poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 5. avgusta 1927. Štev. 5. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/28.).
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je poiiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-Camo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI 1DVARIS
Stanovsko polit&ko glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
U vprašanje našega stanu.
(K resni besedi tovarišicam.)
Tovariš H. je napisal članek v oipomin učiteljicam. Paziva j;ih k obilni udeležbi pri samoizobraževalni akciji, ipoziva jih k mar« ljivejšemu izvenšolskemu delovanju, prigo« varja jim naj se v organizaciji številneje udejstvujejo.
Tov. H. mi je govoril prav iz srca. Pre« mnogokrat smo že tovarišice pozivale k m« tenzivnejšemu udejistvovanju v organizaciji in delu izven šole. Ustanovilo se je »Dru« šrvo učiteljic« z namenom, da vzgaja, na* vdušuje in vodi tovarišice. Odzove se jih vabilu sicer lepo število, a to so vedno le ene in iste osebe, iste učiteljice, ki so pridne in marljive kakor čebelice, a več stotin jih stoji brezbrižno ob strani in čaka, da jim izvojuje peščica drugih zaželene ugodnosti.
Morda bode zdaj pomagalo, ko je spre* govoril tovariš. Morda bode enkrat prišlo spoznanje, ko je pribito dejstvo, da je nas učiteljic v organizaciji 1800, a tovarišev 900! A kako izgleda naše sodelovanje in kakšne so volitve! Udeleže se sicer tovarišice v le« pem številu skupščin, a le nerade se dajo izbrati za delegatinje, ker morajo pozorno slediti razpravam in doma poročati. Raje gredo tja radi zabave, razprave so postran« ska stvar. Na pokrajinski skupščini v Celju sem pregledala imenik delegatov, izmed pri« bližno 110 upravičenih volilcev je bilo 10 učiteljic. Tedaj je bilo zastopanih 1800 čla« nic z desetimi volilkami!! Porazno razmer« je, o katerem sem previdno molčala...
Mnogo sem že premišljala o vzrolkih indolence, ker šele, ko spoznamo vzroke, lahko odpravimo nedostatke. Zato se po« govorimo enkrat o vzrokih, zakaj so učite« ljice take, kakršne so.
V prvi vrsti je pač kriva tista ozko« srčna vzgoja na ženskih učiteljiščih. Dekle« tom se natrpa kolikor mogoče teoretičnega znanja v giavo. Pri študiranju so zelo mar« ljive, piiciobijo si mnogo učne snovi meha« nično, a ne vadi se jih misliti, sklepati in spoznavati vsakdanji svet ter njega soci« alni ustroj. Tako pridejo za življenje popol« noma nepripravljene v službo. Usoda jih naenkrat vrže iz udobnega razmerja v kruto vsakdanjost, v samoto, v čisto nepoznane razmere. Marsikatera že pri prvem boju omaga, marsikateri že prvi korak stre peruti poleta in navdušenja, marsikatera pade iz visokoletečih načrtov na grda umazana tla in se ne vzdigne več. O, dalo bi se mnogo govoriti!
Dalje je kriva nedelavnosti njena po« polna politična brezpravnost. Žena, ki se celo življenje sama vzdržuje, ki druge po« učuje in vzgaja, ki bi lahko vodila po svoji izobrazbi ženstvo celega okoliša — je ravno tako politično brez vseh pravic kakor zad« nja dekla. Verjemite mi, ako bi imele uči« teljice kot državljanke svoje pravice, svojo odločevalno besedo, pa bi bile tudi popol« noma drugačne v svojem javnem delovanju!
Tako pa niso vzgojene za javno delo« vanje, ampak se jih nalašč pusti v tem oziru v nevednosti, zato pa tudi ne morejo pre« magati one prirojene ženske boječnosti, ki si ne upa nastopati v javnosti; tam govo« riti, oporekati, kritizirati, debatirati in mase za se pridobiti!
Ženska, ki nastopa javno, mora imeti razun razuma še mnogo poguma. Ravno to« liko ga ji je treba kakor vojščaku, ki gre v boj, ker tudi ona mora premagati vse pred« sodke svojih sovrstnic in še moških povrhu. Saj pravi neka nemška pisateljica: »Razum« na zena ima nešteto sovražnikov — same nerazumne moške.« Vsaki ženi pa za nastop ni prirojen tak pogum, izato raje ostane doma v ozkem krogu svoje družine — ali v svoji majhni sobici, če je neomožena in tam« kaj deluje tiha in skromna premnogokrat vec dobrega, kot če bi jo videl in hvalil ostali svet.
Pri mladih učiteljicah ne moremo glede lzvensolskega delovanja še mnogo pričako« vati in zahtevati, ker jim manjka življenske skušnje in ugleda; ker so pri samostojnem gibanju preveč izpostavljene hudim jezikom — in ker imajo druge interese. Vendar se ta doba preboli. Mladost je ona napaka, ki zal gine od dne do dne. Pride resnejša doba y življenju učiteljic, ko ima več življenskih izkušenj, več trdne volje, več resnosti in ko ^ „Je z nadaljnjo samoizobrazbo pridobila gf° znanja — in ugleda. Zdaj bi lahko za« avna svoje moči za delo v organizaciji in d ven sole. Vendar žal je naša država taka, žena^"0 naiboljšim 'izmed učiteljic, to je Polovmateram reže mačehovsko kruh s mc 1Cmmi dnevnicami ter jih oškoduje venda ** n?esecem s težkimi tisočaki. In živi jen" lm,aj° te žene največ izkušenj iz njc b,W.jk«t žene, kot matere in gospodi« ostal? * . s svojimi nasveti poučevale ženski svet v vsem, kar je potrebno
za srečo družine. Tako pa se poročenim uči« teljicam z zapostavljanjem, z borno plačo jemlje veselje do izvenšoliskega dela.
Premnogokrat 'odvrne učiteljico tudi taktnost od javnega nastopa. Le nerada na vasi konkurira v vplivu na javnost s svo« jimi tovariši ali celo s svojim možem. Takt« na žena bode vedno čuvala ženskost, sku« šala s spretno sugestijo vplivati na moški razum ter drugače vedno prepustila možem inicijativo v odločevanju. Taka je stoletna navada in žal smo še premalo moderne, da bi jo prelomile. A tudi moškim bi ne bilo prav.
Dalje moram v opravičbo tovarišic še eno dejstvo ugotoviti. Učiteljice so v šoli premnogokrat prezaposlene. Po večini so odslovili učiteljice ženskih ročnih del in ves ta pouk so mlorale prevzeti učiteljice, tudi v razredih svojih tovarišev. Tako, da uči« teljice pridejo zmučene iz šole, iščejo po« čitka in razvedrila; ne veseli jih več kako drugo delo.
Predbaciva se učiteljicam nedelavnost v organizaciji. Ali pa se je kedaj organiza« cija pobrigala jih pritegniti k delavnosti? Nasprotno! Učiteljice, ki hočejo intenzivno delovati v organizaciji, morajo mnogo pre« trpeti predno se jih upošteva. Skušnje go« vore dovolj. Ravno tako se vse vzame samo z moškega stališča. Upošteva se malokdaj kaka dobra misel, ki pride od ženske strani.
Ob sklepu poročila o sijajno uspeli pokrajinski skupščini poverjeništva v Kranju, ki je začrtala globoke brazde nacionalnega dela učitelj-stva, nove epohe v zgodovini učiteljskega stanu, t. j. popolnega povratka k narodu, prinašamo še ostale sklepe, ki jjh je sprejela skupščina poleg že objavljenih —• na predlog poedinih odsekov:
I. Odsek za teme. Poročevalec tov. Jože Pahor:
K realizaciji celjske deklaracije.
Iz referata o delovnem programu predlagamo delegaciji:
Realizirajmo celjsko deklaracijo:
1.	z reformo društev,
2.	z veliko samoizobražtevalno akcijo, in
3.	z reformo osnovne šole.
1.	V društvih je dvigniti stanovsko zavest, zato naj bodo zborovanja smotrena. naj imajo enoten spored in program za vse poslovno leto, kakor ga podrobno določi poverjeništvo v smislu centralizacije vsega organizačnega udejstvovanja.
Delegacija daje poverjeništvu v tem oziru polno moč, poziva ga, da vrši nad društvenimi zborovanji dosledno kontrolo, obenem odklanja vsako vplivanje javnosti na organizačno vodstvo.
2.	V društvih je uvesti obširno samoizobra-ževalno akcijo. V to svrho:
a)	se ustanovi za vse poverjeništvo Ljubljana osrednji izobraževalni odbor, ki nai ga imenuje poverjeništvo.
b)	društveni odbori poslujejo kot okrajni samoizobraževalni odbori,.
c)	v društvih se snujejo samoizobraževalni krožki,
č) priredi se vsakoletni izobraževalni tečaj za vse poverjeništvo.
Cilj samoizobraževalnega dela je v splošnem modroslovno in družboslovno spoznanje ter strokovno pedagoško poglobljenje, v posebnem pa reforma osnovne šole z ozirom na gospdarske in socialne razmere ljudstva.
Poverjeništvo skrbi, da se izvedejo vsa podrobna navodila osrednjega samoizobraževalnega odbora po društvih.
Delegacija dovoljuje potrebna sredstva, da se akcija izvede.
Samoizobraževalno delo naj vzgoji organizatorje stanu in naroda v nravnem, gospodarskem in kulturnem pogledu.
3.	Pedagoški in šolsko organizatorični učinek vsega samoizobraževalnega dela bodi reforma osnovne šole v smislu delovne šole na kmetih in v industrijalnih središčih. V delovni šoli na kmetih bodi ves pouk urejen na podlagi zemlje-delstva po praktičnih življenjskih potrebah. Ves ta pouk pa mora biti usmerjen tako, da vsebuje vzgojne .vrednote v ustvarjanju nravnega človeka.
O našem tisku.
1.	Poverjeništvu se da najširši mandat za izvedbo vseh smernic danih v referatu o »¡Našem tisku« in se mu naroči, da s sodelovanjem urednikov »Učit. tovariša«, »Popotnika« in »Zvončka« določi vso podrobnejšo izvedbo.
2.	Delegacija skleni ustanovitev »Mladinske Matice« s pravilnikom in programom, ki je bil sprejet v odseku za teme in pooblasti ožji sosvet, da izvoli začasen odbor za vodstvo podjetja.
3.	Delegacija smatra za uspešno delovanje »Slov. Šol. Matice« potrebno, da se pravila pre-osnujejo v tem smislu, da bo ves odbor bival na sedežu društva ali v taki bližini, da se lahko redno udeležuje sej, ker si drugače ptogramatič-nega izvrševanja njene naloge ne moremo predstavljati. Odboru S. Š. M. se sporoči ta želja.
Ampak brezbrižno se dene na stran, da za« gleda zopet beli dan čez nekaj časa kot ideja kakega tovariša. Potem je pa dobra. Navedla bi lahko primere. Istotako je z na« šimi organizačnimi ustanovami. Ali se pri njih misli na učiteljice. N. pr. zbira se za Učiteljski konvikt in Učiteljski dom. Mno« go prispevkov tovarišic je med njimi, ki ne bodo imele tamkaj potomcev. Zanimanje za to ustanovo bi se pa prav lahko v obil« nejši meri zbudilo med učiteljicami. Mnogo je starejših učiteljic, ki se boje starosti brez svojcev, brez družine, ko stopijo v po« koj. Vi tovariši imate žene, otroke in vnu« ke, njim preti samotna starost brez nežne brige. Priklopite Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu nekaj sobic, kjer bi zaslužne učiteljice na starost imele svoj dom, za katerega bi celo življenje rade pri« spevale. Tje se po up/okojitvi potem pri« selijo in konvikt pridobi marljive delavke, ker gotovo bi se še potem tudi v Domu na ta ali drugi način udejstvovale, morda celo brezplačno.
K sklepu se tov. H. še enkrat zahvalim za njegovo pobudo in opomin učiteljicam. Dal Bog, da se njegove besede upoštevajo! številnejša udeležba žensk v organizaciji bode ublažila nasprotstva, izravnala eks« tremnosti, oživela prisrčnost in tovarištvo, tako bodemo koristile celemu našemu stanu.
Marija Godec.
O preobsežnosti društev.
Poverjeništvo naj misli in ukrepa glede društev, ki so preštevilna in bi bilo potrebno, da se razcepijo v dvoje ali več manjših v svrho boljšega poslovanja.
Poverjeništvo naj da inicijative, kjer se predlog lahko izvede.
O manifestacijskem zborovanju.
Delegacija skleni v skladu z določili št. 25 pravil UJU in poslovnika, da naj odpade odslej ob priliki delegacijskega zborovanja pokrajinskih skupščin manifestacijsko zborovanje in naj se vrši to po sklepu ožjega sosveta le tedaj, če je dana za to posebna prilika in potreba.
O učiteljskem naraščaju.
V Ljubljani in Mariboru nai se ustanovi za učiteljski naraščaj odsek, ki je odgovoren za to, da se naraščaj vzgaja varen pred zastrupljanjem političnih strank, ki mladino brez prave duhovne podlage politično opredeljujejo pred vstopom v življenje.
II.	Gospodarski odsek: Poročevalec tov. Rado G rum.
Naš gospodarski program.
Delegacija Vil. pokrajinske skupščine UJU — poverjeništvo Ljubljana
smatra čim tesnejšo koncentracijo vseh gospodarskih sil učiteljstva kot nujno in neodložljivo nalogo svojega stanovskega Udruženja. V to svrho ugotavlja delegacija potrebo, da bodi vsak član stanovske organizacije obvezno tudi član našega ' osredotočenega gospodarskega zavoda.
1.	V izvršitev gospodarske koncentracije se izvoli v pomoč poverjeništvu »gospodarski svet«, obstoječ iz štirih na delegaciji izvoljivih članov poverjenika kot predsednika sveta in zastopniki vseh stan. gospodarskih ustanov. Gospodarski svet vodi svoje posle autonomno, pritegne k delu gospodarske strokovnjake ter je za svoje delo odgovoren širjemu sosvetu in delegaciji.
2.	Gospodarski svet izvedi v šolskem letu 1927/28 programatično propagando po vseh učit. društvih, proučuj v zvezi s prizadetimi učit. gosp. organizacijami možnost koncentracije, izdelaj pravilnik in poročaj društvom redno o staniu razgovorov in propagande.
3.	Poverjeništvo skrbi, da društva slede v vprašanju propagande striktno navodilom gospodarskega sveta.
4.	Iz tehničnih in gospodarskih ozirov se ukinejo mesečni naročniki posameznih številk »Zvončka« in se uvede samo najmanj četrtletna naročnina v naprej.
III.	Odsek za predloge: Poročevalec tov. Čopič.
Pravno-materialne zahteve.
1. Ukinejo naj se:
a)	§ 333 fin. zak., ki predvideva 35 letno službo in se vpostavi prvotno besedilo § 139 čin ^sk
b)	§ 301 fin. zak., ki" določa, da se 15% po-višek šteje v penzijo šele pri 35 letih efektivne službe in se zopet vpostavi prvotno besedilo § 31 čin zak
c)	§ 307 alinea 1, ki potrjuje nadaljnje odtegljaje od dravinjskih 'doklad in se vpostavi prvotni sklep min. sveta z dne 17. IV. 1924., objavljen v Služb. Novinah od 19. IV. 1924.; br. 901.
