98. Številka. • UDbOanL t ponetieOek. 21 uprtio 1901. XL1. leto. lihaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike ter velja po poitf prejema* za 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, ara en mesec 2 K« Kdor hodi sam ponj, plača j«Io leto 30 K. — Na naročbo *>r«» 'siodobne vpoilijatve naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvole frankovci. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva telefon it M. dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, sa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfablfano s pošiljanjeuifna dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za If enačilo celo leto 28 K. Za vsa drago dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravnistvu naj se v i niso zakrivili ničesar drugega, kakor to, da so se složno z jeseniškimi klerikalci borili za dobro slovensko stvar na Jesenicah. To dejstvo narodnjakov a la dr. Šusteršič in dr. Lampe ni malo ni oviralo, da bi ne glasovala za disciplin i ran je jeseniških učiteljev. Naprednega mišljenja so, za to jih je treba uničili, če tudi s tem trpi skupna slovenska stvar na Jesenicah, po tem geslu sta postopala dr. Snsteršie in dr. Lampe. No, gospoda sta takoj slekla plašč strogosti, ko je prišla na vrsto disciplinarna zadeva klerikalnega profesorja J a rca v Kranju. J are je znan kot eden najstrasi-nejših klerikalnih agitatorjev, čigar edino delo je •najnizkotnejše politično hujskanje in ščuvanje. Kar- je ta človek zagrešil pri zadnjih deželnozborskib volitvah, to presega že vse meje dopustnosti. Že zgoraj smo naglašali, da nimamo ničesar proti temu, ako se tudi uradnik udeležuje politične agitacije v dopustnih mejah. Ako pa kdo izrablja politično svobodo zći dejanja, ki bi se dala že kvalificirati kot hudodelstvo po § 98. k. z., in če je poleg tega ta grešnik še c. kr. uradnik, profesor, presega to že vendar vse meje dopustnosti in pristojna oblast je dolžna proti takšnim ljudem postopati z vso strogostjo. Takšnih dejanj pa ima profesor J are nebroj na vesti. Tu omenjamo samo eno, ki ga posebno karakteri-zuje. Za časa deželnozborskib volitev je profesor Jare hodil k očetom svojih dijakov ter jim grozil, da se bo v v šoli maščeval nad sinovi, ako ne bodo glasovali za klerikalnega kandidata. Da ima takšna agitacija vse znake § 98. k. z. na sebi, je več nego gotovo. Sam Sch\varz je ostro obsojal postopanje profesorja Jarca, a Sn-steršič in Lampe sta se zavzela zanj z isto navdušenostjo, s katero sta preje zagovarjala discipliniranje naprednih učiteljev. Prišlo je do glasovanja. Ker je bilo za in proti enako število glasov, za Jarca je glasoval baje tudi dr. Blei\veis menda iz naga ji vosti, da spravi dež. predsednika v neprijeten polož-rj. je moral diri-mirati baron Solnvarz. A dasi je neposredno preje v najostrejših izrazili obsojal nedopustno Jarčevo postopanje, vendar je par minut kasneje, da bi ne prišel v nasprotje s svojim protektorjem in zaveznikom Šusteršičem, glasoval za to, da se Jarcu -ne skrivi lasu. V deželnem šolskem svetu je torej prišla v veljavo tista prislovi-ea, ki se v nemškem jeziku glasi: »Die grossen Diebe liisst man lau-fen, die kleinen hnngt man.« Tako se sedaj meri pravica v deželnem šolskem svetu! Ne bomo delali za to odgovorne toliko klerikalce1, ki izkoriščajo sedaj v tej korporaciji svojo moč v strankarske svoje namene, pač pa proglašamo za edino odgovornega za take krivične ukrepe barona Sch\varza, ki ima s svojimi uradniki v deželnem šolskem svetu večino. Gospod Božidar Schmarz, le lako naprej, bo že prišel še čas. ko bomo tudi z vami še pošteno obračunali. Pred otvoritvijo državnega zbora. Praga, 26*. aprila. Povodom otvoritve državnega zbora razpravlja »Den« o političnem položaju ter izreka upanje, da bo skupni češki klub zavzel odločilno taktiko, vendar želi, naj bi Cehi ne prestopili v opozicijo proti vladi, ker bi pri preos novi ministrstva ne dobili več trgovinskega ministrstva, ki je najvažnejše. Včeraj dopoldne je bila seja parlamentarne komisije čeških agrareev. Popoldne so se pridružili tudi deželni poslanci, ki pripadajo k stranki, da se dogovore o bodočem postopanju čeških agrareev v parlamentu. — Dne 29. t. m. se zbere na Dunaju parlamentarna komisija češkega kluba. Zarote Malorusov. L v o v , 2G. aprila. Poljski časopisi poročajo, da so v Przemvslu prišli na sled tajni zvezi maloruskih gimnazijcev ter je policija baje že zaprla tri gimnazijske profesorje. Provzročitelj maloruskih nemirov na vseučilišču v Lvovu, Kraft, se je baje vrnil iz Amerike ter se skriva pri nekem profesorju v Przemvslu. Razkol med Starčevićanci. Z a g r e b , 26. aprila. Vzrok, da so trije Starčevići (Luka, David in Mile), dr. Pavelič in Peršić izstopili iz čiste stranke prava, je bila resolucija, ki jo je stavil posl. Horvat. V tej resoluciji se zahteva, da se mora starčevićanska stranka prava neizprosno boriti proti vsem strankam, ki stoje na temelju nagodbe; zato mora biti stranka tudi proti hrvaško - srbski koaliciji. Posebna pažnja se pa mora posvečati takozvane-mu srbskemu vprašanju, ker je ž njim tesno spojena usoda Bosne in Hercegovine, kateri deželi se hrvaški narod ne bo nikoli odpovedal. Na željo dr. Franka se je dodalo k resoluciji, da se bo stranka odločno borila proti režimu barona Kaucha. Ta resolucija je bila sprejeta, dočim je bila odklonjena Peršičeva resolucija, kjer se proglaša veJikosrbska propaganda le za spletko madžarske vlade, da bi se odtegnilo hrvaški narod od boja za svoje pravice. Resolucija končno obsoja postopanje poslanca Kršnjavega. — Izstopivši člani so si ustanovili svoj klub ter začno izdajati svoje glasilo »Hrvatska Sloboda«. Nemščina na Ogrskem. Budi ni]) e š t a , 26. aprila. Madžarski politiki so hudo razburjeni, ker so nemški mestni odborniki v Šopronu vkljub protestu večine dosegli, da se v občinskem svetu referira tudi nemško. Jeza politikov je naperjena proti ministru grofu An-drassvju, ki je tozadevno pritožbo madžarske večine v šopronskem občinskem svetu zavrnil. Avstrijski častniki pri ma-cedonskem orožništvu. D un a j , 26. aprila. Mesto dosedanjih dveh častnikov polkovnika Riehterja in obrtnika Fahrvja sta imenovana za macedonsko reformno orožništvo stotnika Gustav Hup-ka od 87. pešpolka in Elija pl. Živko-vič 46. pešpolka. Nova volilna reforma na Finskem. Petro grad, 26. aprila. Ruska vlada upa zatreti finsko opozicijo s tem, da je izdelala nov volilni zakon, ki se razglasi dne 1. maja. Z novim zakonom se skrči števillo dosedanjih volilnih upravičencev na Finskem za 2.V < . Bati se je, da izbruhnejo vsled tega na Finskem nevarni nemiri. Prepir za maroški prestol. Pariz, 26. aprila. Dragoman pri francoskem poslaništvu v Tan-gerju Ben Gabris je nepričakovano odpotoval v Rabat, da pregovori sultana Abdula Ažisa, naj gre takoj v Fez, da prehiti svojega brata Muleja Hafida. Od tega, kateri pride prej v Fez je odvisna odločitev spora za prestol. Občni zbor »Slovenskega planinskega druitva". Slovensko planinsko društvo je med nmogobrojnimi društvi na Slovenskem brezdvomno nnjpriljublje-nejše in najidealnejše in uživa nerazdeljene simpatije vseh slojev. 0 tem pričajo tudi vsakoletni občni zbori. Letošnji, 16. redni občni zbor se je vršil v soboto v »Narodnem domu« ob prav številni udeležb] in zelo živahni debatah. — Otvoril je občni zbor načelnik gosp. prof. Orožen, ki se je na kratko ozrl na loletno društveno delovanje; naglašal je, da je pregled v preteklost zadovoljiv LISTEK. Greh. Črtica. Ivo Trošt »Kaj ti pomaga, če pridobiš ves svet, a s tem pogubiš svojo dušo. Greh je največje zlo na svetu. Kristjani, ogibajte se greha, kakor živega satana. Greh je Bogu gnusoba . . . < Tako je odmevalo slehrno nedeljo, vsak praznik s prižnice. Oči, uprte v govornika, so gledale greh gnusobo v najostudnejši obliki. V srcih vseh dobrih ovčic je bil zrel sklep: Tega Se hoČemO varovati. Nobenega tfreha več! Nikdar več, nikdar več! — Komaj je pa govornik izrekel Bvoj amen in nadaljeval običajne '2 članov, in sicer osrednje društvo (>.