it Eft korieti dolav-iftflft lludfttvft. Dftlftv-ci x90 oprftvldenl do veegft kftr produclrft)o. Thil pftper ie devoted to the tntereete of the working cUm. Work-ere ore entitled to ell what they produce. ft* ••ooud-eiuM matur, Dae. ê. 1907. »t Iba poai offin« tlChieaco 111. nada» tba Act of Coagr«» of Mareb »rü. IW9. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". si PAZITE! nft številko v oklepe|u« ki ee nahft|ft poleg ve-šegft naslova, prilepile-nege epodftt ftll _ nft ovitku. Ako (253) |e številke . . ' tedft| vam e prihodn|o številko nešegft liata poteče naročnina. Prosimo, ponovite |o tako). Ste v. (No.) 252. Zakaj je Tom Mann F v ječi? Toin Mann, svetovno znani voditelj organiziranega delavstva na Angleškem, je bil pred kratkim obsojen na šest mesecev ječe, kar so mu pozneje znižali na tri maaeee. Mann je bil obsojen radi l okrožnice, ktero je ob času zadnjega velikega premogarskega etrajka razdelil med vojake na aohem in morju. Okrožnico je angleška vlada seveda proglasi la za puntarsko sredstvo, s čemur se armada pozivlje h uporu Dotična okrožnica se glasi: "Možje! Sodrugi! Bratje! Vi ste v annadi! Kavno tako smo mi. Vi ste v armadi razdevanja in pokonča-vaii.ja. mi smo pa v armadi industrije ali konstrukcije. Mi delamo v rudnikih, premo-gokopih; tovarnah, pristaniščih itd. Mi produciramo in transpor-tiramo hrano, obleko in vse dru ge potrebne stvari, brez kterih ljudje ne morejo živeti. Vi ste sinovi delavcev! Mi gremo na strajk, da si izboljšamo delovni položaj in s tem tudi položaj vaših očetov in mater, bratov in sester — a vi ste pozvani po vaših višjih, da nas morite! Bratje — nikarte! Vi veste, kaj se lahko pripeti. Vselej se je pripetilo. Držali se boano na štrajku, do kler se bomo mogli. Tedaj pa lahko taalioni izmed naših — in valih — nepremišljenih bratov jezi in obupu, v bedi in gladu prekrši zakon proti tuji lastnini. In vam l>o takoj ukazano, da stre. ljate na nas kakor ste v Mitchei-lstownu. Teatherstone in v Belfa* stu. Fantje — nikarte! "Ne ubijaj'*, pravi sveto pismo. Ne rečeí "Ne ubijaj, dokler nisi v uniformi'*. Ne! Umor je umor pa naj se izvrši v jezi nad doprinešeno krivico ali s premišljenim korakom potom uniformirane roke s puško ali sabljo. Fantje — nikarte! Bodite možje! Bodite bratje! Bodite ljudje!! — Lastnina se lahko nadomesti — človeško življenje nikdar. Razred lenih bogatašev ukazuje vam in nam, vlada vas in nas. Oni posedujejo zemljo in vsa življenska sredstva cele Britanije. Vi ne; mi tudi ne! Vi nimate nič; mi nimamo nič! In kadar mi protestiramo proti krivicam, tedaj vam ukažejo, da nas morite. , Kadar vi protestirate, postavijo vas pred vojno sodišče in z-a-:J>ro. I Naš boj je vaš boj — naš boj je vaš boj! Namesto, da bi se bodrili drug proti drugemu, borimo se skupaj proti našemu skupnemu nasprotniku. I Prišli ste iz naše srede, iz naših domov. [ Ne delajte sramote svojim 'sta-iiiem, ne delujte je svojemu razredu! Ne hodite slepo orodje lednih bogatašev in parazitov! K Vi spadate v naš razred. Prole-tirci ste. Kadar mi rastemo, vi réstete: kadar mi padamo — če-od vaših lrrogelj — padate vi. ¡pomislite, da mogoče boste tu-vi enkrat stali v vrstah štraj-jev, kadar odslužite vojašt-, in takrat — kakor zdaj mi — e v nevarnosti, da bodo dru- vojaki streljali na vas. Angleška s svojimi rodovitnimi dolinami, s svojimi izvori rude m morskimi pristani bi morali Po vsi pravici biti naša — nas vsen. Vi ste se gotovo vpisali v arkado rsdi pomanjkanja, bede. j Mi delamo dolge ure trdo delo m§|lo plačo rsdi naše bede. Va-in naša beda pa izvira iz dejst-da je Britanija z vsem avojim Chicago, 111., 9. julija (July) 1912. Leto (Vol.) VIL bogaatvom v rokah par ljudi Teh par ljudi, ki posedujejo celo Britanijo, poseduje naša dela in s tem tudi naša življenja. Sotlrugi! Bratje! Apelujemo li na vas zastonj?! Pomislite — in ne morite, ne ubijajte, ne streljajte več svojih bratov! Pomagajte nam v našem boju Pomagajte nam priboriti Britan sko Britancem in celi svet delavcem !' * KANDIDATA DEMOKRATSKE STRANKE. Konvencija demokratske stran ke se opravičeno imenuje kon vencija "glasovanj". Delegatje so morali glasovati 46 krat, da so izvolili kandiata za predsedniško mesto in sicer v osebi profesorja in sedanjega guvernerja države New Jersey Woodrow Wilson-a. Vsa konvencija ni bila druzega kakor pehanje različnih oseb, za-stopajočih različne frakcije, za predsedniško nominacijo. Kandidat za podpredsednika je guverner države Indiana — Mar shall. Tudi za to mesto je bilo veliko gonje. Guverner Marshall je prava politična "tutka" in je pravi automat kapitalističnih "bos-80 v". Deba o tarif u. V New Yorlru eksistira odbor, ki se peča z reformo tarifa. Ta odbor je razposlal na predsedniške kandidate in druge odlične može vseh strank vprašal ne po le, na katere mora vsak odgovoriti. Ti odgovori imajo biti izdani v posebni brošuri ter razpecani med narod. Socialistični kandidat E. Debs je na ta vprašanja sledeče odgovoril: Jaz imam malo interesa v tari-fu, tako malo, da se ne morem zavzeti za odgovor na vrste poslanih vprašanj. Kot socialist se zanimam za glavno vprašnje, katero se tiče delavskega razreda in njihovega izkoriščanja in ropanja. katero dan^s vrši v ime nu zakona kapitalistični razred pod takozvanim mezdnim sistemom. Socialistična stranka hoče strmoglaviti ta sistem ter ga nadomestiti z industrialno demokracijo, v kateri hodo delavci sami svoji gospodarji ter bodo proizvajali za svojo potrebo in uživanje mesto v korist kapitalističnim izkoriščevalcem, kakor se to sedaj godi. Visok tarif, nizek tarif ali pa sploh nič tarifa, to delavstvu ne dela nobene razlike; ono je ropa-no tega, kar producirá pod sedanjim sistemom. Tarif je vprašanje kapitalistov in ne delavskega razreda. Kolikor se pa mene tiče, bodo morali kapitalisti, .bodisi že majbni ali veliki, združeni v tmstih ali samostojni, rešiti to vprašanje med seboj." Za delavce je vsekakor potrebno, da spoznajo, da jih kapitalizem ropa dan na dan njihovih plač in da zato dobijo le en del tega. kar zaslužijo. Vsled tega nikakor ne smejo obrniti svoje pozornosti od tega dejstva ter slepo slediti tarifnemu in drugim brezpomembnim vprašanjem, ki imajo namen delavstvu nametati pesek v oči, da ne spozna pravega vzroka svoje bede. Zopet nesreča na železnici. Latrobe, Pa., 6. julija. — 21 oseb je bilo včeraj ubitih in 30 ranjenih v nesreči na Ligonier Valley železnici bljizu Wilpen-a. Tovorni vlak z dvema lokomotivama je zadel v enovozni izletniški vlak. Z izletniki prenapolnjen voz se je rlizsul na ko«ce, česar posledice so bile nepopisne. Vzrok nesreče se še ni dognal. Niso še pokopane žrtve one ka' tastrofe na Lackawana železniei v New Yorku, že je isti moloh za-iteval cel kup novih. Kedaj bo vendar konec teh groznih nesreč t Pod republikansko vlado. V Združenih državah danes na milione delavcev zaman išče dela, tla bi si častno zaslužili vsakdanji kruh. Ogromna večina njih je voljna «prejeti vsako delo. Ob istem času, ko so ti delaželjni možje brez dela, vemo, da je okolu dva miliona otrok pri delu dan na dan. Otroci, ki naj bi se v šoli razvijali duševno za bodoče državljanstvo, in ki naj bi se gibali in igrali v prosti naravi, tla se razvijejo telesno za bodoče izdelo valce za življenje potreibnih sred stev. Kot direktna posledica brezposelnosti je danest» na stotisoče "trampov" v Združenih državah. Njih število narašča z vsakim dnem, ko nove iznajdbe na polju produkcije jemljejo stotinam delo dan na dan. V Združenih državah danes na tisoče mož in «žen in otrok umira v luknjah za jetiko in za drugimi boleznimi, ker so prerevni, da bi si kupili potrebnih zdravil ter si preskrbeli zdravnika in drugih za ozdravljenje potrebnih stvari. Na drugi strani pa stoje na stotine praznih palač, ker so njih premožni stanovslci odšli v Evropo, na sever, v letovišča, v kopeli in druga zabavHlišča in zdravilišča. V Združenih državah je danes na milione delavcev, delavk in otrok, ki delajo preveč in ki so brez dela, beračev in revežev, trpečih in mročih! Vsi ti so tragične žrtve, za katere je kapitalizem direktno odgovoren. Toda vspričo vseh teh prežalostnih dejstev, je še vedno večina ameriškega naroda tako nezavedna, da se da slepiti z ničevimi obljubami raznih kapitalističnih političnih špeku lantov, ki se pehajo med seboj za bogate vladne jasli. Zakaj se pehajo ti sebičneži za ladot Ali morda zato, da ker je eden bolj vnet za koristi in blagor naroda kot drugi? Ali hoče eden več zla odpraviti iz človeške družbe kot drugi? A, kaj še! Ne varaj samega sebe! Ne Koosevelt, ne Taft, ne Wilson, ne Bryan in ne kdo drugi njih vrste more zbolj-sati naše razmere, tudi Če bi hotel! Nobena starih strank, najbo že napredna ali nazadnjaška ali rava privatno lastnino naravnih »ogatstev in produkcijskih sredstev. Socialistična stranka je edina stranka, ki more in ki bo odpravila krivice in vladajoče zlo. II-vedla bo socialno lastništvo in (ontrolirala privatno lastnino. Na ta način ji bo mogose odpraviti otročje delo in dati brezposelnim možem dela. Ker bo odpravila pogubonosno in krivično gonjo za profitom, ji k> lahko dati vsakomur priliko za zadosten zaslužek za dostojno in pošteno življenje; zato ne bo ostajalo priložnosti za prostitucijo, vagabundstvo in zločinstvo. Zopet en korak naprej. Vsak čas