č) § 303, ki ukinja brezobrestna posojila po § 123 čin. zak. in zadnjem odstavku § 137 čin. zak., ki določa za 10 let povišano penzijo za v službi poškodovane in za službo nesposobne uslužbence.
d)	§ 302, ki določa pravo na penzijo po 15 si. letih in se zopet vpostavi § 140 čin. zak.
e)	§ 329, ki predvideva ustanovitev pok. fonda za vdove in sirote, ker smatramo to za novo obremenitev drž. uslužbenstva, ki jo ne prenese. To breme naj nosi v bodoče država.
f)	§ 137, ki ukinja postopoma III. in IV. letnik višje ped. šole v letih 1927/28.
g)	§ 297, ki predvideva pravo na pokojnino po novi skupini, če je uslužbenec prebil v tej skupini vsaj 1 leto.
2.	Izvedejo se naj:
a)	§ 330 fin. zak.. glede na prevedbo kronskih upokojencev na dinarske.
b)	§ 326 glede na revizijo čin. zak. in uredbe o razvrstitvi ob soudeležbi zastopnikov uradniške organizacije.
3.	Izvedejo se naj čimprej opravičene zahteve:
a)	Izplačilo dolžnih razlik, selitvenih stroškov i. dr. zaostankov iz partije 55.
b)	Izjednačenje poročenih učiteljec z neporočenimi.
c)	Ureditev brezplačnega lečenja v bolnicah in zdraviliščih in tudi brezplačne oskrbe svojcev.
č) Podaljšanje stanovanskega zakona.
d)	Enoten okvirni šolski zakon za celo državo na osnovi predlogov učiteljstva organiziranega v UJU.
e)	Da se upošteva v penzijskem fondu, ki se ustanavlja, nezakonska deca.
f)	Uradno pozvani, naj dobe takse prosto zdravniško preiskavo.
g)	V osnovnih šolah se naj odpravi vsako kolkovanje izpričeval, izkazov in odpustnic.
h)	Za prijave nenadnega obolenja do 7 dni se «aj ne zahteva kolka.
i)	Tovarišem, ki so zaprosili za državljanstvo, se naj prošnje takoj rešijo, da preidejo lahko v službeno razmerje.
j) § 100 čin. zakona se naj pri učiteljstvu ne izvaja, ker ni povoclg z ozirom na službeno razmerje v posljh, kakor so ti dani pri drugih skupinah uradništva.
Tudi je praksa pokazala, da delovanje sorodnikov na isti šoli nima kvarnih posledic za šolstvo in na drugi strani slabe gospodarske razmere silijo učiteljstvo, da živi v skupnem gospodarstvu. se prosi min. prosvete, da izvajanje gori omenjenega člena za učiteljstvo omili.
k) Za učiteljice naj velja enakopravnost pri vsakih volitvah v razne korporacije n. pr. disciplinsko sodišče itd.
1) Zahtevamo da se zastopniki v namestilne komisije ne imenujejo, ampak volijo no učiteljstvu.
m) Pokrajinska skupščina se izreka za naj-energičnejše ukrepe, da se čimprej izplačajo nadzornikom potni stroški.
Da se omogoči nadzornikom redno nadzorovanje v smislu predpisov, je nujno potrebno, da prejemajo nadzorniki za svoja potovanja redno in pravočasno potne „stroške. V ta namen naj nadzorniki pri sestavi potnih načrtov napravijo; istočasno proračun stroškov za izvršitev v načrtih predvidenih potovanj za dotično šol. leto.
Po teh proračunih naj pristojna oblast vnese v drž. proračun višino vseh v proračunih izkazanih zneskov v postavko »potni stroški za nadzorovanje«.
Iz tega v drž. proračunu odobrenega kredita, naj pristojna oblast .nakaže nadzorovalnemu organu pred vsakokratnim potovanjem v načrtu in proračunu predvideni znesek kot predujem proti naknadnemu obračunu.
Proti kvarnim zakonskim uredbam in odlokom.
!l. Ko je slovensko učiteljstvo, organizirano v UJU, ob raznih prilikah manifestiralo za enotno državno šolo in šolsko zakonodajo, si je to enotnost predstavljalo tako, da se vse šolstvo izgradi organsko po enotnih pedagoških, državnih in so-cijalnih vidikih, v skladu s potrebami življenja in prilikami v državi.
Odločno pa je odklanjalo in odklanja vse tendence in poizkuse pretirane, samo zunanje, mehanične unifikacije šolstva brez ozira na različne prosvetne razmere države; zakaj tako unifikacijo smatra s pedagoškega stališča kot skrajno reakcionarno in izvedljivo le na škodo razvitejšega šolstva.
Zlasti smatramo kot absolutno nemogoče, da bi se vprašanje šolske obveznosti rešilo zakonodajnim potem z enotno formulo za vse pokrajine enako, ker bi to imelo za neizogibno posledico skrajšanje šolske obveznosti v naprednejših pokrajinah.
S posebnim povdarkom protestiramo proti vsaki nameri, da bi se določbe v zakonski šolski obveznosti, ki so temeljne določbe vsake šolske zakonodaje, izpreminjale z ministrskimi dekreti in zato izjavljamo, da se bomo proti vsakemu nameravanemu skrajšanju šolske obveznosti borili z vsemi dopustnimi sredstvi; zakaj tako.skraj-šarrje smatramo za kulturen škandal in za katastrofo slovenskega šolstva.
Zavedajoč se nevarnosti, ki nam grozi v tem oziru, poživljamo naše centralno vodstvo, da stoji čuječe na straži, in odvrne pravočasno vsako pretečo nevarnost; zakaj vsaka popustljivost od njegove strani v tem oziru, bi lahko omajala našo vero v moč in pomen naše skupne organizacije. Z vso energijo se naj zavzame naše centralno vodstvo tudi za to, da se važne ministrske naredbe, ki segajo globoko v ustroj šolstva in naših pravnih razmer, ne bodo izdajale brez najtehtnejšega prevdarka in brez sodelovanja naše organizacije ter poklicnih upravnih strokovnjakov iz vseh pokrajin.
2. Gospod minister prosvete se naproša, da odredi, da se njegova uredba o formiranju novih krajevnih šol. odborov točno in vestno izvrši povsod, tudi na verskih šolah v Prekmurju. V tej uredbi vidi učiteljstvo Prekmurja korak k izboljšanju šolstva v Prekmurju.
Sklepi pokrajinske skupščine v Kranju.
Za realizacijo celjske deklaracije. — Važni sklepi za gospodarsko ojačenje organizacije in stanu. — Nase materijalno pravne zahteve. — Sprejeta Izjava za popolno stanovsko edinstvo, medsebojno
tovarištvo in strpnost.
, 3- vzgojo v nravnfjtn oz;ry je treba .spoštovanja zakonov. Da bode 'to mogoče, mora imeti učiteljstvo sa«©- zavest, da so zakoni nekaj stalnega. Učiteljstvo pa ne .more imeti tega zaupanja, ako se mu jemlje že zakonito pridobljene pravice z vsakim finančnim zakonom.
Prosvetno-šolske zahteve.
1.. Učiteljstvo, včlanjeno v UJU, pov. Ljubljana, protestira proti odloku min. prosvete z dne 26. III. 1927, br. 20.600, ker ga smatra kot žalitev celokupnega učiteljstva. Vsled zgodovinskih dejstev so prosvetne prilike posameznih teritorijev in njih delov tako različne, da je vsako posploševanje, nevzdržnih slučajev krivično. Apeliramo na min. prosv., da energično in dosledno zatre nedopustne pojave, a da čuva zasluženi ugled ostalega učiteljstva.
2.	Učiteljstvo, včlanjeno v UJU, pov. Ljubljana izjavlja
a)	da zbiranje prispevkov med šolsko mladino ne spada v učiteljev delokrog, ker ni utemeljeno v nobenem zakonu;
b)	da vpliva kvarno na učiteljev ugled;
c)	da ustvarja v narodu ostro kritiko in nevoljo napram učiteljstvu in prosvetni upravi;
č) da krati tako zbiranje pouku in vzgoji namenjeni čas; .
d)	da je to nezdrav pojav, ki mora definitivno nehati čimprej.
Iz tega sledi, da zavzemata učiteljstvo in narod napram nabiralnim akcijam vedno ostrejše stališče.
Zato apeliramo na prosvetno upravo, da v bodoče vsak tak poskus energično zavrne, pa naj pride inicijativa od kogarkoli.
3.	Učiteljstvo, včlanjeno v UJU, pov. Ljubljana, prosi min. prosvete, naj omeji razne proslave na minimum, ker
a)	često presegajo otrokovo duševno zrelost;
b)	odtujujejo šolo njenemu pravemu namenu.
Višje pedagoške šole.
Razvoj modernega šolstva je zahteval, da so skoro v vseh modernih državah upošt&vali željo učiteljstva po višji izobrazbi in dovolili učit. vstop na univerze, ali pa ustanovili posebne pedag. šole ali akademije. Tudi pri nas se je sledilo vzgledu in ustanovilo dve visoki pedagoški šoli: toda s finančnim zakonom za leto 1927/28 sta se faktičuo obe ukinili z motivacijo štednje.
Potrebe osnovnega šolstva in splošne narodne prosvete zahtevajo, da se visoke pedag. šole obdrže v polnem dosedanjem obsegu z vsemi dosedanjimi pravicami za učiteljstvo in še izpopolnijo s potrebnimi instituti za eksperimentalno psihologijo in pedagogiko, da postanejo žarišče znanstvenega prosvetnega dela.
Učiteljstvu pa naj se nudi finančna možnost, da se posveti študiju na višji ped. šoli
Letno bivanje učiteljstva na mor]u.
1.	Prisvojiti si hočemo svojo učiteljsko kolonijo na morju, katero bi zasedli Izmenoma vsake počitnice.
2.	Spoznavati hočemo našo državo sistematično pod strokovnim vodstvom.
3.	Da zgoraj navedeno res izpolnimo in pro-širimo na vse učiteljstvo, je naša želja v korist vsega učiteljstva, da v prihodnjem šol. letu dobimo odmev še večji kot je sedaj; in hočemo in želimo, da pokaže učiteljstvo večji interes ža Fer. Savez, kar bo le v korist učiteljstvu samemu.
Administrativne zadeve organizacije.
1.	Predloge, ki jih pošiljajo posamezniki ali pa učit. društva na pover. UJU v Ljubljani, naj spišejo le-ti tako, da dobi vsak predlog svoj poseben list; in tudi ta list naj. se popiše samo na polovici ene strani, da se olajša s tem delo urednikom in korektorjem predlogov; vsak predlog naj ima tudi označbo, ali spada v gospodarski, tiskovni, pedagoški, pravni odsek itd.
2.	Predlog tov. J. Kislingerja, šol. uprav, v Laškem, da jiaj se vršijo volitve v načelstvo in nadzorstvo UJU pri prihodnji skua^čini po njegovem volilnem načrtu. (Izšel v Učit. Tov.)
Izjava, sprejeta na pokrajinski skupščini v Kranju.
Smo za popolno stanovsko edinstvo in izražamo željo, da izstopivši tovariši vstopijo zopet legalnim potom v UJU, ter izjavljamo:
»Zgodovina našega stanu je skozi desetletja zgodovina brezpravnosti in prepogosto tudi bede. Neodvisnosti stanu nismo dosegli niti s požrtvovalnim, nesebičnim delom v šoli in med ljudstvom, niti ne s stanovsko organizacijo.
Tudi danes še niso utihnili odmevi nekdanjih borb v naših vrstah. A čas je, da končamo ta boj za interese drugih proti lastnim interesom, proti koristim stanu, šole in naroda.
Ugotavljamo, da je današnja delegacija prežeta z dobro voljo in željo, likvidirati čim pf£j vsak spor v učiteljskih vrstah v smislu popolnega stanovskega edinstva brez ozira na izvenstanov-sko opredelitev in upamo na slično razpoloženje pri vseh.' prizadetih. Smo za sorazmerno uveljav-ljenje vseh pozitivnih sil v smislu organizacije, ki je ne bomo nikdar pustili zlorabljati, tudi ra njenih vodilnih mestih! Bodimo strpljivi v stvareh, kjer ne moremo biti edini, in ščitimo skupno skupne interese proti vsem in proti vsakomur! Okrepimo stanovsko organizacijo do najvišje mere in omogočimo poslednjemu v stanu, da prispeva in pomaga po svojih močeh v dosego tega cilja! Dvig-nimo moralno in umsko ves stan in približajmo se našemu ljudstvu, ker je le v tem rešitev nas samih in rešitev naroda!
Živelo edinstvo slovenskega in jugosloven-skega učiteljstva!
Kranj, 6. julija 1927.
Podpis!.
Učiteljski izobraževalni tečaj UJU v Ljubljani.
Podpisano poverjeništvo javlja vsem priglašencem, da se vrši izobraževalni tečaj v dneh od 25. do 30. avgusta 1927 po sledečem sporedu:
1.	V četrtek 25. avg.: Organizacija učiteljske samoizobrazbe.
2.	V petek 26. avg.: Nravstvena vzgoja.
3.	V soboto 27. avg.: Kmetska delovna šola.
4.	V nedeljo 28. avg.: Družabni izlet.
5.	V pondeljek 29. avg.: Vzgoja mladine in organizacija kmetijskih in
gospodinjskih tečajev.
6.	V torek 30. avg.: a) Izvenšolsko delo učiteljice.
b)	Priprava učiteljice za izvenšolsko delo.
c)	Metoda izvenšolskega dela učiteljice. Podrobna navodila priobčimo v Učit. Tovarišu 18. avgusta 1927.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana,
dne 2. avgusta 1927. ANDREJ SKULJ, poverjenik.	JOSIP KOBAL, tajnik.
Program za VII. glavno skupščino Udruženja Jugoflov. učit. v Skoplju
dne 19. in 20. avgusta 1927 v dvorani Sokolskega doma.
1.	Udeleženci skupščine uporabijo to popoldne za razgled mesta in znamenitosti.
2.	Obisk razstave »Narodnega dela«. (Zgodovinska razstava Južne Srbije).
3.	Udeleženci skupščine, ki želijo pri* rediti izlet na Kosovo, se morajo prijaviti izletnemu odboru.
20. avgusta. Dnevni red: 1. Poročila odborov. 2. Sprejem resolucije.
Popoldne: Skupščina se bo vršila tudi popoldne od 3. ure dalje, dokler ne bo izčrpan dnevni red.
Ako bodo kake manifestacije ali izleti, bo sporočilo predsedstvo na skupščini.
Podrobna obvestila.
1.	Kdor še ni javil doslej svoje ude» ležbe za skupščino v Skoplju poverjeni« štvu, naj isto sedaj javi Učiteljskemu dru« štvu v Skoplju in o tem obvesti tudi po« verjeništvo. Na stanovanje pa ne sme re« flektirati.
2.	Izlet na Kosovo. Kdor se hoče ude« ležiti tega izleta, naj se javi Učiteljskemu društvu (odbor za izlet) v Skoplju. Kdor se prijavi za ta izlet, se mora v Skoplju takoj po prihodu javiti izletnemu odboru. Prire« jenih bo še nekaj drugih izletov v okolico Skoplja — a posamezne grupe za te se bodo formirale na skupščini.
3.	Skupščina se vrši v Sokolskem domu. Z ozirom na majhen prostor v dvorani bo« do imeli nedelegati svoje prostore na ga« lerijah.
4.	Vse udeležence opozarjamo na raz« stavo »Narodnega dela«, ki bo prirejena na čast jugoslovenskemu učiteljstvu. Razstava je ista, ki je bila prirejena za časa bizan» tološkega kongresa v Beogradu. Razstav« ljenega je mnogo lepega in interesantnega iz kulture Južne Srbije.
