StranJ6__________ANGELČEK__________Leto 30
J.B. Bogomil
Pri viru učenosti.
Šjudje so govorili, da je preveč mraz, dfc bi snežilo. Res je burja nekaj sitnarila akrog oglov, in sneg ie bil menda res tako neumen, da se je bal burje.
Toliko je pa res, da je liste dni zunaj zeblo, v Koroščevi hiši je bUo pa toplo. ]n samo na toplem, v hiši pri stari materi, se je držala tiste mrzle dni Koroščeva Anica. V šolo še ni hodila, ker je bila še premlada. AH tako oddaljen pa že tudi ni bil več tisti čas, ko bo hodila s torbico na rami tja v tisto hišo, kjer tek6 studenci učenosti. Samo letošnjo zimo bo še takole postajala in posedala doma, potem pa nič več.
Ker so stara mati žcleli, da bi bila Anica v šoli med prvimi, zato so ji kupili tislo knjigo, iz katere izvirajo studenci učenosti. Pravijo ji »Abe-cednik«. Saj jo poznate, in upamo, da niste preveč skregani z njo. Malo dolgčas vam pa jc znabili včasih, kardar jo gledate? Če bi bile v njej same slike, bi že bilo. SHke, da, slike, to je nekaj za mlado okol AH tistc kljuke in krevlje, tiste pike in črie — tisto je pa pusto, pravitc? Ali kaj, ko pa brez teh črt in kljuik nikamor ne prideš naprej ne v branju ne v pisanju ne v računstvu. Moraš se jim priučiti, ne pomaga nič.
Koroščeva Anica je pa kar sama sllila v abe-cednik. Kolikokrat jo je zraotil mucek, ki bi se bil rad malo potrgal z njo, kolikokrat zbegala sinica, ki je prišla skozi okno gledat, kaj dela v sobi Anica — pa vselej se je spet spomnila abecednika in podob
Leto 30_________ANGELCEK________Stran 17
|t=®=EJF—Sn5"|c=gt=T|ri=®=i| i—(5=31
^H1             '        ' Wrfi  T
h-    ^         •¦-¦¦-¦
»Mati, kaj pa  tole?«
Slran 18                  ANGELČEK                  Leto 30
v njem: malo umazane so že bile in papir že tudi .   precej    razkuzman.   Ali nič! Rada ga je le imela in tem rajši, čim bolj je lezel narazen.
»Mati, kaj pa tole?« neštetokrat je lako vpra-šala, in stara mati so ji tudi neštetokral to in ono po-trpežljivo pojasnili. Seveda, vse še ni šlo lahko v mlado glavo, ker je bilo še obiJo drugega, čisto zmtt-šanega blaga v nji. Ali vendar, ko je Anica jeseni presiopila šolski prag, so bile prve teiave že pre-stane, prve in najgrenkejše kapljice učenosti že po-slajene, in Anica je rastla in napredovala v znanju in učenosti kakor spomladi žito, ko ga ogrejujo prv: solnčni žarki.