Poštnina plačana v gotovini. LETNIK XV 1922 ŠTEVILKA 8 ^ ek <4 S ^ A & A <4 ^ •'•L '*!’• ato »j^ sj^i Novy Lid«) z naslovom Orel a Sokol«, v kateri objavljajo nove klevete in pogrevajo stare fraze o klerikalizmu, reakciji, jezuitih, Habsbur-govcih, tatvini kroja itd. Pozivali so občinstvo, naj gre z doma, prireja protiorlov-ske slavnosti in bojkotira tabor. Čas« se boji, da bo nadaljnji napredek katol. organizacij, ki so pokazale v Brnu tako ogromno organizirano silo, v par desetletjih prevrgel zmisel češke zgodovine in bosta mesto Husa zavladala sv. Ciril in Metod nad Čehi. »Nar. Listy« očitajo komunistom, da je njih revolucijonarno in ekstremno postopanje mnogo pripomoglo klerikalnemu napredku, da mora brnski tabor vsem naprednjakom odpreti oči, kako nevaren je že ta klerikalizem postal in da je čas sno- vanja enotne fronte svobodoumnih strank že skrajen. »Duch Času« priporoča novo taktiko v boju zoper katolicizem, ki je pokazal v Brnu še silen vpliv na mase ljudstva in dobro organizacijo. Soc. demokratski listi so besno napadali komuniste in jim dokazovali, da imajo edinole Orli in klerikalci korist od komunizma, ki je odtrgal polovico delavstva od socializma in jih s svojim radikalizmom goni v naročje klerikalcev. Opozarjajo tudi liberalno inteligenco, kako raste število . klerikalnih učiteljev in uradnikov. V splošnem je vse nasprotno časopisje priznalo veličino orl. tabora. Da bi pa vendar vsaj nekoliko zmanjšalo vtis tabora, so opozarjali listi (liberalni!) na prekratka krila Orlic in nar. noš, na mrzlo zadržanje Brna, malo število zastav (hišni posestnici so večinoma Nemci in Židi), hvalili Sokola, ki da je vzor vseh čednosti — telesnih in nravnih — ter psovali Orle kot brezdomovince, sužnje Rima, izvržek češke družbe itd. Razburjal se radi te pisave ni nihče, pač pa so se mnogi prepričali vsled te pisave, kako prav delajo tisti, ki se ne ozirajo na mnenje nasprothikov, ampak nemoteno gredo za svojimi cilji in vodniki. Poletni nastopi Orlov. Poleg Brna, ki je bil letos geslo Orlov, so se vršili skoro v vseh okrožjih okrožni in odsekovni nastopi, večinoma z lepim uspehom. Večje nastope je organizirala 0. P. v Celju, na Bledu in v Novem mestu. — 26. 8. je v Celju šlo v sprevodu 400 Orlov, 300 Orlic in 200 naraščaja iz Štajerske, pri telovadbi pa je nastopilo 150 članov, 130 članic in 100 dečkov. Na taboru je več tisoč taborjanom govoril preds. O. P. dr. Basaj. — 3. 9. je govoril na Bledu dr. Ar-nejc 6000 taborjanom, v sprevodu je kora- Tudi v Novem mestu 10. sept. je bil zelo posrečen. Sokol, ki je skušal zmanjšati vpliv našega nastopa s svojo prireditvijo, ni spravil niti četrtino tega skupaj kakor Orel. — V Murski Soboti je 8. sept. 10.000 ljudstva gledalo nastop Orla, ki je zbral tam nad 1000 orlovske mladine in prvič manifestiral vzajemnost vernih protestantov Prekmurja s katoličani za krščanske ideale Slovencev. Izredno dobro zasnovan in izvršen načrt letošnjih nastopov je Orlu pridobil iznova velik ugled pri ljudstvu. Tudi nasprot- kalo 490 Orlov, 370 Orlic in 220 dečkov v kroju, vseh (nar. noš, dijaštva i. dr.) je šlo 1500. Telovadilo je 160 članov, 160 članic in 102 dečka. Nad 200 članov in članic kamniškega okrožja je dospelo na Bled po taboru. Šli so naravnost v župno cerkev in molili