Razpored A. Predhodni posli za skupščino 18. avgusta (četrtek).
I. Seja glavnega odbora UJU
v dvorani »Prosvetnega doma« od 3.—5. ure popoldne.
Dnevni red: 1. Poročilo izvršnega in glavnega odbora. 2. Predlogi za skupščino. 3. Sporazum o delu na konferenci dele« gatov.
II. Konferenca glavnega odbora in delega» tov učiteljskih društev
ob 5. uri popoldne v dvorani »Prosvetnega doma«.
Dnevni red: 1. Otvoritev konference in oddaja pooblastil v smislu čl. 14. pravil UJU in čl. 17. poslovnika. 2. Sporazum o volitvah zapisnikarjev, overovateljev zapis« nika in delegatov v odbore. 3. Razgovor o delu na skupščini.
B. VIL glavna skupščina 19. avgusta (petek).
1.	Otvoritev skupščine ob 9. uri pred« poldne v dvorani Sokolskega doma.
2.	Volitve potrebnih odsekov, zapisni« karjev in overovateljev zapisnika.
3.	Pozdravi.
4.	Poročilo o delu glavnega in nadzor« nega odbora.
5.	Proračun Udruženja za 1. 1927./28.
6.	Predlogi, ki jih obravnava skupščina.
7.	Poročilo verifikacijskega odseka.
8.	Program naše organizacije v bodoč« nosti. Poroča Bot. D. Josimovič, učitelj v Šabcu.
9.	Obči pregled naših prosvetnih raz« mer in njihovo izboljšanje. Poroča Nik. Gašič, učitelj iz Mostarja.
5.	Uredništvo »Južnega pregleda« pri« pravi j a v počaščenje skupščine knjigo, ki bo vsebovala pregled življenja v Skoplju in Južni Srbiji. Učiteljstvu knjigo toplo priporočamo.
6.	V Skoplju je mnogo znamenitosti. Za vodstvo udeležencev skupščine po me« stu je osnovan poseben odbor. Kdor se za« nima za znamenitosti mesta, naj se javi temu odboru na postaji.
7.	Seja glavnega odbora UJU in pred« konferenca delegatov se vrši 18. avgusta v dvorani »Prosvetnega doma«.
Vse udeležence opozarjamo še na sle» deče: Vsak učitelj, ki reflektira na brez« plačno prenočišče (v šolah), mora vzeti s seboj odejo in blazinico.
—	Brzi vlaki v Skoplje in nazaj. Iz Ljubljane odhaja ob 20. oziroma ob 9. V Beograd prihaja ob 8"35 oziroma ob 21-40. Iz Beograda odhaja ob 10-35 oziroma ob 23'40. V Skoplje prihaja ob 23*51 oziroma ob 1119. Iz Skoplja odhaja ob 18T0 oziro« ma 5"15. V Beograd prihaja ob 6.00 o/iroma 17'05. Iz Beograda odhaja ob 7"50 oziroma 18'30. V Ljubljano prihaja ob 20-47 oziroma 8-08. Iz Ljubljane se odpeljemo 17. avgusta z brzim vlakom ob 9. uri dopoldne. Priipo« ročamo vsem delegatom in udeležencem, da potujemo skupno. Skušali bomo dobiti po« seben voz. Udeleženci iz mariborske oblasti naj uporaibijo osebni vlak, ki odhaja iiz Ma« ribora ob 5"30 in prihaja na Zidani most ob 7'52. Tu presedejo na brzi vlak ob 10-05. Četrtinska vožnja še ni dovoljena. Kakor hitro prejmemo »Uverenja«, jih razpoš« ljerrno delegatom in udeležencem.
UJU — pov. Ljubljana.
Splošne vesti.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega Tovariša« izide dne 18. avgusta t. 1., na kar opozarjamo vse naročnike. Iz tega ozira smo današnji številki dali prilogo. V da« našnji številki je moralo izostali tudi mno« go rokopisov zaradi tesnega prostora. V prihodnjo številko bomo skušali uvrstiti tudi ostala društvena poročila, ki jih do« sedaj zaradi drugega nujnega gradiva ni« smo mogli spraviti v list.
—	Redukcije razredov in premeščanje učiteljstva. V ljubljanski oblasti je bilo re« duciranih, kakor je sedaj ugotovljeno, okrog 60 razredov in paralelk, na razpolo« ženje je stavljenih 97 učiteljev, (ker je bilo že prej okrog 37 učiteljev brez mest. Te dni so prejeli tovariši in tovarišice, ki so stavljeni na razpoloženje tudi dekrete. Od« ločalo se pa je pri izbiri na poedinih šo« lah dokaj čudno. Razumljivo je, da država razpolaga iz začasnim učiteljstvom, ker ima po zakonu za to praviao, če ni mesta. Pri izbiri oseb. ki so stavljene na razpoloženje, se je pa kršil odlok ministrstva prosvete O. N. br. 38.489 od 10. junija 1927, ker so na poedinih šolah stavljene na razpolože» nje učne osebe, ki so dobile stalna služ« bena mesta po razpisu, medtem Iko so osta« le učne osebe, ki so nameščene po členu 71., začasne učne osebe in celo ml&jše. Kršila se je V. točka citiranega ministrskega od« loka, ki odločno ščiti učiteljstvo, ki je do« bilo službena mesta po razpisu. Iz tega ozira se morajo revidirati odloki o razpo« loženju. Naš protest velja v tem oziru prosvetni upravi in minfstrstvu prosvete, katerega jasna odredba je bila kršena. S takim postopanjem se ruši stalnost name« ščanja po razpisu, ki je ena najdragoce« nejših pravic učiteljstva. Zato jo moramo čuvati! V kolikor je prejelo poverjeništvo dosedaj že avtentične podatke od poedinih slučajev, je vložilo proteste. Prizadeti to« variši in tovarišice naj pošljejo avtentične podatke takoj poverjeništvu, da interveni« ramo še o ostalih slučajih. — Tudi glede redukcij razredov je poverjeništvo storilo korake za poedine šole, kjer zahtevajo po« sebne razmere (razredi za oddaljene itd.), da se ne okrne Tazredov in ne učiteljstva ter prejelo zagotovila, da se bo stvarne razloge upoštevalo. Ne more pa poverjeni« štvo intervenirati za one slučaje, ki bi se dali še rešiti, ker Organizirani člani, pred« vsem šolski uprav., niso dali poverjeništvu potrebnih podatkov na razpolago, na pod« lagi katerih bi isto lahko zadevo zagovar« jalo. Za vsako borbo je potreba predvsem zavesti članstva in sodelovanja vsakega prizadetega poedinca, ne pa golega zanaša« nja na vodstvo. Poverjeništvo stoji slejko« prej na stališču, da je bila redukcija raz« redov v ljubljanski oblasti prenagljena, ker bi bilo treba počakati vsaj na začetek šol« skega leta 1927./28., da se vidi porastek dece v poedinih razredih. Tudi bi bilo treba za tak korak vzeti širšo bazo. Podloga re« dukciji bi morala biti statistika večih let, ne samo enega leta. Edino pravilno od mi« nistrstva bi bilo, da zavleče svojo namero in revidira zadevo s pričetkom šolskega leta, na podlagi novih vpisov. Prenagljen se nam pa zdi korak tudi s tega ozira, ker se bo po sedanjih vidikih težko pozneje, ko naraste število otrok, boriti za to, da se pridobe ukinjeni razredi nazaj. Šolski upra« vitelji, ki imajo utemeljene razloge proti krčenju razredov na njihovih šolah, naj vpošljejo poverjenfštvu potreben materi« jal, da se bo lahko sklicevalo nanj in naj poskrbe, da tudi krajevni šolski odbori vlože podprt rekurz na ministrstvo ter za« prosijo, da se jim ohranijo razredi. Brez tega je vsa časopisna vojna — prazna slama.
— Otvoritev 119 novih razredov in vzporednic na osnovnih šolah v mariborski oblasti. — Srez Celje: deš. osn. šola v Celju vzp. k I. in II. razr., Frankolovo vzp. k I. razr., Kalobje razš. v 3 razr., Sv. Pavel pri
Preboldu vzp. k I. razr., Gornja Ponikva razš. v 3 razr., Sv: Rupert 'razš. v 3 razr:, Šmartno v Rožni dolini Tazšv v 4 razr. — Srez Dolnja Lendava: Doklezovje razš. v 3 razr., Lipa razš. v 3 razr., Melinci razš. v »3 razr., Odranci razš. v 5 razr,, Trnje razš. j v 3 razr., Velika Poljana razš. v 3 razr. — Srez Dravograd: Črna razš. v 6 razr., Pre« valje vzp. k I. razr., Ribnica na Pohorju razš. v 5 razr., Trbonje razš. v 3 razr., Vu« hred razš. v 3 razr. — Srez Gornji grad: No« va Štifta razš. v 3 razr. — Srez Konjice: Lo« če vzp. k I. ali II. razr., Stranice razš. v 3 razr., Vitanje vzp. k I. ali II. razr., Zreče razš. v 5 razr., Ziče razš. v 3 razr., — Srez Ljutomer: Sv. Duh na Stari gori razš. v 5 razr., Sv. Jurij ob Ščavnici vzp. k I. razr., Mala Nedelja vzp. k I. razr., Negova razš. v 5 razr., Vučja vas razš. v 4 razr. — Srez Maribor — desni breg: Marija Brezno razš. v 3 razr., Laporje vzp. k I. razr., Limbuš vzp. k I, razr., Podoba razš. v 4 razr., Pra» gersko razš. v 3 razr., Rače razš. v 4 razr.. Ruše razš. v 6 razr. ali vzp. k I. ratzr., Sliv« niča razš. v 5 razr.,.Studenice razš. v 4 razr., Tezno razš. v 4 razr. — Srez Maribor — levi breg: Sv. Ana v Slov. goricah vzp. k I. razr., Sv. Anton v Slov. goricah vtzp. k I. razr., Sv. Benedikt v Slov. goricah razš. v 6 razr., Sv. Duh na Ostrem vrhu razš. v 3 razr., Sv. flj v Slov. goricah razš. v 6 razr., Sv. Jakob v Slov. goricah vzp. k I. razr., Jarenina vzp. k I. razr., Sv. Jurij v Slov. goricah vzp. k I. razr., Kamnica razš. v 6 razr., Spodnja Sv. Kungota razš. v 3 razr.. Gornja Sv. Kungota razš. v 3 razr., Sv. Le« nart v Slov. goricah razš. v 6 razr. ali vzp. k I. razr., Marija Snežna razš. v 5 razir., Sv. Martin pri Vurbergu razš. v 4 razr., III. deška osn. šola 1 vzp. Sv. Rupert v Slov. goricah razš. v 6 razr. ali vzp. k I. razr., Selnica ob Dravi razš. v 6 razr. ali vzp. k I. razr., Sladki vrh razš. v 4 razr., Svečina razš. v 4 razr., Sv. Trojica v Slov. goricah razš. v 5 razr. —' Srez Murska Sobota: An« drejeli razš. v 2 razr., Bakovci razš. v 4 razr., Fokovoi razš. v 3 razr., Gederovci razš. v
3	razr., Kupšinci razš. v 3 razr., Puconci razš. v 4 razr., Serdici raizš. v 4 razr., Stru« kovci razš. v 2 razr., Tvrdkova razš. v .3 razr., Vidonci II. razš. v 4 razr., Vučja go« mila razš. v 2 razr. — Srez Ptuj: Sv. Andraž v Halozah vzp. k I. razr., Sv. Andraž v Slov. goricah razš. v 4 razr.. Sv. Barbara v Halo» zah vzp. po potrebi, Sv. Bolfenk v Slov. go» ricah razš. v 3 razr., Oirkovce vzp. k I. razr., Domova razš. v 4 razr., Hajdina vzp. po potrebi, Hum razš. v 4 razr., Sv. Lenart pri Vel. Nedelji Tazš. v 5 razr. ali vzp. k I. razr., Sv. Lovrenc v Slov. goricah vzp. k I. razr., Sv. Marjeta niže Ptuja 1 vzp. po potrebi, Sv. Miklavž pri Ormožu vzp. k I. razr., Na» raplje razš. v 2 razr., Ormož vz.p. k I. razr., Polenšak razš. v 4 razr., Sela razš. v 3 razr., Sv. Tomaž vzp. k I. razr., Sv. Urban vzp. k I. razr., Sv. Vid pri Ptuju vzp. k I. razr., Vurberg razš. v 4 razr., Zavrč razš. v 5 razr. — Srez Slovenjgradec: Sv. Andraž pri Velenju razš. v 3 razr., Sv. Florjan v Doliču razš. v 4 razr., Sv. IIj pri Velenju razš. v 3 razr.. Sv. Janž na Visoki gori razš. v 3 razr., v Podgorju razš. v 3 razr., Šele» Vrhe razš. v 2 razr., Velenje vzp. k I. razr. — Srez Šmarje: Dobje razš. v 5 razr., Ko» privnica razš. v 3 razr., Kostrivnica razš. v
4	razr., Sv. Križ pri Rogaški Slatini razš. v
5	razr., Pečice razš. v 2 razr., Sv. Peter na Medvedjem selu razš. v 4 xazr., Sv. Peter pod Sv. Gorami razš. v 6 razr., Podsreda razš. v 3 razr., Polje razš. v 3 razr., Ponikva razš. v 6 razr., Prevorje razš. v 4 razr., Ro» gaška Slatina razš. v 6 razr., Slivnica razš. v 5 razr., Stoprce razš. v 4 razr., Sv. Vid pri Planini razš. v 4 razr., Virštajn razš. v 2 razr., Žetale razš. v 5 razr'., Žusem razš. v 2 razr. — Kjer za novootvorjene razrede ni zadostnih prostorov, morajo mestni šol» ski odbori skrbeti za nje. Začasno je ure« diti pouk tako, da izmenoma uporabljata šolsko sobo I. in II. oziroma I. in I. razred.
—	Tiha likvidacija partije 55. Beograj« ska »Politika« poroča, da je vlada uvidela, da s 30 milijoni Din, ki so bili vneseni v proračun, za poravnavo najnujnejših po« stavk iz partije 55. ne more zadostiti po« trebam. Tudi ponovnih 30 milijonov voti« ranih v ta namen iz Blerovega posojila, ne zadostuje. Zato je pooblaščen finančni mi« nister, da izda 6% državne bone v skupni vrednosti za 150.000.000 Din, ki naj bi se porabili za regulacijo državnih obvez iz prejšnjih let. Ti boni se bodo mogli lom« baTdirati pri Narodni banki. S to vsoto se bode mogel poravnati velik del državnih obvez, a oziralo se bo pri izplačevanju pred« vsem na osebne terjatve državnih name» ščencev.
—	Samoizobraževaln!'. tečaj. Doslej še niso javila udeležencev okrajna učiteljska društva: Konjice, Kozje, Kranj, Krško, La» ško, Maribor — okraj, Slov. Bistrica in Sv. Lenart. Tečaj sam na sebi je za nas tolike važnosti, da mora biti slednje naše dru« štvo zastopano pri njem vsaj po enem čla» nu. Tega naj bi se zavedala najprej vod» stva društev, zato ni opravičljiva zamuda navedenih predsedstev. Prosimo, da se na» šemu pozivu ugodi in to brez odloga! — Po» verjeništvo UJU v Ljubljani.
