za kredit, registrirana predvsem kot kmetijska, mora v primeru, da je le-ta potreben, porok položiti 3% jamstveni znesek; če je pa registrirana po drugih dejavnostih, pa 10%. Možno je tudi menično kritje kreditno sposobnih članov upravnega odbora zadruge.
4.	Za silose in gnojišča se ne dajejo več krediti brez konkurza.
5.	Individualni kmetje lahko* dobijo kredite za reprodukcijo, re-produkcijsk material in drugo, razen za investicije.
6.	Kmetijske zadruge, ki so uporabile v letu 1954 obratna sredstva za gradnjo zadružnih domov, morajo dobiti kredit za refundacijo teh sredstev .vendarle samo do zneska, ki ostane po odbitku last-sklad za samostojno razpolaganje, nih sredstev (investicijski sklad, amortizacijski sklad za zamenja-
vo). Ce je zadruga uporabila v letih 1955 in 1956 nenamensko obratna sredstva, jih mora prej refun-dirati, sicer ne more dobiti kredita. Odbije se tudi znesek že re-fundiranih sredstev. Obrestna mera in rok vrnitve še nista določena.
7.	Kmetijske organizacije lahko dobijo kredite za nakup vseh vrst kmetijskih strojev, na katere lahko dobijo regres. Obrestna mera je 3% letno, rok vračila pa je 10 let za manjše in srednje velike stroje, 20 let pa za velike. Za kredit do višine 3 milijone dinarjev lahko jamči občinski ljudski odbor, za višje zneske pa je potrebno poroštvo okraja. Garancijskega zneska ni treba, pač pa mora investitor sodelovati z 10% lastne udeležbe. (Odločba o odstotkih deleža investitorjev Uradni list FLRJ št. 25/56).
8.	Kmetijske organizacije lahko dobijo kredite za prirastek živine lastne reje, za plemensko in delovno živino, ako je pasma ocenjena po republiških predpisih kot kvalitetna in donosna. Krediti se dobijo na prirastek iz leta 1954 in 1955, pri čemer se odbije znesek že dobljenih kreditov za nakup take živine ter znesek v ta namen uporabljenih lastnih sredstev. Obrestna mera je 3% letno, rok vračila pa je 5 let. (Odlok o dajanju investicijskih posojil za povečanje živine lastne reje Ur. list FLRJ št. 7/55).
9.	Možno je dobiti kredit tudi za plačilo uvožene opreme, ki je bila dodeljena iz tristranske pomoči.
V vseh primerih je pogoj kreditna sposobnost, urejenost knjigovodstva in finančnega poslovanja kmetijske organizacije.
B OBRATNI KREDITI
Obratne kredite morejo dobiti kmetijske organizacije pod naslednjimi pogoji: '
a)	Kmetijska posestva v izgradnji: Kmetijska posestva, ki so v izgradnji in že deloma med izgradnjo tudi proizvajajo (izgradnja traja tudi do 5 let), dobivajo za izgradnjo investicijski kredit. Potrebna obratna sredstva za proizvodnjo med časom izgradnje morajo biti dana iz istih virov, iz katerih je kreditirana investicija.
b)	Kmetijska posestva v poizkusni proizvodnji: Po končani investicijski izgradnji odloči pristojni organ o dobi poizkusne proizvodnje. Potrebna obratna sredstva morajo biti zagotovljena iz tistih sredstev, iz katerih je finansirana odnosno kreditirana investicijska izgradnja (Ur. list FLRJ št. 51/55 in 38/55); izjemoma kreditira banka poizkusno proizvodnjo, če je bila končana investicijska izgradnja pred 24. 8. 1955 in je bila izgradnja kreditirana iz Splošnega investicijskega sklada. Ce je od 24. avgusta do konca decembra posestvo prešlo iz
izgradnje v poizkusno proizvodnjo, da kredit za poizkusno proizvodnjo banka le v sorazmernem znesku s tistim delom, ki je bil investiran iz Splošnega investicijskega sklada. Preostanek, ki je bil finansiran iz republiških ali lokalnih investicijskih skladov, pa mora zagotoviti tisti investicijski skla3, ki je delno kreditiral investicijsko izgradnjo. Potrebna obratna sredstva za poizkusno proizvodnjo zagotovi sorazmerno s sredstvi, vloženimi v investicijsko izgradnjo, banka iz dotičnega sklada, iz katerega je bila kreditirana investicijska izgradnja. Enako morajo biti tudi za 1956 leto zagotovljena obratna sredstva za poizkusno proizvodnjo iz tistih sredstev, iz katerih je bila kreditirana izgradnja. Vendar v 1956 letu ne daje več banka tistega dela kredita, ki odpade na kreditiranje iz Splošnega investicijskega sklada, temveč ta sklad sam. Investitor si mora sam poskrbeti obratna sredstva iz skladov, iz katerih je bila kreditirana odnosno finansirana investicijska izgradnja. Višina potrebnega obratnega kredita za poizkusno proizvodnjo se določi na osnovi predračuna izdatkov in dohodkov poizkusne proizvodnje. Ce daje kredit (oziroma del kredita) za poizkusno proizvodnjo banka, le-ta zahteva, da se za delni ali celotni kredit predloži poroštvo ljudskega odbora v višini kredita, ki ga da banka brez položitve jamstvenega zneska. Takšen kredit se smatra kot stalni in je obrestna mera 2% letno. Rok vračila kredita je vezan na čas poizkusne proizvodnje.