sv. rožni venec, nato pa so bili pri sv. maši. Učitelji, ki so ta dan na Bledu sklepali, da hočejo na vso moč podpirati Sokola in da mora država preganjati Orle in katoliške učitelje, so se pritoževali v Jutru, da so jih motlie črne trume in žalili visokošolci, ki so peli po sokolskem in kraljevem Bledu, iz primere Bmo-Ljubljana nastalo pesem: Kiša pada, kiša pada, sokolstvo propada... nikom začenja zastajati sapa, ko govore o Orlu, s katerim si že več ne upajo primerjati Sokola. »Kiša pada, kiša pada .. Okrožne tekme 1922. Važen korak naprej je storila O. P. z okrožnimi tekmami, ki so se prvič izvršile letos. Udeležba je bila povoljna, uspehi zadovoljivi. Še par let dna v tej smeri in Orel bo tudi v telovadbi posekal vse tekmece! Podrobno poročilo prinese Vaditelj. Poslovnik 11. izdaja. Orlovska knjižnica 4. zv. ga je izdala. Strani ima 68. Predgovor in uvod prinašata važna pojasnila. Podlaga izpremembam in novostim je sklep izrednega! zbora delegatov J. O. Z. 12. marca 1922. Najvažnejše izpremembe so: uvedba starešin med člane, članarina naraščaja, skrčenje števila odbornikov, več občnih zbo- rov, novi znaki predsednikov im načelnikov, vpeljava srenj, opustitev posebnega razmerja načelstva in tehniškega zbora do predsedstva, uvedba podzveze in določitev delokroga med O. P. in J. O. Z., določba o zboru sodnikov pri tekpiah. Močno povdarja poslovnik vzgojno in izobraževalno nalogo Orla in ga brani v neodvisnosti od politike. Pisan je zelo pregledno in praktično, na finem papirju, z lepimi črkami. Orlovslvu dela čast. Delavni člani in članice, pred vsemi odborniki pa bodo skrbeli, da nam bo tudi v korist! Hvala in čast bratom, ki so se trudili ž njim! Braniti čast Orla je dolžan vsak član in čla-piea. A ne tako, da se zmerja in pretepa z napadalci, ampak da sporoči takoj vsak slučaj žalitve ali napada zvezi obenem s pričami. Zveza bo že naučila manire ljudi, ki menijo, da se da Orel ugnati ali zadržati v svojem poletu s psovkami in kamenjem. Na zmerjanje v časopisju ne glejte, ker za ta plot roka pravice ležko seže, zato pa tudi na tako sramotenje nobeden pameten človek nič ne da. 4. do 7. septembra se je vršil v Ljudskem domu telovadski tečaj za načelnice krožkov. Naučile so se obvezne vaje za 1. 1923. Udeležilo se je tečaja 76 krožkov z 79 telovadkinjami. Nekaj krožkov je zaspalo, drugi so se poživeli, nekalteri so se ustanovili. Dal Bog, da bi vsi delovali v pravem duhu za procvit orliške organizacije! Omladinski zbor v Biškupcu pri Varaždinu. Da se tudi med Hrvati širi orlovska misel in ob-jernlje že najširše plasti v narodu, nam je najlepši dokaz prireditev >tjelovežbenog odsijeka Orao« iz Sv. lija pri Varaždinu v nedeljo, 9. julija, v Biškupu poleg Varaždina. Ob 9. uri dop. je bil na kolodvoru v Varaždinu sprejem udeležencev iz Medjimurja in Slovenije; pol ure pozneje je pripeljal zagrebški vlak mnogoštevilne goste iz juga, nakar se je razvil ob sviranju ormoške godbe lep sprevod po varaždinskih ulicah proti Biškupcu, ki je bil ves v zastavah in zelenju. Pri vhodu v vas so došle Orle, Orlice in goste navdušeno pozdravili vrli Omladinci. Sv. maša je bila na prostem pred cerkvijo; sledilo je zboro- Brno, 15. avg. 1922. — Gorenjska ohcet in druge jugoslovanske narodne noše v sprevodu dneva narodnih noš. Letošnjih nastopov je bilo zelo veliko. Tekme so imela skoro vsa okrožja. Ker pa uredniku niso došla skoro od nikoder nikaka poročila, o nastopih 1. 