*>4, 17 podružnic pa 20*28. Število članov osrednjega društva se je pomnožilo za 15, med tem ko je večina podružnic na številu članov izgubila skupaj 115 članov, to pa vsled tega, ker se je pri podružnicah napravil red v tem pogledu, da so se priglašeni člani, ki članarine niso redno plačevali, izbrisali. Ustanovila se je nova podružnica »Selška podružnica« s sedežem v Železnikih, ki je v preteklem letu že delovala. Leta 1900. ustanovljena podružnica v Pazinu še ni pričela delovati. V Ilirski Bistrici se je tudi ustanovila podružnica, ki pa prične delovati prihodnje leto. Pre-tečeno leto je smrt vzela štiri člane, in sicer gospoda dr. Milana Dolenca, sodnega pristava v Postojni, gospoda Petra Levičnika, sodnega avskul-tanta v Novem mestu, gospoda Viktorja Rohrmanna ml. v Ljubljani in gospoda dr.Ernsta Kramerja, ravnatelja kemijskega preskušališča v Ljubljani. Odbor osrednjega društva se je vestno trudil, izpolniti dane mu naloge ter je zastavil vse moči v dosego društvenih smotrov. Odbor si je svest, da je s sredstvi, ki so mu bila na razpolago, mnogo uspehov dosegel. Osrednji odbor je imel 49 odbo-rovih sej, vršilo se je 7 sej veselic nega odseka, 2 seji odseka za oskrbovanje Kadiluikove koče in 8 sej mar-kacijskega odseka. V odborovih sejah se je rešlo 912 vlog in dopisov. Dne 20. novembra je odbor priredil poučno zabaven večer, na katerem je predaval društveni odbornik gospod Janko Mlakar o svojem potovanju po Engadinu. Dne 14. decenibra je predaval član gospod dr. Švigelj o svoji turi, ki jo je izvršil s tremi damami na Jalovec in Razor. Isti večer se je vršila razstava amater-t*o-tografov »Slovenskega planinskega društva«. Vse te prireditve so prav dobro uspele. Glede društvenega de lovanja v planinah hočemo navesti le važnejše naprave. Za povečanje Triglavske koče na Kredarici je odbor vse potrebno ukrenil, da se povečanje in adaptacija tekoče leto izvrše. Stavbni les se že vlači po snegu na stavbni prostor. V Ornem dolu pod Snežnikom si je pod zelo ugodnimi pogoji zagotovilo prvo pravico za nakup koče. katero so ondotne občine zgradile za zemljemerce. Na-daljno ureditev te zadeve bo osrednji odbor prepustil novi podružnici, ki se je ustanovila v Ilirski Bistrici. Na Nanosu je društvo kupilo obsežne parcele, na katerih se bode zgradila planinska koča. Zgradila jo bode najbrže katera izmed podružnic". Dotične pare. so že zemljeknjižno prepisane na naše društvo. Okupiranje Nanosa je bilo nujno potrebno, kajti Nanos obiskuje čimdalje več turistov in resno se je bilo bati, da se ga polaste tujci. Tudi za to napravo se bode zavzela kakšna podružnica. Osrednji odbor je zgradil novo turi-stovsko pot v Trentskem pogorju, in sicer iz Trente na veličastni Prisoj-nik. Nadelana je v skalo in tudi zavarovana. Popravila se je pot pod »galerijami« k Aljaževemu domu v Vratih in zavarovala z žico. Markacij je izvršil osrednji odbor v minulem letu mnogo novih, mnogo jih je pa obnovil in opremil z napisnimi tablami, omenimo med drugim: V trentskem okraju, na Prisoj ni k. V postojnskem okraju se je na novo zaznamovalo obilo potov in steza, posebno na Nanos. V Triglavskem pogorju so se obnovile in popolnile markacije in postavilo se je nad 20 napisnih tabel. Dalje v Bohinjskem pogorju. V Karavankah, posebno na Golico in čez Golico na Koroško in na Stol. V kamniškem okraju, kakor v pogorju Košutine na Krvavec, na Koren, na Malo in Veliko planino itd. Dve novi markaciji na Mangart in Ponco ter več drugih. Za te markacije se je v Ljubljani napravilo 36 napisnih tabel, mnogo pa kar na licu mesta. Osrednji odbor je tudi tekst napisnih tabel za podružnice in te table preskrboval za podružnice oziroma posredoval. Osrednji odbor se je obrnil do podružnic z resnim pozivom, da prispevek za »Planinski Vestnik« redno pošiljajo osrednjemu društvu. Poziv je imel v primeroma kratkem času zaželjeni uspeh, s katerim je bilo izdajanje našega glasila omogočeno. Vsebina lista je članom in drugim bralcem zelo ugajala. »Planinski Vestnik« smo uredništvom raznih listov, društvom, knjižnicam, našim vodnikom in dru- gim brezplačno pošiljali; a imeli smo tudi nekaj naročnikov. Promet v kočah osrednjega društva in v kočah, ki jih osrednji odbor oskrbuje, je bil izdatno večji od prejšnjega leta. Koče so bile dobro oskrbovane, preskrbljene z raznovrstnim provijantom in dobro postrežbo. Tudi gmotni uspeh je prav povoljen. Posebno dobro je bil oskrbovan Aljažev dom v Vratih prav tako kakormajhenplaninski hotel. Kadilnikovo kočo na Golici je prevzel to leto osrednji odbor v oskrbo, ker je naš častni član Fr. Kadil-nik pod tem pogojem naklonil za pokritje stavbnik stroškov velikodušni tiar 7000 K, pritegnila pa sta se k oskrbovanju dva člana podružničnega odbora. Pri Triglavski koči na Kredarici se je vzdržavala meteoro-logična opazovalnica. Deloval pa je osrednji odbor v interesu slovenske turistike tudi še na drug način. Dopisoval je v razne, tudi nemške liste o krasotah naših planin. Lechnerje-vemu geografičnemu zavodu na Dunaju je vrisal v predložene mu specialne zemljevide naše koče in naše markacije. Da pokaže »Slovensko planinsko društvo« turistom drugih narodnosti svojo gostoljubnost in da pospeši turistiko v naših planinah, je sklenil osrednji odbor, da dovoli v svojih kočah članom vseh turistov-skih društev, brez razlike narodnosti, istotako znižane pristojbine, kakor svojim članom in je to naznanilo raznim planinskim društvom. Švicarski alpski klub je našemu društvu naznanil,da dovoli našim članom v svojih kočah prednostne pravice. Bratsko društvo »Bosensko-hercego-vinski turistični klub« v Sarajevu je stopilo z našim društvom v ožji stik in je pripravljeno dati članom našega društva iste olajšave v svojih kočah in napravah, kakor svojim članom. Tudi je pripravljeno dati potrebna pojasnila za potovanje po on-dotnih železnicah in preskrbeti znižane vozne cene. Za hotel »Triglav« v Bohinju se je preskrbelo nekaj krasnih slik naših krajev. Ministrstvo za domobrainbo se je obrnilo do osrednjega društva, da naj dovoli vojaškim patrolam brezplačno bivanje v naših kočah in jim prepusti ključe naših koč. Tej prošnji je odbor v polni meri ugodil. Tudi fotografom so . se dovolile izdatne olajšave, ko so se ])o več dni mudili v naših kočah. Omeniti je tudi, da so nekatere zavedne, za slovensko turistiko navdušene občine dale našemu društvu izključeno pravico za planinsko delovanje v dotičnih krajih. Čast takim zavednim občinskim odborom. Končno naj še omenimo, da je osrednji odbor v minulem letu vse potrebno ukrenil, da priredi o Svečnici letos IV. planinski ples; zagotovil si je tudi že prostore in godbo, a na prošnjo ženskih podružnic Ciril in Metodove družbe, ki so sklenile na isti dan prirediti večjo predpustno veselico, je naš odbor opustil svoj namen ter prepustil godbo in prostore omenjenemu društvu. Da je osrednji odbor mogel tako delovati in toliko storiti, mu je bilo treba vsestranske podpore. Vsled tega se tudi na tem mestu hvaležno spominja vseh dobrotnikov in pospeševateljev in jih iskreno zahvaljuje za krepko podporo in pospeševanje delovanja »Slovenskega planinskega društva«. Naj navedemo le, da je slavna mestna občina ljubljanska podelila 