Jamstvo mora veljati za čas poizkusne proizvodnje in še en mesec po potrditvi obračuna poizkusne proizvodnje. S tem je banki dana možnost, da vnovči morebitno izgubo poizkusnega poslovanja, sicer je vsako jamstvo brezpredmetno.
c)	Kmetijska posestva v redni proizvodnji: 2e obstoječa kmetijska posestva, ki so prešla v redno proizvodnjo do 24. avgusta 1955, dobijo kredit za obratna sredstva pri banki. Posestva, pri katerih se je končala investicijska izgradnja po tem tereminu in se je investicijska izgradnja kreditirala iz raznih investicijskih skladov, dobijo obratni kredit za redno obratovanje pri banki samo za sorazmerni del, ki odpade na vložena sredstva za investicijsko izgradnjo v času od 24. avgusta do 31. decembra 1955 iz Splošnega investicijskega sklada. Ce je bila izgradnja v tem času kreditirana iz republiškega, okrajnega ali občinskega sklada, morajo biti iz teh skladov tudi zagotovljena sredstva za redno obratovanje. Za posestva, za katera je dokončna investicijska izgradnja v 1956 letu, mora preskrbeti potrebna obratna sredstva investitor iz sredstev, iz katerih so bile krediti-
URADNI VESTNIK
Stran 379
štev. 40 — 17. avgusta 1956
rane investicije, torej tudi iz Splošnega investicijskega sklada.
Kmetijska posestva, ki preidejo iz poizkusne proizvodnje v redno proizvodnjo, dobijo potrebni obratni kredit pri banki. Ta kredit se zmanjša za že vložena sredstva za obratovanje v času poizkusne proizvodnje. To pa zato, ker se sredstva iz splošnih družbenih skladov, ki so bila dana za poizkusno proizvodnjo, ne vračajo v te sklade, ampak ostanejo še nadalje na razpolago posestvu za redno obratovanje, kot sklad obratnih sredstev.
Za kredite za redna obratna sredstva, ki jih daje banka, zaračuna za kredite za stalna obratna sredstva 2% letnih obresti, za kredite za dopolnilna obratna sredstva pa 3% letnih obresti.
Za vse ostale izredne potrebe je sicer možno dobiti terminske dopolnilne obratne kredite, vendar pa so te možnosti zelo omejene. Potrebe po terminskih kreditih banka posebej ocenjuje in primerja s stanjem blaga na tržišču in s cenami pridelkov. Možno je, da posestvo ne more prodati pridelkov, ker so predragi. Takšnih zalog, ki nimajo realnega kritja, tudi banka ne more kreditirati. Zahteve po takšnih in sličnih terminskih dopolnilnih obratnih kreditih obravnava banka po posebnem postopku in če je potrebno, zahteva za takšen kredit tudi jamstvo pristojnega ljudskega odbora. Obrestna mera za kredit znaša 3% letno.
Načeloma se dajejo terminski krediti v izjemnih primerih največ za dobo 6 mesecev, dočim je redna doba od enega do treh mesecev. Določena je le obrestna mera
za te terminske kredite, ki kakor je že rečeno, znaša 3% letno.