1922 Mladost tako malo poroča. Res je več vredno delati dobre nastope, kakor o njih veliko govoriti in pisati; todai v korist in čast Orlu pa vendar ni, če niti sami zase ne vemo iz svojega glasila, kaj delamo. Orel raste, po številu, ozemlju (hitro se širi med Hrvati!) in delu. Da bo rastel tudi po notranji moči, treba reda, točnosti, pregleda — tudi v poročanju. Odbori, tajniki, zganite se! Orlice. V letu 1922 so nastopale Orlice skoro pri vseh orlovskih prireditvah. Spomladi so se udeležile okrožnih tekem ter dosegle v nekaterih krajih zelo lepe uspehe. V Brno jih je pohitelo nad 200; nastopile so skupno s Čehinjami pri prostih (simboličnih) vajah, pri mednarodni akademiji pa z lanskimi obveznimi vdjami. — Od vanje, kateremu je prisostvovalo poleg mnogih organizacij do 4000 vernega hrvaškega ljudstva od blizu in daleč. Po večernici je bil prvi javni telovadni nastop Orla v varaždinski okolici. Gledalcev se je kar trlo; vse bi rado videlo >šta znadejo i Orlovi«. Burno pozdravljeni so nastopili slovenski in hrvaški Orli skupaj v članskih prostih vajah; bilo jih je 22. Nato so nastopile središke Orlice s svojimi vajami; ljubko je izvajalo 12 gojenk iz bližnjih Martinjakov vaje s prapori. 8 srediških Orlov je nastopilo z vaditeljskimi vajami; 20 gojenk uršulinskega samostana s prostimi vajami; središke Orlice s simboličnimi; lepe skupinske vaje v kolu so proizvajale gojenke. Končno je nastopilo 7 Hrvatov s svojimi vaditeljskimi vajami, ki so se občinstvu zelo dopadle. Telovadbo so zaključile vaje na bradlji. — Po telovadbi je govoril o ciljih orlovske organizacije učitelj br. Markuliu Mirko iz Zagreba, o potrebi medsebojne solidar- nosti vseli vernih katoličanov v boju proti protivnikom križa in Cerkve pa domači župnik. Ljudstvo je z glasnim pritrpevanjem odobravalo izvajanja obeli govornikov. Lepo organizirana prireditev — prva orlov- ska v severni Hrvaški — nam ostane vsem, ki smo se je udeležili, v neizbrisnem spominu. K prvemu nastopu »hrvatskih Orlova« v varaždinski okolici moramo Slovenci čestitati. Le vrlo naprej, bratje Hrvati! Bog živi! Žiri: Dne 8. septembra t. 1. smo imeli redni občni zbor. Po poročilih posamezni! odbornikov ima odsek 26 rednih članov (izmed teh 17 telovadcev), 18 podponih in 2 ustanovna člana. Med letom je pristopilo 14, izstopili so 3, umrl 1, k vojakom jih je odšlo 6. Odbor je v letošnjem letu kljub raznim zaprekam prav živahno deloval. Imeli smo 15 rednih in 3 izredne seje, dalje 4 vaditeljske in 4 seje vodstva naraščaja. Fantovskih večerov je bilo 22. Na njih so se obravnavala različna aktualna vprašanja, deloma po osnutkih.. Javnih nastopov doma je bilo 5; korporativno ali po delegatih smo se udeležili 5 prireditev. Pri okrožnih tekmah je odsek nastopil z vsemi telovadci. Doma smo priredili sijajno uspelo telovadno akademijo. Napedovali smo v letošnjem letu po zaslugi br. načelnika in podnačelnika zlasti v redni telb-vadbi. Telovadili smo dvakrat na teden, povprečna udeležba 85 odstotkov. Na zadnjem občnem zboru smo sprejeli medse : prvo starešinstvo — 11 zavednih in delavnih naših mož, bivših Orlov. Ob pogledu na