600 kron redne in 350 K izredne podpore; visoko jeleznično ministrstvo pa ^00K, »Kmetska posojilnica« v Ljubljani 100 K, glavna posojilnica v Ljubljani 50 K in dr. Hvaležno se spominja osrednji odbor požrtvovalnih sotrud-nikov pri izdaji »Planinskega Vest-nika«; dalje onih navdušenih planincev, ki so osrednjemu društvu pomagali zaznamovati pota in steze iu postavljati napisne table. Iz poročil o delovanju naših podružnic hočemo kratko omeniti tole: Kamniška podružnica se je ojačila, pridobila je več novih članov ,oskrbovala je kočo na Kamniškem sedlu, napravila več izletov in pripravila orijentacijsko tablo za kamniški okraj. Idrijska podružnica je markirala več potov, napravila eno brv in skrbela za kočo na Javorniku. Selška podružnica je zaznamovala in s tablicami opremila lepo število potov. Kranjska podružnica je svoje delovanje osredotočila na priprave na zgradnjo koče na Stolu; priredila je veliko veselico v »Zvezdi«, izvedla več novih markacij, nekaj jih je pa obnovila. Priredila je tudi 3 skupne izlete. Cerkljanska podružnica. Glav -no delo te podružnice je bilo na Poreznu, kjer so se izvršila in dokončala dela pri koči in jo otvorila; tudi je markirala nekatera pota. Soška podružnica je nadelala dve novi poti, markirala je mnogo potov, napravila je več skupnih izletov in se udeležila slavnosti drugih planinskih podružnic. Kranjskogorska podružnica v Jesenicah je sodelovala pri oskrbovanju Kadilnikove koče na Golici, katero je prevzel osrednji odbor. Podravska podružnica marljivo markira in vzdržuje pota in steze, zgradila je Ruško kočo pri »Samcu« pod Veliko kopo je turi-stovsko opremila eno sobo in razpo-1 ožila na več krajih spominske knjige. Koroška podružnica je pridno zaznamovala pota in steze ter postavljala kažipote. ČJ e š k a podružnica, ki ima svoj sedež v Pragi, a deluje v naših planinah, je zopet prav izdatno sodelovala, in sicer v Savinjskih planinah. Vzorno je oskrbovala kočo na Ravneh, nadelala je novo pot od Rjavega plaza k žrelu in zaznamovala mnogo potov in steza, ter postavila orijentaeijske table. Doma v Pragi pa je podružnica priredila več predavanj in zabav. Izdala je tudi knjižico »Ze slovanskych bor«. Šaleška podružnica je prenovila več markacij, izvršila 2 novi in postavila kažipotne table ter napravila več skupnih izletov. Tržaška podružnica čvrsto deluje, zaznamovala je več potov in steza, njeno glavno delovanje pa je raziskovanje podzemeljskih jam. Preiskala je novo jamo v Nabrežini, v Divaški Vilenici je dvakrat priredila javno razsvetljavo in v jami Dimnici v Slivjah je pričela z napravo vhoda in poskrbela, da bode vsa zgradba kmalu izvršena. Tudi je napravila mnogo skupnih izletov. Savinjska podružnica je gradila na Okreš-lju novo kočo, ki jo hoče imenovati Prischaufov dom. Koča, enonad-stropna stavba, je na zunaj že popolnoma dodelana. V korist tej koči je priredila veliko veselico na prostem »Planinski sejni«. Markirala in z napisi opremila je mnogo potov. Litijska podružnica je izvršila več markacij in postavila napisne table, napravila je več skupnih izletov in zbira denarna sredstva, da postavi kje na Gorenjskem kakšno kočo. P o-savska podružnica je oskrbovala Jurkovo kočo na Lisci in zaznamovala nekaj potov. Radovljiška podružnica je oskrbovala Vodnikovo kočo na Velem polju, zgradila kočo na Begunjšici in na Babjem zobu ter markirala nekatera pota. A j -dovsko - Vipavska podružnica pa v svojem okraju pridno markira in napravi j a skupne izlete. Tajnikovo poročilo se je vzelo odobruje na znanje. (Konec prihodnjič.) Dopisi. Is Hovt („Slovenčevi" poročevalci in godba na pihala v Rovtah.) Vedno se hvali „ Slovenec" s svojimi vestnimi in zanesljivimi poročevalci. Njih farizejsko poštenost je zopet prav dobro pokazal svojim bralcem v 90 številki, pod naslovom „Godba na pihala v Bovtahu, kateri napoveduje smrt in kant vse obenem. Toži ta zaslepljeni list, da ni za to potrebnega voditelja in naobraženih udov. Dalje joka (mene? Ha ob smrtni postelji) za ti>tih 800 K k^^re je godba dal« za godni h. Knin^da, gospodje krog „Slovenci, Vi bi želeli, da bi dah omenjeno svoto za vžigalice K. S. Z. ? A i ezamerite nam, ako Vam povemo p pravici, da je sedaj prepozno žalovati. Ogorčeni smo b li nad „Slovenčevim" dopisom, ker smo prepričani, da nas je s tem sramotil, ter našo Vse hvale vredno godbo pripravil ob zunanje dohodke. Ravno tisti čas, ko je „Slo-veneou izšel s to navadno lažjo in trobil v svet „Momento mori" slov. narodni godbi, je ona svirala ob sprevodu krasne pesmi ter lepe slovenske koračnice, za kar ji moramo priznati javno pohvalo. Drugi dan, to je zopet tisti dan, ko je nam došel „Slovenec" s tem ovinkom v naše kraje, se je na željo sosednih občanov Vrhovcev, godba zopet zbrala polnofitevilno ob sprevodu na visokem hribu pri Sv. Treh Kraljih. Lepo so doneli ubrani akordi v jasno jutro kakor bi nam klicali: Poglejte sosedje iz delov na visoki hrib pri Sv. Treh Kraljih in prepričajte se, kako debelo in nesramno laž nam je prinesel „Slovenec" za velikonočne pi-ruhe. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da dokler bode pri godbi tako dobro vodstvo in tako dobri muzika-lični udje, ne more in tudi ne sme propasti. S tem bodita potolažena „Slovenec" in njegov farizejski laž-nik - poročevalec. VeČ občanov. Is Mozirja: Naši mali šolarČki in nešolarČki so si namislili nekaj dni pred Veliko nočjo prirediti tombolo — malo otroško igro, v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Sklenili so povabiti tudi velike, ki bi plačali prostovoljno vstopnino. Ko bi jih videli, kako je gorelo raz malih lic, kako so se bleščale oči v nedolžnem veselju, prepojenem i nežno navdušenostjo sa Šolsko družbo. Nas odrasle je v ono duše veselilo, ko smo videli, da seme ni padlo na kamnita tla, da namen naše narodne vzgoje ni zgrešen, pač pa se kaže že sedaj, kako se vžiga plamen ljubezni v teh malih bitjih. „Za uboge naše bratce in sestrice ob mejah^ — so klicali vedno in vabili vsakogar. Najpridnejie je bilo malo devče dragega! razreda — Tratnikova Stanka, v katere glavici se je ta misel porodila in ki je vse vodila, če prav je majhna. Pozdravila je z lepo priučenimi besedami mnogobrojne goste. Prekrasnih daril je nabrala na koše ter izkupila v tej otroški Šali 51 kron za drutbo sv. Cirila in Metoda. Njen brateo Ciril je tudi pomagal podpirati družbo, katera nosi ime njegovega patrona. Lep vzgled vsem drugim otrokom širom slovenske domovine. Vsi. ali pa veliko takih in: „nikogar nam ni se bati, makar dojde 's pekla vrag!a R. S. S Dnevne vesti V Ljubljani, 27. aprila. — Isld UnMlansklh občinskih volitev v I. razredu. Pri današnjih dopolnilnih volitvah v ljubljanski obe svet je bilo oddanih 206 glasov in sta bila izvoljena kandidata narodno-napredne stranke, iz sicer: g. dr. Karel vit. Bleiweis-Trsteniški s 198 glasovi, g. Anton Gorše pa s 195 glasovi. Vseh voliloev v L razredu je 789. Nemci in klerikalci so se skesali, da bi se udeležili volitev. — „Grazer Tagblatt" je kar iz sebe samega veselja, da se je dr. Žitnik v proračunskem odseku tako odločno izrekel proti slovenskim srednjim šolam. Seveda fruktifi-cira „Grazer Tagblatt" Žitnikov govor kolikor je le mogoče za nemške namene in ne dvomimo, da si bo slovenskemu narodu dosledno sovražna vlada vzela vse to k srcu in sklicuje se na Žitnika do skrajnosti branila nemštvo na „slovenskih" srednjih šolah. Klerikaloi so sicer trobenta i, da jim je vlada zagotovila popolnoma slovensko gimnazijo, a resnica je, da jim vlada sploh ni ničesar obljubila in da se klerikaloi s svojimi tozadevnimi trditvami samo varali slovensko