Ker se posebej ocenjuje vsaka posamezna potreba kmetijskih posestev po terminskih dopolnilnih obratnih kreditih, morajo biti v prošnji za tak kredit navedeni vsi vzroki, ki vplivajo na pravilno presojo upravičenosti za dodelitev kredita, višino in rok vračila.
Imenovanja ObLO Piran
Na seji Občinskega ljudskega odbora Piran dne 23. marca 1956 so bili
imenovani:
a)	v upravni odbor Ljudske knjižnice, Piran:
1.	Stojan Ražem, učitelj, Piran, Trg 1. maja 12,
2.	Feodora Pečenko, Piran, Garibaldijev kolovoz 5,
3.	Egon Setomin, Pomorska srednja šola, Piran,
4.	Miroslav Pahor, Muzej, Piran in
5.	Adolf Krašna, upravnik Ljudske knjižnice, Piran;
b)	v upravni odbor Mestnega arhiva, Piran:
1.	Zdravko Močnik, sodišče, Piran,
2.	Marica Nardin, prof. Pomorske srednje šole, Piran,
3.	Alojz Maruško, Pomorska srednja šola, Piran,
4.	Miroslav Pahor, ravnatelj Muzeja, Piran in
5.	Jurij Žlindra, pom. arhivar, Piran;
c)	Adolf Krašna za upravnika
Ljudske knjižnice, Piran;
d)	Just Bole za upravnika Nižje glasbene šole, Piran.
Register
MSDiHMi!) in zaMÉ nwizaci)
SPREMEMBE:
Reg b I 197/1
OBRTNA DELAVNICA "KROJA-ŠTVO« KOPER
Poslovni predmet:
Obrtne storitve iz krojaške stroke.
Ime poslovodje:
Jože Bratoš.
Delavnico je ustaonvil:
Občinski ljudski odbor Koper dne 21. marca 1956, št. 01/3-2072/1. Delavnica je v kolektivnem upravljanju delavcev.
Prevzem po delavcih — konstituiranje izvršeno dne 27. 6. 1956.
Reg b E 71/3
"ISTRA* SCETKARNA IN SCETI-NARNA KOPER
se z odločbo Občinskega ljudskega odbora v Kopru z dne 5. 6. 1956, št. 03/-23248/1 spremeni v	^
"PARTIZANKA« TOVARNA ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS IN IZDELAVO SCETK IN ČOPIČEV KOPER.
Podjetje je z odločbo Občinskega ljudskega odbora v Kopru z dne 4. 4. 1956, št. 03/2-2157/1, prešlo pod prisilno upravo.
Člani prisilne uprave so:
Franc Stegnar, predsednik,
Milan Cernčeč, član,
Marjan Keber, član.
Izbrišejo se dosedanji upravičenci:
Slavko Bevk, direktor in Franc Kravos, računovodja.
Reg b II 23/3
"KRAS* BIRO ZA PROJEKTIRANJE IN KONSTRUIRANJE POSTOJNA.
Novi upravičenci za podpisovanje podjetja:
Ignac Coki, v. d. direktorja, Julijana Rebec, administratorka, Franc Sedmak, tehnik, zadnja dva v odsotnosti v. d. direktorja v vseh slučajih.
Izbrišejo se:
ing. Janko Kolar, direstor,
Marija Fajdiga, tajnik.
Zadr b I 50/3
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom PREGARJE V neposredni dejavnosti zadruge so:
a)	Trgovina z živili in raznimi gospodinjskimi potrebščinami, tekstilom in usnjenimi izdelki,
b)	Gostilna s prodajo alkoholnih pijač ter tople in mrzle hrane,
c)	Obratovanje mlina in mlatilnice.
Reg b I 648/3
"ELEKTRO — KOPER« KOPER
Novi upravičenci za podpisovanje
mg^jože Kuralt, tehnični vodja, skupno z direktorjem, v slučaju
po pooblastilu,
Avgust Habič, šef gospodarsko-računskega sektorja.
Ime namestnika računovodje se spremeni po poroki:
Zorko roj, Boštjančič Olivera. Konstituiranje podjetja:
22. 5. 1956
Pravila predložena:
22. 6. 1956.