nje, ki so se vzgojili v orlovskih vrstah in ki danes večinoma vodijo naš pokret v širši ali ožji javnosti, raste pogum tudi nam mlajšim, ker vidimo, da ni brezplodno naše delo in spoznavmo, da je delovanje pri Orlu najboljša priprava za poznejši nastop v javnem življenju. Višnja gora. Vkljub letni vročini in obilemu delu na polju naš Društevni dom ni samotaril. Ako ne med tednom, pa gotovo v nedeljo nas je zvabil v svoje prijazne prostore, kjer se ohladimo in razvedrimo. Okrožne tekme (v Trebnjem 18. jun.) smo se udeležili tudi mi z dobrim uspehom. Precej procentov smo dobili, so nam rekli sodniki. — Zatem smo bili na okrožnem taboru v Št. Rupertu. Lepo je bilo, lepa je šentrupertska dolina in postavilo se je trebanjsko krožje tisti dan. — 9. jun. je imel pri nas novo sv. mašo č. g. Adol? Vračko. Postavili smo dosti mlajev in napletli dokaj vencev, zvečer pa so v čast mlademu novomašniku zagoreli kresovi, pokali možnarji, zaigrala godba, Orli in Orlice pa smo mu iskreno čestitali. Č. g. novomašnik je dober naš prijatelj in je nekaterikrat predaval na naših fantovskih večerih. Bog ga živi! Teden za tem pa so nas obiskali prevzvišeni gospod kne-zoškof; prišli so podelit zakrament sv. birme našim malim. Zopet je igrala godba in pokali mož-narji, Orli pa smo veselo pozdravljali svojega vladiko. Prisrčno so nam odzdravili, med drugim so se tudi izrazili, da se veselijo napredka vseh naših organizacij, predvsem pa. da so veseli naših Orlov in Orlic. Drugi dan v nedeljo' smo priredili Pre-vzvišenemu v lepo okrašeni društveni dvorani ob navzočnosti naše Marijine družbe in mnogih naših prijateljev lep telovadni nastop z govori in deklamacijami, vmes pa je igrala godba. V iskrenih besedah so nas navduševali Prevzvišeni za naša lepa orlovska načela, opisali so nam lanske slavnosti v Strasbourgu in se spomnili našega L jugoslovanskega orlovskega tabora v Mariboru. Sploh so se Prevzvišeni pokazali zelo naklonjenega naši organizaciji. — Pri zadnjem naboru so potrdili pet br. Orlov, med njjmi našega voditelja č. g. kaplana Blažiča, ki je že odšel v vojaško slžbovanje za trimesečno dobo. Težko ga pogrešamo, posebno godba, ki se pod njegovim veščim vodstvom zelo oživila. Zadnje dni pa se je poročila ena naša sestrica. Višnja gora. Poročila se je 26. julija Orlica s. Pejiča Stepiceva z g. Dominkom Samec z Dobre-polj. V našem društvu je delovala 12 let. Mnogoletni delavni in požrtvovalni sestri Orl iški krožek prisrčno čestita! Albanska granica. Slovenski Orli-vojaki spominjamo se Vas vsak čas, dragi bratje. V medsebojnem razgovoru si predstavljamo, kako se ravno v tem času pripravljate na večje prireditve, gotovo še posebno za II. slovanski orlovski tabor v Brnu. Žajl nam je, da bo ta največja orlovska prireditev brez vtisov prešla mimo nas. Medtem pa mi daleč na albanski granici vršimo svojo državljansko dolžnost, čuvamo naše meje morebitnih arnavtskih vpadov. Naše življenje v tej razvpiti deželi ni ravno z rožicami posejano. Slaba stanovanja jiolna mrčesa (podgan, stenic, bolh), vsled nočne službe pomanjkanje spanja, večkrat slaba, nezadostna hrana — vse to nam gotovo ni pogodu. V hudi vročini vršimo dan na dan neprostovoljni turistovski sport, ko nosimo par ur daleč iz gora drva in hrano za konje. Kljub temu nas dobra