izide v založbi Slovenske sekcije Jugoslov, soc. zveze v Ameriki prvi in drugi snopič Socialistične knjižnice", k oje namen je poučiti slovenske delavce v Ameriki o socializmu in de-avskem gibanju sploh potom po-judno pisanih člankov in razprav ter jih tako privesti v vrste drugih zavednih delavcev. Vsled tega jo bodo naši sodmgi in drugi zavedni delavci z veseljem pozdravili. Prvi snopič prinaša dva članka in sicer Etbin Kristanov članek: Kapitalisem in proletariat ter Morris Hilquitov članek: Delavsko gibanje v Združenih državah m drugod. Drugi snopič pa obse za članek Algernon Lee-a: Naše politične stranke in Carl D. ' 'hompson-ov članek Rastoča moč moč aocialiama. Cena snopiču 5 c. Več prihodnjič . Pol miliona za volilni boj. Socialistična stranka v Ameriki bo letos bojevala volilni boj, kakeršnega še ni v svoji zgodovi" ni. Narodni soc. kampanjski odbor je izdelal obsežne načrte, ko-jih uresničenje pomeni sijajen uspeh soc. stranke pri jesenskih volitvah. Za izvršitev vseh teh načrtov pa rabi stranka pol miliona dolarjev, kar je jako malo, ako pomislimo na obseg in delo, ki se ima izvršiti in ako upoštevamo dejstvo, da izdajo druge stranke mili one in milione za svoje volilne boje. Toda ta denar porabijo kapi talistiene stranke za podkupovan je in drug "graft", a socialistična stranka bo porabila ta denar za tisk in distribucijo potrebnih knjig, brošur in drugih tiskovin, za organiziranje ter za vzdrže vanje govornikov, agitatorjev in tirugih za' volilni boj neobhodno potrebnih oseb. Pomisliti pa tudi moramo, da se je stranka povspe la do moči in upliva, kar mora ne samo obdržati, ampak tudi raz širiti. Naš predsedniški kandidat so-drug Debs se je izrazil: "Mi rabimo kampanjski fond $500.000 in S takim fondom bomo v stanu rdeče pobarvati naš narod čezin-čez. Kes da je to veliko podjetje, toda da se izvršiti. L. 1908 je stranka spravila skupaj skoro $100.000 za volilni boj, a stranka je tedaj štela komaj eno petino sedanjega članstva. Pomisliti pa moramo tudi na navdušenje in javno mnenje o socializmu danes in pred štirimi leti, poleg tega pa moramo tudi upoštevati številne priložnosti za zmage, zlasti za po stavodaje posameznih držav in kongres. Ako bodo Člani stranke letos toliko storili za stranko kakor so pred štirimi leti, bo stranka z lahkoto spravila skupaj to vsoto. Po načrtih voditelja volilnega boja Mablon Banes-a, je dan 20. julija določen za zbiranje fonda enodnevne plače (one day wage fund). Na podlagi tega načrta prispeva vsak član plačo enega dneva. Lahko da tudi manj, a tedaj naj pri svojih prijateljih in znancih nakolekta toliko, da bo skupna vsota enaka njegovi plači enega dneva. 30% teh prispevkov ostane pri klubu 20% dobi državna organizacija, 50% pa gre v narodni kampanjski fond. Izvršitev tega načrta pomeni 25 milionov kosov literature, ki se bo razdelila med ameriški narod zastonj; pomeni lepo število soc. kongresmanov, ki bodo nadaljevali in pospeševali veliko delo, započeto po sodr. Bergerju; pomeni izvolitev članov v zakonodaje dvanajsterih držav; pomeni dva miliona soc. glasov; pomeni triumfalni pohod združenega zavednega delavstva k končni zmagi. — Zatorej vsi v boj, brez razlike in izjeme, na dan 20. julija ! SOCIALISTI NA DELU. Schenectady, N. V. — Zoper tukajšnjo socialistično mestno u-pnavo se je zarotila vsa sila kapitalizma ter jo hoče ovirati pri rtjenem velikem in nesebičnem delu v korist revnega meščanstva, katero je /bilo do sedaj prepuščeno na milost in nemilost kapitalističnim oderuhom v vsakem oziru. Da pa bedno stanje revnejših meščanov po možnosti olajša, se je socialistična mestna uprava zavzela za prodajo ledu za najnižjo možno ceno, ki je znat no manjša od one ledenega trusta. Da to koristno delo kapitalističnim pijavkam ni bilo po volji, se samo ob sebi razume. Na vsak način »o hoteli, da jim mestna uprava prepusti meščane še v na» daljne izkoriščevanje. Uprava je imela za take zahteve samo zaničevanje in nadaljevala s svojim podjetjem. Zadnje dni pa je neki trgovec Maxwell s pomočjo ledenega trusta izposloval sodnijsko prepoved zoper mestno prodajanje ledu, češ, da mesto nima pravice podvzemati tega, četudi mesto pri tem ni delalo dobička. Toda kapitalistični mogotci so se pošteno ureza li, ko so mislili, da bodo ugnali socialiste. Sodniška prepoved žabranjuje mayorju Lunn-u in drugim mestnim uradnikom prodajati led, a nobena postava jim ne more prepovedati, da bi tega ne smeli storiti kot privatni meščani. Na podlagi tega je vse podjetje prevzel komisar javnih del, iz milwauske uprave znani Mullen, najel je potrebne ljudi, kupil vozove itd. ter tako proda sedaj 2000 ton leda, kate*-rega je mesto zadnjo zimo shranilo po 25č 100 funtov. Kdo bo opravljal umazano delo? PO STAREM TIRU. Socialistična stranka namerava v kratkem izdati tudi knjigo, ki bo razkrinkala republikansko in demokratako stranko. Ta knjiga bo izšla v milion izvodih in se bo bavila s sedanjimi socialnimi, gospodarskimi razmerami z vsemi njihovimi krutimi posledicami, za katere sta republikanska in demokratska stranki direktno odgovorni. Pri tem delu bodo sodelovali najboljši pisatelji in strokovnjaki v poznavanju sedanjih žalostnih razmer. Ta knjiga bo nedvomno marsikomu odprla oči. 41 mrtvih, je nov rekord v zgodovini železniških nesreč v Ameriki, katerega je dosegla Lackawana železnica v New York-u, kjer je eden osobni vlak zavozil drug stoječ osobni vlak. Učinek je bil grozen. Poleg ubitih, od katerih je polovica tako razmesarjena, tla žrtev ni mogoče spoznati, je veliko število ranjenih, nekateri izmed njih smrtno nevarno, tako da se število mrtvih neprestano veča. Železniška i^prava zvrača vso krivdo na strojnika, češ, da se on ni ravnal po danih znamenjih. Strojnik pa trdi, da so vsa znamenja kazala, da je pot prosta in da ni videl nobenega čuvaja, kateri bi ga opozarjal na nevarnost. Na ta način se hoče kompanija iznebiti vsake krivde pri tej grozni katastrofi. Sicer ni to nič novega! Kapitalisti hočejo svojo o-stndno in za človeško družbo u8odepolno gonjo za profitom oprati, ako drugače ne o udiniti se v službo Osebnih interesov, to je za nas že nekaj vsakdanjega, a da sega njena predrznost tako daleč, tega bi si pač ne mogli domišljati, kajti dej#tvo, d« je vojna uprava uka- Kljub temu, da nam ni po volji, moramo priznati, da se opravlja na svetu dosti umazanega dela. Velik del tega dela mora biti opravljen, še večjemu delu pa bi se lahko ognili. Ker socialisti trdimo, da je treba sedanji industrialni sistem tako reorganizirati, da bo imel vsaktlo enako priložnost, da bo za vsakogar vladala pravica, se nehote enemu ali drugemu urine vprašanje: "Kdo bo opravljal umazrio delo v socialistični družbi?" Pred vsem je potrebno, da na tem mestu konštatiramo dejstvo, da morajo oni, ki danes opravljajo umazana dela, delati največ ur in so po vrhu še najslabše plačani med vsemi delavci. Taka je torej usoda ljudij, ki opravljajo umazano delo v kapitalistični družbi. Pod socializmom bo pa to ravno narobe urejeno. Oni, ki bodo imeli najbolj neprijetno delo, bodo imeli najkrajši delovni čas in bodo prejemali druge ugodnosti, katere jim bodo poplačale njihove neprijetnosti pri delu. Toda to še ni vse; poseben trud se bo posvečal iznajdbam potrebnih strojev, ki bodo opravljali umazno delo namesto delavcev in delavk. Tako vemo n. pr. da se ceste lahko čistijo s stroji. V sedanji družbi se v marsikaterem slučaju ne rabijo stroji za opravljanje umaaanih in neprijetnih del; to pa zato, ker danes človeško delo stane kakor bi pa stala nahavg in obratovanje potrebne mtašinerije. Pod takim sitemom, kakoršne-ga ustvarja kapitalizem, kjer so človeška bitja po ceni in stroji dragi, se bodo kapitalisti brez dvojbe rajše posluževali človeških bitij bodisi za .katero delo že, samo da vlečejo tem večji profit. V industrialnem sistemu pa, kakersnega bomo imeli pod socializmom, kjer se bo na človeška bitja polagala največja važnost in vrednost, se bo rabila mašine-rija kjerkoli bo to le mogoče; torej ne samo tam, kjer se bo šlo za spopolnitev in pomnožitev izdelkov, ampak tudi tam, kjer se bo šlo za oprostitev in spopolnitev človeškega življenja in dela. zala svojim mornarjem, da postanejo stavkokazi in kot taki nadomestijo strajkujoiče transportne delavce v New Yorku, je do skrajnosti impartinentno in mora v srcu vsakega poštenega in trezno mislečega človeka roditi stud in odpor. Uprava hoče svoje podlo početje opravičiti z izgovorom, da je bila ladija, katero so mornarji naložili namenjena k panamskemu prekopu in da so mornarji nalagali izključno le potrebščine za i^radbo tega prekopa. Toda delavski voditelji zavračajo ta izgovor kot jalov in neutemeljen. Tajnik mornarske ognjičarske [firemen) unije James Vidal se ¿e izrazil: "Vlada se je sedaj zavzela za kaienje stavk s tem, da uporablja svoje uslužbence za 8tavkokaze. To je vsekakor vesel? pojav za meriško delavstvo! !Ni zadosti, da pritiskajo osebni nasprotniki in vampirji na delavstvo z vsemi silami, sedaj se je tudi vlsda zarotila zoper nas, da nas pomaga podjarmiti privatnim izkoHAčevalnim špekulan-om. Potrebno bi bilo, da se javnost za to zavzame ter zahteva zadoičenje. V duši marsikaterega teb mornarjev se je brez dvoma rodil odpor, ko je videl kako nizkotno delo opravlja, a vojakova naloga je brezpogojno