—	Dopust za obiskovalce konservato« rija in gospodinjske šole v Mladiki. Z ozi« rom na tozadevna vprašanja od več intere« sentov priporočamo, da prizadeti takoj vlože po predpisani poti prošnjo za podalj« šanje^ dopusta na ministrstvo prosvete ter prilože uverenje kons. oziroma gospodinjske šole. Da bo pa zadeva lahko pravočasno rešena, ker mora biti predložena ministr« skemu svetu, je vložitev prošenj pospešiti.
—	Poverjeništvo UJU v Sarajevu ima svojo VIL redno letno skupščino dne 31-julija in 1. avgusta v Sarajevu.
Naš gospodarski program.
(Poročal na VII. pokrajinski skupščini pov.UJU Ljubljana dne 6. VIL 1927 v Kranju
tov. Alojzij Hreščak.)
Direktne koristi močne gospodarske organizacije.
Vsak naš član mora imeti zagotovilo, da mu stoji ob strani solidarna vrsta vseh njegovih kolegov ob vsakem udarcu nemile usode, da ne stoji nikdar sam v trenutkih žalosti in nesreče, ki se tako pogostoma oglašajo pod našim domačim -krovom. Ve« deti mora, da mu dobra organizacija pri« skoči na pomoč v bolezni, revščini, smrtnih slučajih, ob krivičnem premeščanju, prega« njanju lin raznih drugih težkih momentih življenja.
Organizacija mu mora pomagati, ko mi« sli na šolanje, na vzgojo lastnih otrok, ko mu je treba pravnega zagovornika pri brambi njegovih pravic, ko mu je treba cenenega kredita v neštetih slučajih težkega gospodarskega položaja, da doseže le po« tom organizacije vse ugodnosti konsumenta itd. itd.
Tovariš Pahor nam je razvijal svoje misli o delovnem programu naše organdza« cije v bližnji bodočnosti. Iz debate je raz« vidno, da jc delegacija z navdušenjem spre« jeta ta široko zasnovani načrt, znamenje tla se učiteljstvo Slovenije zaveda velike važnosti smotrenega dela v korist sebi in ljudstvu. Brez pridržka — če abstrahiram od formalnosti, po katerih naj se vse delo smotreno usmeri — ste se delegatje jn de« legatinje izjavili zato, da zastavimo svoje« mu delu v organizciji in izven nje vse svoje moči, kajti samo od tega bo odvisna usoda stanu in kulturni dvig našega ljudstva.
Socialni n pravni položaj učiteljstva.
Toda stan, ki ima pred seboj tako ogromno nalogo, sc mora zavedati, da jc njegova eksistenca varna le, če je vsak po« edinec v težkih momentih življenja zago« tovljcn vsestranske pomoči svoje organiza« cije. Žalibog ne moremo trditi danes tega, če se le površno ozremo na trnjevo pot ljudskega učitelja. Naj ugotovim le brez vseh običajnih jeremijad, da se naš pravni in socialni položaj slabša od dne do dne. Naše nazadovanje je v teh pogledih tako očividno, da mora izreti učiteljstvo s stra« hom v srcu na bodoče dneve, ki pridejo nanj z vso železno nujnostjo razvoja. V zadnjem času se množijo pojavi, ki nam dado resno misliti, kako bi zadržali ta po« gubonosni tok, zmožen, zanesti v naše vrste obup in malodušje. Splošna gospodarska kriza se zgrinja nad nas v vedno temnejših obrisih ter izpodkopuje solidna tla, na ka« terih edino je mogoče vzgojiti značajnega javnega delavca. Sami veste, da gmotno neodvisen človek ne more hoditi v svojem življenju tiste ravne črte, ki mu jo nare« kuje njegovo najboljše prepričanje. Poleg gospodarskih kalamitet pa teče vzporedno cela vrsta težkih izprememb v našem prav« nem položaju; dokaz, da odločujoči činite« lji neumorno delujejo na tom, kako bi po« lagoma prikrajšali učiteljstvo na vseh onih pravicah, ki so bile učiteljstvu priznane v časih konjunkture našega novega državnega življenja, kakor da bi ravno učiteljstvo v prvi vrsti moralo nositi vse ža'ostne posle« dice nesmotrenega vodstva naših javnih in« stitucij.
Uvedba disciplinskih sodišč nas po« stavlja v izjemen, za učiteljstvo žaljiv in poniževalen položaj. Povišanje službene dobe ter z njim združeno prikrajšanje 15% doklad za službovanje po 32 letih težkega učiteljskega dela. odvzema pravice do po« vračila selitvenih stroškov ob premeščenju na podlagi prostovoljne udeležbe natečaja, znižanje osebnih doklad .za 10% v korist poplavljencem, neizplačevanje polnih oseb« nih doklad poročenim učiteljicam: so jasno znamenje, kam plovemo.
Če omenjam poleg tega še celo* morje krivic, ki se vrše nad učiteljstvom iz zgolj upravnih instanc, tako n. pr. premeščanja učiteljev z mnogobrojnimi družinami na slaba službena mesta počasne ali pa celo tekom celih let neizvršene likvidacije pri« padajočih nam raznih prispevkov, slaba stanovanja, nezadostna ali pa celo popol« noma manjkajoča zdravniška pomoč, mi« slim, da sem vsaj v najširših obrisih očrtal položaj, v katerem se učiteljstvo nahaja in ki ne kaže. da bi se obrnil v bližnji bodoč« nosti na bolje.
Težke posledice.
Posledice takega socialnega in pravnega položaja so naravnost usodepolne. Samo« zavest posameznikov in vsega stanu sc ma« je in z njo moralna hrbtenica učiteljstva. Njegov nastop postaja negotov, brez pre« tenzij in brez zadostnega ugleda. Nesamo« stojnost učiteljstva rodi hlapčevsko nrav z vsemi strašnimi posledicami za šolo in na« rod. Gorje ljudstvu in državi, kjer se mora učiteljstvo klanjati vsled svoje gmotne od« visnosti in brezpravnosti na levo in desno, kjer mora tako učiteljstvo vse svoje moči izrabiti v ponižujočem boju za trohico vsakdanjega kruha. To je znafia pesem, ki jo poje učiteljstvo že desetletja, in ki bi morala brneti neprestano po ušesih vseh odločujočih činiteljev, zlasti pa v momen« tih, ko pripravljajo nove odredbe, s kateri« mi se kršijo in odvzemajo učiteljske pra« vice in poganja ves učiteljski stan v težko i r-?Cp0 rodi tako žalostne posledice, učiteljstvo nima te zavesti, ne sme pa imeti vec nhti volje ponavljati zopet in .zopet to tuzno melodijo po vseh gajih naše domo« vine.	&
Okrepitev organizacije.
„. ^°rbo za pravično in socialno uredbo učiteljskega gmotnega in pravnega položaja nam bo prepustiti poslej upravnim organom nase organizacije, naša naloga pa je, da or« ganizacijo dvignemo na ono solidno pod« lago ki ji edina more dati vso potrebno borbenost, da se uspešno lahko postavi po robu vsem poskusom, ki bi mogli demora« Hzirati naše vrste in s tem oškodovati slo« vensko ljudstvo za dobrine, ki mu jih nudi sola, kjer deluje moralno visoko stoječe učiteljstvo.
„fo,.Pim smo pa zavzeli to edino pravilno stališče, se nam odpre
našf» -i' """*	nujnost- zasigui
skih l l "e Pr°d P°®ledicami težkih življ tovem mitet' Povzročenih ,po našem neRU. HosT,od^°ilalnem P°ložaiu Potom direktne mih y organizacije v naših vrstah ¿a« si zaeowemi silami moramo stremeti, da nudi smotm° samostojno vse koristi, ki jih nizaciii „ en° izvršena gospodarska orga« JJ na najširji podlagi. •
zasigurati en« nego«
Dvig solidarnosti in stanovske morale.
Vse te neposredne koristi smotreno iz« peijane učiteljske gospodarske organizacije imajo za ves učiteljski stan na splošno, po« sebno pa za poedinca nepregledne nadalj« nje moralne posledice Od take gospodarske ureditve si moremo obetati predvsem prož« nosti stanovskega udruženja pri vseh akci« j ah za naše koristi. Samozavest članstva se bo dvignila na dosedaj ncpo'znano višino, učiteljski ugled navzgor in navzdol bo pri« dobil ono potrebno stopnjo, ki jo pogre« šamo že dolga leta na svojem križevem po« tu. Sproščene bodo energije, vklenjene do« sedaj v malenkostni in demorallizujoči bor« bi za elementarne pravice stanu in za vsak« danji kruhek. Te energije bo učiteljstvo uporabilo za idejno delo med narodom in za dvig svoje lastne izobrazbe, ki ga bo šele usposbbila iza mesto kulturnega plionirja. Moralne kvalitete članstva se bodo pošto« teri'e, čut za medsebojno odgovornost v organizaciji bo pridobil na intenzivnosti, nov tok idealizma bo prešinil naše vrste.
Nimam namena prenesti danes pred delegacijo konkretnih načrtov za tako smo« treno gospodarsko organizacijo, iker se take naloge ne morejo izvršiti pred širjim foru« mom, ampak morajo hiti le plod tihega in marljivega razmišljanja. Delegacija mora dati svoj pristanek le glavnim obrisom do« bro zamišljene gospodarske organizacije in fiksirati nace'a, po katerih naj se naša go« spodarska organizacija uredi. In med temi načeli se mi je obrniti zlasti na ono, brez katerega po mojem mnenju ne bomo do« segli uspehov pri svojem snovanju.
Obveznost članstva pri gospodarskih ustanovah.
Karkoli in kakorkoli naj začnemo, ob« veznost vsega članstva naše stanovske or« ganizacije pri naših gospodarskih zavodih se pokaže kot neizogibna. Brez obveznosti ne bomo nikdar dosegli one modi, iz katere edino bomo mogli črpati vse one koristi, o katerih sem ravnokar govoril. Le obveznost nam bo našo gospodarsko moč dvignila ta« ko visoko, da bomo lahko v vsakem slučaju priskoči'« na pomoč našemu članstvu. Ob« veznost bo postavila vse naše premoženje mi razpolago .učiteljski organizaciji, da ga obrača po svoji lastni preudarnosti in nuj« nosti.
Nesocialno pojmovanje.
Delegacija je danes glasno odobravala ona izvajanja v našem delovnem programu, ki gredo za tem, da dvignemo v naših vr« stah čut solidarnosti, stanovske zavesti in iz njiju izvirajoče discipline. Splošna tožba pri najboljših naših stanovskih članih je. da se članstvo in celo posamezna društva ne zavedajo v polni meri svojlih dolžnosti in da ovira smotreno delo premnogokrat neka anarhična liberalnost učiteljstva. Zlo« čin bi bil, zakrivati si oči pred takimi po« javi v naših vrstah in stremeti moramo s svojimi najboljšimi silami, da izločimo iz vrst organizirancev tako nesocialno pojmo« vanje lastne organizacije. V ta namen bo morala organizacija trajno dvigati čut za kolektivnost in solidarnost pri vseh svojih akcijah. Naj ne mine noben sestanek, niti v krožkih, niti pri društvenih zborovanjih, da bi učiteljstvo ne podvrglo zadržanja članstva strogemu pregledu, da bi ne iskalo sredstev in poti, ki vzgajajo dobre člane organizacije, da bi ne obsodilo vsakega či« na poedincev in organizacije, kjer bi tri« umfcral osebni egoizem nad koristmi skup« nosti, kjer bi skušal posameznik izkoriščati plemenit altruizem svojih kolegov v svoje nečedne osebne špekulacije.
Akoravno moramo priznavati takim vzgojnim vplivom vso potrebno važnost, vendar si ne smemo zakrivati dejstva, da je vsaka vzgoja neprimerno učinkovitejša, če je podprta na vzgledih in če bazira na tC« alnih tleh vsakdanje nujnosti. S tega stali> šča se nam šele odpre pogled na neprecen» Ijive koristi, ki jih bomo črpali v tem po« gledu iz obvezno upeljane gospodarske or« ganizacije. Vse, kar bi samo z vzgojo hoteli doseči, podprli bomo z dejstvi, ki govore tak konkreten govor, da se mu ne bodo mo» gli upreti niti najzaikirknjenejšfi individuali« sti v naših vrstah. Tak govor pričakujemo po vsej pravici od obveznosti pri naši go« spodarski instituciji ter od solidarne ude« ležbe na koristih, ki izvirajo iz nje.
Konsolidacija udruženja.
Čim bo vsak član naše organizacije moral prispevati k dvigu in konsolidaciji tudi gospodarske organizacije, bo preSinil
nov val zanimanja vse članstvo brez izjeme. Čim trši postaja naš boj in labilnejši naš gmotni lin pravni položaj, tem višje se bo dvigal pomen trdne gospodarske institu« cije. Instinktivno se bo oklepal svojega udruženja tudi oni član, ki je stal dosedaj s prekrižanimi rokami in z ironičnim na« smeškom okrog usten ob strani svojih po« žrtvovalnejših stanovskih tovarišev. Kjer vzgoja pri takih ciničnih parasiitih ni našla odmeva, dosegla bo prepričevalna beseda gospodarskih koristi gotovo svoj namen. Čut solidarnosti se bo kropil ob spoznanju, da so naše gospodarske sile do dna izkori« ščene, talko velike, da nudijo lahko vsak hip najboljši argument za požrtvovalno delo v organizaciji.
Proč z zajedavci.
Proč z bojaznijo, češ, da bi pridobili s tem v organizaciji isamo mnogo parasitov, | ki so doslej bojkotirali vsako delo in bi po« slej le uživali ugodnosti iz tako učvrščenega našega položaja.
Nasprotno: vsled obveznosti prispeva« nja za naše gmotne koristi in pravic posa« meznikov na udeležen ju gospodarskih ugodnosti, pritegnjeni bodo k intenzivnemu delovanju v organiiizateiji vsi, pa če tudi bo« do gnani nekateri od začetka le po svojih sebičnih instinktih. Imamo pa vso pravico upati, da se bodo taki sebični nagoni po» lagoma oplemenitili, in sicer tem preje, čim intenzivneje se bo naše članstvo po dru« štvih smotreno 'in neprestano bavilo s to stranjo naših organizačnih nalog. Vemo iz izkušnje, da se egoizem posameznika blaži sorazmerno z njegovim delovanjem v orga« nizacijah.
Duh družbe.
Nad mnogimi, združenimi v posvetova« nju svojih skupnih interesov, plava vedno duh solidarnosti, plava oko pravice, kajti večno resničen bo ostal svetopisemski liz« rek: Kjer so trije združeni v mojem imenu, sem jaz med njimi. Naša organizacija lah« ko trdno računa, da se z obveznostjo na gospodarskih zavodih dvigne stanovska mo« rala na ono višino, ki smo jo zastonj upali doseči v dnevih, ko smo obravnavali več ali manj akademsko svoje naloge v šoli in izven nje. Ker bodo na ta način postale ugodnosti in pravice, izvirajoče liz obvezne pripadnosti k naši gospodarski organizaciji 9kupna zadeva vsega članstva, je dana s tem tudi gotovost, da bo veljala kot kriterij podeljevanja gospodarskih ugodnosti le stanovska zavednost in delavnost poedinca.
To dejstvo samo bo sililo tudi mlačneže k poglabljanju njihovih moči v splošno do« brobit, kajti uspehi organizacij so odvisni od dela posameznikov.