volja nikdar ne zapusti, le da bi ne bilo med nami raznih bolezni. Najbolj se širi, groznica (malarija), proti kateri nam manjka neobhodno potrebnih zdravil. Sploh so zdravstvene razmere tukaj, jako slabe, mogoče cela stara Srbija nima veščega zdravnika. Večinoma imamo tukajšnji Slovenci skrajšani rok, zato upamo, da bomo z novim letom 1923 zopet vstopili nazaj v svoje odseke, obogateli z mnogimi življenjskimi izkušnjami. Smo pač mnogi tudi potrebni krepkega bodrila, da se bomo poprijeli zopet kulturnega dela v »Orlu« z veseljem v srcu. Do takrat: pozdravljeni! Na svidenje! Bog živi! — Ivan Potočnik — Žiri; Andrej Škerl — Ježica; J. Škrjanc — Komenda; Ivan Trojan in Joško Šolar — Železniki; Ivan Doline — Kamnik; Andrej Mrak — Oselica; Franc Kovač — Črnuče. Eden dvigne prah — drugim pa v oči pade. (Kitajski pregovor.) Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje! ♦ ♦ ♦ Ljudska posojilnica ♦ ♦ registrovana zadruga z neomejeno zavezo ♦ v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje ♦ ♦ v lastni hiši, nasproti hotela »UNION« za frančiškansko cerkvijo ♦ ❖ sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu in jih obrestuje po ♦ ♦ SBT" 40|o ■* ♦ ♦ brez kakega odbitka, tako da sprejme vsak vložnik od vsakih vloženih ♦ 100 kron čistih obresti 4 krone na leto. ♦ ♦ Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. — Skupno stanje vlog je bilo koncem novembra 1. 1921. nad 100 milijonov kron. — Rezervni zakladi ♦ ♦ znašajo nad 1 milijon kron. ♦ „INDUS" d d. PREIE CARL POLLAK Tovarna za usnje, vseh vrst čevljev (posebej za telovadne čevlje) in - gamaš v LJUBLJANI. - v ■ ■■BBaBHBeHBBBBeeBBBHHH Vsem društvom in organizacijam! Za svoje prireditve in potrebe naročajte in kupujte vsakovrstne mesne izdelke (kranjske klobase, hrenovke, safalade, salame, šunko i. t. d.) ter razne vrste sira v novootvorjeni delikatesni prodajalni Mesnega oddelka Gospodarske zveze, Dunajska c. ZG (Bavarski dvor). — Cene s popustom, postrežba točna in solidna. Naročila tudi po pošti in železnici. NB. Izletnike v Brno opozarjamo, da se istotam pravočasno oskrbe s prvovrstno ogrsko salamo, ker bo zaloga pošla. immi EXP©HI PODRUŽNICE: CEHE, KRANJ, NOVO NEŠTO, RADOVLJICA,SPLIT TELEFON SIEV. ITT / BRZOJAVKE: GOSPODARSKA LJUBLJANA Blagovni oddelek : 1. poljedelski in mlevski izdelki, 2. krmila, 3. kolonialno blago. Manufakturni oddelek: češka in angleška manufaktura, perilo za moške, ženske in otroke,čevlji,usnje. Lesni oddelek: nakup in prodaja lesa ter oglja, lastne parne žage. lastna parketna tovarna. Vinski oddelek: domača in tuja v sodih in buteljkah, vsakovrstno žganje, konjak, špirit. ... Mesni oddelek: izvoz goveje živ ne in prašičev, tovarna mesnih izdelkov, hladilnica, izdelovanje umetnega ledu. Kmetijski in strojni oddelek: poljedelski in drugi stroji, železo,semena, umetna gnojila, cement, bencin, galica, žveplo. Mlekarski oddelek: nakup in prodaja mleka in mlečnih izdelkov, eksport sira in masla, lastne mlekarne. luiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiinmimiiiiimmiiiiimimiiiiii II TOVARNA HRANIL LASTNA ZELJARNA hiiu:niniiniiniiHnnmuiiiniM'miii'm»Mmmnm................................................iiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiHii^HMinimiiiiiMiimiiiiiniiiiiiinmiil