ubogati! Prizade-i štrajkarji so vsled tega vladnega početja zelo ogorčeni, ker u-videvajo, da je njihova zmaga vsled tega v nevarnosti. R t stavko, koliko je zwije storila ta komisiji t Nié! &e nranj nič ! — Potoni take komisije hoče Wilson in njegova stranka rešiti najvažnejše, naravnost goreče vprašanje današujega časa! Ali naj delavstvo izroči tja v en dan brez vsakega premisleka svojo u-j sodo takim komisijam, ki niso drugega kakor metla kapitalističnih izkoriščevalcev. _ _ AriTAXTi Kaj ima Wilson xa iniianje »e PROLETARIAN danje neznosne draginje? Niči owMd «ad pubu«h»d evht tubsoat by Kako namerava Wilton "jtttt Co.WI rešitve nujno .P^bm problem MOLITAMC UIT ZA IHTE««I DILAVSdCA , ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia iadajat.lj HfHliviitka delavska tiskovna draiba v Chkafo. III. «ai»cai»a; Za Amirico $1.50 aa celo leto. 7Sc aa ¡SuuTZ«Krropo$2 aa caio leto.»1 »a »•«»• ___. M doaoooru fH sprsmsmbi bioaliU* tudi STA M/ mostom. Strokovno gibanje. Karl Kautsky. Konec Vèa8lh d0 ^ ^0n0VT1^ V"nAt¡rih"ÍDd»t^BÍ brezposelnih lelavcev, kojih šte- (Konec). Odkar so se uvedli v produkcijo stroji, se z nenavadno naglico {juspečuje «proces prettnavijfu-nja vse induatrije v kapitalistično. rroda kapitalistični obrati se ne spremene takoj na vseh produkcijskih poljih v to varne, ki producirajo s stroji. Mamufaktu-ra se je še do danes ohranita na raznih poljih, n. pr. v črkostav- SOOIALI8TI0NI CILJ. je treba zlomiti. Treba je le od straniti razredno nasprotje: m^ Pot, ki jo korači moderno I izvajalna sredstva je treba iitr. mezdno delavstvo iz svoje uek- gati kapitalističnemu razredu ia danje sebičnosti Iti brezpomemb- jih podeliti organizirani družbi, nosti do vse oblasti v človeški | Skratka: kapitalistično lastnin® halji" ter se skušajo povzpeti na dpuibi uj ffittdka in ni ravna. Na je treba razrušiti in jo nadomesti-nje ramah više. To j»- valjalo n.L trajne zmag«' spremljajo tre- ti z družabno lastnino. To pa j# pr. v Nemčiji še pred *®**VI"mLotni ucuspehi in [>orazi. Naši zadnji cilj socializma, kateremu čaaom za večino črkostavcev. Na | loclaasiji boji nas pogosto po-|je podrejati vse nase boje! po se Glasilo Jugosl. Ameriki. socialistične Zveze Y Nikakor! Kaj hoče storiti Wilson, da bo- panogtath se je kljub kapitalističnemu obratu rokodelska produk BKS^KJÄ! I čilo za svoje delo? Nič! do delavd dobivali popolno F** Lj.a še ohranila, u. pr. v krojaš %2 a year, |1 for hali year jOTBBtiiino batb« on a¿reemeal Skratka. Ali hoče Wilson reši* ti sploh kak važen delavski problem? Nobenega! Wilson in njegova stranka t vu, v kolikor «e služi produciji nai delebo. Seveda kapitalistično izkoriščanje obrti, ki stoji še na stopnji rokodelstva, navadno ne privede do velikega obrata, am- kaindidat demokratske stranke in ameriôko delavstvo. V prvih dneh te konvencije dé- ni izmed vseh. Tudi pod gospodstvom s stroji obratovame velike industrije v NASLOV (AODREF^h "*ROL!TARKC" _ _________________ 1146 Blue Island ave. Chicago, IU. unata v svoji 50 besed dolgi I )ak (J(> prjtiikavega obrata do do- platformi vse polno določeto za I ^ industrije. Delavci domače druge stanove, a za milione trPe" iTM3Ustrije pa so naj man je odpor-čih, zasužnjenih in izkoriščevanih 1 I delavcev nimata ničesar. Ali naj potem delavci, ki so po svojem mokroUke stranke, se je fzrazil I številu odločujoč faktor, glasuje- j produkciji se vzdr- večkratni strankin kandidat in jo za takega kandidata, za tako __ |ev^d| pi>iaproma izginja-autoriteta v stranki William J. stranko! Nikakor ne! Stranka,!^ __ yr9U pan0Jf indUgtrije, kj Bryan da je večina kandidatov ki hoče naše glasove, mora biti I ^^ pomešati izučenih de-pod kontrolo newyorskih veleka- delavska stranka in njen kandi- laveeYt ^^ si prisvojili go-p it a listo v in njihovih interesov, dat mora biti delavec, ki pozna toVQ 8pretJM)ati. yelika in- kar mu zavedno ameriško delav- naše gorje, nase potrebe »Vm*e dustrija sama ustvarja celo vr-stvo prav rado veruje. Čudno pri težnje, ki ima srce za nas in z« L novih delovnih panagf ali pa tej konvenciji, ali bolje, pri dele- kojega smo sigurni, da bo delal za ^^ fc ol>^ojeiV, ki imajo za Angleškem pa so ae kva,ificirttni Ltav'i|ajo ,pred vprašanja, ki s* delavci odločili v svoji skupnosti | nepoipredno ne dotikajo naše o iP^P^ -t, .samosvoj i t ve. Ampak ti mimogre .pridružile še tovarniškemu zako- neU-pehif ki so v primeri z wu iKxlrejene delavsko plasti, ka boje! DELAVSKI RAČUNI. Po terim je ta ijostava ustvarila u-goduejm ¡pokxzaj. Ti boljr* sto- vseh civiliziranih državah veličastnimi zmagami le neznat,-1 je UVedeno neprestano opazovanje ni, nas ne smejo oplašiti, post ra n- prirodnih in družabnih pojavov. ska vprašanja ... _ . . ______________ ne smejo skaliti Oko statistike z enako vnemo «a- ječi delavci so tvorili do aadttij«- nftiefa po^^la in niti za treno „leduje preinembe vremena zrač ga čaaa - in tvorijo dedoma se I ^ ne gmemo (>aja z neusahljivim pogu- izdatnih rudnikov. Ampak za mom in ki nas ravna v dnevnih |eno gedanja družba nima smisla in ne kaže zanimanja: za delava- H HH Socialistična misel je jasna in I ko življenje, kastoskega duilia »n do anatokrat- Lreproata s^znavamo, da kolje Pred 153. leti, v času ko velika ske odločitve boljše sitni ranih I edanja ol,iika i^tnine vso člo- revolucija še ni izčistila evrop-delavcev, tam ne le da ničtniar ne | y^kQ dru,žbo ua ^voje in da mora skega zraka, je slavni angleški prolotarski razred kapitalistične- ekonom Artur Joung zasipal tele . ,mu razredu plačevati težak davek znamenite besede: "Položaj naj-tegne povzdigo ovirati in zarleČL I gV()je življenj6. Od zemlje nas nižjih ljudskih slojev je tako va-Tako strokovno gibanje je mnogoL^. privatna laJitnina, strojev ni- žen za življenje narodov, da po-izdatnejše sredstvo za oviro de- mgmo nMiniki in tovarne niso tovalec ne more skrbno dovolj tovskega gibanja kakor nasilna I ^. \q hočemo delatit da živi- paziti na vse okolščine, ki ga o-in brezmisleiia zatiranja, ki jih| o im)ramo gvoje delovno silo predeljujejo. Njih blagostanje je navadno uporablja starokof>itna| )rodajati oninit ki jim privatna široka podlaga za javno blago državna modrost. Pač pa so vse L ohiaat nad Ltanje. Oni so ki vse rede. oblačijo nasilne proti bojnim «^»»'^» Lroi^ajainirni gredstvi. In po- in legate in ki se vojskujejo za jam deškega razreda ntfperj^ | ^^ ^utijo 8V(>io ohlaat in j0 V8(1 ^^ družabne razrede. U dajejo čutiti tudi nam: od sadov če zmorejo vsa ta bremena, ne da našega dela na polju in v rudni- bi breme čutili, je položaj dežele kili, na plavžih in v tovarnah si | ««rečen. . . .jemljejo leto za letom bogat del Sicer pa so danes le se najne- ^ najemnina> obresti dr- i»e metode najuspešnejše sredstvo, da se združijo kvalificirani delavci z nekvalificiranimi v eno-fcm odpor proti zatiranju. Moč in Iwgatstvo naro-lov je v sorazmerju z njihovim blagostanjem, in če so siromašni, to se lahko veruje; Še lažje pa je ° groznih posledicah tega «živa verovati, da kapitalističnemu "Iz njA Pijančevanje se srn m peha Delavski proietariat sedeli po- raelu"Wilsona ni treba biti prav Ilji»di v bed» m boleami. Od \eia temtakem v dve veliki plasti: v 1877. do K 1879. je bilo oddanih | ^ ki je V8led Pazmer v raizličnih ozirih ali kvalificira- nič strah, kajti v celi njegovi platformi ni niti ene točke, vsled v bolnisrnoe n«a Nemškem zaradi ____________ ___________ katere bi se morali ameriški ka- alkohola 12.836 (*eb in 2556 ose- nih delave0V> P(h3 t0 plastj0 pa pitalisti vznemirjati, ali ki bi po- bam se je vsled' pijače olrviHmce 65.443 oseb, v nomis- tična mevža, kakor je Champ nioe pa 7394. V teku petindvajse- Clark, predsednik poslanske tih let se je število bolnikov vsled zbornice v WrashingtoniL a oni so smernega uživanja alkohoBa kljub temu voljni podpirati "Wil son-a popeterilo, število onih ki so pri Šli v norinšnice pa pot rojilo. V Demokratski politični veljaki švicarskiih norišnicah je bila od upajo, da bodo zmagali z Wilson-U 1900- ena petina vseh om in potem prav po turško via dali in izkoriščevali ameriški na moških zaradi alkcJhola. Uživanje alkohola in dedne bolezni na unru rod. Te njih namere so se prav »o v najtesnejši zvezi. V norišni-očitno pokazale, ko so politični cah jc bilo od' 5504 moških 1748 "boss-i" nekaterih držav glasove in od 4868 ženskih 1170, ki so svojih delegacij oddali za Wil- imeli starš«- alkoholike. Na kon-son-a, dasi so sami zastopniki ozi- gresu italijanskih zdravnikov, ki roma solastniki trustov, torej ve-1 delujejo v norišnicah, se je kon-lekapiitalizma, . kateremu baje Utatiraflo, da je 13.8 proventov Wilson nasprotuje. Toda vedeti moški h in 1.9 procentov ženskih je treba, da demokrat je letos u- v vsefa norišnicah, katerim se je pa jo s sigurnostjo/na zmago, zla- omra&l um vsled nezmernega u sti, ker se je republikanska stran-Uivanja alkohola. Ako se priste-ka razdvojila. Da se pa njih želje jfejo »e oni bolniki po norišnicah, uresničijo, je pa treba, da ima Pri katerih je alkohol indirektni stranka za kandidata moža, s ka- povzročitelj, naraste število na terim bo stranka lahko paradira-18-2 prooentov. Te številke govo-la in ki bo stranki pomagal do re dovolj razločno in jaisno . o kontrole nad posameznimi drža- škodljivem upliivu J»giaiiiäh pijač, vami, kakor tudi nad celim naro- U^bno delavstvo bi jih rte sme-dom. prezreti. Kako naj delavstvo Rea je sicer, da nihče nima po- izbojuje bo£ v katerega ga je voda dvomiti o osebni poštenosti postavil kapitalizem, če je njegov kandidata Wilson-a, a osebna po- duh vsled pijaoe nezmožem, da štenost predsednika sama na sebi premotri svoj položaj. Alkohol ne posneni še nič ; glavno vpra-1 otopi misli in potisne človeka na Sanje za vas delavce je kaj ima Uivwlsko stwpnjo. Ne samo stari on za nas, kaj pomeni njegova »i |>o«tanejo nesposobni za raz-izvolitev za ameriško delavstvo t! redni boj, tudi otroci oslalbe; za-Olavna točka njegove, to je, de- ostanejo v duševnem in telesnem mokratske stranke, platforme je razvoju. Posebno matere bi se revizija eolninskega tarifa. To pa morale vzdržati alkoholičnih pi nas delavce malo ali pa nič ne jač ter bi ob enem ne sirteJe za-zadeva. Dokaz za to nudi Angli- muditi nol>ene priWke, poikazati ja, kjer eolnine ni, a kjer so de- otrokom pij«meevanje kot nekaj lavci ravno tako ali na še hol j ostudnega in poniževalnega.' O izkoriščani, kakor pri nas, ki smo trokom, ki niso nikdar uživali "zavarovani" z visokim tarifom. alkohola, se največkrat tudi po Kaj imamo torej pričakovati od zneje stuidi vsaka oj>o.