Izbriše se:
Rudolf Samsa, šef knjigovodstva. Reg b II 154/56-1
"ILIRIJA* TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Poslovni predmet:
Trgovina na debelo v naslednjih strokah:
Tekstilno blago; kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; vrvarski izdleki in izdelki iz konoplje in jute; obutev; usnje; sedlarsko blago in potrebščine; železnina in kovinski izdelki; kolesa, šivalni stroji in potrebščine; naftni derivati, mazivna olja in masti; glasbila; radijski aparati in potrebščine; elektrotehnični material; barve, laki, kemikalije in potrebščine; parfumerijsko ' in kozmetično blago; gradbeni material; steklo, porcelan in keramika; pohištvo; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; žito in mlevski izdelki; semensko blago; živila in gospodinjske potrebščine; mleko in mlečni izdelki; kruh in pecivo: alkoholne in brezalkoholne pijače; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; izdelki domače obrti in umetnih obrti; mešano industrijsko blago, drogerijsko blago. Prodaja na drobno bencina, plinskega olja, motornega olja in gradbenega materiala.
Ime direktorja:
Aleksander Ličan.
Podjetje je ustanovil: Okrajni ljudski odbor Ilirska Bistrica dne
12.	julija 1947, št. 6038/47.
Poleg direktorja podpisuje za podjetje:
Milena Kregar, računovodja. Zadr I 8/3
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom PRESTRANEK
V	neposredni dejavnosti zadruge so še: .
1.	Pekarna KZ, Prestranek 47,
2.	Prodajalna kruha in peciva KZ, Prestranek,
3.	Trgovska poslovalnica KZ v Batenji vasi; prodaja mešanega blaga na drobno in odkup poljskih pridelkov,
4.	posredovanje odkupa hlodovine in gozdnih sortimentov obratom oz. zadružni gospodarski organizaciji.
Zadr b I 37/3
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom SEŽANA Na podlagi sklepov občnih zborov Kmetijskih zadrug z o. j. Povir, Štorje in Kazlje z dne 20. o-ziroma 18. novembra 1955 ter sklepa občnega zbora Kmetijske zadruge z o. j. Sežana z dne 17. oktobra 1955 v zvezi s sklepom Občinskega ljudskega odbora Sežana z dne 26. 3. 1956 o potrditvi spojitve se
Kmetijska zadruga z o. j. Povir, Kmetijska zadruga z o. j. Štorje, Kmetijska zadruga z o. j. Kazlje z aktivo in pasivo pripojilo Kmetijski zadrugi z o. j. Sežana.
V	posledku spojitve se izbrišejo: Kmetijska zadruga z o. j. Povir pod Zadr b I 54.
Kmetijska zadruga z o. j. Štorje pod Zadr b I 51.
Kmetijska zadruga z o. j. Kazlje pod Zadr b I 49.
Zadr b I 45/56-2
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom SV. ANTON
V	neposredni dejavnosti zadruge so:
Stran 380
1.	Trgovina z mešanim blagom, Sv. Anton št. 83,
2.	Odkup kmetijskih pridelkov, prodaja umetnih gnojil in zaščitnih sredstev,
3.	Poslovalnica št. 2 — Trgovina z mesom in mesnimi izdelki na drobno, Sv. Anton 82
4.	Gostilna s prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter jedil, Sv. Anton, Zadružni dom.
Zadr b I 57/2
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom OBROV
V	neposredni dejavnosti zadruge
a)	Poslovalnica — trgovina KZ, Gradišče in
b)	Poslovalnica — trgovina KZ, Goleč.
Zadr b I 59/2
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom HRPELJE—KOZINA
Na podlagi sklepov občnega zbora Kmetijske zadruge z o. j. Hrpelje—Kozina z dne 7. 3. 1954, po-bora Hrpelje—Kozina z dne 10. 2. trdila Občinskega ljudskega od-1956, št. 02/2-408/1 in sklepa Občinskega ljudskega odbora Hrpelje—Kozina z dne 24. 11. 1955, št. 518/2-55 se
Živinorejska zadruga z o. j. Oci-la in
Kmetijska zadruga z o. j. Klanec Ocizla
pripojita z aktivo in pasivo Kmetijski zadrugi z. o. j. Hrpelje— Kozina.
V	posledku pripojtive se izbrišeta: Kmetijska zadruga z. o. j. Klanec —Ocizla pod Zadr VII 31 Živinorejska zadruga z o. j. Ocizla pod Zadr IV 27.