Visoko, etično načelo ¡združevanja ma« !ih k močnim učinkom: Eden za vse in vsi za enega, se bo na ta način demonstriralo vsakemu na takiih komkretnih slučajih iz življenskih težav ko sicer tudi egoist, ki ni nikdar prispeval k obči blaginji, kliče na pomoč socialni čut okolice.
Kritika za vsako ceno — sabotaža.
Razun sebičnežev individualistične men« talitete šteje naša organizacija tud! dru« gačne vrste pasivnih članov.
Ne da bi hoteli premagati svojo komo« diteto in se udeleževati organizačnega dela, mislijo, da imajo pravico in dolžnost izpod« kapavati veselje do dela pri svojih tovari« ših z neprestanim sumničenjem o dobrih namenih organizačnih vodilnih mest.
To so kritiki po poklicu in za vsako ceno. Kverulantstvo je v naših vrstah pre« navaden pojav, da hi smeli s stojionim mi« rom mimo njega. Dokler gre v organizaciji le za duhovno telo, je kverulantom delo zelo olajšano; domišljajo si celo, da v ime« nu nekega sugeriranega si višjega stališča opravičeno lahko vršijo svoj nečeden posel. Škode od tega itak nimajo noberjp, pač pa jih obdaja v očeh nekritičnih kolegov sijaj posebnega vseznanstva in posebne vinetosti za blaginjo organizacije.
Čim pa prinesemo gospodarske pro« bleme ter možnost gospodarskih koristi iz naših lastnih skupnih gospodarskih institu« cij pred forum vsega članstva, tedaj bo ču« til marsikateri izmed kverulantov potrebo, stopiti s svojega visokega mesta poklicnega kritika ter stopiti v areno, kjer se bodo od« ločale stvari, ki niso zgolj abstraktne in ideološke ampak tako konkretne in pla« stične, da se z uspehom ne dado zagrabiti z visokih, izven organizacije stoječih na« mišljenih prestolov.
Pravična porazdelitev pravic in dolžnosti.
Neizogibna nadaljnja posledica obvez« nosti pri gospodarski organizaciji izenačuje moralne in gmotne dolžnosti vseh organizi« rancev ter pravično porazdeljuje bremena na^ vse člane. Na ta način bomo izločili po« nižujoč in dobro voljo hromeč občutek naj« požrtvovalne j ših tovarišev in tovarišic, ob misli, da se ob njiihovih žrtvah pasejo z iro« ničnimi obrazi mnogobrojni parasiti, ne da bi bili ti vsaj gmotno enako obremenjeni kakor so sami. Občutek, da moram podpi« rati z delom in s težko prisluženimi groši lenuhe, ki izkoriščajo mojo požrtvovalnost s kramarsko brezobzirnostjo, je pa tako ubijajoč, da vpliva usodepolno na aktivnost in optimizem naših najboljših delavcev v organizaciji. Ako odpravimo to zlo, ipastote» rila se bo njihova energija in dvignil čut solidarnosti v dosedaj nepoznano inten» zivnost.
Dvig rentabilitete.
Zgolj stvarno pa pomenja obveznost omogočenje obširne propagande v korist naših gospodarskih organizacij.
Vsi vemo, kako malo odmeva imajo vsi pozivi na delo za dosedanje naše učiteljske
gospodarske zavode, ki so v rokah le ma» loštevilnlih članov — čeprav učiteljev — in to ravno radi tega, ker se velika večina uči« teljstva zaveda, da ti zavodi pravzaprav ni« so njegovi, ampak privatna last.
Le površen pomislek nam zadostuje, da si lahko predstavimo ves ogromen pomen propagande za naše gospodarske zavode — -zlasti tiskarne — če bi se tisoči po vsej Slo» veniji razvrščenih učiteljev zganili k skup« nemu delu za njihov gospodarski procvit. Že same šolske potrebščine, če abstrahiiramo od vpliva, ki ga imajo učitelji pri raznih zavodih, društvih in občinskih pisarnah kot sodelujoči člani in celo voditelji, bi renta« biliteto naše stanovske tiskarne dvignili na tako višino, da bi se tudi drugi naši samo» pomočni cilji približali svoji realizaciji v najkrajšem času. To bi pomenilo zopet novo vez, ki bi okrepila našo organizacijo, osa» mosvojila učiteljski stan tudi gmotno od vseh škodljivih zunanjih vplivov in bi dala učiteljstvu samemu možnost v roke, da iz« vede z lahkoto v polni meri svoj kulturni program. Vsaka nova možnost pa jekleni energijo za vedno višja in Višja stremljenja, vsak korak dalje na težki poti vliva v srca novega poguma in spreminja vse delo v triumf in epopejo našega zmagoslavnega pohoda.
Naši zavodi pod kontrolo vsega učiteljstva.
Le obveznost nam bo omogočila (inten« zivno kontrolo vsega našega gospodarskega delovanja, 'ker se bodo morali vsi problemi in vse vodstvo poslov predlagati vsem na« šim organizačnim instancam v razgovor in odobrenje. Možnost te kontrole bo izpod« nesla tla raznim miistifikacijam, bo pripo« mogla do dviga morale v naših vrstah ter do poglobitve medsebojnega zaupanja in pravega tovarištva.
Prosta pot novim pobudam!
S sistematičnim obravnavanjem vseh naših gospodarskih problemov pred vsem učiteljstvom se nam odpira razveseljiva perspektiva, da stopi množica novih iniei« jativnih sil v naše snovanje, množica sil, ki je bila dosedaj neizrabljena v veliko škodo našega stanu.
izognemo se na ta način nekakemu se« nilnemu razpoloženju, pod katerim života« rijo vsa taka podjetja, ki ne pnitezajo ved« no in vedno mladih in svežih moči v svoj delokrog. Inieijativa in podjetnost, značilna za mlade duhove, bosta pridobili z obvez« nostjo široko polje udejstvovanja v naš; organizaciji.
Če še pokažem na šolanje in vzgojo v vodstvu gospodarskih institucij, pridobljeni po smotrenem razpravljanju po društvih, mislim, da sem vsaj v glavnih obrisih za« črtal ogromno važnost -vpeljane obveznosti članstva vsega učiteljstva pri vseh naših go« spodarskih zavodih. Samo logično bi bilo in izraz resne volje, da učiteljstvo uvede to obveznost, ako je bil aplavz, ki ga je dele« gacija poklonila izvajanjem tovariša Pahor« ja glede poglobitve discipline in solidarno« sti v naših vrstah, iskren in resen.
Požrtvovalnost izraz zrelosti in visoke nravnosti učiteljstva.
Obveznost je pa združena z gotovimi gmotnimi žrtvami, mimo katerih ni mogoče, ako hočemo, da bo beseda meso postala. Predvidevam potreba da bo moral vsak organiziranec prispevati skozi dve leti ka» kih 10 do 20 dinarjev mesečno, ki se bodo nakazali kot deležni fond onim našim go« spodarskim institucijam, ki se bodo za prvi začetek smatrale najnujnejšim. Toda brez žrtev s,e ni še nikdar izvršilo nobeno veliko delo, in kdor bi sli delal iluzije, da je do« volj, če hrupno pritrjuje rožnatim perspek« tivam, ki nam jih nudi dobro izvedena go« spodarska samopomožna akcija, pokaže sa« mo, da je v tem oziru ali še nerazvit na« ivnež ali pa da mu pomeni vse navduševa« nje le čisto navaden bluf, ki naj bi skrival njegovo nezmožnost, žrtvovati nekoliko za to, da bi se dvignilo mod nami ono delo, kateremu je ravnokar s svojim navdušenim odobravanjem priznaval* epohalno važnost. Učiteljstvo, ki veljaj samo za vzgojitelja ljudstvu, med katerim dela, mora znati vzgojiti tudi v sebi potrebno moralno silo, ki mu bo ne samo lajšala potrebne žrtve, ampak mu bo žrtev sama v veliko nravno zadoščenje v tistem trenutku, ko se je pre« pričalo, da pomaga s svojimi žrtvami zli d a t i temelj, na katerem bo zrastla ponosna stav« ba učiteljske svobode.
Ponesite, cenjeni delegati, v svoja dru« stva živo vero v veliko silo, ki je nagroma« dena v treh tisočih kulturnega delavstva, ako je vsak pripravljen žrtvovati, kolikor zmore. Vem, da je potrebno v dosego tega cilja intenzivno propagandno delo pri vseh društvenih zborovanjih in poedincih. Če smo pa prepričani o potrebi tega dela — in vaše odobravanje mi govori za to — ne bo nam težko najti živo besedo in požrtvovalno pripravljenost, prispevati na vse pretege k temu delu.
Smotrena enotna propaganda.
Za veliko delo je treba temeljite pri« prave. Propaganda se mora vršiti vse bo« doče šolsko leto pod enotnim smotrenim vodstvom osrednjega gospodarskega sveta, ki naj ga delegacija danes izvoli in h kate« remu je pritegniti eksperte iz vseh naših sedanjih gospodarskih zavodov.
Nobeno društveno zborovanje, noben sestanek krožkov naj ne mine v prihod« njem letu brez temeljitega razpravljanja o tej pomembni naši nalogi. Snov za raizpra« vo možnosti koncentradije vseh naših sedaj delujočih gospodarskih organizacij, potreb« ni pravilniki in poslovniki ter redno poro« čanje o uspehih in neuspehih že storjenega
dela po društvih, bo moral dajati društve« nim odborom na razpolago ta gospodarski svet. Skrbimo vsi, da bo učitelj®tvo tekom enega leta stvarno in moralno pripravljeno, da pooblasti svoje delegate na prihodnji naši pokrajinski skupščini za glasovanje o obveznosti članstva pri naši gospodarski organizaciji. Naloga gospodarskega sveta bo, da se učiteljstvo pravočasno informira o potrebni višini enotnega deleža lin o šte« vilu mesečnih obrokov, v katerih naj se ta delež izplača.
Stojimo na stališču, da naj propaganda prepriča članstvo predvsem s stvarnimi ar* gumenti o potrebi te akcije, da pa ne gre zanemarjati nravnih momentov, ki pridejo v poštev.
Volitve delegatov za prihodnjo pokra* jinsko skupščino se morajo izvesti na pod« lagi pritrditve ali odklonitve obveznosti pri gospodarski organizaciji, disciplina v tem i vprašanju pa se bo določila na podlagi iz« glasovane večine.
Ker se zavedamo velike važnosti tega vprašanja za vso našo bodočnost, nais pri tem ne more ovirati malodušje in ikveru« lantstvo posameznikov, ampak hočemo ko« rakati proti svojemu cilju neovirani, pa če bi tudi bili priimorani pustiti za seboj vse
one, ki ne dobe v sebi dovolj moralnih sil, da bi sledili našemu koraku proti solncu.
Nismo se borili desetletja za dvig šole in svojega stanu, da bi ne vedeli in krvavo občutili na svoji koži, da ni idejne in vzgoj« ne svobode brez gospodarske svobode. In ker to vemo, bomo smatralli vsakogar, kii noče prispevati 'k naši gospodarski osamo« sivojitvi, kot škodljivca inarodne prosvete in izdajico svojega stanu.
Slovenija utiraj nova pota.
V tem momentu so uprte oči tudi ve« like večine naših tovarišev širom države na slovensko učiteljstvo. Naša pozicija v celo« kupni organizaciji, naš kulturni pomen za vse učiteljstvo države ter maša dolgoletna praksa v organizatoričnem delu nam nala« gajo dolžnost, da stopamo v prvih vrstah v borbi za osamosvojitev celega jugosloven« skega učiteljstva. Izkažimo se vrednim te častne naloge, ki nam je dana po položaju in ^zgodovini. Z železno voljo hočemo izve« sti svoj kulturni in gospodarski program in pokazati pot do uspeha vsem svojim tova« rišem v državi. Postoteri naj naše sile za« vest, da z osamosvojitvijo stanu razrežemo svoje, do sedaj vklenjene moči v prilog de« mokracije ljudske izobrazbe in dviiga 'ast« nih moralnih sil.
Naš tisk.
(Poročal na VII. pokrajinski skupščini pov.UJU — Ljubljana dne 6. VII. 1927 v Kranju
tov. Josip Ribičič.)
V	tisku se zrcali moč in moralna vred« nost tistega, kateremu služi. Na^notraj je tisk sila, ki preprečuje razcepljenje moči in jih druži v eno samo harmonično enoto, navzven pa je bojno kopje in ščit obenem. Vsak tisk je del splošne javnosti. Po tisku spozna javnost notranjo vrednost in ustroj izdajatelja. Tisk jp občutljiva prizma, ki dobremu opazovalcu kaže najpomembnejšo nianso ustroja. Zaradi tega ni nevažno, ampak jc neobhodno potrebno, da se s ti« skom temeljito in trajno peča najvišji fo« rum organizacije. Vprašanje urednikove osebe in osebnosti je važno, a ne najvaž* nejše, najvažnejše so direktive, ki jih ured« nik prejme in po katerih se mora ravnati. Urednik je izvršilni organ smeri, sprejetih na glavnih skupščinah in pride njegova za« menjava šele takrat v poštev, če njegova osebnost ne nudi dovolj garancij.
V	tem oziru smo bili doslej vse prepo« vršni. Del našega tiska, na katerem smo imeli vsi največji interes in katerega smo sami izdajali, je stal sakrosanktno ob strani naših izvajanj z devizo: »noli mc tangere«. Posledice te naše indiferentnosti ali reci« mo: pretirane obzirnosti so se kazale v ti« sku samem, ki je lahko hodil poljubno pot, in pa v tem, da n'so celo nekateri naši agilni člani videli tesne spojenosti med sta« novskim in kulturnim delom organizacije. Ta naša premajhna briga n i najmanj pri« pomogla do zahtev po kulturni opredelitvi organiziranih članov, kar je absurdno! Naš tisk je bogat in pester; v njem se ne izraža le naše strokovno razredno gibanje, ampak tudi naše kulturno delo. Temeljit in stva« ren pogovor ter natančna določitev smeri našega tiska bi morala biti skoroda glavna točka na vzporedu vsakoletne skupščine.
Ne da bi se spuščal v podrobno kri« tiko dosedanjih napak v našem tisku, pre« idem k posameznim delom, skušajoč jim daločjiti delokrog in smernice 'za bodioč« nost.
Stanovsko=politični tisk.
»Učiteljski Tovariš« je glavno zrcalo našega organizaonega dela za utrjevanje stanovske zavesti in za dviganje moralnega nivoja našega stanu. Za hlastno iskanje potov, ki vodijo do realizacije novih smeri, sprejetih z deklaracijo, za kompromisna popuščanja v načelnih vprašanjih, bi ne smelo biti prostora v njem. Skozi vsak nje« gov stavek bi se morala viti srebrna in ja« sna nit našega hotenja in našega cilja. Vsak njegov uvodnik mora biti verna slika situacije, tako da bi vsak član iz njega črpal nov impulz za bodoče delo. Iniciativo in gradivo za te članke dajaj tajnik pover« jeništva, ki mu mora biti vse gibanje v or« ganizaciji do potankosti znano; urednikova skrb pa bodi, da se napišejo. Treba bi bilo dati uredniku sredstva na razpolago, da si take vrste člankov eventualno naroči. Tu bi ne smeli skopariti, tu bi morali prene« hati s zastonjkarstvom in s podcenjeva« njem duhovnega dela. Na uvodno mesto spadajo tudi primerni članki važnih zgodo« vinsko nacionalnih dni. Vidov dan nam n. pr. prelepo kaže kako dovede kremena volja do moči in moč do zmage.