>na pijača odprave ali revizije tarifa T iVlavske mwftere, storite sv'ojo Žavnih dolgov in dividende del- so tudi narodi šibki." Ampak mo- spametnejši in najnevednejši državniki mnenja, da se da prole-|nic pPOCenti obligacij in profiti I drost je kanila na gluho zemljo Unat staknili odredbami zadrzah|_ ^ ^ M ki ffa vživaj0|iu ni r0(1iia dejanj. Za račune de- drugi ! vati. < Najtnevaniejši sovražniki proletariata so tisti, ki nastopajo ne kot njega nasprotniki, am- KapitalistiČna lastnina je pro- l>ak kot prijatelji ¡>a skušajo (*>-| kleti mehanizem sedanje dru/Jje. piti proletarijat s strokovnim gi Wilsom in njegova stranka sta dolžnoat in ne da,jiajte otrokom za regulacijo trustov potom med- alkoholnih pijač, ker le potem se državne trgovske komisije, ka- bodo vašj otroci razvila v času kersno imamo danes za uravna- potrebne može, ki bojne metode so si vzeli kvalificirani delavci za zgled. Nove gospodarske t>ojne organizacije delavcev — in sieer sprva san»o k\-alificiranih delavcev — strokovne organizacije, so včasi naravnost nadaljevanje starih dnižb, pogosto in zlasti v začetku strokovnih gitwinj pa so vzrastle rz tradicij ki jih je bilo zapustilo cehovsko pomočnifitvo pri m<»zdnih delavcih. Prvotno sorodstvo strokovnetga gibainja s cehovskim pomočniškim gibanjem se ne izraža samo v odpornem duhu in odporni «ili setrokovnih orgwnizacij. Časi «e pojavi tudi med strokovnimi organizacijami cehovski duh, stremljenje po kastovskih odločitvi, po enostranski brigi samo za ožje poki i «ne interese brez ozira na splošne delavske interese. V posebnih okoliščinah gre to lahko tako daleč, da strokovne or-iganrzartije kvalificiranih delavcev ne zanemarjajo samo dolžnosti solidarnosti s celokupnim delavskim razredom, ampak skušajo imeti «iohiČek naravnost na stroške dmgeg» delavstva — n« primer z omejitvijo števila vajencev, ki se uče njih poklica. 8 teim sicer zmanjšajo ponudbo delavskih moči v lastnem poklicu, toda samo na stroške dmgih delavskih plasti, nimajo moči, da bi izeitole talke omejitve, tako da krene v te poklice tem več dela vskih moči. Časih se samo v posamičnih obiti h ločijo njih organizirani člani kot "ari stokrat je" dela od "dm- lavskih družin se vladajoči razredi še do danes niso menili in v statistiki zanje ni rubrike. ki nam sad našega dela jemlje iz-1 Po*.naiiife gospodarskega polo-banjem v tekem duhu, kakor smo I pred usogatstva žive v rzatirahs' njega slabotnejših de-hi- Komaj se vrnemo iz zatohle bedi in glad je udomačen gost v lov Ti krivi prijatelji delavske- tovarne, iz mračnega rudnika, njihovih domovih. In če jim ji i ga razreda tudi na Nemškem uga- kjer smo pustili del svojih moči. življenje prizaneslo s tradanjem, • • • aii |M)sel; vse- kos svojega zdravja in življenja če jim nudi, kar terja želodec, kako doslej le na univerzah. To*| pri stvarjenju dividende in ren-|jih je j>a nagnalo v mračne brlo-da tudi na delavce same po«ku poti spremenita njega iiatiodpor-netiše dele iz pre d bojevnikom V te, v svoje puste domove, že pre- ge, v temne luknje, kjer ne živi šaio upKvati. Na srečo so g^w]>o-|ži na nas novo obdavčenje: stana- telesno in moralno zdravje. Živ-dujoče stranke preomejene, nem* "na. In kar smo oteli pogoltnim Ijenje delavcu pri|>ovcduje, da bi rokam lastnine, nam pleni držav-1 vzgajal svoje otroke in mu one- ški delavci pa preveč razsodni in gospodarske razmere preveč raz-1 ni davek v najrazličnejših obli vite, da bi utegnili ti goapodje kali — ne za kuflihirne in splošne napraviti trajno škodo. In naj se vsled ugodnih mogoča, da bi jih pošteno oblačil. Na vprašanje, če ustaljene ali svrhe, ampak poglavitno za za-1 rastoče mezde zadoščajo delavst- raz- varovalnino kapitalističnega tri"|vu za prehrano, za stanovanje, . , . . . , v . .buta za vojaštvo. In če se poda z oblačenje in za vzgojo, če se namer katka delavska plast fe tako|MiMeno mezdo v branjarijo, čin in obraz njegovega življenja mora potolažiti celo rajdo pre-1 zboljšuje ali slabša, na to vpra- povzdigne in še tako loči od ma- se proletariata. trajno se ne more ku^evak in gre v veliko sanje more odgovoriti le točno in odtegniti vplivom gosp> silijo k zdnizenju z I oy(|kemu kapitallL V srednj em eunov. opazovanje bilance delav veku je bila \-saka cesta stokrat skih družin. To je potrebno ne le pregrajena z mitnicami, pot de- v interesu delavstva, da vidi v . . .lavca jc še dandanašnji zastraže' števiilkah izraženo svojo mizecijo» ja njene stroke m vlogi«, ki jo I z nepreR(Iedn(> vrgto cestninar- ki jo čuti dan za dnem. važno je igra n* domačem m svtto^e.n jey in ^ ysftk korakf M vaak tudi za znanost, za dišavo, da trgu: trpi manj ali več časa, da L^. 9Voj^a življenja mara dol o- ima verno in resnično sliko delav se aristokratske tendence stro; ^. ka italiatiineinu razredu Vl- skega življenja, prej ali slej pa pnde do tega pn odku|mino. vsem delavskim razredom. Kakor je že razsodnost te delavske pla sti, višina gospodarskega razvo vsaki plasti. tu omenjenih de'laívskih Ain pa k ne le življenje obremenjeno Središče razrednih bojev je boj da je delavsko I za meado, ki je delež delavstva s hudimi I na bogatstvu, katero vstvarja. Nobena obrt ni varna, da je nel privatnimi in državnimi davki, Vladajoči razred, posestniki pro-zgnabi tehnična revolucija, ki na- tudi svObode ni deležen trpin, če izvajalnih sredstev: zemlje in domešea izučenega delavca z ne- hi bilo v resnici delo svobodno, rudnikov, fabrik in železnic, gle-izučenim in povzroča možu kon- hi morali delavci biti deležni u- dajo v razuzdani gonji za trenot- kurenco »žene in otroka. Kljub prave delavnic, kakor so po volil- nim dobičkom _ ki je značilna vsemu omejevanju števila vajen- ni pravici poklicani, da soodloču-La kapitalistično gospodarstvo — cev itd. naraščs število breopoHel- jejo v državi. Danes pa so kakor _ da potlačijo delavske mezde nih v vsakem poklicu, najsi stavi I sužnji in nimajo besede o organi-1 in ^e ne menijo za kvarne učin še tako visoke zahteve na svoje zaciji dela; dninarji kapitalistič- ke, ki vstajajo iz njihovega rav delavce. In tako raste števik) onfi nega sistema so in kapital, iz njih nanja druižbi in produkciji. Za-iziK»enih delavcev, ki ne zasluži- dela ustvarjen in njih vplivu od- kaj delavec ni le producent, am jo dowlj in morajo zato ostati iz-1 vzet, določa o usodi dela. ven organizacije ter jih lahko po- rahljati« proti orffaniiiramim ni it, veg Hofill privBtnol ^«rsk^H položaja je v ailni meri Uvcm. \rlno Wlj momjohul; U(,,w|ne- Kapitalistični razred je...... pak je tudi konznment in kupec Ampak razdružitev delavske o- ! izdelkov in od njegovega go»po- najsijajneje organizirani delavci odvisen uspeh vseh proizvajalnih enoten le napram delavstvu. Med panog. I • * • < 1 • , i . ..VW.. .v liuirilllll »Ctn I >11 « U. i'in Xi dobro napolnjennni blagajnami!. • . __ , .. v . , .. .. seboj pa je razrt^an z najrazu spoznati, da je odpor proti zati rajočim vplivom kapitalizma, slasti pa zmaga nad njim naloga, ki ji posami&ne poklicne organizacije niso kos. Spoznati morajo, da zdanejšo konkurenco. Nesposoben Rdeči deželni zbor. Pred krat-je, da bi se organiziral in da bi kem «o bile v nemški državici uredil produkcijo po dejanskih Sclnvarzburg-Rudolstadt deželno-potrebah; gospodarska anarhija,Uborske volitve, ki so zbujale tudi ki izbnihne od časa do časa v izven dežele največjo pozornost so t em šibke iš i čini šihkeiši ici \ • i. —« ■ —»- » t •'Jstrahotnih krizah, tepe neusmilje-ho. novemhra lanskega leta si je no po delavskih hrbtih. Krifica socialna demokracija pri volitvah ves proletarijat. Priti morajo do spodnja. A,, je _ politik«. | ^¡"^ jp_ <)a s0 ^ , M produkcijo, o kateri nimajo l>cse- priborila večino v deželnem zboru. Vlada je kmalu nato rdeči de- hoteti se kvišku povzpeti na ra- menih ljudi, ki se pogre«aio vi i i i . i " -------. • • a mof virje in k»tere aami i» «loblje ! ' T < » >» « Uelni zbor rar.pn.Ht.la, ^na^joi . M> vprašani. In čo bi se kanitali- ' ' M -potisnejo vanj. če se povmdignje-L Äfn rtrBa •• . ' . „.T ■ .io nad nje. Gledati