Reg b I 111/2
GOSTILNA »ISTRA«, Izola
Konstituiranje podjetja 29. 5. 1956. Pravila predložena 13. 6. 1956.
Novi upravičenec za podpisovanje: Lucijan Oblak, natakar.
Predmet poslovanja se spremeni in se glasi odslej:
Postrežba gostov z mrzlimi in toplimi jedili, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, kavo in sladoledom v sezoni.
Reg b I 119/2
OBRTNA DELAVNICA »ELEGANT«, Koper
Konstituiranje delavnice 22. 5. 1956. Pravila predložena 8. 6. 1956.
Reg b I 120/1
OBRTNO PODJETJE »KRUH«, Koper
Novi podpisniki za podjetje:
Živko Grbac, v. d. direktorja, Lada Baškovič, računovodja. Izbrišeta se:
Marjan Golja, direktor,
Rikardo Cerni, poslovodja.
Reg b I 143/2
OBRTNA DELAVNICA ELEKTRO-RADIO, Piran
Nova upravičenka za podpisovanje podjetja:
Cvetana Vergolin, računovodja. Reg b I 124/2
AVOTOPODETJE »PRIMORJE«, Piran
Poslovni predmet se spremeni in se glasi:
Krajevni in medkrajevni prevoz oseb in blaga na vseh. relacijah, vzdrževanje in generalna popravila vseh vrst vozil za svoj račun in za račun druge osebe ter izvrševanje servisnih uslug.
Novi računovodja je:
Franc Kerznar.
Izbriše se dosedanji računovodja: Jordan Vuk.
Reg b I 128/2
GOSTIŠČE »PRI DELFINU«, Piran
Novi poslovodja oz. upravnik: Franc Paar.
URADNI VESTNIK
Izbriše se dosedanji v. d. poslovodja:
Karel Markežič.
Reg b I 132/2
GOSTINSKO PODJETJE »HOTEL ZORA«, Izola
Novi upravičenec za podpisovanje podjetja je:
Ivan Kajič, knjigovodja.
Izbriše se:
Gvido Mikac.
Konstituiranje podjetja 13. 4. 1956. Pravila predložena 23. 5. 1956.
Reg b I 140/3
ZADRUŽNO PODJETJE »SADJE-ZELENJAVA«, Izola se s sklepom OBLO v Izoli z dne
13.	4. 1956, št. 02/2-899/1, spremeni v ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE »ISTRA—SADJE«, Izola Konstituiranje podjetja 13. 4. 1956.
Reg b I 191/1
TURISTIČNO PODJETJE »PUT-NIK SLOVENIJA« LJUBLJANA
Naziv in sedež poslovalnice: TURISTIČNO PODJETJE »PUT-NIK SLOVENIJA«, LJUBLJANA Poslovalnica Koper ^
Poslovni predmet:
a)	Pomoč in pospeševanje turističnega prometa (izdajanje napotnic na gostinska in prometna podjetja, sklepanje pogodb z gostinskimi podjetji);
b)	organizacija in izvedba izletov z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi;
c)	opravljanje avtomobilskih voženj po naročilu;
d)	menjava valut in deviz;
e)	prodaja voznih kart za vse vrste prevoznih sredstev za tu in inozemstvo;
f)	izdajanje turistčinih publikacij in fotografij;
g)	informacije in propaganda v" zvezi s turizmom:
h)	dajanje v zakup in na posodo prometna sredstva za izboljšanje zvez med turističnimi kraji in za prirejanje izletov;
i)	organizacija in izvedba izletov in ekskurzij v inozemstvo;
j)	posredovanje pri preskrbi potnih listov in vizumov;
k)	prodaja spominkov in turističnih publikacij v tu in inozemstvu. Šef poslovne enote:
Ančka Kramar.
Enoto je ustanovil:
Delavski svet Turističnega podjetja PUTNIK SLOVENIJA s sklepom z dne 30. januarja 1956. Samostojne pravice enote: Poslovalnica lahko v lastnem okviru sklepa pogodbe za vsa v poslovnem predmetu navedena dela in usluge.
Reg b I 192/1
OBRTNA DELAVNICA »FRIZERSKI IN BRIVSKI SALON« KOPER
Poslovni predmet:
Opravljanje osebnih storitev frizerske stroke (Brivnica in česal-nica).