Ekskluzivna in separatistična naziranja bi me smela stati v listu na takorekoč ofi« cielnem delu, ampak pod rubriko »Svo« bodna beseda«, ali »Svobodna tribuna«. Morajo pa biti pisana tako, da ne vsiljujejo svojega naziranja vsem, ter taka, da ne kompromitirajo splošni lintelektualn» nivo s svojim duhovnim uboštvom. Tudi svo« boda imej svoje meje. — Pač pa moramo v kulturnih vprašanjih tolerirati vsak »pro« in »contra«. Isto vzgojno nalogo kot uvod« niki vsaj vrše tudi notice iz stanovskega pokreta naših tovarišev v inozemstvu in stanovskega pokreta drugih narodov. Po« ročila društvenih zborovanj naj vsebujejo samo kar je originalnega in kar vse zanima. Osebne kadilnice bi se morale odpraviti. Sklepi društev ne spadajo v list, ampak na centralo, ki jih ali sprejme in nato obelo« dani, ali pa jih predloži delegaciji, da o njih sklepa. List bodi zrcalo našega skupnega dela.
Vabila naj se tiskajo sumarično. Dnev« ni red je nepotreben, ker ga itak prejme vsak član od društvenega tajnika. Kjer to ni upeljano, naj se upelje.
Nekrologi so artistična zadeva in naj bodo pisani tudi artistično.
Isto velja za književna poročila, ki spa« dajo v list pravzaprav le kot kronistično naznanilo, kajti objavljenje hvaiisanj, ki so danes pridejana skoroda vsaki novi knjigi, posebno manjvredni, objava takih reklam namesto književnih ocen, nas premnogo« krat blamira pred kompetentno javnostjo, ki po njih sodi našo literarno izobrazbo in naš literarni okus. Res je, to delajo vsi dnevniki, a ti bi ne smeli biti naš vzor. Ob« širnejša književna poročila naj izidejo le o delih, ki nas posebno živo zadenejo in ki zahtevajo nujno konštatacijo ali takojšen odgovor. Ostalo spada v »Popotnika«. »To« variš« bodi tedaj urejevan tako, da se bo iz njega razbralo v glavnem vse gibanje strokovne organizacije. Vse to delo pa se« veda ne moremo naprtiti eni sami osebi —• uredniku. Urednik nam bodi le porok, .da se list urejuje po navodilih sprejetih na skupščinah. Njegova skrb in njegova pra« vica bodi, da si preskrbi njemu odgovorne urednike za posamezne rubrike.
Pedagoško«znanstveni tisk.
Kakor' bodi »Tovariš« zrcalo našega notranjega organizačnega dela, tako bodi »Popotnik« dokument učiteljevega kultur« nega udejstvovanja in opora pri šolskem delu. Tedaj: napol glasilo našega kulturnega dela (sem spada tudi organizacija samoiz« obraževalne akcije), napol pa znanstven — ali manj znanstven kot praktičen. Pol re« flektiven, pol aktivno praktičen. Članki, ki nimajo sodobne vrednosti in ki nimajo zveze z našim šolskim delom, naj odpadejo. Popolnoma se strinjam z Jožetom Pahor« jem, ki nam je rekel, da mora »Popotnik« spet postati intelektualni voditelj slovcn« skega učiteljstva ne samo v učnem in me« todičnem oziru, ampak prav posebno še v njegovi splošni izobrazbi. Naloga »Popot« nika« je, da pomaga reformirati našo inte« lektualistično osnovno šolo v delovno kmečko šolo, v praktično šolo, ki se bo bolje izplačala kot današnji tip.
Ne strinjam p a se z njim, ko smatra, da je v »Tovarišu« potreben prostor za poročila o kulturnem udejstvovanju učitelj« stva, kajti tam bi poročila imela le momen« tano vrednost, in je tudi treba za to delo temeljite in splošne izobrazbe. Kakor smo upeljali smotrenost v organizacijsko in sta« novsko delo, tako jo bomo morali upeljati tudi v naše kulturno udejstvovanje, če ho« čemoj da nam naše delo donaša .sadov. Naj je bilo tridesetletno kulturno delo uči« teljstva še tako požrtvovalno, vidnih in trajnih uspehov ni rodilo.
Poročila So kulturnem udejstvovanju učiteljstva spadajo v »Popotnika«, v »kale« rem ne najdemo nobene sledi o delu pijo« nirjev nove reforme«, kakor smo danes slišali. Da se more to izvesti, je seveda tre« ba to, na kar nas opozarja »Popotnikov« urednik s tcmi«le besedami:
Osigurati list materialno tako, da se mu obseg poveča, in pa spise honorirati tako, da reflektira list lahko na stalne dobre so« trudnike. Rajnki Cankar je »zastonjkarje« preklel — »Popotnikov« urednik goji še to pasmo in je zastonjkarjem celo hvaležen, ker mu pomagajo ter časih res odvzemo del bremena z njegovih ram. To pa so le slučaji, vrlina lista pa se mora meriti po stalnem sotrudništvu.
Mladinski tisk.
Nič manj važna zenica v našem očesu kot »Tovariš« in »Popotnik« bi moral biti »Zvonček«. Zanj bi moralo veljati načelo, da je za mladino najboljše — komaj za«' dostno. Moral bi biti torišče, kjer bi se sre« čali naši in tuji najboljši mladinski pisate« lji. Postaviti bi se moral v službo novim smerem, t. j. novi šoli. Presekati bo moral s preteklostjo in iti s časom. Urejevan bi moral biti tako, da bi se vsak čas lahko sprejel kot šolski časopis ali vzgojna revija mladine. Izključno beletristična vsebina bi
morala služiti vzgoji in ne bi smela biti zgolj slučajna; sestavki iz realnega sveta, pisani v umetniški, beletristični obliki pa služiti kot podkrepilo realni snovi. V po« sebnem delu naj poleg tega prinaša aktu« alne notice, ki otroka zanimajo in ki vpli« vajo nanj vzgojno. Prav je, da otrok v listu, v njemu namenjenem delu, sodeluje, a to sodelovanje bodi prosto, spontano, nešol« sko, brez sledeče ocene otrokovih misli, ki spominja na šolsko disciplino, in najvaž« nejše: to sodelovanje ne sme izgledati kot reklama za list.
Seveda je vse to odvisno od gmotnega stanja lista, oziroma od števila naročnikov. Z dobro organizacijo pa se to kaj lahko iz« vede. Če se bodo sestavki iz »Zvončka« uporabljati tu pa tam v šoli kot čtivo, se bo kaj kmalu vzbudilo zanimanje izanj. (Po« znam dobrega šolnika, ki zajema snov za skoroda ves pouk v šoli iz političnega dnev» nika in ima s tem načinom pouka lepe uspehe). Da se vse to realizira pa je v prvi vrsti potrebno, da se vsi naši člani zavedajo pomena mladinskega lista.' In to zavest po« splošiti, je naloga »Popotnika«, kakor je naloga »Tovariša« kontrolirati organizačno delo članstva v tem oziru. Potrebno bi bilo imenovati odbor par članov, ki naj se z urednikom natančno pogovore o podrobno« stih, ki so potrebne, da list usmeri svoje korake po direktivah sprejetih na današnji skupščini in o načinu pridobivanja naroč» nikov.
*
Vsak učitelj je več' ali manj gotovo čutil vrzel, v katero je pahnjen otrok po do« vršeni šolski dobi v vzgojnem in tudi v oziru splošne izobrazbe. Prepuščen sam sebi tava in išče, in to v dobi, ko je njegova duša najbolj dovzetna za zunanje vplive. Niti srednješolski mladini ni ta vrzel po« vsem prihranjena. Vezi, ki vežejo otroka na učitelja so na mah presekane; otrok pade po osemletnem našem vplivu v območje tu« jih moči, ki navadno ne goje simpatij s šolo. Učiteljstvo bi mor,alo zastaviti vse svoje sile v to, da bi mladino obdržalo tudi po izvršeni šolski obveznosti pod svojim poštenim vplivom, kajti današnja mladina je jutrišnji narod.
Važno nalogo v tem oziru bi izpolnil st-okovno=literaren list za odraslo mladino, kateri bi prinašal dobre sestavke iz vseh mogočih panog pod naslovi, n. pr.: »Lepo« slovje«, »Naša zemlja« (to bi bili sestavki iz realnih ved). »Naše telo« (članki o zdrav« ju, športu, 'iger), »Naše delo« itd.
Čul sem pomisleke nekega meščansko« šolskega ravnatelja, da bi meščanskošolski učitelji in srednješolski profesorji ne spre« jeli simpatično takih publikacij, če bi jih osnovnošolsko učiteljstvo izdajalo. Jaz te« ga ne verjamem — a če je res — prav! iz« dajali bomo list za našo kmetsko mladino, ki je tega morda še bolj potrebna kot sred« nješolska in pa tudi zato, ker je naša — in izključno naša. Ne kapriciramo se na ured« niško čast — ta je lahko v rokah tudi ne« učitelja — hočemo le nadzorovati pot, po kateri hodi naša mladina predno se pre« levi v narod, in hočemo obdržati v svojih rokah vse postavke, ki dvigajo ugled na« šega stanu, za kateri ugled se moramo dnevno boriti, kajti nobenega stanu ugled ni splošnosti tako na poti kakor naš. (Mi« slim, da to zaradi tega, ker se polagoma emancipiramo in postajamo od dne do dne faktor, preko katerega v dogledni dobi ne bo mogoče iti v nobenih aktualnih vpra« šanjih).
Književne Matice.
Potrebna, četudi ne tako pogostega in neprestanega vpliva in važna dovolj, da bi jo bilo treba realizirati, se mi zdi »Mladfn« ska Matica«, o kateri je »Tovariš« že po« ročal.
Njen delokrog bi bil isti kot drugih »Matic«. Izdajala naj bi vsako leto enkrat razne publikacije, kot n. pr.: 1. »Koledar« ček« z raznimi statistikami o dinastiji, o letalstvu, šolstvu, razne primerne šale, uganke itd. 2. Beletristično obdelano knjigo realne vsebine. 3. Povest po možnosti iz« virno. 4. Prevod iz svetovne literature. Li« terarna vsebina teh publikacij naj bo za« jeta iz naroda, iz vsega kar ima narod le« pega, vzgaja naj okus, domačnost, ustvarja naj telesno in duševno zdrave ljudi. Pove« sti naj imajo zdravo zrno, a naj ne bodo tendenčne. Realna snov bodi literarno ob« delana in brez suhoparnosti. Tu bi bili na mestu dobri potopisi. Matica imej poleg tega pravico izdajati tudi druge mladinske knjige.
Organizatorični ustroj »Matice« bodi: Odbor, sestoječ iz literarno naobraženih članov, ki so obenem recenzenti. Ta odbor pošilja okrožnice sreskim poverjenikom, ki organizirajo po srezih nabiranje naročni« kov in pobirajo članarino. Šele ko je člana« rina zbrana in je gmotni uspeh zasiguran, izide prva izdaja publikacij. Ta odbor bo moral po svoji sestavi garantirati, da publi« kacije ne streme širiti kakih posebnih sve« tovnih naziranj.
*
Ostanejo nam še Ipubliikacaje »Šolske Matice«. O teh sem že povedal svoje mne« nje v svojem delovnem programu in nimam ničesar dodati.
•
S tem svojim referatom nisem imel le namena dokazati potrebo reorganizacije na« šega kulturnega programa, ki je doslej ta« val po poteh brez jasnega cilja, ampak tudi spraviti s pota trditve o nekulturnem pro« gramu naše stanovske organizacije.
Končujem in podčrtujem Pahorjeve besede:
Kar investiramo energij in kapitala, naj nese dobre obresti, , to načelo zasledujmo vedno! Ideje so mrtve, če nimajo živih no« silcev, ideje so seme, ki jim da dejanje obliko in življenje. Vsaka misel se realizira šele tedaj, ko jo nekdo zgrabi in stori vse, da postane meso.
Za vsako naših ustanov je potreben krog ljudi, ki se z ljubeznijo in voljo pre« dajo stvari, pa bomo zgradili mnogokaj, čemur se je odprla pot z gibanjem učitelj« stva v zadnjem času. Čujem tožbo, da takih ljudi nimamo dovolj, toda povedati moram, da je še vsako zdravo gibanje v smeri na« predka rodilo tudi može, ki so izpeljali, kar je bilo potrebno in nujno.
Priporočamo tvrdke, ki so oglašene
k^ v Ročnem katalogu
V za šolsko leto 1927/28.
Učiteljski pravnik.
—§ Uredba o stanarini državnih usluž« bencev, ki imajo stanovanje od države ali samoupravnega telesa (člen 39. uradniškega zakona).1
Člen 1. Uslužbenec, ki ima stanovanje od države ali samoupravnega telesa, bodisi v državni ali samoupravni zgradbi, bodisi v zgradbi, ki jo je najela država ali samo« upravno telo, prejemajo stanarino, predpi« sano v členih 35., 36., 37. in 38. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž« bencih, po odredbah te uredbe.
Člen 2. Stanovanje, ki ga ima uslužbe« nec od države ali samoupravnega telesa (stanovanje v naravi), sme biti tudi nje« govo službeno stanovanje, t. j. stanovanje, k'i pripada uslužbencu v korist službe same in v katerem mora stanovati po službeni dolžnosti.
Glede vsakega stanovanja v naravi mora določiti pristojni minister, ali je to stanovanje službeno, stanovanje ali pa sta« novanje, v katerem ni treba, da bi moral uslužbenec stanovati v korist službe, koli« kor ne bi bilo to že predpisano drugače.
Člen 3. Uslužbenci, ki imajo stanova« nje v naravi, prejemajo, ne glede na to, ali je stanovanje službeno ali ne, samo razliko med stanarino, ki jim pripada po zakonu, in vrednostjo stanovanja, v katerem sta« nujejo. Če je vrednost stanovanja večja od stanarine, ne prejemajo stanarine, pa tudi ne plačujejo odškodnine za večjo vrednost stanovanja.
Člen 4. Če stanovanje v naravi ni služ« beno stanovanje, sme dovoliti pristojni mi« nister uslužbencu iz veljavnih razlogov, da stanuje izven tega stanovanja. Če provzro« ča uslužbenec v stanovanju, ki ni njegovo službeno, nered in nemir, in sicer bodisi sam, bodisi kdo iz njegovega hišnega go« spodarstva, mu sme prav tako minister od« vzeti stanovanje. V obeh teh primerih pri« pada uslužbencu zakonska stanarina, če more država kako drugače ukoriščati do« tično stanovanje.
Člen 5. Vrednost stanovanja se ugo« tavlja po legi hiše in stanovanja, po številu, velikostt, kakovosti in udobnosti prosto« rov (sob, jedilne shrambe itd.), po eventu« alnih drugih prejemkih (voda, kurjava, raz« svetljava, kopalnica itd.) in po površini, kakovosti in kulturi zemljišča, ki pripada k stanovanju, in sicer po najemnini, ki se plačuje ali bi se morala plačevati glede na krajevne razmere.
Člen 6. Vrednost stanovanja se ugo« tavlja na podstavi skupnega mnenja, ki ga oddasta starejšina urada, pri katerem do« tični uslužbenec službuje, in finančni urad« nik, ki ga odredi pristojno finančno obla« stvo.
Če se omenjena organa ne zedinita, je treba postopati na podstavi mnenja, ki ga odda oblastno gradbeno oblastvo.
Odločbo o ugotovitvi vrednosti stano« vanja izda pristojni minister ali njegov po« oblaščeni organ. Ta odločba je izvršna.