morajo, da imajo pod nogami zem organiziral, če bi z svetovni- sc, da pri novih volitvah razbije socialno demokratično večino, se hočejo povzpeti kvišku in se kvišku obdržati. Tega pa ne morejo, ne da bi pom>aig«li globljim, pod seboj stoječim plastem, da se L dvignejo iz močvirja. trdna tla če | ^^ ro vseui razširila socialistična načete že bili sitini in hudi raz boji. Zgodovina nani pripo* je, da so že v stsTem Rimu irale mogočne delavske raz-korporaeije. Numu Pora-t ki je bil najbrž prvi orga-' delavstva v Evropi, se je Jo 4« v onih davnih časih močno organizirati skoraj stroke delavcev. Organiziral kotlarje. mizarje, izdelovatelje , barvarje, in čevljarje po-ebej. ostale» stroke i>a skupno. naČilno bojevitost in ustrajnost ) kazale vse te organizacije. Dol- ktrajne stavke, burni shodi in raoiistT&cije po ulicah niso bile lié nenavadnega že v starem Ri- Ali veliko preje in še v večjem »bsegu so se brli razredni boji v Irugih krajih sveta. Ko je prevladoval v Evropi se« najhujši »artmrizem so že eksistirale na kitajskem velike in mogočne delavske in kmečke organizacije. Organizacija Kung-So je združe-Lla milijone delavcev vseh strok. Imela je svoj centralni odbor in fezervne sklade. Tudi kmetje so )ili združeni v Kung-So, v podkuje katerega so spadale tudi >azne konzumne in proizvajalne adruge. Toda zgodovina nam iripovedude, da so razredne, inečke in delavske organizacije, isistirale že celo v Babilonski obi. Organizacija lesnih delav-v in kamnolomcev v Parizu jc la ustanovljena v letu, ko se je ačelo graditi Jeruzalemski tem >elj; — 1. 1490. pr. Kr. so ope-arji po celem Egiptfu skozi celo »to stavkali. Bili so skopaj vsi do adn&ega organizirani in imeli 90 voj močni rezervni sklad; dolgo-rajni boj je končal z najpopol-tejšim uspehom stavkujočih. Ali če primerjamo cilje in obli" :e tedanjih organizacij z dana* ijimi, opažamo veliko razliko, iedtem, ko so se te organizacije |osluževale enakih bojevnih sred tev kot sedanje, so pa stremile eveda po vse drugačnih ciljih, er so zastopale tudi različne in rugačne razrede. Nase organiza ije združujejo le proletariat, t. j. jazred, ki ničesar druzega ne po- tduje nego svojo delovno spo-bnost in silo; v tedanjih-orga lizacijah pa ni bil zastopan raz ed neposedu^očih, ker ti so bili E"nji bogatašev in niso imeli »vioe in ne priložnosti za zdru->v. Združevale so te organiza ije le t. zv. rokodelce, ki so bili f primeri z zasužnjenim, nepose-lujočim delavcem, bolj neodvi tni. In kakor se v tem razlikujejo fd sedanjih organizacij, tako so >ili tudi cilji in zahteve, za kate ke so se bojevali pač vse drugač P 1 Ni bilo še proletariata, ker v fedanjih časih se ni bilo industri ilizma. Te prve korporacije de svcev, kolikor toliko neodvisnih iso stremile po preureditvi dru aibnega in gospodarskega siste a; hotele so le razširiti svojo izredno svob< do in sboljšati roj atrokovni položi. Toda že vse drugačne oblike in lje so imele korporacije roko-?4cev srednjega veka. Opaža se > vpliv časa in gospodarskega izvoja. Tukaj si že stopijo na ■roti korporacije posedujočth in llposedujočih rokodelcev. Priše u še na vrato proletariat, ker za a je se vedno manjkal glavni predpogoj: industrializem in teh lika- Ali srednjeveške korpora nje neposedutjočih rokodelcev. Če odi jim še ni bil cilj razlastitev topit al i z ma. se že približujejo noderni dobi, ker gre jim ne le m zbolo&anje svojega gospodar »kf|fa položaja ampak tudi za >ridob|itev državne pravice in »oči. Prvi začetek delavskega, v pra *em pomenu besede: razrednega *>ja, je menda opaziti na Nem kem in Francoskem v XIV. ve V tej dobi vsled vedno naraščajočega števila prebivalstva in vedno večje prilastitve zemljišč <*l strani graj^eakov, naraščajo tudi rokodelski sloji, medtem ko •e zniža število kmetov, kar po polnoma prednigači, ves dote «Hii razredni in gospodarsflc. PrfHtes. Razmere rokodelcev po-•tajsuo silno neznosne. Skušajo potom svojih korporacij zboljšati svoj* vedno slabši položaj. Zjedinile ao se v tem letu vse korporacije na Nemškem in dolgotrajen boj proti izkoriščevalcem in za razširjenje svobode. V Kolinam je v XV. veku izbruhnila stavka pekov, tkalcev in krojačev, ki je imela obsežne iu nevrnc oblike. V XVI. XVII. veku so stavkali francoski tovarniški tkalci, zahtevajoč zvišanje mezd in akrajšanje delovnega urnika. Prvega maja leta 1539. so stavkali tiskarji v Lionu, kljub reakciji in grožnjam od strani gospodarjev, ki ao zahtevali, da naj država razpusti delavske korporacije, V letu 1744. je stavkalo v Lionu in lmoau 40.000 tkalcev. Vse|K>vsod po Francoskem je delavstvo stavkalo in demonstriralo po ulicah, V nekaterih krajih je gibanje imelo revolucionarne oblike. Močne organizacije, stavke in nemiri onih časov nam pričajo, a se je delavstvo že približevalo moderni dobi in začemjalo se zavedati svojega razrednega položaja. Tu se je delavstvo že bori-o za gospodarske ' in politične pravice. Ali moderni boji in cilji proletariata so nastali tedaj, ko .¡e velikanska francoska revolucija predmgačila dotedanji gospodarski in proizvajalni sistem na način, da se je iz slojev sužnjev in neposedujočih rokodelcev raz-il raared salariatov. Kapitalizem, razvoj industrij, razširjenje coalicijske svobode in nova stremljenja, ki jih je rodila 'raneoska revolucija, so silile razred salariatov, da se potom skupnega boja skuša duševn in gospodarsko svoboditi. Popolnoma raz-a^čen, neusmiljeno izkoriščan, Drisiljen se udati železnim zakonom kapitalističnega razvoja, je novi razred uvidel, da mu je edina odpora ona moč, Ki je omogočila zmago meščanskega razreda nad fevdalizmom — t. j. gospo-larska, razredna ztlružitev in po-itična zavest. Od razširjenja te /avesti je odvisna končna zmaga delavstva. 44 Mož" se je takoj spočetka pohvalil s svojo "rajžo". Tolče, da lete iskre v obliki številk in to ga veseli — bo saj poprej "fraj." Torej le pomagajte mu! Ne držite ga predolgo — pošljite ga iMinprej nazaj v 4".iirago v sprvm stvu nove čete prostovoljcev. Obenem sodrugi, ne pozabite na nove naročnike. Mi hočemo, da bo večji *4 Proletarec" imel tudi veliko več naročnikov, več Čitateljev. Sodrug zastopnik in agitator! Vse tiste, ktere imaš 44na piki", pridobi takoj; čimprej tembolj. Le naprej! Končno ima 44Mož z batom" nekaj veselega iz Colinvvooda, O., Sodrugi v tamošnjem klubu poročajo, da bodo v kratkem priredili posebni piknik, čegar čisti dobiček je namenjen njemu — "Možu". Joj, kako se veseli 4,možiček"! Na pikniku bo 011 gotovo glavni gost in zabaval se l>o fletno. Zato pa želi sodrugom v Oollinwoodu kar največjo vde-ležbo in povrh — še več takih piknikov! Geslo kakor po navadi: OSEM STRANI ALI DVAKRAT NA TEDEN. r rane Mikolič .............25 Johu Debevc...............25 Aloiz Baudek............\ . .I6 Neimenovan ............{. .15 Math Hribar...............10 Jakob Borabač.............10 Neimenovan ...............10 Godec.....................10 Joe Pisek .................10 SKUPAJ 689.12 TISKOVNI FOND. Prej izkazanih ......... $661.41 Oregon City, Oregon: John Kužnik ............. 2.00 Math Škof................ 1.00 Rok Zadnikar .............25 Prank Jarc................25 Neimenovan ...............15 Anton Mestek .............25 «Vank Burja ............. .25 «Yank Udertwan ............25 Jack Pleml ...............25 <>ank Sajovic (1.) ........20 Slovenec iz Oregon City "Prolitarfova" armada. Ra-ra-ra! Ra-ra-ra! Bum-bum!! Mogočno koraka naša vedno večja armada in nas prapor vi-ira . . . Niaprej! Naprej! — Narašča,- narašča armada in pred seboj podira vse predsodke, dvome, bojazni in druge take vraguljčke, ki obletavajo marsi-kterega! sodruga Če*: ne bomo pa ne bomo mogli povečati našega "Proletarca" še tako hitro. Armada vse to pometa s poti iu na njenem praporju se lesketa: Bomo pa bomo povečali našega "Proletarca" takoj v septembru! Kajti, kjer je armada, tam je moč in kjer je n»oČ, tam so rezultati na dlani. Zato armada — armada "Pro letarČevih prostovoljcev" — le naprej! Svoj cilj je blizo! Kje je sila, kje atrakcija, da bi nas odvrnila od našega dela? Saj je ni! — Kaj nas briga politični cirkus, ki se odigrava v "kem-pab" crkajočih starih strank! naj crknejo v božjem imenu — soj za drugo več niso. Socialisti bomo poskrbeli le toliko, da jim priredimo — vesel pogreb! Prešli smo tudi preko 44slavnega četrtega" z vso norostjo, ki jo navadno prinaša in odnaša; tudi ta nas ni zamotil, da bi odvrnili oči od našega cilja. In še tisoč in ena druga stvar pleše okrog nas v vrtincu — ali armada se ne briga zato. Mi vidimo pred sebo, le naš boj in tega bijemo naprej! — ~ Sodrugi, lahko smo veseli in vse nade polni. Dober mesec je odkar ste vi — armada — s po dvojeno, potrojeno močjio na delu za večjega "Proletarca", a že ste dosegli rekord, na kterega ste lahko ponosni. Danes izkazuje 4Mož t batom* $689.12. Imenitno, kaj T Mi smo sicer toliko priča kovali že koncem junija,ali nične de. Bo pa "Mož" moral tolikan; bolj udrihati ta in drugi mesec da zateče zamudo. Ubogi "Mož"! Kako se poti te dni. Poslali smo ga na se konce in kraje med naše delavce, koder trka na njib razredno zavest in prepričanje; po vseh mestih, kjer se zbirajo napredni in razredno zavedni slovenski delavci, sprem lja 44Mož t batom" nabiralno po 1o za večjim "Proletarca". In .15 Mike Martkijak . ......25 <>ank Sajovic (2.).........15 Jack Orimšič ..............25 Alojz Colja................25 J. Zalar (I.) ...............25 Neimenovan -...............15 Alojz Zorza ...............10 Joe Mrak .................25 Stre ......................10 Joe Zalar (II) .............25 «>ak Orožnik ............. 