Ime poslovodje:
Danijel Kolnik Delavnico je qstanovil:
Občinski ljudski odbor Koper dne
5.	4. 1956, št. 2139/1-56 Prevzeme po delavcih — konstituiranje izvršeno dne: 14. IV. 1956
Reg b I 193/1
Naziv in sedež podjetja:
MESTNA PEKARNA — IZOLA se v smislu sklepa Občinskega ljudskega odboaa v Izoli z dne 13;
4.	1956, št. 02/2-1033/2 spremeni v OBRTNO PODJETJE »PEKARNA — IZOLA« IZOLA Poslovni predmet Peka kruha, trdega in mehkega peciva ter ostalih slaščičarskih izdelkov; prodaja teh izdelkov. Prodajo vrši podjetje v naslednjih poslovnih enotah: Besenghijeva ul. 35,
Trg. 29. novembra št. 1,
Coppova ul. 63,
Trg padlih št. 17,
Degrassijeva ul. št. 2 in
Štev. 40 — 17. avgusta 1956
Dantejeva ul. št. 6.
Ime direktorja:
Ivan Ivančič Podjetje je ustanovil:
Ljudski odbor mestne občine Izola dne 21. 2. 1953, št. 324/1-53. Poleg direktorja podpisuje:
Anica Kralj, računovodja.
V smislu sklepov delavskega obrtnega podjetja »Pecivo« Izola in Obrtnega podjetja Mestna pekarna Izola z dne 6. 3. 1956 se po Odr ločbi Občinskega ljudskega odbora Izola z dne 9.	3.	1956, št.
02/2-841/1, pripoji Obrtno podjetje »Pecivo« v Izoli Obrtnemu podjetju »Pekarna — Izola«.
Osnovni poslovni predmet vrši podjetje v nastopnih obratih, pekarnah:
Skladiščna ulica št. 2,
Dantejeva ul. št. 6,
Besenghijeva ul. 35,
Mossinijeva ul. št. 8.
Poslovne enote nimajo samostojnih pravic.
Reg b I 193/2
Naziv podjetja:
OBRTNO PODJETJE »PEKARNA« IZOLA
Konstituiranje podjetja:
10.	5. 1956
Pravila predložena:
18.	5. 1956.
Reg b I 194/1
Naziv in sedež gostišča: GOSTIŠČE BOŽICI, BOŽICI Poslovni predmet:
Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter hladnih in toplih jedil.
Ime poslovodje:
Edvard Kordiš Gostišče je ustanovil:
Občinski ljudski odbor Koper dne
19.	4. 1956, št. 03/2-2460/1.
Poleg poslovodje podpisuje za gostišče:
Lucija Kordiš, v odsotnosti poslovodje.
Gostišče je v kolektivnem upravljanju delavcev.
Prevzem po delavcih — konstituiranje izvršeno 14. 5. 1956.
Reg b I 195/1
Naziv in sedež gostišča:
GOSTIŠČE »POD TRTO« ŠKOFIJE
Poslovni predmet:
Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter hladnih in toplih jedil.
Ime poslovodje:
Cvetko Batagelj.
Gostišče je ustanovil:
Občinski ljudski odbor Koper, dne
14.	5. 1956, št. 03/3-2878/2.
Gostišče je v kolektivnem upravljanju delavcev.
Prevzem po delavcih — konstituiranje izvedeno dne 14. maja 1956. Reg b I 196/1
Naziv in sedež podjetja: GOSTIŠČE »PRI POŠTI« KOPER Poslovni predmet:
Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter hladnih in toplih jedil.
Ime poslovodje:
Jožef Kosmina.
Gostišče je ustanovil:
Občinski ljudski odbor Koper, dne 22. 5. 1956, št. 03/2-2243/1, iz prejšnjega manjšega gostišča.
Reg b II 124/2
Naziv podjetja:
KMETIJSKO POSESTVO RAZDRTO, RAZDRTO
Novi upravičenci za podpisovanje: Sebastijan Peterlin, direktor,
Vida Stavanja, knjigovodja. Izbrišeta se:
Franc Ključar, upravnik in Emi Ključar, knjigovodja.
Izdaja časopisno podjetje »Slovenski Jadran« — Tiska tiskarna »Jadran« — Ureja uredniški odbor OLO Koper Odgovorni urednik Joie Ropotar