javnost, hoteč s tem prikriti grdo izdajstvo, ki so je storili s konce diranje m samo-nemške gimnazije v Ljubljani. — Kdo bo deželni glavar na Goriškem? Rečeno je bilo, da bo imenovan za deželnega glavarja na Goriškem prav gotovo zopet sedanji glavar dr. Pajer. Po volitvah je že preteklo nekaj časa, imenovanja deželnega glavarja pa še ni. Med laškimi liberalnimi poslanci sta dva kandidata za mesto deželnega glavarja ; okoli njiju sta dve stranki. Za kulisami se bije hud boj, in ne ve se še nič, kako skonča. Pajer gospodari res tako laško, kakor ne bo nihče več, toda njegov absolutizem in terorizem sta taka, da presedata že celo najbolj zagrizenim laškim naoionalcem. Ni izključeno, da mu odleti r esto deželnega glavarja, če pa pride vseeno do tega mesta, ako mu ne bodo hoteli zagreniti starih dni, bo imel pa strašno težko stališče, tako da bo morda prisiljen potem sam odstopiti. — Kolonsko vprašanje na Goriškem« Gospodarji v Furlaniji, ki imajo kolone, niso nič kaj zadovoljni z akcijo, ki meri na odpravo kolon-stva. Hočejo se postaviti proti raziskovanju odnoŠajev med koloni in gospodarji od strani poljedelskega ministrstva ter spraviti vso reč v razgovor v prihodnjem deželnozborskem zasedanju. — „Zveza narodnih društev Ba Goriškem" pridno napreduje. Sedaj je v „Zvezi" okoli 60 društev. Ker še pristopijo in ker se ustanovi Še več novih, bo štela „Zveza" do konca leta brez dvoma 100 društev. — Izjava z II. dri gimnazije v LJubljani- Piše se nam: Sobotni „Slovenec" in „Mladost", glasilo klerikalnih dijakov, sta nam nudila zopet priliko spoznati klerikalne laži. To namreč, kar se je pisalo o g. profesorju II. drž. gimn., izjavljamo kot golo laž in obrekovanje. — Več srednješolcev. — Nomoi in volitvo v I. razredu« K tej naši notici v petkovi številki se nam poroča, da dotična Nemka, ki je pobirala pooblastila pri volilkah I. razreda, ni gospa Sohiff-rer, trgovskega potnika soproga, ki je zavedna Slovenka, ampak neka vdova Sohiffer. — Is klerikalnega konsuma. Piše se nam: oeprav je Podkoren še vedno zavit v zimsko odejo, je vendar našel pot tudi k nam hraber mož, ter razkril nezaslišane skrivnosti klerikalnega konzuma. Dopis, priobčen v nSlov. Narodu" 23 aprila, je na dan sv. Jurja v naši sicer tako tihi vasi provzročil živahno gibanje. Kakor bi bil z žarečim železom dregnil v sršenovo gnezdo, tako je bilo ta dan pri nas. Pri vsakem vogalu so na dan sv. Jurja stale konsumarice in konsumarji in so rešetali dopis „Slov. Naroda". Po vasi je Šel samo en glas: „Narod" je konsumu resnico povedal; Škoda, da Še vse premalo. Tu podajam k priobčen emu dopisu le nekaj podatkov. Ni še dolgo tega, kar se je v konsumu točilo vino, ki je bilo tako slabo in smrdljivo, da je neki član naznanil to žandarmeriji. A ko se je bližal konsumu bleščeči ■e bajonet, so hitro vse vino izlili iz sodov. Konsum prodaja meso in špeh od bolnih ali pocrkanih p reši če v. Poleti je kupil Janez Hlebajna cel Škaf zaseke Po užitju je oela njegova rodbina prav nevarno zbolela. Pred nekaj dnevi je kupila neka ženska v konsumu nekaj zaseke, a zaseka je bila tako slaba, da jo je morala dotična ženska proč vreči in drugod iskati. To zaseko razpečava in prodaja v konsumu ponajveč Častitljivi načein-k, ki se je drznil neko društvenioo pri sodniji tožiti in prisiliti k neki izjavi v „Slovencu" in v „Domoljubu". Ravno tistega dne, ko je neprevidni Janez Previdni na Trbižu 1000 K na pošti oddajal, je videl ljubega načelnika našega konsuma po Trbižu korakati. V kratkem še kaj bolj — mastnega. — Imenovanje. Gosp. Srečko H e r z i g, Idrijčan, kancelist pri c. kr. finančni orokuraturi v Trstu, je imenovan oneijalom istotam. — Iz rudniške službe- Gosp Franc J and a v Idriji je dobil naslov in značaj rudniškega svetnika. — Vojaško vesti. Premeščeni so v deželni brambi stotniki C a s t e 1 -pietra iz Šibenika v Ljubljano, J. Sohwenk iz Ljubjane v Stryj in K. Schaffleriz Graža v Ljubljano ; nadalje nadporočaik Ant K a batni k iz Ljubljane v Jaroslav, Jos. Rus iz Šibenika v Ljubljano in poročnik E. J apel iz Kromeriža v Ljubljano. — V pokoj je šel upravitelj vojaškega preskrbovališča v Ljubljani K. Li-povsky. —- Premeščeni so nadpo-ročnik A. Schindler od 17. k 16. polku, Beno pl. Puteanv od 22. k 17. po'ku, poročnik Z. Schenker od 13. k 37. polku in Jos. Brun ar od 17. k 22. polku. „Narodna založba". Ker za soboto, dne 25. t. m. sklicani občni zbor „Narodne založbe" ni bil sklepčen, sklicuje vodstvo v smislu § 20. zadružnih pravil na dan 11. maja ob 6. pop. v urediške prostore „Narodne tiskarne" nov občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število na njem zastopanih deležev. Sankcioniran zakonski načrt. Cesar je 8ankt;ijon.ir»l zakonski načrt kranjskega dež. zbora glede posvetovanja reforme dež. reda in dež. volilnega reda za vojvodino kranjsko. Koncert .»Glasbene Matice11 v Zagrebu, „Glasbena Matica" je dobila te dni od ravnateljstva južne železnice odgovor, da ji i"e na razpolago poseben vlak v Zagreb. (Jas odhoda iz Ljubljane še ni natančno določen. Najbrže odide posebni vlak iz Ljubljane v soboto, 2. m a j a ob 7. uri zjutraj. Vsekakor ne kaže, da bi vlak odhajal preje, ker se namerava, kakor čujemo, udeležiti izleta v Zagreb mnogo rodoljubov z Gorenjskega, ki pridejo v Ljubljano ob */47. zjutraj. Kakor se nam sporoča, veljajo vozni listki samo za posebni vlak, za druge vlake pa niso veljavni. Iz Zagreba bo vlak odhajal v nedeljo, 3. maja zvečer okoli 7. Vozni listki bodo stali za III razred nekaj nad 5 K, za II. razred pa nekaj nad 7 K. Koncert bo v soboto 2. maja ob 8. zvečer v veliki dvorani ,Hrvatskega Doma". Cene sedežev: L—HI. vrsta 5 K, IV.—VH. vrsta 4 K, VIII—XVI. vrsta 3 K, galerijski sedeži 4 K, stojišča 2 K, dijaške vstopnice 1 K. Členi pevskega zbora »Glasbene Matico11 se vljudno in nujno poživljajo, da se udeleže današnje skupne skušnje polnoštevilno, ker je po skušnji važen pogovor radi izleta. Vabilo k občnemu zboru še nt petrske moške in tonske podružnice Ciril-Metodove družbe v LJubljani i v četrtek, dne 30. a p r. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih pri „Jerneju" na Sv. Petra cesti št. 17 po običajnem sporedu. Ker se ne bodo razpošiljala posebna vabila, se prosijo p. n. gospodje člani m prijatelji podružnični, da se tega občnega zbora udeleže v mnogobrojnom Številu. Odbora. Jurjevs slavnost na ljubljanskem Gradu Nekdanja priljubljena Jurjeva slavnost na ljubljanskem Gradu se je včeraj obnoviia. Dasi se zanjo ni delalo več reklame, kakor v dveh kratkih notioah v „Slov. Narodu", vendar je včeraj vkljub semtertja neugodnemu vremenu vse vrelo na naš Grad, s čigar stolpa je vihrala velikanska slovenska trobojnioa. Lahko se reče, da je ves dan, od 7. zjutraj do kakih 7. zvečer bilo vseh udelež-nikov do 15.000. Pri cerkvenem opravilu, dopoldne pri maši in popoldne pri litanijah, je pel oktet pevskega društva „Ljubljanski Zvon", in sicer jako izborno. Obe cerkveni opravili je opravil od ljubljanskega Škof* kruto pregnani in upokojeni župnik Beroe. Njegov govor na prižmoi je poslal škof Jeglič poslušat Štefeta, ki pa ni Čul tistega, aar je želel. Sicer pa upamo, da je kaj profitira! za svoje zveličanje. — Na obširnem grajskem vrtu se je že zjutraj razvilo najveselejše življenje. Postavljenih je bilo več Šotorov, kjer so se prodajale pomaranče in običajni „od- r,ustkihu, v Štiri provizcričnih gostil-pgh se je pa točila vinska kapljica jD pivo. Posebno „Pri Ciril-Metodo-Tih" je šlo vse v kratkem v d«mar ju rodoljubne dame, ki so stregle, so jme!e dela čez glavo. Veselo petje jgdovoljnih ljudi se je razlegalo od Tseh strani, v