15 Vincenc Jelene.............25 Mike Vidic ...............15 A. Panijan, Chiaholm, Minn. .50 Fr. Goirže, Aurora, Minn. .. .25 . ."Mož z batom" — z četrto naboralno polo. — Nabiralca : Jakob Petkovšek in ga. Frančiška Zobec na pikniku društva 44Dobrodošli" S. N. P. J. Tobn Zobec, Roslyn, Wash. $1.00 Jakob Petkovšek, Cle Elum. Wash................. 1.00 Ant. Janaček. Roslyn, Wash. .50 Ant.' Valkovič, Roslyn, Wash. .50 Frances Zobec, Roslyn, Wash. .50 Fr. Oblak, Cle Elum, Wash. .50 Jos. IVezelj, Cle Elum, Wash. .50 Fr. Horvat, Roslyn____._____ .30 Ksrl Kolstes, Roslyn.......25 Frank Karlin, Roslyn......25 John Čadež, Roslyn........25 Martin Bogataj, Roslyn ... .25 Ig. Ripojs, Cle Elum.......25 Fritz Verderber, Cle Elum .25 John Zupan, Cle Elum.....26 Pavel Kolar, Cle Elum......25 Frank ftubic ..............25 Karl Seliškar, Cle Elum.....10 Fr. Podbevšek, Cle Elum .. .10 Frank Pirc, Cle Elum.......10 Štefan PaVšič, Roslyn......10 Leo Erznožnik, Roslyn......10 John Brezi men a, Roslyn ... .06 Joe Burgar. Cle Elum ..... .25 Matija Koritnik, Cle Elum .25 44Mož z batom" s peto nabiralno polo. — Nabiralec Jakob Istenič, E. Palestine, O.: John Paženel ............ 1.00 Frank Hostnik ............ 1.00 Frank Bogataj ............ 1.00 Anton Brelih ..............50 Jakob Trobec .............50 Jakob Istenič .............50 Jakob f'rnologar...........25 Frank Dolenc .............25 4 4 Mož s batom " s šesto na nabiralno polo. — Nabiralec Ant. Stražišar, Lovdell, Pa.: A 11t. Stražišar ............ 1.00 Frank Zaletelj .............50 Joe Matičič (I.) ...........25 Ant. Rozina ...............2i Joe Zore .................25 Joe Matičič (II.)...........25 John Bovha ...............25 Ant. Zalar .................25 Jakob Stražišar ...........25 Frane Zalar ..............25 John I/eskovec ............ Victor Trpin ...............25 John Svelc .................25 Ami. Kovačie .............25 John Culksr...............25 Is upravnistva. Več nabiralnih pol nam e došlo ko je bil list že gotov, kajti kakor znano, se list tiska že v ponede-jek. Toliko na znanje. Stran Kp> ►»»♦»»♦♦»♦SSOOOSMStSSSSS Za La Salio. • Tukajšnji soc. klub štev. 4. je sklenil na redni seji dne 30. juni ja, da priredi veselico 15. julija zvečer v prostorih sodruga Frank Pirnata. Tisti dobiček je namen jen v sklad, iz katerega se bodo pokrili stroški, ko >nas obišče so-drug Etbin Kristan. Somišljenike in prijatelje vabi mo, da se vdeležijo te veselice. V nadi, da se odzovete našemu po vabilu. Vam kličemo naprej: "Dobrodošli!" John Rogel, tajnik. ZASTOPNIKI PROLETARCA. Buxton. Iowa: John Kraievec. Chiaholm. Minn.: Jos. Drobnich, box 152. Cleveland, O.: A. Gradisher, 1158 E. «1st St. Oonemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box 523; Frank Pavlovi«. Collin wood. O.: Dominik Bliimmel. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank KančiS. Ely, Minn.: John Teran, J. Skerjanec. Franklin a Oirard, Xsns.: Fr. Wegel Frontenac, Kana.: Antoa Katzmsn John Bedene. Olancoe, O.: Nace ilemberger. Oreenaburg, Pa.: Frank Mstko, Keystone Hotel. Hsrminie, Pa.: Jos. Brie. Hibblng, Minn.: Frank Hitti in Henry Dalles. Gilbert and McKinley, Minn.: Anton Sterle. Jenny Lind, Ark.: Frank Oorenc. Indianapolis, Ind.: Filip O od i na. Kansas City, Kan».: Frank Aleš. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La SaUe, 111.: John Rogelj, 1210—3d 8t Martin Novlan, Jakob Brej. Lloydell, Pa. in okolica: Anton Stra ftiiar. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljan, 229 1st Ave. Morgan, Pa.: Louis Glafter. Mulberry, Kans.: John Lekfte. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Pueblo, Colo.: Chas Pogorele«. Roslyn, Wash.: Gregor Janaček. Roundup, Mont.: Martin Me£narfti£. Springfield, 111.: Frank Bregar. Stauton, 111.: Anton Ansec. Bt. Louis, Mo.: Val. Sever. Struthers. O.: Msth Urbas. Superior, Wyo.: Luka Glonser, box 341 Waukagan k North Chicago: John Gantar. Youngstown, O.: John Petri«. Potovalni zastopnik za Pennsylvs ni jo, W. Virginijo, New York in sploh za celi Eaat: Frank Podboj. Bodrugs v tiatih naselbinah kjer fte nimajo atalnih zastopnikov, prosimo da se zglasijo za zastopništvo. Prija vijo naj ee kar potom dopianiee na upravniitvo '1 Proletarcana kar jim pošljemo vae potrebno. Upravniitvo. John Skubic...............25 Glasilo hrvatskih socialistov jo 44Radnička Straža", 1830 South Oontro Avo., srbskih sodrugov pa "Narodni Olas", 231C Gljbourn Avo., Ohioago. Prvi stane $2.00 drugi pa $1.00 sa celo loto. Razširita svojo snanjol Poučite so o socializmu! Razvedrita d duha t — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeča knjigo in brošuro. Pošljite naročilo šo danos: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Etbin Kriatan: "Samosvoj", mehka vezba.............................80 "Pod Spevednsm pečatom", L zvezek................................ l.Of It. zvezek.................................80 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Dtungsl". Pa- veat iz chicaških klavnic.........................................$100 Etbin Kriatan: "Francka in drugo"..................................25 Pavel Mihalek: "Ix niiin iivljsnja"..................................50 "Tajnosti špansko inkvizicije". (Doaedaj izšli samo štirje snopiči). — Snopi« po .....................................*.................S BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knafli«: "Socializem''..................................... 1.50 Enrice Ferri: Socializem in moderna veda.............................60 "Driava prihodnjosti" ..............................................20 "Prsletariat".......................................................10 Etbin Kristaa: "Nevarni socializem"...............t..................15 "Strahovi." (Priporočljivo)......................................15 "Komunistični manifest"............................................20 "Zakaj smo socialisti".............................................. .10 "Kdo uničujs proizvajanja v malem"..................................15 "Socialissm"........................................................10 "Kapitalistični rasrod" ..............................................15 "Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo"..........................5 "Vojna in socialna demokracija"......................................15 "Občinski socialissm" ...............................................35 "Moderni soclalisom" ..............................................10 "Nafta bogatstva" ..................................................5 Pa C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"....,,.............10 KNJIGE IN BRO&URE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): "Katoliško svetovno nazlranje in svobodna znanost"...............35 "Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25 "V dobi klerikalisma". (Priporočljivo.).............................. JO DRUGE KNJIGE IN BRO&URE: "O konsumnih društvih".............................................10 "Narodno vpraianjs in Slovenci"......................................IS •'Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." .......................................................1® "Štiri črtics". (Poljudne zbirke "Več lu«it" 5. snopi«.) 1. Nekaj is iivljenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pea svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedei za "nebeško kraljevstvo"..............................................1« "Kako Jo lop vojaški stan." (Poljudne zbirke "Ve« luči!" 6. snopič.).. J* Vso ta knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. K+0*000000000' : POZOR BRATJE SLOVENCI! i: < > Ali is vesta kje je dobiti najboljšo mes po najnižji coni? — Gotovo <; v novi prvi Slovenaki moderno urejeni meaaiei 4 ^ Ferko Bros., 271—1st Ave. ta Park St. ; Tu se dobijo najokusnejše svele in preksjene KRANJSKE KLO- ] | BASE, kakor tudi jetrno in krvava domačega izdelka ter najokuanejše < ► PREKAJENO MESO; vse po naj nil Jih cenah. ? Pridite in prepričajte se eami a naših conah kakor tudi o kakovosti naiega blaga. _ NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA jo naše geelo. Na pozabita nas torej obiskati v naši novi mesnici v Jos. Trstniko-vem poelopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. PPOSQOPQOČ>>SSQPOSS000P»0»M0e00PQOOPQ>O0»S0»MSQPi ZA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom priporoia ANDREJ MAKAROVIÖ svoj premog, drva in ekspras. 