Člen 7. Vrednost stanovanja v naravi se ugotavlja vsako peto leto; vendar pa se sme v poedinih primerih, po 'izkazani po« trebi, ugotoviti tudi izven tega roka.
Člen 8. Razmerje med državo (samo« upravnim telesom) in državnim uslužben« cem, ki uživa stanovanje v naravi, ni na« jemniško.
Člen 9. Vrednost vseh stanovanj v na« ravi državnih uslužbencev, ki imajo pravico do stanarine po zakonu o civilnih uradni« kih in ostalih državnih uslužbencih, se mora ugotoviti po odredbah te uredbe najkasne« je v enem mesecu od dne, ko stopi ta ured« I ba v veljavo.
Člen 10. Ta uredba, izdana na podstavi pooblastitve v členu 251. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., ima glede na odredbo člena 94. ustalve moč zakona ter stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službe« nih Novinah«.
V Beogradu, dne 8. junija 1927.; št. 36.360.
Minister pravde:
Minister pravde: dr. M. Srskič s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 6. junija 1927. usvojil gorenji predlog gospoda mi« nistra pravde in odobruje, da se proglasi kot uredba ministra pralvde.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle: Velja Vukičevič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
1 »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 17. junija 1927.. št. 133/XXXIX. Uradni list št. 67. 1. 1927.
—§ Kronski upokojenci, vdove in si* rote. Ministrstvo financ je izdalo piod D. R. br. 88.808 od 11. julija 1927 uredbo o pre*
vedbi kronskih upokojencev*upokojenk na dinarske pokojnine. Ta uredba, ki stopi v veljavo s 1. avgustom 1927 (čl. 9.), je ob* javljena v celoti v »Uradnem listu« od 30. julija 1927. Glasom čl. 2. te uredbe je naj* prej formalno prevesti kronske upokojence na dinarske plače, enako kakor so bili pre* vedeni aktivni državni uslužbenci njihove kategorije po odredbah in zakonih, ki so veljali predno je stopil v veljavo uradniški zakon z dne 31. julija 1923. — Po formalni prevedbi na dinarske plače, se ima ponovno regulirati pokojnina po predpisih čl. 6. in 7. zakona od 14. marca 1922 o prevedbi na di* narske plače državnih uslužbencev izven Srbije in Črne gore (čl. 4.). Za reguliranje v d o v n i n e in sirotnine je podlaga pre* vedba pokojnega soproga ali roditelja na dinarsko plačo v smislu čl. 2. te uredbe (čl. 5.). — Regulirane pokojnine bodo v vsa* kem slučaju višje od sedanjih, kar povdar* jamo, z oairom na razširjene govorice, da se s prevedbo znižajo pokojnine, vdovnine' in sirotnine. K temu primer: učitelj N. N. je bil upokojen leta 1908. s 40 službenimi leti. Po uredbi štev. 361. iz leta 1919. mu je bila zvišana pokojnina s 1. januarjem 1919 na 5100 K. Po novi uredbi se prevede na dinarsko plačo po čl. 33. izakona o narodnih šolah z dne 23. julija 1919, ki znaša letnih 5000 Din. Ker je bil upokojen s polno služ* beno dobo, mu pripada po tej uredbi od 1. avgusta 1927 dalje pokojnina letnih 5000 Din in v vsakem slučaju dosedanja dra* ginjska doklada. V d ovni na. Vdova po učitelju, ki je umrl leta 1909. z isto služ* beno dobo kot v gornjem slučaju, je doslej uživala vdovnino letnih 1400 K. Pio novi uredbi ji pritiče v smislu čl. 5. (po čl. 51. hrv. zakona) 50%... soprogove pokojnine, t. j. 2500 Din in dosedanja draginjska do* klada. — Ker bodo potrebni za prevedbo dokumenti, ki dokazujejo službeno dobo, svc+ujemo. naj si vsi prizadeti pripravijo te, da bodo zamogli takoj zadostiti nalogu ministrstva ali oblasti, ki bo izvedla pre* vedbo in obenem regulacijo pokojnine. Upamo, da se bo postopalo pri prevedbi in odmerjanju novih pokojnin po načinu, ki je sedaj uveden za odmero osebne in rod* binske pokojnine, t. j. na podlagi original* nih dokumentov, Iki se po ugotovitvi vrnejo takoj stranki.
—	Ustavitev preiskave proti Modern* dorferju. Okrajno sodišče je obvestilo tov. Moderndorferja, da je uvedena preiskava proti njemu ustavljena.
—	Ročni katalog za šolsko leto 1927./28. z vsemi najnovejšimi podatki je izšel v Učiteljski tiskarni in stane 16 Din. Naro* čite si ga takoj — ker je možno, da zaradi velikega povpraševanja po njem tudi letos poide zaloga.
—	Pomožni učitelji, ki so bili radi ne* zadostne kvalifikacije prvotno uvrščeni v III. kategorijo, a so pozneje izpolnili pred* pise za stalnega učitelja II. kategorije, se prevedejo iz III. v II. kategorijo po odred* bah čl. 64. in 65. uradniškega zakona, a na* knadno se jim mora računati vsa doteda* nja državna služba in to za povišice osnov* ne in položajne plače.
—r Na osnovni šoli v Leskovcu. srez Krško, se razpisujeta v stalno nameščenje služba šolskega upravitelja in 1 služba za učiteljico. Prošnje je vložiti pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkasneje do 10. avgusta 1927. (Podrobneje v »Urad. listu«.)
—	Poučevanje učiteljstva na obrtno*na» daljevalnih' šolah. Učiteljsko društva v Va* raždinu je imelo svoje zborovanje 2. junija 1927 ter je sklenilo v svoji resoluciji, da naj se uk]ine odlok prosvetnega m!in'istr* stva z dne 15. marca 1927, br. 16.345 ter prepusti osnovnošolskemu i učiteljstvu še nadaljno poučevanje na obrtno*nadaljeval* nih šolah.
—	Razpis sprejema v Viš. ped. šolo v Zagrebu je objavljen v »Narodni Prosveti« štev. 57. z dne 28. julija 1927 in vsebuje po* jasnila o prošnji in prilogah, navaja vse grupe predmetov, ter konča s čl. 137. fin. zakona, da dobi za študij na viš. ped. šoli učiteljstvo doipust brez pravice na plačo.
—	Šolska reforma in mi mlajši. (Dopis iz vrst najmlajšega naraščaja.) Pionirje šol* ske reforme vzpodbuja in kliče Br. R. v lepem članku »Eno leto delovne šole« (Učit. Tov. 28. julija 1927), kjer opisuje posrečen poizkus delovnega pouka v Studencih. Me* ne mladega, neizkušenega učitelja je ta pod* listek tako navdušil, da čutim potrebo na* pisati nekaj besed. Komaj sem »zlezel« z učiteljišča, že sem frapiran nad vso dušev* no revščino s katero so me kot »zrelega z odliko« poslali v svet. Ne nameravam de* lati očitkov gg profesorjem, ki so nas sicer — in bona fide _ »krmili« z vsem mogo* čim »znanjem«, kriv je pač sistem, ki spri* čo predpisanih učnih načrtov ni dovolil da b, se seznanili s problemi šolstva, ki tan* girajo dandanes ves svet. Tovariši in tova* risice, roko na srce in odkrito priznajmo da se nam je godilo tako in žal se godi še danes! Kdo nam je kedaj namignil, da bi spoznavali prilike širokih plasti našega na* roda, kdo nam je tolmačil potrebe našega Podeželskega, industrijskega in mestnega Prebivalstva, kdo nas je kedaj uvajal v so* cialne probleme? Žalostno je dejstvo, da nas Je učiteljišče pustilo socialno neobra*
uvane, za lzvenšolsko delo na kulturnem da ieSK !Iskem ,polju — nesposobne! Ško* dostatftČSeI' kl bi Primerno ožigosale ta ne* Marihn .letošnja velikonočna anketa v
magalo neJeK ZaVZ?^a.SV?je stališče' žal-
^ nami fik ° ??jb.TZ mč- mi sm<> žrtve in glede del«	!? več • • • Ravno ^o je
de,a v s°h. »Pitali« so nas z verbafe*
mom logike in psihologije, z narekovanjem (!) pedagoških činjenic, o šolski reformi v današnjem smislu nismo slišali ničesar. Dobro sem podkovan v 5 formalnih stop* njah Herbartijancev in dobro smo se na* učili delati učne slike po teh šablonah, o modernih principih »delovne šole« smo ostali neinformirani. O »praktični smeri« šole nisem slišal besedice! Žalostno je dej* stvo, da nam niso vcepili niti veselja do izpopolnjevanja in do nadaljnje izobrazbe, ostali smo tujci v svetu šolstke reforme in ostali bomo tujci, dokler nas ne najde usmiljeni Samaritan ... Srce poskakuje člo* veku, ko čita danes v stanovskih glasilih vse drugačne misli o samoizobrazbi, o re* formah in delovnih programih, kot smo jih bili vajeni slišati preje. — Pozdravljeni bo* ritelji novih idej,, sprejmite tudi nas naj* mlajše, tudi mi hočemo biti pionirji na novi poti! Tovariši in tovarišice, prelomimo s preteklostjo, proč z okostenelostjo in sta* rokopitnostjo, vsi v boj za nove ideje pod praporom naše organizacije! Od 25.—30. avgusta pohitimo v Ljubljano, da se pre* orientiramo v novo smer! Pedagoško cen* tralo v Mariboru pa prosimo, da organizira v jeseni še poseben praktičen tečaj »delov* ne šole« v Mariboru, kjer nas naj starejši preizkušeni tovariši seznanijo z moderno »delovno šolo« in njeno literaturo. Zgoraj omenjeni članek o Vrančevem razredu v Studencih navdušuje tudi nas druge, ki ni* smo v mariborskem okraju in vendar bi se tudi mi radi vsestransko oborožili za preokret v novo smer!
Eden najmlajših.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za 147.—149. smrtni slučaj za znesek 16 Din, zakonski pari 31 Din. Umrli so člani: 147. Josip Ves* jak, Sv. Urban, 148. Magdalena Erker, Stara cerkev in 149. Hinko Patemost, Mengeš. Društvena uprava prosi, da nakažete takoj te zneske, zlasti zamudniki, ki dolgujejo blagajni lepe tisočake. Prosimo!
—	Zaključek rokotvornega tečaja P. R. K. Učiteljski tečaj, ki ga je organiziral Pod* mladek Rdečega križa, se zaključi v soboto 6. avgusta. Tečaj, ki ga obiskuje 60 tovari* šev in tovarišic iz obeh slovenskih oblasti, se je začel 11. julija. Udeleženci so poraz* deljeni v 3 glavne stroke: Kartonažo, ple* tarstvo in mizarstvo. Razven tega so pri* sostvovali še specielnim skupinam: intarzija, gnetenje, modeliranje, barvanje na svilo, slikanje na steklo itd. Ob zaključku, t. j. v soboto 6. t. m. popoldne od 14. ure do 17. ure prirede tečajniki razstavo vseh pred* metov, ki so jih v tečaju sami izdelali. Raz* stava se vrši v obrtni šoli, glavni vhod, pritličje, desno. Vabljeni vsi! Vstop prost. Da je tečaj dobro uspel, se bodo prepričali obiskovalci sami. Glavna zasluga za uspeh pa gre g. ravnatelju Novaku, ki je bil du* ševni vodja tečaja ter je poučeval kartona* žo in vse speeielne skupine. Vodja mizar* skega oddelka je bil g. Mrcina, pletarskega pa g. Uršič.
Visoko starost dosežete te, če" se od* poveste nepotrebnim strupom. Opustite redno uživanje prave kave in pijte vsak dan ŽIKO! Dobi se povsod v rdečih za* vitkih.
—	DRUŽBA SV. CIRILA IN ME* TODA je edina družba, ki podpira šob stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto* rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
Društvena zborovanja UJU.
Poročila:
+ ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA KOZJANSKI OKRAJ se
je vršilo dne 6. aprila 1927 v Kozjem.
Pred otvoritvijo občnega zbora po* vdarja tov. predsednik, da je doživelo naše društvo ta dan redko slavlje — odlikovanje našega veterana, bivšega društvenega pred» sednika in 34*letnega člana tov. Franca Šetinca.
Zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je vršilo dne 16. oktobra v Kozjem, se prečita in odobri.
Prečitajo se dopisi ter napravijo sklepi, ki se odpošljejo na merodajna mesta.
Tov. tajnica poda sledeče letno poro* čilo: V minulem letu je štelo naše društvo 33 rednih članov in 3 častne člane. Med le* tom je izstopilo odnosno se je preselilo 11 članov, vstopila pa sta 2. Društvo je imelo 3 zborovanja in 2 predavanji. Zastopano je bilo na pokrajinski skupščini v Celju.
Blagajna izkazuje 4818 Din 67 p pre* jemkov, 3918 Din 20 p izdatkov in 900 Din 47 p prebitka. Račune sta pregledala tov. Hernaus in Podlesnikova. Za vestno vod* stvo blagajne prejme tov. blagajničarka pri* srčno zahvalo.
Volitve v novi odbor so se vršile po listkih. Odbor se konstituira sledeče: Potoč* nik Ante predsednik, Hernaus Josi/p pod* predsednik, Stadler Milka tajnica, Rauter Slava blagajničarka, Čok Albert, Podlesnik Franja in Slavec Ivan odborniki.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO je zborovalo v sredo, dne 25. maja 1927 ob 8. uri v dvorani Kino*Dvor v Ljubljani.
Po pozdravu predsednika je pričelo predavanje »Razvoj in pomen alpinizma«. Dr.. H. Tuma nam je s pomočjo iskiop* tičnih slik pričaral pred naše oči divni planinski svet, s prekrasnimi planinskimi cvetkami. Žel je občudovanje vseh navzo* čih in tov. predsednik se mu je zahvalil za izreden užitek, ki ga je nudil članstvu s svojim predavanjem.
Nato je poročal član stanov, pol. od« seka tov. Tavčar »Naš delovni program«.
O isti temi je referirala nadalje tov. Leopoldina Kosova ter je v svojem refe* ratu povdarjala samoizobrazbo učiteljstva potom socialnih tečajev, ki naj izobrazijo učitelja za delo med narodom. Stavila je zadevne predloge.
Uredba o učiteljskih disciplinskih so« diščih, poroča tov. V. Zehrer. Z ostrimi besedami je kritikoval to uredbo in stavil zadevne predloge.
Nato je podal poročilo o občnem zbo* ru Učiteljske tiskarne tov. Urbančič. Po* ročilo ni bilo razveseljivo. V debati so vsi priporočali, da pristopajmo kot zadružniki.
Čitanje dopisov. Tov. predsednik je prečital dopis od spravnega odbora v Ma* riboru. Omenjal je, da je naše društvo že o tem zavzelo stališče s predlogom stav* ljenim na zborovanju 20. novembra 1926 in ostajamo neomajno pri tem sklepu.
+ Logaško učiteljsko društvo je zboro* valo dne 11. junija 1927 v Dol. Logatcu. Navzočih je bilo 50 članov in članic.
Tovariš predsednik otvori zborovanje, se zahvali za obilno udeležbo in pozdravlja posebno prvič navzoče člane. Predno pre* ide na dnevni red, poda nekatera pojasnila z ozirom na društveno okrožnico in vzroke za neznatno svišanje članskih prispevkov.
Tajniško poročilo je obsegalo delova* nje društvenega odbora od zadnjega zboro* vanja. Tov. blagajničarka je ugotovila dru* štvene prejemke in izdatke.
