V ponedeljek 13. decembra so z veliko svečanostjo, dostojno za tako visoko dostojanstvo, poiožili v grobnici prvostolne cerkve v Zagrebu k večnemu počitku telo hrvatskega metropolita, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Ob njegovi smrti žaluje ne samo zagrebška nadškofija, ki je z njim izgubila izvrstnega nadpastirja, marveč celotna katoliška cerkev Jugoslavije, ker je bil zagrebški nadškof kot preizkušeni cerkveni knez vodilna ossbnost med jugoslovanskimi škofi in precbednik škofovskih konfcrenc. Ob njegovem grobu je bil v žalosti zbran ves hrvatski narod, kateremu je bil pokojni nauskof nc sarr.o srčno dober duhovni oča, marveč tuJi moder vcditelj, cvatovalec in učitelj. Z bratskim hrvatskirn narodom smo se ob tem grobu v vzajemni žalosti zbrali v duhu tudi Slovenci, ki pokojnemu hrvatskemu rnetropolitu innogo dolgujemo. Saj je rajni zagrebški nadškof dr. Bauer slovenski narod — ne samo poedince iz njega, kakor pokojnega nadškofa dr. Jegliča — prisrčno ljubil. Vsako leto je prihitel v slovenske kraje (v Rogaško Slatino, Savinjsko dolino itd.), kjer se je prav dobro počutil. Za pravice katoliških Slovencev se je zavzemal zisto prizadevnostjo, kot za pravice lcatoiiškega hrvatskega naroda. Nevenljive pa so njegove zasluge za hrvatski katolicizem, njegov razcvet in napredek. Ko je bil leta 1879 v 23. letu življenja (rojen 11. januarja 1856) posvečen za duhovnika, je v raznih cerkvenih službah svoje izredne duševne zmožnosti posvečal časti Boga, obrambi cerkve in dobrobiti hrvatskega naroda. Kot bogoslovni profesor je poučeval bodoče duhovnike v krščanski filozofiji, kot pisatelj je v »Katoličkem listu<< vodil duhovite borbe s hrvatskitn liberalizmom, kot poslanec v hrvatskem deželnem zboru se je s svojim obsežnim znanjem krepk~ udejstvoval v borbi za politične in gospodarske pravice hrvatskega ljudstva. Leta 1911 je bil imenovan za ^oadjutorja (pomočnika) zagrrbškemu nadškofu Posiloviču, kateremu je pc njegov: amrti leta 1914 sledil kot zagrebški nadškof. Celih 26 let je vodil zagrebškc nadškofijo, usuosobljer. a tako visoko mcsto po izrednih sposobnostih duha in Ibgatih darovih srca. Mnogo se je predvsem ti-udil za. ljudsko r: isveto, za ¦;ršr'-ir>rkc lcnj'..—, "asnike in listc. ^adnja tri lct.-i ro 7»-""V. rnoči r.jejrovcga dotlej zdravega in krepkega telesa precej pešati. .Vendar ni nobeden pričakoval, da bo konec nastopil tako brzo. Ni ga pa našel nepripravljenega. V petek 26. novembra je iz rok svojega spovednika prejel zakrament sv. poslednjega olja. Spovedal se je tudi v petek 3. decembra ter je tudi na dan svoje smrti prejel sv. obhajilo. Umrl je v rokah svojega koadjutorja in naslednika nadškofa dr. Stepinca 7. decembra ob tričetrt na štiri popoldne. Bog mu naj bo bogato plačilo!