427 VIRGINIA ST. Naroča se tudi pri Ig. Kuiljanu —220 1st Ave. — Telefonska zveza. Dobrodošel obisk. Neki odlični trgovec je pred nekoliko dnevi obiskal veliko tovarno, kjer se izdeluje dobro znano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Z veliko pozornostjo je opazoval vse posameznosti in ko je odhajal, rekel je: 4'Gospod Triner, želim, da bi vsaki naših državljanov obiskal Vašo tovarno in potem Vam ni treba nikakoršne objave. Nikdar nisem videl take snaižnosti v kt/rejkoli veliki tovarni, kot v vaši in nikjer nisem bit sprejet tako prijazno in uljudno". fedelovalec je mnenja, da se morajo medicine z največjo snažnostjo pripravljati ter zato porabiti najbolje snovi in najbolje pomočnike. To pa tudi pojasnjuje, zakaj narašča priljubljenost "Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina" leto za letom. Ono ima odločno dobre učinke v slučajih bolezni prebavnih organov. Okrepčuje slast, pospešuje prebavo, utešuje bolečine, olajša zabasanost, slabosti po jedeh, nervoznost. in glavobol. V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland A ve., Chicago, Sodrug Milwaukee, Wis. LOUIS BERGANT 257 — 1st Avonuo priporoča Slovencem In Hrvatom svaj dobro salotani SALOON. Kadar pridete na 1st Aveaiue, ne pozabite obiskati saloon IG. KU$LJAN-A 229—lat AfO. MILWAUKEE, WIS. Turčija — republika Iz Dunaj prihajajo vesti, da se upor turškega vojaštva širi iz Albanije po celi evropski Turčiji. Nekatera poročila trdijo, da so se častniki turške armade zbrali v Adrianopol-u, z namenom izdelati načrte po katerih ima vojaštvo prevzeti začasno vlado in iz evropske Turčije narediti republiko. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojač ni ca, zaloga oblek in draco moško opravo. 347—349 GROVE STREET. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 lat Avo., Milwaukoo, Wis. I zborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Obuvala u meik«: od |I.K> do u ion »k«: od $1.00 do M otrok»: od lOc do Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St Milwaukee, Wis. FOTOGRAF L. HAGEND0RFF ima znižano cono sa POROČNE in BIRMANSKE slike. 173 Reed S«. MILWAUKEE. - - - WIS. Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. . MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. IMENIK IN NASLOVNIK UBADNI KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. S. B. P. D. itev. 1. t Frontenac, Kans. Pred«. Anton Kotzman. Računovodja Joeiph Pilny, Frontenac, Box 134, Kans. Bl-ag.: Robert Gruber. Štev. 2. v Chicopee, Kans. Pred«. Louie Ajdi*, b. 131, Chieopee Kane. Računovodja: Anton Schuler, b. 209, Chieopee, Kane. Blagajnik: Andrej Polovich, Chieopee, Kans. St. 3. v Nelson, Kans. Preds.: Jacob Kuplen. K. 8. Pitts burg, Kan«. Računovodja: John Kup len, b. 115, Yale, Kans. Blag.: Anton Žagar, R. R. 8, Pittsburg, Kan«. Stev. 4. v Mineral, Kans. Pred«.: John Goriek, b. 469, Stone City, Kans. Razumov.: Loui« Kovach, b. 305 W. Mineral, Kans. Blag.: Frank Speiser, b. 136, Mineral, Kansas. Stev. 5. t Weir, Kans. Prede.: Franc Perme, R. R. 1, Weir, Kans. Računov.: John Govekar, R. R. 1, Weir, Kans. Blag.: Peter Kukovii, R. R. 1, Weir, Kan». St. 6. ▼ Yale, Kans. Preds. John Sajovie, Yale, Box 73, Kans.; Računovodja John Royht, Yale, Box 117, Kans.; Blagajnik Frank Se-tina, Yale, Box 127, Kana. St. 7. t C or an vlile, Kan«. Preds. John Koron, R. R. 8, Pittsburg Kane. Računovodja: Josiph Mi klane, b. 64, Yale, Kans. Blag.: Mike Rane-ger (etanujef) Stev. 8. t Fleming, Kana. Preds.: Fr. Krabnnja, R. R. 2, Pitts burg, Kans. Računov.: Anton Potočan R. R. 2, Cherokee, Kans. Blag.: Joeef Rahak, R. R. 2, Cherokee, Kans. St. 9. v Radley, Kan«. Preds.: John Dolanc, b. 41,'Radley, Pittsburg, Kans. Računovodja: Anton Komar, b. 92, Radley, Pittsburg, Kans. Blag.: Frank Tome, Dunkirck K. R. 1, Pittsburg, Kans. St. 10. t Jenny Lind, Ark. Preds. Frank Stucin, b. 226, Jenny Lind, Ark. Računov.: John Eržen, b. 47, Jenny Lind, Ark. Blag.: Leo. Ko-lene, b. 248, Jenny Lind, Ark. St. 11. ▼ Breezy Hill, Kan«. Preds. Fr. Kozole, Breezy Hill Sta., Mulberry, Kans. Računov.: Rochus Go-dina, R. R. 2, Mulberry. Kans. Blag.: John žordani, Breezy Hill Sta., Mulberry Kans. St. 12. ▼ Cherokee, Kans. Preds.: Tom. čelik, b. 21, Cherokee. Kans. Računov.: John Beranich, R. 2, box 97, Cherokee, Kans. Blag.: Andrej Medved, Cherokee, Kans. St. 13. t Adamson. Okla. Preds.: Ant. Kriinik, Adam«on, Okla. Računov.: Rudolf Jeglič, b. 244, Adam son, Okla. Blag.: Anton Kristan, A damson, Okla. St. 14. ▼ Maynard. O. Preds. Ant. Skoberne, b. 36, Maynard O. Računov.: Leo. Bregar, b. 46, Maynard, O. Blag.: Josef Mihenc, b. 22. Maynard, Ohio. St. 15. t Pittsburg. Kans. Preds.: John Bettega, Pittsburg, Kae. Računov.: Ant. Dellasega, b. 483, Fron tenac, Kans. Blag.: Givani Valentini, (stanuje t) St. 16. t Franklin, Kan«. Pred«. John žager, box 3, Franklin. Kans. Računv.: Vine. Esgorftek, Franklin, Kans. Balg.: Ant. Košir (stanujef) St. 17. ▼ Carney, Iowa. Preds.: Vine. Pernat, R. 4, E. Des Moines, Ia. Rakunov.: Frank Oalanti-ni, 3920-8 Highland Park Sta., Des Moi-ne«, Iowa. Blag.: Loui« Blaenik: Car ney, Iowa. St. 18. v Winter Quarters, Utah. Preds.: John Reven (stanuje I) Rakunov.: Roman 8ehumer. b. 45, Winter Quarters, Utah. Blag.: Frank Kastelic, Winterxuarters, Utah. . St. 19. t Black Diamond, Wash. Preds.: Fr. Kocher, b. 606, Black Dia mood, Wash. Računov.: Jack 8challer, b. 274, Black Diamond, Wash. Blag.: Anton Krawagna, b. 240, Black Diamond, Wash. St. 20. Ely, Minn. Preds.: Jernej Janeiič, box 398, Ely, Minn. Računv.: John Podboj, box 991, Ely, Minn. Blag.: Domin. Mestnik, Ely, Minn. Matija Žeiezuikar, Frank Auinan Frank Povhe in Frank Dolinsek. Društvo šteje 24 članov. Novo pristopli člani: K druiit. žtev. 4: John Gorsek; k dr. štev. 13: Josef Rušac in Fr. Serneka; k dr. stev. 16: Marka Renc, Frank Dobrotinsek, Alojs Koblar, John BenČic in John Re žen; k dr. štev. 18: And. Blažič; k dr. štev. 19: Jos. Mlačnik. Prestopli Člani: Od dr. štev. 11: Fr. Bostič, Fr. Paulič in Ant. Paulič; od dr. št. 2, k dr. itev. 1: Ant. Grablovič; od dr. štev. 3, k dr. štev. 1&: John Orepinsek; od dr. štev. 7. k dr. štev. 11: Alf. Albertiny, Anton Opaskar, John Gregorčič', Conie-lo Albertiny, Ant. Kunšek in Ti ro. Albertiny; k dr. štev. 16. Jos. Turk; od dr. Stev. 12. k dr. štev. 16: Lud. Reindaler. Suspendirani Člani: Pri društvu štev. 2. Angelo in Tere Brentary; pri dr. štev. 5. John Kramer in Martin Mišmaš; pri dr. štev. 9. Jos. Brate, Kari Eldin, Rudolf Firenšus, Gregor Potočnik in Ant. Obid; pri dr. št. 11. Georg Longo in Jos. Fidell; pri dr. šte. 16: Ferd. Gobel in Anton Raapotnik. Izključeni člani: Pri dr. štev. 2. Tom. in Verd. Onarati; pri dr. štev. 7.: Fin. M. Maaer, Ferd. Maser, J. M. Erjavec in M. Sekorskv; pri dr. štev. 11: A. Segato, D. Simon in M. Matevž; pri dr. štev. 16: Rud. Blažič! pri društvu štev. 19 Jos. Jonke Prostovoljno odstopi od društva štev. 8. A. Zaje in Jos. Krasovec. Umrli član: Pri dr. štev. 14. v Maynard, O. John Oblak, umrl 28. maja t. 1. v starosti 29 let. Vzrok smrti ubit v rovu. PROSLAVA DVAJSETLETNI CE A. S. B. P. D. v FRON-TENAC, KANS. Frontenac, Kans., 6. julija. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUÔTVAH A. S. B. P. D. V MESECU JULIJU, T. L. Novo ustanovljeno društvo, Št. 20. v Ely, Minnesota: John Podboj, John Schurk, Jernej Janezič, Josef Virant, Ant. Schurk, Anton Godec, Dsm. Mestnik, Peter Skvadakv. F. Terdan Alojs Porušek, John Ložar, Joha Lušnak, Frank Še*kar, Anton Mikolic, Anton Intihar. Frank Martinjak, Alojs Kalan, John Ar-ko, John Gaftnik, Ludvik Dejak. Dne 4. julija bila je proslava dvajsetletnega obstanka Avstrijsko - Slovenskega Bolniško Podpornega Društva. Proslava je bila tako lepa, in tako Častna, da bode gotovo ostala v najlepšem spominu vsem tistim, kateri so se jo vdeiežili. Ko se je bližala deveta ura, začeli so prihajati od vseh strani člani in prijatelji s svojimi družinami. Slavnosti vdeležilo se je tudi osem tukajšnjih različnih podpornih društev s svojimi zastavami. Ob 11 uri uvrstila so se vsa društva, ter na čelu godbe odkorakala na pohod. Pri vrnitvi v društveno dvorano, nastopilo je več govornikov. Prvi govornik bil je mestni župan G. Manghini v kratkih in jedrnatih besedah je povdarjal pomen današne alav-nosti. Zahvaljujoč se vsem navzočim društvam za mnogobrojni pose t. Na govorniški prostor stopi nato glavni predsednik M. Ober-žan. On opisuje v daljšem govoru ustanovitev, razvoj in obstanek nase organizacije. Vspodbuja člane k slogi in vztrajnosti, katera sta najboljše jamstvo za razvoj in napredek društva. Živahno plo-skane je pričalo, da so njegove lepe besede našle živahen odmev pri vsem občinstvu. Najstarejši član, S. Heidinger, ki je prekoračil le 77 leto spominjal se je preteklih časov in je v zbranih besedah slavil veliko podporno delo, katerega je storilo društvo v dobi dvajsetih let med nami, ameriškimi Slovenci. Nastopilo je še več govornikov, živa lino odobravanje je sledilo govornikovim besedam. Slovenski pevski zbor *4Orel nad Triglavom'' zapel je več mičnih narodnih pesmi. Nazdravljalo in ploskalo mu je občinstvo. S tem je bil oficijalni del končan. Godba je igrala ubrane komade, par tu-eatov parčkov se je radostno začelo mikati po prostrani dvorani. &est članov tega društva je pa neumorno donasalo kipeče pivo, ki je pač vsakemu dobrodošlo pri neznosni vročini. Pozno v noč je že bilo, ko smo se začeli poslavljati. Razšli smo se z najlepšimi utisi — želeč si, da bi še uČakali 25 letnice in proslave Avstrijsko - Slovenskega Bolniško Podpornega Društva. Bratski pozdrav. John Černe. MATI, Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorki j. (Dalje.) Ob strani in nekoliko vzad za njim je stopal e težkimi koraki, visok, obrit človek, s širokimi, sivimi brkami, v doLgem sivem, rdeče predloženem plašču in z žoltimi generalskimi portami na širokih hlačah. Kakor