posebnem kraju se je pa ob zvokih harmonik vrtelo vse, kolikor je bdo prostora. Tudi dež, ki ■ se je parkrat vsul kot iz škafa, Iju- ■ dem. ni vzel dobre volje. Slavnosti |se je udeležilo občinstvo prav iz vseh I slojev. Med udeleženci smo videli ■ tudi mnogo zunanjih gostov. Iz Sore I je doslo lepo število mož, da obiščejo I svojega pregnanega župnika. Slavnost 15e je izvršila dostojno in ko smo se I vračali domov, smo bili enih misli in ■ enih besedi: Ta slavnost naj se po-Inovi vsako leto! i Izkaz daril zaElizabetno otroško I bolnico darovanih povodom najvišjega ■ vladarskega jubileja v smislu izreka ■ nj. Veličanstva „Skrbimo za otroke" ■ do 'io. aprila: G. Gustav Kastner p K. g Julij Elbert 6 K, g. Rudolf ■ Zarii 3 K. g. dvorni svetnik Ivan ■ Dralka 10 K, g. stotnik Kleinosoheg ■ 2 K, gospa Beti Lachnik 5 K, gosp. ■ Benjamin Fabiau 4 K, g. dvorni ■ svetnik Ludovik marki Gozani 6 K, Ig. Alfonz baron Wurzbach 10 K, I g. Ivan Jax in sin 10 K, g. Robert ■ Kollmanu 250 K, g. dr. Jos. Lesar 110 K, Neimenovanec 50 K, g. stotnik I Karel Luckmann 5 K, g gimnazijski I ravnatelj Fr. Breznik v Novem mestu 110 K, g. podpolkovnik Klemen Fuchs I na gradu Strmol 10 K, g. Adolf ■ Mikusch 40 K, gospa Amalija Vilhar 150 K. gospa Melanija Luckmann 11000 K, gdč. nadučiteljica Fani I liierschitsoh 2 K, g. Marija Muhl-I eisen 2 K, g. gimnazijski profesor ■ Aleksander Pucsko 3 K, g. Hedvika ■ Finz, zdravnikova vdova 4 K, g. Ma-Itija Grahek, carinski nadzornik 5 K, I g. Matko Arko 5 K. g. Pater Placid I f abiani 5 K, g podpolkovnik Adolf I pl. Bruuswick 5 K, čč. uršulinski I konvent 5 K, g. Florentina Rudeseh 15 K, g. Lorenc pl. Riedl, general -I major v. p. 8 K, g. Hermina Boltz 110 K, g. ravnatelj Jos. Prosenc 10 K, I g Josipina Sajovio 10 K, g. in gospa I Henrik Ludvrig 20 K, g. Ar tur I Mlihleisen 25 K, g. Jos. Luckmann 1100 K, g. Anton Luckmann 500 K, I g Ivan CerČek 2 K, g. Emilija Bric, I vdova deželnosodnega svetnika 2 K, I g. Josip Čad 4 K, g. dr. L I. Binder, I c. kr. profesor 2 K, g. Leon Suppan-I tschitsch 5 K, g. Kreuter-Galle 5 K, I gdč. Marijana Chiossino 6 K, g. pro-I fesor dr. Jos. I. Nejedli 10 K, rodo-I Tina Peter Lassnik 10 K, g. dvorni I svetnik pl. Ruling 12 K, g. Valentin I Ze3chko 20 K, g Pavlina pl. Gari-I boldi 20 K, g. dr. Rudolf Sajovio, I fin. komisar 20 K, g. Beti Mikusch I '20 K, g. dvorni svetnik Šnklje, dež. I g avar 20 K, g. Josipina Hotsohevar I v Krškem 100 K, g. Marija Galle 110 K, g. Nikolaj vitez Gutmsnnsthal 1 1000 K. Skupaj 3487 K. Nad vse I veselo je videti, kako dobrohoten od-I mev je v vseh krogib našel poziv na I dobrodelnost. Čim bolj se ljudje za-I tekajo v Elizabetno otroško bolnico. I toliko bolj je ta navezana na javno I dobrodelnost. Tako je bilo na pr. I potrebno, nastaviti pomožnega zdrav-I nika, v kateri lastnosti se je prav I dobro obnesel g. dr. Studacher. I Poročil se je danes g. H in k o I Nučič, član slovenskega deželnega I gledališča, z gdč. Josipino R o z- I man ovo. čestitamo! I Sobotna vinska poknšnja v I tukajšnji deželni vinski kleti je I biia dobro obiskana. Ugajala je zla- I sti belokranjsko vino. 1 Društvo za otroško varstvo I in mladinsko skrb v sodnem I Okraju Novomeškem. Piše se nam: I V svrho ustanovitve takega društva I se je sešel v Četrtek 23. t. m. prav I dobro obiskan shod v porotni dvo- ■ rani tukajšnjega okrožnega sodišča. I Shod je bil sklical g. o. kr. sodni I nadsvetnik Smola, predstojnik tukaj* I šnjega c. kr. okrajnega sodišča. Bili i so zastopani vsi stanovi iz mesta in I z dežele. Med drugimi so bili na-I vzoči: dvorni svetnik GerdešiČ, pred-1 sednik c. kr. okrožnega sodišča dr. I Kavčič; c. kr. sodni nadsvetnik I Skerlj, več sodnijskih svetnikov, ko-1 leg'-j atni kapi tel, mestni župan plem. I SladoviČ, dr. Pilshofer, msgr. Peter-i lin, dr. Schegula s soprogo prednico i Vinoencijeve družbe, od c. kr. davč-I nega urada gg. Bihlmeier, Murgel in I Amnan, c. kr. okrajni šolski nadzor-I nik Turk, itd. Na predlog g. sodnega I nad svetnik a Smola je bil per acola- ■ mati onem izvoljen za predsednika I shoda g. prost dr. S. Elbert, ki se je I v toplih besedah zahvalil za izkazano I zaupanje, poudarjal važnost takega I društva, citiral besede kraljevega I pevca: „Oče in mati sta me zapu-I stila, ti pa o Gospod si me sprejel*4 I — in izrekel prepričanje, da bo mar-I sikak varovanec pozneje s hvaležno -I atjo spoznaval, kako mu je le dru-I Štvo pripomoglo, da more delati za I svoj Časni in večni blagor. Nato se I je prešlo k dnevnemu redu. G. sodni I n zavetnik Smola je pojasnil potrebo I takega društva, opiraje se na neka- tere konkretne slučaje iz svoje sod-uijske prakse. G. sodnijski kanoelist Zupančič je prebral načrt društvenih pravil, ki so bila sprejeta s par iz-premembami, ki sta jih predlagala g. pl. Sladovič in nadsvetnik Smola. Ib večine vsi navzoči so nato prijavili svoj pristop k novemu društvu in izrekli željo, naj se jih vpiše med ude, ko bodo pravila potrjena. Na predlog g. nadsvetuika Smola so se n ornimi ali v prihodnji društveni odbor sledeči gg : dr. Sebastian Elbert, proŠt; Josip Gerdešič, o. kr. dvorni svetnik; Simon pl. Sladovič, župan; dr. Jakob Sohegula, odvetnik; frančiškan P. Gothard; Podgoršek, šolski vodja; Ivan Zupančič, kanoelist; Josip Z ure, župan iz Kandije in Viljem Gebaner, naduČitelj v Šmihe) u; dalje namestniki: Anton Šmidovnik, župnik v Prečni in Janez Podboj, župnik v Toplicah. Za računska preglednika sta bila voljena: Julij Bučar, sodn. tajnik in Karel Barborič, trgovec. Prebere se Še dopis g. župnika in duhovu, svetnika iz Toplic, v katerem v krasnih besedah želi druAtvu proovit in obilo dobrotnikov in sklep občinskega odbora v Poljani ca h, ki je votiral precejšen znesek v namen društva in obljubil vsakoleten prispevek. Se enkrat apelira g predsednik na velikodušnost udeležencev in sklene zborovanje z željo, da bi se novemu društvu posrečilo v nekaj letih postaviti sirotišnico v dolenjski metropoli, kot jubilejski dar za leto 1908. „Z združenimi moČmiu na delo! Umrla je v Postojni gospa Terezij a Krape ž, stara 71 let, dolgoletna priljubljena gostilničarka na „Ravberkomandiu pri Postojni. Kmetijska podružnica v Bok. Srednji vasi je imela velikočni ponedeljek popoldau napovedan kmetijski shod s poučnim predavanjem. Ker pa je bil ravnatelj gospod G. Pire, ki je stroaovno predavanje blagohotno prevzel, nemudoma telegra-fično odpozvan, o čemer je shod pismeno in o pravem času obvestil, morala sta se shod in predavanje odložiti na bližnjo bodočnost. Gospod ravnatelj je bil torej opravičeno zadržan, nikakor pa ni nameraval vleči koga za nos, kakor trdi to zadnji petkovi „Slovenecu, pač pa zasluži trap dopisunČe, da bi se mu nategnila dolga ušesa, ker sili nepotrebno s takimi neslanostmi v javnost Iz Mozirja. Vrli Solčavčan, vseuČ. prof. Fedor Matvejevič Štiftar v ruski Kalugi, je poslal „Savinskemu Sokolu" zopet 30 K v podporo. Vrli in dobrotni narodnjak se ob vsaki priliki spominja Slovenije in nje stebrov zato mu kličemo: Živio in Na zdar! Sv. Anton v Slovenskih goricah. Mesto venca na gro rt pokojne vrle narodnjakinje gospe Marij e T u š a k, sta darovala: gospica Viki T r o s t, učit. in naduČitelj eva obitelj 8 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Danes se je poslal družbi. Sv. Jernej pri Konjicah. Umrl je v soboto 25. t m. g. Franc Robat, visokošolec filozof na svojem domu na Petelinjeku. Detomor. V Gradcu so zaprli 211etno kuharico Franjo Seibert, doma iz Štor pri Celju, ker je svojega novorojenčka zadavila in vrgla v stranišče. V Rthenberku pri Goric! so v noči 24. do 25. t. m. vlomili neznani zlikovci v tamkaj šni poštni urad skozi stranišče. Ropot je izbudil gospodično, nakar so zbežali. Pogosto poskušene tatvine v Rihenberku dajo misliti, da to niso ptujci. Nepojasnjen slučaj. Inženir F riedl iz Beljaka je prišel v Trst na obisk. Ko je bil v soboto dopoldne z ženo na postaji, rekel ji je, da gre ogledovat tir. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, šla je žena za njim, a ga ni našla nikjer. Popoldne je dobila iz Postojne brzojavko, da je tam in da se vrne v Trst zvečer. Toda tudi zvečer ga ni bilo, le brzojavka je došla iz Maribora, da je mož tam. Ženi se hoče zmešati. Polkovna slavnost. Povodom 251etnega obstanka tržaškega peš-polka baron Waldstatten Štev. 97 se je sestavil odbor nekdanjih podčastnikov tega polka, kateri misli dne 5. julija t. 1. proslaviti to ustanovitev z veliko vrtno veselico. Polkovnik tega pešpolka gospod grof Stiirkgh je prevzel pokroviteljstvo te polkovne slavnosti. Vsi nekdanji podčastniki, ki žele temu odboru pristopiti, so vljudno naprošeni, da se v ta namen zglase v Veteranski pisarni via Gelsi štev. 2. Is Ameriko v svojo staro domovino je došla včeraj preko Trsta ogromna množica ljudi. Okolu 3. ure popoludne je priplul v Trst parnik „Carpatia" paroplovne družbe „Cunard Line". S tem parnikom — katerega prihod smo napovedali za včeraj že dne 17. t. m. — je prišlo v Trst kakih 600 nesrečnikov, ki jih je bila Amerika izvabila iz svoje domovine. V Ameriki se je bilo vkrcalo kakih 1600 teh nesrečnešev na ta parnik, a večina njih se je izkrcala v rasnih pristaniščih Evrope, predno je parnik došel v Trst. Tako se je n. pr. izkrcalo v Neapolju kakih 300 Italijanov. Ob 5. uri zvečer je priplul v Trst parnik „Franoescau avstro • amerikanske parobrodce družbe. S tem parnikom je prišlo v Trst kakih 500 v domovino vraČujoČib se izseljencev. VeČina došlih so Madžari, po številu jim slede Slovaki, potem Hrvatje. Med njimi je tudi nekaj Kranjoev in Primorcev. — Naš tržaški dopisnik je govoril z nekim 26—28let-nim mladeničem, ki je doma z La-veroe pri Ljubljani. In ta mladenič je povedal, da iz Amerike beži vsak, kdor le more. On, da je bil tam le 6 mesecev. V teh 6 mesecih je pa zaslužil ravno toliko, da se je lahko vrnil v svojo domovino Prijeti hazard al igral ji. Nekega tržaškega trgovca so v hazardni igri neki lopovi z zaznamo«auimi kartami obrali za 13 000 K. To je moža privedlo da tega, da jih je povabil na drug dan na zopetno igranje, obenem pa obvestil policijo, ki je tiče prijela in zaprla. Našli so pri njih štiri vrste zaznamovanih igralnih kart. Kakor s a je dognalo, so areti-ranoi — SepiČ, Mariotti, Mosca in Casini po imenu — svojega „delova-njau niso razširjali le po Trstu, ampak imeli v evidenoi tudi Reko, Pnlj in Dunaj, kadar so je kod pojavila kaka posebno dobra riba. Njih zaupniki so jim brzoj a vi j ali od ta in tam, da naj pridejo na bogat plen, katerega so potem odnesli v svoje glavno bivališče Trst. Posebno pre meten je med njimi SepiČ, znan pod imenom „ dolgi Toneu (Toni longo), ki je nastopal z izredno samozavestjo, kadar se je šlo priigrati par tisočakov. Ustrelil se Je v Trstu 21 letni dijak Donat B iz nesrečne ljubezni. Šel se je streljat pred vrata ljubiči-nega stanovanja. Ljubezen pa menda ni bila popolnoma brez upa, kajti fantič se je obstrelil toliko, da bo še nadalje lahko ljubil zorna dekleta. Usodopolen poljub. V soboto smo poročali, da je v tržaški bolnišnici umrl 34letni kočijaž Josip Ko-deli iz Hrenovic pri Postojni. Zdaj se je dognalo, da je Kodeli v pijanosti srečal dva ljubeča se mlada človeka ter stopil k dekletu in jo poljubil. Njenega fanta je to tako razjezilo, da je Ko delija zgrabil m ga s tako silo butnil ob tla, da mu je počila Črepinja in da je vsled tega umrl. Italijanska zmaga v čisto slovenski Občini. V Pomjanu pri Kopru so pri zadnjih občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagali Italijani. Kdor pozna razmere, se mora čuditi, kako je to mogoče. Pomjanci so napredni ljudje, ki vedo, da duhovnik nima nič opraviti pri volitvah. Zmaga je bila Slovencem čisto zagotovljena in Italijani so bili celo pripravljeni paktirati z njimi. Kar so gotovi elementi med Slovenci kandidirali v obč. odbor par župnikov in konec je bi), da velika vas Šmarje, ki bi bila odločila zmago Slovencem, ni šla volit in tako pripomogla Italijanom do zmage. Ker je padel III razred, je to vplivalo demoralizujoČe na ostale voliloe in volilna kampanja je bila izgubljena. Sramota je tolika večja, ker v Pamjanu govori le kakih 10 družin italijanski in še ti so „kor-tinarjiu. Oni, ki so zakrivili poraz, naj vedo, da zaradi pustolovskega strankarstva trpi oelokupni narod. Isto tako ljudstvo ni klečeplazno, upogljivo, ono koraka samozavestno svojo pot. Ljudstvo pustite samo govoriti, ono ne potrebuje kur a tele. Končan štrajk. V ladjedelnici v Tržiču na Primorskem so vsi delavci, ki so Štrajkali, zopet šli na delo. Naffloma Jo nmrl 60ietni L e- nart Saraneoiz Vermelijana v Istri. Delal je v kamnolomih v Ron-kih na Goriškem. Pri jedi ga je zadela kap. teki v Zagrebu nastanjeni nameravajo izdajati svoj časopis, ki bo politično-ekonomski in tednik. Poroka. Dne 30. t. m. se poroči v Temešvaru g. Martin Gantar, o in kr. major v pešpolku št. 29 z gdč. Z o f i j o, hčerko vdove Konstantina Markov] ča-Sidonij a. čestitamo! ■ požara I. dri. gimnazijo se nam Še poroča: Gasilno in reševalno društvo je bilo ob l/2b. uri zjutraj obveščeno, da gore nekje smeti pri gimnaziji. Prišedši na lice mesta vidi načelnik, da je nevarnost za poslopje posebno velika za strešni stol. Ker je pa bilo malo gasilcev, dal je takoj z dvema streloma z grada še druge sklicati. Med tem napeljejo prve dve cevi po stopnjicah, a vsled preobilega in gostega dima ni bilo mogoče do I. nadstropja prodreti. Moralo se je s lestvami z dvoriščne strani skozi okna vdreti, ter najprvo vse odpreti, da se dim razkadi. Bilo je pa težavno delo, ker je bilo nekaj gasilcev od prodiranja lip ranjenih. Vedelo se še ni, kje aa pravzaprav gori. Med tem pride drugi oddelek a veliko lestvo, m jo takoj postavi do drugega nadstropja, kjer je vešbaleo Daz razbil okno, in z načelnikom Striceliem vdrl v sobo polno dima. Ko so se vrata ne hodnik odprla, videlo se je, da gori vzpenjača za drva in premog, v celi višini poslopja. Zdaj se je šele zamoglo misliti na intenzivno gašenje. Tekom pol ure je bila nevarnost do drugega nadstropja odstranjena, a streha je Še gorela. Sicer je bila Čisto ločena od glavnega poslopja, vendar je pa, ko so gasiloi železna podstrešna vrata odprli, vdaril plamen kake 4 m iz podstrešja in gasilce po stopnicah navzdol porinil. Tudi tukaj je zmagala moč vodnega pritiska. Ogeu je bil pogašen, in vsaka nevarnost odstranjena Prijemal se je pa plamen tudi velikega strešnega stola a ni imel več moči nadaljevati svoje razdirajoče delo. Do 12 ure ostalo je nekaj gasilcev kot straža, potem, ko je bila sploh vsaka nevarnost odstranjena so tudi ti odšli. •las iz občinstva. Minole dni, ko je po ljubljanskih ulicah pihal močan veter, se je izkazalo, kako nujno je potreben primeren voz za odvažanje smeti oziroma preuredba vsega tega higijenično pomembnega posla. Ko je pihal veter, je odnašal cele oblake smeti z voza. Zaklalo se je mestni klavnici ljubljanski od 12. do vštevši 19 aprila 69 volov, 8 krav, 5 bikov, 166 prašičev, 151 telet, 29 koŠtrunov in koadov in 234 kozličkov ; zaklane živine se je vpeljalo 2 prašiča, 92 telet in 416 kg mesa. „Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri popoldne v kinematografu „Edisonu, Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropaw in sicer