Poročilo o delovanju krožkov je podal na kratko tovariš Dolgan. Omenil je, da se je vršilo že več krožkovih sestankov, na katerih so se obravnavala gospodarska, so* cialna in pedagoška vprašanja. Zaključil je z željo, da naj se učiteljstvo z vso vnemo udeležuje krožkovih sestankov.
Član ožjega sosveta tov. Ribičič je po* ročal o delovanju poverjeništva.
Tov. Dolgan je predaval o kulturnem poslanstvu učiteljstva.
Sprejeti so bili zadevni predlogi ki so bili poslani na merodajna mesta.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA ŠMARSKOsROGAŠKI OKRAJ je iabfcro* valo dne 13. junija 1927 v Rogatcu. Ude* ležba je bila prav dobra.
Ob otvoritvi zborovanja je pozdravil tov. predsednik posebej tov. Gaberščeka i;z Šmarja in Kinclja iz Slivnice ter nadzor* nika Fr. Skulja iz Ljubljane.
Prečitan je bil zadnji zapisnik ter odo« bren.
Dopisi. 1. Vabilo Pedag.*didakt. krož* ka v Mariboru na pristop. Članstvo sklene korporativen pristop. 2. Vabilo , iPedag.* didakt. krožka v Mariboru na počitniški izobraževalni tečaj. Priglasijo se za udelež* bo 3 člani. 3. Okrožnica Učit. tiskarne se vzame na znanje. 4. Okrožnica pov. UJU glede volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščina Pokrajinske skupščine se udeleži kot delegat tov. Kincelj, kot nje* gova namestnica tov. Zidar Venera. 5. Iz* vrši se nasvet poverjeništva UJU glede protestov zoper nekatere določbe novega fin. zakona za leto 1927./28. ter razpis min. prosvete od 26. marca 1927.
Predlogi za pokrajinsko skupščino. Spre* jeti so bili predlogi za pokrajinsko skup* ščino, ki so se dostavili poverjeništvu.
Predlogi »Spravnega odbora« (tovariš Knaflič in somišljeniki) se enoglasno od* kloriijo ter se izreče poverjenigltvu UJU ter uredništvu »Učit. Tovariša« popolno zaupanje za dosedanje delo.
Predavanji. O temi »Narodno*obramb* no delo C. M. družbe in naše šolstvo«, je poročal družbin tajnik nadzornik Fr. Skulj. Članstvo je z veliko pozornostjo sledilo predavanju ter enoglasna obljubilo agita* cijo za družbo in plačevanje letne člana* rine 5 Din. Predavanje tov. Al. Puclja o »Sadjarstvu« se zaradi , prekratkega časa odloži na prihodnje izborovanje, ki se bo vršilo dne 17. septembra t. 1. v Rogatcu.
+ MOKRONOŠKI KROŽEK UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA KRŠKO je zboroval dne 25. maja t. 1. na osnovni šoli v Mokronogu. Zborovanje, ki ga je v polnem številu posetilo članstvo, tov. predsednik Janko Vanič in upokojeni ravnatelj A. Lunaček, je otvoril tov. podpredsednik P. Herbst, izražujoč dobrodošlico obema gostoma, posebno pa še vsem na novo vstopivšim tovarišicam in tovarišem, ki so z veseljem segli v bratsko jim ponudeno roko. Po izrečeni čestitki vsem, ki so položili usposobljenostni izpit —> tovarišici Rojc-Bercetovi pa k sprejemu v zakonski stan — in spominjajoč se tragične smrti tov. Joška Špen-ka, se preide na dneyni red.
Skrbno sestavljenemu referatu tov. A. Zupančiča »O tuberkulozi«, ki nam je pustil jasen pojem o tej najnevarnejši in zavratni bolezni in za katerega je tov. predavatelj upravičeno žel priznanje, je sledilo poročilo tov. predsednika J. Vaniča o seji širjega sosveta, ki se je vršila dne 2. februarja t. 1. Iz poročila si je lahko vsak ustvaril pravo sliko gospodarskega stanja in poslovanja nekaterih funkcionarjev bivšega poverjeništva, ki je rodilo v naših srcih enodušno obsodbo. Po tolmačenju nekaterih važnih došlih spisov se enoglasno sprejmejo resolucije, ki se dostavijo poverjeništvu.
H koncu zborovanja izreka tov. predsednik Vanič upokojenemu ravnatelju tov. A. Lutnačku iskreno zahvalo za uspešno in požrtvovalno delovanje v prid organizacije vsega učiteljstva in našega kmetskega naroda ter mu izroči diplomo častnega članstva tukajšnjega učiteljskega društva. Po zahvali ravnatelja, iz katere je sijala le neskončna skromnost v delu osivelega tovariša in rešitvi še nekaterih organizatoričnih vprašanj, se zaključi dobro uspelo zborovanje. — P.
+ Učiteljsko društvo za okraj Slovenj* gradeč je imelo zborovanje dne 11. VI. 1927. v Mežici. Navzočih od 34 članov 20.
Radi pičlega časa se preloži čitanje zadnjega zapisnika na prihodnje zboro* vanje. ——
Prečitajo se došli dopisi. Važnejši to* zadeven sklep omenjen: »Počitniškega iz* obraževalnega tečaja za učiteljstvo« se ude* leži tov. Josip Križman.
Nato se sestavijo sklepi, oziroma reso* lucije za pokrajinsko skupščino.
Po omenjenem zborovanju se je vršilo skupno zborovanje učiteljstva za okraje Marenberg, Mežiško dolino in Slovenjgra« dec, ki pa je objavljeno na drugem mestu. Radi tega se je moral dnevni red po prej imenovanem zborovanja nekoliko skrčiti.
+ SLOVENJEBISTRIŠKO \ UČITELJ* SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 11. ju* nija v Rogaški Slatini. Napravili smo izlet, katerega se pa žal mnogo tovarišev(ic) ni udeležilo. Pretresavali smo razne dopise ter z ogorčenjem protestirali proti zvišanju službene dobe od 32 na 35 let.
Pretresla se je nova uredba glede kraj» nih šolskih odborov in so se povdarjale dobre oziroma slabe strani iste.
Nato nam je predaval tov. Verk, šol. upravitelj pri Sv. Križu tik Slatine o na* Stanku in napredovanju Rog. Slatine. Vo* dil nas je v duhu od Ilirov do Keltov, mi* mo Rimljanov in Starih Slovanov do one dobe, ko se je lečil s to zdravilno vodo Ni* kolaj Zrinski ter je postala znana tudi širši javnosti. Pripovedoval nam je tudi zanimivost! našega slovenskega Kleka — o Donački gori ter o predvojnem delovanju Nemcev v Rog. Slatini. Z vso silo so se vrgli baš na ta kraj, tako da je štel leta 1910. le dva Slovenca. Za jako zanimivo predavanje se mu je tov. predsednik za* hvalil. Po zborovanju pa smo šli v kino, kjer je tov. Šijanec iz Maribora predaval o delu »Jadranske Straže« ter nam v petdel* nem filmu pokazal krasote naše Dalmacije — našega Jadrana. — P.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE. TOLENARŠKI OKRAJ je zborovalo v so* boto, dne 21. maja 1927 pri Sv. Ani v Slo* venskih goricah. Od 48 vpisanih članov 30 navzočih.
Po prečitanju in odobritvi zapisnika
govori predsednik o Ciril*Metodovih po* družnicah, katere so v naših krajih skoraj izumrle. Treba bo iste zopet oživeti, zato apelira na učiteljstvo, da jih poživi tam, kjer so že ustanovljene, v krajih, kjer jih pa ni, se pa naj ustanove.
Ker nam je finančni zakon zapet po* slabšal gmotni položaj učiteljstva, se eno* glasno protestira: 1. proti uvedbi 35 služb, let; 2. proti 15% odtegljajem pri 32 služb, letih; 3. zahteva se izenačenje službenih prejemkov poročenih učiteljic z neporoče* nimi. — Enako delo, enako plačilo. 4. Za* hteva se, da se ženska deca ne izključuje iz penzijskega fonda.
Dalje se prečita dopis glede revizije, katerega že večina pozna po poročilu de* legata Goleža.
Tov. Joško Lorenčič nam je pokazal pri praktičnem telovadnem nastopu na
prostem telovadišču in v šolski sobi z otro* ci, kako se telovadi na prostem brez telo* vadnic'e. Videl je vsakdo vpliv te telovadbe na posamezne mišice otroškega telesa, po* sebno pa hrbtenice. Mnogi še slične telo* vadbe niso videli, dasiravno je tako pre* prosta, a zato tembolj važna. — Predava* telj je žel priznanje z burnim odobrava* njem.
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je
zborovalo dne 14. maja v Ptuju. Navzočih je bilo 69 članov.
Po otvoritvi zborovanja se spominja tov. predsednik umrlega tov. Lovreca, ki je bil 30 let član društva. Navzoči počaste spomin rajnkega s tem, da vstanejo.
Resolucija. Vsled odloka ministrstva prosvete se je premestil sedež sreskega šolskega referenta iz Ptuja v Ljutomer. Učiteljstvo je sprejelo resolucijo, s katero protestira proti tej odločitvi ministrstva, ki kaže nepoznanje razmer.
Poročilo o seji ožjega sosveta. Tov. Musek je podal izčrpno poročilo o seji ožjega sosveta. Mestoma je izzvalo debato. Med drugim se je tudi povdarjalo, da se ne nasprotuje vrnitvi iz-stopivših članov, izrekla se je želja, da se tovariši in tovarišice vrnejo v društvo, in sicer kot lojalna opozicija.
Poročilo se je vzelo na znanje.
Predavanje. Tov. mešč. učitelj Janko Pertot je nato predaval o temi: »Risanje v osnovni šoli«. Bil je to prijateljski pogovor med predavateljem in navzočimi. Kljub temu, da se je ta tema že obravnavala pri zborovanjih, je vendar dobilo učiteljstvo od predavatelja marsikak migljaj, ki ga bo pri pouku s pridom uporabilo. Videli smo mnogo lepih risb ter prelistali lepo število metodičnih knjig, «ki jih je tov. predavatelj prinesel seboj.
+ Zborovanje radovljiškega učiteljske* ga društva UJU skupno s kranjskim se je
vršilo dne 9. maja 1927 na Jesenicah v telo* vadnici osnovne šole. Navzočih je bilo 55 članov iz kranjskega društva in 60 članov radovljiškega društva.
Po predhodnem pojasnilu tovariša L e * ona Pibrovca o delovnem pouku je prešel predavatelj na dejanski pouk z učenci svojega razreda. Obravnaval je v glavnih obrisih s predmeti: Učni jezik (Gregorči* čeva slavnost), v zvezi s petjem in predava* njem njegovih pesmi ter njegovega življe* njepisa, računstvo, zemljepis in prirodopjs.
Nato nam je podal tovariš Lapajne svo* je poročilo in pojasnilo o volitvah v disci* plinsko sodišče in o izpremembi § 2. pravil UJU ter o zadevi občnega zbora Učiteljske tiskarne. Slednjič je še pozval učiteljstvo naj se udeleži o priliki zborovanja učiteljic v Ljubljani še koncerta v prid Učiteljskega konvikta.
Na predlog tovariša Slaparja se pošlje izjava poverjeništvu UJU Ljubljana, v ka* teri se izraža sedanjemu odboru poverjeni* štva UJU zahvala za delo, ki ga je izvršil in ga še vrši v korist učiteljstva.
Šolske zvezke
s pivnikom
izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Uiitelistvo opozarjamo, da nal uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah
zvezke Učiteljske tiskarne.
Zvezki se prodajajo v korist ,UČITELJSKEGA KO N VIKI A" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
Književnost in umetnost.
—k »Hipnotizem, sugestije, conetizem« je naslov novi knjigi, ki jo je pravkar izdal g. Ad. Vizjak, znan že po številnih spisih o tem predmetu.
Vsebina knjige je zelo zanimiva ter poda čitatelju jasno sliko o bistvu tajinstve* nih sil hipnoze in sugestij, telepatije, vido» vitosti itd., s posebnim ozirom na ogro» men vpliv sugestij na duševno in telesno plat človeka. Ker tiči bas v sugestijah tako mogočna in ravnajoča sila za vsa naša de« janja ter igrajo iste zlasti pri vzgoji odlo* čujočo vlogo, bo zanimala pričujoča knjiga vsakogar, posebno pa vse one, ki imajo opravka z vzgojo otrok, tako starše kakor tudi učitelje.
Lepo opremljena knjiga se naroča pri »Veda in znanost«, Celje, Razlagova ul. 8 ter stane 28 Din. Učiteljstvu 20% popusta.
iF Tovarišica, H
ki bi hotela zamenjati službeno mesto za mesto v Komendi pri Kamniku, se naproša da sporoči svoj naslov na upravo lista pod „Zamenjava služ. mesta".
Vsaka šola in slovenska hiša
mora imeti knjigo pesmi: ★
E.GANGL:
* HRAM * SLAVE
Broš. 30 Din, eleg. vez. 40 Din, s poštnino 2 Din več.
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
v Ljubljani, Frančiškanska ul.6.
Izšel je!
Gröbming - Lesica - Mole :
Izšel je!
Srbskohrvatfko-tlovenski slovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna V Ljubljani, Frančiškanska ul.6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena h 45 Din.
A. & E. Skaberne,, Xjubljana.
CEFIR
za srajce in bluze v veliki izberi J

-WWWU/U/WM/WU/WU/U/U/U/WW^U/U/U/WU/WU/WWU/U/U/U/WU/U/U/U/U/ü/U/U/U/U/U/U/U/U/l^
5 .................■—■■■■ I ■' I ..............................................................
diKa
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI • TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X. 1.
3 3 3 3 31 31 3 3 31 3 3 3 3 3
31
31 3 3 3 3 3
3
^
3
3 3 3 3 3 3 3
3 3
do*111 kaia/0ö
V®	za šolsko leto 1927/28
le 2e izšel in stane komad 16 Din
Poleg koledarja in kataloga za razredne in predmetne učitelje vsebuje Ročni katalog ta-le poglavja:
Brezplačno zdravljenje — davki — draginjske doklade za aktivne učitelje, za upokojence, vdove in sirote — državljanstvo — državni prazniki — kol-kovna lestvica — nastop službe — naše zastave — oblasti — plače (tabele)
—	pokojnina (odmera in tabele) — poštne pristojbine — pouka prosti dnevi
—	povišice — pravna pot za obrambo pravic — prejemki učiteljstva — rodbinska pokojnina, odmera — rodovnik naše vladarslie hiše — selitveni stroški — službena doba in napredovanje — srezi v Sloveniji — stalnost v službi in stalnost na mestu — takse — upokojitev — užitki po umrlih — važne razsodbe in odločbe — vojaška služba iu učiteljstvo — vstop v državno
(učiteljsko) službo in vozne olajšave.
Za gg. mesčanskošolske učitelje, strok, učitelje, katehete in učiteljice ženskih ročnih del je prirejen katalog samo za posamezne predmete, kar naj se blagovoli povdarjati pri naročilu.
Ker je naklada z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji — pa tudi Srbi in Hrvati naročajo Ročni katalog — majhna, požurite se z naročili.
ti
e
e
g
é
e
e g
e
s~
g
e g
g g g
£ e
e g
g
e g
g
e g
e g
g
e g
g g
s
g
e e
^mmmmmmmmmmmmmmmmi^
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade i. t. d. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani

■HHHM