Malorus je držal roke na hrbtu in privzdig-nivši goste obrvi je ogledoval Pa\la. Mati je opazila neobsežno veliko, v njenih prsih je nepremično tičal glasen vzklik, ki se je skušal z vsakim vzdihljajem iztrgati; dušil jo je, a ona ga je zadržavala, prijemaje se za prsi. Pehali so jo semintja, majala se je na nogah in drvela naprej brez misli, skoro brez zavesti, čutila je, da je za njo čez dalje manj ljudi, hladen val ae jim je bližal in jih razkropil. Vse bolj so se bližali ljudje z rdečo zastavo, gosti verigi sivih ljudi, razločen je bil obraz vojakov — širok, čez vso ulico raztegnjen, popačen obraz — vanj so bile neenakomerno posejane raznobarvne oči, a pred njim so kruto lesketale tenke ostrine ba-1 jonetov. Namerjeni na naša ljudi, so rezali in trgali drugega »za drugim od množice in jo razkropili, še preden so se jih dotaknili. Mati je slišala za sabo stopinje betžeeih. Potrti, nemirni glasovi so kričali : — Narazen, otroci . . . — Vlasov, beži ! . . . — Pavel, nazaj 1 — Vrzi zastavo vstran, je jed-nakomerno dejal Vje»ovfcčikov. — Daj jo sem, da jo snravim ! Z roko je pograbil za drog. zastava je omahnila nazaj. — Pusti! — je zakričal Pavel. Nikolaj je umaknil roko, kakor da bi se bil opekel. Pesen je utihnila. Ljudje so obstali in obkrožili Pavla, ampak on se je prerinil naprej. Nastopil je molk, bilo je, kakor da bi se bil izpustil iz višav in obdal ljudi s prozornim oblakom. Pod zastavo je stalo dvajset ljudi, nič več, ampak trdno so stali in privlačili k sebi mater z bojaznijo in z nejasno željo, da jim nekaj pove . . . — Gospod poročnik, vzemite . . . to! — je zadonel enakomerni glas visokega starca. Iztegnivši roko je pokazal na zastavo. K Pavlu je skočil drobni ofi-cirček, zgrabil z roko za drog in zakričal : — Izpusti! — Roke proČl — je glasno dejal Pavel.. Rdeči prapor je trepetal v zraku, nagibal se na levo in na desno in se zopet vzravnal. Oficir- Ček je odskočil in sedel na zem ljo. Mimo matere je po bliskovo švignil Nikolaj, z iztegneno roko in skrčeno pestjo. — Zgrabite jih! — je zaklical starec in udaril z nogo na zemljo. Nekoliko vojakov je skočilo naprej. Eden je zamahnil s kopitom — zastava se je zamajala, se nagnila in zginila v sivi kopici. — Oh! — je nekdo žalostno vzdihnil. In mati je zatulila z zverinskim glasom. V odgovor ji je zadonel iz vojaške tolpe jasni Pavlov glas: __ — Na svidenje, mama! Na svi denje . . . — Živ je! Name misli! — je dvakrat udarilo v materinem sr cu. — Na svidenje, mamica! Na prste je stopila, mahala z rokami in se trudila, da bi ju videla; nad glavami vojakov je u-gledala okroglo obličje Andreja — nasmejalo se ji je, priklonilo. — Ljubčka moja . . . Andrju ša . . . Paša ... — je zakričala. — Na svidenje, sodrugi! — sta zaklicala iz vojaške tolpe. Odgovarjal jima je mnogogla-sen, raztrgan odmev. Z oken je prihajal, odzgor, s streh. XXX. V prsi so jo suvali. Skozi me glo v očeh je videla pred seboj oficirčka, njegov obraz je bil rdeč, napet; zadri se je nad njo: — Proč, starka! Odzgor dol ga je pogledala, pod njegovimi nogami je zapazi la drog zastave, prelomljen na dva konca — na enem je visel kos rdečega platna. Pripognila se je in ga pobrala, lastnik ji je iztrgal palico iz rok, jo vrgel proč in teptaje z nogami zakri čal: — Poberi se, pravim! . . . Sredi vojakov je zopet razpla menela pesen: 4'Na noge, delavec! Na plan!" Vse se je vrtilo majalo, trepetalo. V zraku je šumel gost ne miren hrup, podben zamolklemu brenčanju brzojavnih žic. (y,ast nik je odakočil in razdraženo za vpil: — Tiho! Narednik Krajnov.. Mati je zibaje stopila po ko nec droga, ki ga je častnik vrgel proč, in ga pobrala. — Zamašite jim gobce . . . Pesen je zatrepetala, se trgala in utihnila. Nekdo je prijel mater za pleča, jo zasukal in sunil v hrbet .. . — Beži, beai „ . . — Izpraznite ulico! — je zakričal častnik. De«et korakov pred seboj je mati zopet ugledala gosto množico ljudi. Tulili so, kričali, žvižgali, se počasi umikali in se raz ilvali na dvorinča. — Beži, hudič! — je zakričal materi na uho mlad vojak z brki in Jo pahnil na trotoar. Sla je opiraje se na drog. in noge so se ji šibile. Da se ne zvrne, se je z drugo roko oprije mala za stene in plotove. Pred njo so se umikali ljudje, poleg nje in za njo so korakali vojaki kričeč: — Naprej, naprej . . . Vojaki so jo prehiteli, ona je obstala in se ozrla. Na koncu u-lice so stali v redki vrsti vojaki in zapirali izhod na trg. Trg je bil prazen. Spred so se tudi zibale sive postave in se počasi pomika* le proti ljudem . . . Hotela je nazaj, a ne da bi se zavedla, je šla naprej; dospevši do vogala je zavila v tesno, prazno ulico. In zopet se je ustavila. Težko je vzdihnila in prisluškovala. Nekje spred je vpilo ljudstvo. (Dalje prih.) T Took Out! You'd better take care of ^burself Glavobol, boleftine y grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, te bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller pO predpisih, ki ao natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite • sidro in naše ime. na F. AD RICHTER * CO.. tli fear I St., Dm Y*fc, M. Y. I>r. Rieb tor J«ve Congo Pilais oU1A*1o (2So. all SOe.) ^^ • i mmm^t de danes naročite en iz t is slavnega romana 14 JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar > poštnino vred. Upravničtvo Proletarca. Slovcnci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1914 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianias. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu. M. A. Weisskopf, M, 0, Iskuien zdravnik. Uradnje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, Ol CARL STROVER Attorney at Law Zsstspa na »seh sodittih. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon : Main 398C Dr. W. C. Ohlendoi Zdravnik ca notranje ln ranocelnlfc. Izdravniika prei«kavaM^^ iati je 1« zdravila, 1924 Ave., Chicago. I'reduje oa pol.; od 7 do 9 zvečer. In živeči bolniki naj pišejo slot ALOIS i', «le lov at el j — sodo vie c, mineralne vode., nih neopojnlh p^f 1837 So. Fisk 8t Tel. Centi LOUIS RABS] moderno urejen galun NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Telefon 1199. VANA I. STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. OMcsfSb In» večjo uüogo ur, verifc«, t nov in drugih dragotia. Izvršuje w vsakovratna popravil» v tej etieki mío nizki eesi. POZOR! SLOVENCI! POZORI SALOON s modernim kefljis¿eo 8ro*e piro ▼ sodčki k ia botoljkaè Ja druge raaomtM pijače ter oai>fct Potniki dobo èedao prese Pertrecha totea la latenuL Veetn Soregeos ia dragim Motom» m toplo pri poroto MARTIN POTOKAR, 1625 Bo. Centr. At*. Chicaf. Potisckov SALOON 1237-lst St., La Salle. Ill To« m, (wtttai poh moe priporoSo iojúmd ao AVSTRO -AMERIKÂNSfc Crta. NIZKE CENE Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vi] zastonj, k4bm« tretjiga razpreda na parniku Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogers jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na ji dva vijaka: i Kaiser Franz Jožef In t Martha Washington, I Laura, Alice, 1 Argentine, Oceanlc; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na ^ glavne zastopnike phelps bros. & c0 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne* York ali pa na druge uradne zastopnike ▼ Združenih državah in Canadi. ROJAKI v Waukegan«| - Če kočete piti dokr ^k^ pijače in se sabavr po domače pojdite ^ B. Mahnich-u, 7(9 Market Strtel, VVaukegaa. i Pri njema je vse najbolje. Kdo ne vrjame, naj se prepiča. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač m*m 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Varicocele Hydrocele! rrkz noža in bolečin Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravi« nalezljivo zaatrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in boleani tifoiih ee molkih. Ta prilika je dana alaati tistim, ki so izdali i« velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili sdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, « katerim zdravim vepeino. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljie nasvote in prednosti, ki sem «i jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialiet r boleznih pri molkih. Ozdravim pozitivno iolodoc, pljuča, lodlce In neprilike r jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE. moške bolezni zfiiba safoaa. bolezni v ledicah in jetrih zdravim hitro za etalno in tajno, živiene onemoglosti, slabost, napor, zastrupi jen je in zguba vodo. PLJUČA naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi Zastrupl|en|e krvi in vseh drugih kotnih j bolezni, kakor priiče, lueije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v eza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske! bolezni zdravim za stal-] no. (Prsisksfsajo brezplačno) (Nasveti sastonj.) Clark Str. AL' M| med RssdolM is Clark vlllvflgv •dprto: S »JutraJ do t zvočor. Ob nedeljah od • sjutr. do 4 pop. BR. ZINS, 183 T . — ^ — 1 - 43-to pol letno izplačevanje obresti * ^ Obresti se kreditiralo 1. |ull|a. Iste se ali izplačajo ali pa vpiftejo v hranilno kniiiieo, kakor žele vla-gatelji, na ah po omenjenem dnevu. Isrt krmilne vloge do 16. jilija bodo nosile obresti od 1. juliji. 1 INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island A ve., Chlcago, 111. V oobotok odprta od I. do t. zvoior. Premoženje ood pol milisss dolorjov. nraeeevvveevi ÏWWWWI