pri predstavah ob 4., 5,6., 7., in 8. zvečer. Nedeljska kronika. Včeraj popoldne se je 281etni hlapec Jakob Poglič prepiral s svojim gospodarjem radi plačila. Ker se mu ni vse po volji izšlo, postal je silovit in ga je morala policija dati pod ključ radi hogokletstva. — Na Žabjaku je neki slikar v pijanosti nadlegoval mimo idoee; ker se ni nihče zanj zmenil, je v jezi razbil pri nekem čevljarju izložbeno okno. Prisedsemu policijskemu stražniku se je ustavil, se vrgel na tla ter ga hotel vgrizniti v roko. Šele ko je prišel na pomoč drugi stražnik, ga je bilo mogoče spraviti na varno. — V neki gostilni na Sv. Jakoba trgu je neki vojak 27. pešpolka tako razgrajal in zbijal z vrčki, da je morala priti na pomoč policija. — Opolnoči je hotel iti v frančiškansko cerkev 341etni delavec Jakob Porenta iz Podgorice. Ke* so bila vrata zaprta, je začel s pestjo po njih razbijati. Ko ga je policija hotela odstraniti, se je ustavil in se šele pomiril, ko se mu je dopovedalo, da je ponoči cerkev zaprta. — V pijanosti je padel ponoči v jarek za Wettachovo vilo samski 271etni čevljarski pomočnik Ivan Škerjanc iz Borčeč na Hrvaškem in se je na glavi težko poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — V neko gostilno na Radeckega cesti je prišla včeraj Marija Štrig-ljeva roj. 1884 v Lokah pri Zidanem mostu in rekla gostilničarki, da jo je poslal neki njen gost, ki se nahaja v bolnici, da naj mu pošlje jedi in pijače za 2 K. Štrigljeva je res dobila zahtevano. Ko se je pa pozneje gostilničarka pri bolniku povprašala, če je poslano dob i l,se je pojasnilo, da je Štrigljeva jed in pijačo doma použila. Strigljevo, ki je znana go-ljnfiea, je policija izsledila in dala v zapor. Poskusen samomor. V neki gostilni v Kolodvorskih ulicah se je snoči nastanil betonski delavec Ko-tosz Sandor, rodom iz Ogrskega. Spal je do 9. zvečer. Ko je slišal v gostilni madžarsko petje, je vstal in prišel v gostilno. Ko je pa šel iz gostilne, so grn zasledovali neki njegovi sovražniki, 8 katerimi je delal na Reki.San-dor je bežal pred njimi na Ambrožev trg, kjer je videl policijskega stražnika, kateremu se je pa izognil in se skril na neko dvorišče. Ker je slišal za seboj še vedno glasove sovražnikov, se je končno iz strahu zabodel z nožem v levo stran prsi in si prere-zal žile na levi roki. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je na tukajšnji južni kolodvor pripeljalo iz Amerike 47 Slovencev in 53 Hrvatov. Izgubljene in najdene reči. Matilda Mašičeva, kuharica, je izgubila črni dežnik s krivo palico. — Josipina Globelnikova je izgubila dva bela ovratnika s sivimi črtami, vredna 3 K. — Josip Omerza, uradnik, je izgubil zlat zaročni prstan, vreden 40 K. — Služkinja Antonija Pešec je izgubila denarnico z večjo svoto denarja. — Našel je Ludvik Kranjec, ključavničarski vajenec, zlat prstan. — Frančiška Vehovec je našla črno denarnico z manjšo svoto denarja. — Gospa dr. vitez Bleiwei-sova je nala krtačo za obleko. — Izgubili so se stavbni načrti na poti po Starem trgu, Mestnem trgu, Stritarjevih ulicah in Sv. Petra cesti. Oddajo naj se pri tvrdki Lehner na Du- najski cesti štev. 60. — Izgubil je nekdo na potu od dunajske do dolenjske mitnice znesek 50 K. Pošteni najditelj naj ga proti nagradi odda na Kongresnem trgu št. 13. Drobne novice. — Poplave v Moskvi Moskva je skoraj pod vodo. Voda sega do zidovja Kremlja ter pokriva že poulične svetilke. Ker pa je sedaj tudi električna naprava pod vodo, n: v celem mestu luči. Vsi dohodi v mesto so preplavljeni, da ne more nihče v mesto. Prebivalci so v hudem strahu. — Is dežele lepih čednosti. V DraŽdanih so zaprli bivšega vzgojitelja pri knezu Eelenburgu, dr. Harsta zaradi homoseksualnosti. — Nemški cesar v Albaniji Z otoka Korfn se je pripeljal nemški cesar v Albanijo, kjer je obiskal sultanovega zastopnika Turkan paš . ter mu je vojaštvo ondotne garnizije pripravilo parado. — Dunajska elektrarna je vrgla v preteklem poslovnem letu mestni obč-ni čistega dobička skoraj 4 milijone K. Telefonska in brzojavna poročila. Ministrski predsednic pri cesarju. Dunaj, 27. aprila. Cesar je v soboto zvečer sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona B e o k a. Avdijenca je bi'a zelo kratka. Včeraj je bil baron Beck zopet v avdijenci pri cesarju. Ta avdijenca, v kateri je Baok poročal o političnem položaju, je trajala poldrugo uro. Ministrski svet. Dunaj, 27. aprila. Danes popoldne ob 1. je imel ministrski svet sejo, da reši Še nekatere formalnosti glede imenovanja gališkega namestnika. Za kongres trgovinskih zbornic. Dana]« 27. aprila. Trgovinski minister dr. Fiedler je dovolil 20.000 kron kot podporo za prireditev kongresa trgovinskih zbornic v Pragi. Imenovanje gališkega namestnika. Dunaj, 27. aprila. Uradni list „Wiener Zeitung" priobči jutri imenovanje dr. Boorzinskega za gališkega namestnika. Dr Bo brzinski je prvi namestnik v Galioiji, Ki ni plemenit aš. Hrvaški ban na Dunaju DnnzJ, 27. aprila. Ban baron Rauch je dospel semkaj in bil danes dopoldne sprejet od cesarja v posebni avdijenci. V avdijenci, ki je trajala eno uro, je baron Rauch poročal cesarju o položaju na Hrvaškem. Po avdijenci je Rauch konferiral z ministrom za zunanja dela baronom Aehr enthalom. Hrv8šzi sabor sklican. Dunaj, 27. aprila. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, bo hrvaški sabor zopet sklican začetkom meseca m a j a. Staroeeški zaupni shod. Praga, 27. aprila. Na včerajšnjem zaupnem shodu staroSeske stranke se je razpravljalo tudi o jezikovnem vprašanju. Sprejela se je rezolucija, v kateri se protestuje proti nemškim pretenzijam ter se zahteva, da se jezikovno vprašanje reši v smislu programa staročeŠke stranke. Proces Polonyi-Lengyel. BndimpeŠtSf 27. aprila. Danes se je pričela obravnava o tožbi bivšega pravosodnega ministra P o 1 o -n y i j a proti poslancu Zoltanu L e n-gvelu radi obrekovanja. Naval občinstva k tej obravnavi je ogromen. P o 1 o n y i je prišel k razpravi brez zastopnika, L e d g v e 1 a pa zagovarja odvetnik B a k o n y i. Nasi zopet izvoljen za posUnca. Trapanl, 27. aprila. Bivši italijanski naučni minister Nasi, ki ga je nedavno tega obsodilo državno sodišče radi poneverjenja, v več mesečno ječo, je bil tu zopet izvoljen za poslanca. Dobil je 3000 glasov, njegov protikandidat, ki so ga postavili socialisti, pa samo 600. Clemenoeau na Angleškem. Pariz p 27. aprila. Ministrski predsednik Olemenoeauje odpotoval v London, da se udeleži pogreba bivšega angleškega premier ministra O a m pb e 11-B annermana. Spremlja ga minister zunaj nih poslov P i o h o n. S Portugalskega. Llsabona 27. aprila. Včeraj je bil v katedrali rekvijem za pokojnim kraljem in prestolonaslednikom. Kralj Manuel je to pot prvič zapustil svojo palačo. Vse ulice v bližini katedrale pa do kraljevega dvorca so bile zaprte. V te ulioe ni smel nihče, ki ni imel posebne legitimacije. Kralj Manuel ae je pripeljal v oerkev s svojo rodbino v zaprtem vozu, ki ga je spremljal en konjeniški polk. Li-sabonski civilni guverner je izdal na prebivalstvo ukaz, da mora do 15. maja izročiti oblastvom vse orožje. Ustnica uredništva. Gosp. I Šega v Radovljici: Potrjujemo, da niste v nobeni zvezi z našo notico o volitv' krajnega šolskega sveta v Radovljici. Zahvala. Preblsgorodni gospod Robert KoUmann, vele tržeč v Ljubljani je daroval ob smrti svojega očeta, nam nepozabnega rojaka g. Frana Koli-manna, podpisanemu gasilnemu društvu 250 K. Za ta velikodušni dar, ki nam bo služil v pokritje premnogih izdatkov za novi gasilni dom, se društvo najiskrenejše zahvaljuje. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah dne 23. aprila 1908. V. Zavrl Iv. Avsenik tajnik. načelnik. Dva dabra 1130 3 Proti zoboboiu m gnilobi zot izborno d.luj. dobre man« antiseptična Melusine ustna in zobna voda U utrdi dlesno in od«triur»JuJc ne prijetno ispo is ust« t steUlenlea s navodom t K, BI gorodnemu gospodu m* l^ev*tiUu. lekarnarju v Ljubljani. Vasa izborna Melnsme ostna m 20Dna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo Dovolim, da to javno oznanite, ker jo res hvale vredno. Leopold aangl, mestni tajnik. Metlika, 84. aprila 1906. Dež. isk&rna 1C1L Lnutsk* T Ljubljani* Rssljivs usti it. 1 s les covcitgrajenega Frmc Joftofovssar i^lbil moart^ 26 17 za veliko in malo delo aa Sprejmeta tako) Delo je stalno. _J. N. POTOĆMK v Eamnlhn Gostilni pri „Bobenčku" aa Glin ca h it- 20 ob dižavni oe^ti in na ogaiu no\ e ceste v Rožno dolino, 80 Odda 8 L junijem t 1. v najem Prostorni, novi restavracijski in stranski prostori, velik star kostanjev vrt. Naprodaj Jo tudi več pripravnih stavbnih parcel Več se izve na Glincah it 37 pri Ljubljani. 1462-3 Prostovoljna prodaja! Posestvo Šivilja aa tabaj sprejmejo pri A. Sfngor, Gospoeke ulica it. 4. 1492 HeteorolosiCno poročilo. Višina nad morjem 206. Srednji tiacni tlak 736 9 **tm. v Pudobu na Notranjskem, katero obsega enonadstropno niso, ob deželni jako prometni oebti, v kateri se nabaja že mnogo let dobro obiskovana gostilna, kovačija, kolarnioa, prostoren obokan hlev gostilniški in sadni vrt, nekaj njiv in 8 oralov gozda, se radi odsotnosti lastnika pod ugodnimi pogoji prodaj event. odda v najem. 1316—3 Natančnejša pojasnila dajeta gg. Ivan Vigele in Ivan Kandare v Danab, p Stari trg pri Rakeka H JI Pozor! Kavarna ,Leon' V Ljubljani m 17 na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo vso noč odprto. Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-o o trični klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Leo in Fanl Pogačnik. K J Jy(oderci I 1128-5 v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — Pianyete peresa ij je^la, trakove, vrvice itd. ima v največji ijbiri vedno v 3alogi P. Ma&dić, JLjubljana, Prešernove ul. 7. Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novaković K Telelon U. 244. L, j VM.t>l J** 1TL*1 Telefon it 244. Lastniki vinogradov na otoku BraČu in v Makarskom primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domaČi tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah. i,io 14 - Ceniki in vzorci poštnine prosto. - aprila I Cas opazovanja Stanje t barometra v mm 1 Temperatura v C° Vetrovi Nebo 25. 9. zv. 729 8 85 si. zahod del. jasno 26. • 7.zj. 2. pop. 729*4 7304 71 13 4 brezvetr. si. j vzhod dež oblačno w 9. zv. 733-8 hI sr. svzhod m 27 » 7. zj. 2. pop. 7366 735-1 31 120 sr. jzahod slab jug m jasno Srednja včrajšnja in predvčerajšnja temperatura: 10-7 ram in 86' mm; norm i3 3°in 11*4°. Padavina v 24 urah 5*4( mm in 27.4 mm. Zahvala. Povodom smrti naše nepozabne, predobre mamice, gospe Marije Jezeršek zasebnice smo prejeli od prijateljev in znancev od blizu in daleč tako ganljivih izrazov pravega sožalja in sočutja, da se vsakemu posebej ne moremo zahvaliti. Dovoljujemo se torej tem potom izreči najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo gospodu dr. Globočniku za zdravniško pomoč, gg. darovateljem prekrasnih vencev, gg. pevcem za lepo, v srce segajoče petje in naposled vsem onim, ki so rajnico spremili k večnemu počitku. V Kranju, dne 25. aprila 1908, t Froncesco Piccoli m. ComNoiio je danes po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, preminila. Globoke žalosti potrti naznanjajo podpisani, tudi v imenu ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem vest o nenadomestni izgubi. Pokojnično truplo se bo prepeljalo v ponedeljek, 27. t. m. ob polu 11. dopoldne iz kapele pri Sv. Justu na pokopališče pri Sv. Ani v Trstu. V občini Šmihel pri Št Petni na Krasu namerava gospod župnik Karal Lenassi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti tovarno za portland-cement in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo. Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in pre skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že zvršeni Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9.—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432-6 Županstvo občine Šmi el. V Trsta, dne 24. aprila 1908. 149 Gabrlel Piccoli, lekarnar, soprog. — Lottina, dr. Gabriel, Anto-nietta in Marija Piccoli, otroci. — Angiolamaria, sneha. (Namesto vsakega posebnega obvestila ) Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno 1004-32 O. Bernatovlč „Angleško skladišče oblek" - v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. z 1494 Žalujoči ostali. Proda se radi opustitve gostilne vsa gfO-stilni&ka in kuhinjska oprava ter nekaj pristnega CViČka. 1466-3 Natančnejše se izve v restavraciji „Perles", Prešernove ulice. Proda se dobro ohranjeno nsko kolo 1497- 1 pes prepelica! Pojasnila" daje J. Cvirn, naduČitelj v Veliki Dolini! Dolenjsko. Kuharica izurjena v gospodinjstvu, želi vstopiti v slnibo k orožnikom ali kaki družini. Vzame pa tudi gostilno v najem ali na račun. Naslov pod šifro „Bolfša prihodnje s t" poste restante Luće pri Ljubnem, Sp Štajerskoj Savinska dolina. 149 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze globokega sočutja in tolažbo ob prebridki izgubi nepozabnega soproga in iskrenoljubljenega očeta, ozir. tasta, gospoda Ivana Rupnika nadućitelja v Leskovcu pri Krškem izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Zlasti se zahvaljujemo prečast. g. dekanu Schweigerju za tolažbo ob smrtni uri, preblag, g. c. kr. vlad. svet, Tekavčiču, c. kr. sod. svetniku Juvančiču in vsemu uradništvu in meščanstvu krškemu, t. kr. okr. šolskemu nadzorniku Ljud. Stiasnvju, županu dr. Romihu, vsemu učiteljstvu krškega in brežkega okraja, slavni požan.i brambi leskovški in sploh vsem, ki so v tako častnem številu spremili dragega rajnika k večnemu počitku. Dalje se zahvaljujemu gg. krškim pevcem za lepo in ganljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu, vsem darovalcem krasnih vencev, posebno Pedagoškemu društvu, okrajni in centralni posojilnici krški, kraj-nemu šol. svetu in učiteljsku tukajšnje in krške šole ter nadučitelju gosp. Ivanu Malnariču za ganljivi nagrobni govor. V Leskovcc pri Krškem, dne 26. aprila 1908. a Ferdo Primožič mizarski mojster 1220-4 tjiibljana, jCitšerjeve ulice štev. 5. Izdeluje vss stavbna in pohištvena dela, oprave gostilen, hotelov in prodajaInic. — Načvti in proračuni brezplačno — Preskrbuje vse vrste parketov m deščic za tla, njih polaganje in vošcenje, kakor tudi popravo starih in snaženje o o o o o stanovanj tu in na deželi. o o o o o Prodaja in pošilja tudi po pošti domače voščilo (kuhani vosek). Solidno delo, točna in cena postrežba. Žalujoči rodbini Rupnikova in plem. Holoaoerieva. ribica in likatnica (z motornim obratom) C. j. Hiiann o Llub 4 90- 11 i. Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkai. Perilo se j^Ko uernje Zmerne cene. Parilo kakor najo- podružnica » spuetu. Ljubljanska kreditna tanka v Ljubljani podružnica v ceioocu. *»«*. »>.w.i«. K b,ooo.ooo. StriUrieie »"«> «ev. 2. ^ZEZln****' ~ nrluoroe« *rel»«Mje glavni dobitek Stritarjeve nlice štev. 2. priporoča promese na 3% sem. kred. srečke II. em. po K 5a50 promese na 3 zem kred. srečke I. em. po K 5°— promese na 4% ogrske hlpotečne arečke po K 4'— promesal na ogrske premijske arečke oela po K 12'— polovico K 7 •Vleg-e na 3cXLJl£lce ixx na telccdl ra.6ia.33. obrestuje p>o ^=72% m 5 nia'a 15. 15. ii ii fond nc aoo.' eo, lavni ciobBtek K 6 v.eaoo ^ 90,000 99 ii ^1 «1—47 56