Pošlnina plačana v gotovini
ILUSTROVANI LIST ZA MESTO
N DEŽELO
DRUŽINSKI TEDNIK
Ufo Vlil.
Ljubljana, 8. oktobra 1936
Slev. 40.
Uhaja vsak Četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrše?a cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. ačun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din. za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov v Ameriki 2*/j dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko«
davek
Daleč za nami je že poletje, daleč •epi solnžni dnevi. Zima je prišla v deželo, in morali smo se marsičesa spomniti, predvsem smo pa morali Pogledati v kleti, če nam je ostalo še ^aj premoga in drv.
To 6eveda ni pri vseli enako. Marsikdo je stokrat odšel v klet — in stokrat ugotovil, da je prazna. Stokrat bi se lahko zatekel k trgovcu s kurivom, pa bi se prav tolikokrat vrnil praznih rok, zakaj današnji dan ne da nihče več na upanje. Denarja Pa ti reveži nimajo... Še drv si ne morejo kupiti, obleči ne morejo ne sebe ne otrok, obuti kakopak tudi ne.
Tako je pač. Mnogi se že vesele smučanja, mnogi sanjajo o novih obesah, premnogi pa premišljujejo, a
vendar ne morejo domisliti, kako m pretolkli zimo s svojo borno deco vred. Poglejmo malo v predmestja; '•denimo v ljubljanska predmestja, pa tudi v sann beli Ljubljani ne bo drugače. Našli bomo premnogo ljudi, 11 ne zaslužijo ničesar, ki nimajo skorje kruha in ki so obsojeni, da fPrejmejo iz dobrih rok pomoč zase m za svojo deco.
Sneg se-je že vsul, zlasti ponoči je Prav hladno... Na vogalu boš srečal otroka, ki ho iztezal roko in prosil
miloščine,
Pred nekaj dnevi sem srečal pred vrati javne kuhinje siromašno ue-kletce. Drhtela je po vsem životu, mraz ji je stresal vse ude... Bosopeta je iztezala desnico, a le redki so bili, Kr so j:i stisnili pol dinarja v roko, se redkejši, ki so ji darovali dinar.
Videl sem jo prvi dan, srečal sem Jo drugi dan, potlej je ni bilo več. “remraz je postalo. Promraz celo otroku, ki mu je malti bolna, in ki mora prositi...
Pa ne samo ta otrok, ne 6amo ta nebogljena sirota... Joj, koliko jih je še po cestah, koliko iztegnjenih velih m koščenih desnic...
Nedavno je potrkalo na mola vrata ^'Cobno dekletce. Z bratcem je prišla. Njej je bilo morda kakšnih deset let, bledikavemu fantiču morda enajst, pozdravila sta me, potlej mi je pa dekletce izročilo listek papirja, popihan z okorno roko:
Spoštovana milosfiva.
Ponižno Jih prosim, ako mi morete Podariti kako malenkost, bodisi v živilih a,» Če Je mogoče v denarju, da bom roogia otrokom kupiti za Jesti, ker nimamo nobene stvari. Prosim naj se usmilijo uboge družine. Milostiva, prosimo ponižno, če imajo mogoče katero staro odejo, ker smo v slabi baraki, nas zebe ker nimamo nobene odeje, posebno zdaj, nimamo nobenih stvari za odeti nas zebe. Prosim, usmilite se nas in nam pomagajte.
Bog plačaj stotero!
Stvar me je zanimala. Povprašal ®em to in ono, pa mi je dekletce med drugim povedalo, da je oče bolan, da leži z želodčno rano v bolnišnici... Doma, v baraki, ki vanjo od vseh ®fl'ani piha, je ostala mati s štirimi pviči. Z njima, s triletnim bratcem 1,1 z enim, ki mu je komaj osemnajst JJic&ccev.
Revščina! Oče leži z rano na želodi u v bolnišnici, mati ne more pu-Kljti otrok samih, na zaslužek še misliti ne sme Dva otroka sta šla zdoma, v veliki svet, v Ljubljano, da od dobrih ljudi izprosita nekaj za lačne želodce in nekaj za premražene ude. Prvega dne, to je bilo takrat, ko sta Prišla k meni, sta naprosjačila reci !u niši štiri in pol dinarje.
To je samo primer, ki sem se ga Pravkar spomnil. Prepričan sem, da “i sleherna gospodinja, ki je ves dan doma in ki mora stokrat na dan odpirati vrata, umila povedati še mar-®*kaj o tem. mnogo več ko jaz... zdaj, 60 postali dnevi kratki, ko ljudje ni,uajo več zaslužka, ko pritiska IT1raz,„
Vsi vemo, vsi smo prepričani, da ■te treba pomagati. Mislim, da ni med Hami človeka, ki bi ne hotel prispevati za pomoč onim, ki jim je res 'reba datii... Važno ie le to. kako bo-iiio tem siromakom resnično pomagali. kako bomo to pomoč pravilno 0rganizirali.
Čital sem poziv socialnega urada mestnega magistrata. Magistrat trka Pa naša dobra srca. Po hišah name-rava zbirati denar, pobirati namerava prostovoljni davek. Po sobah bi ?/* naj plačevali, po številu name-S(encev po številu poslovnih prosto-r°v in tako dalje.
. ?di se mi, da je ta način nepravi-jPP- Zlasti mislim, da ni prav, po-Piratj miloščino za siromake v obliki Pakakšnega davka, najsi bo stokrat Proetovolien. Poznam več ljudi, ki so Se odločili, da v tej obliki ne bode
Slozgled po svefn
Herman Wendel in Julij Gombos
Ob smrti velikega Jugoslovanskega prijatelja. — Mož, ki je onemogočil Karlov puč. — Zastoj na spanskem.
Za frankom in goldinarjem lira in češka krona
Ljubljana, 7. okt.
Skoraj isti dan sta umrla dva moža, ki ju ni sicer prav nič družilo, da ju imenujemo v isti sapi; morda drug drugega niti poznala nista. Nemški publicist Herman Wendel, naš iskreni prijatelj in tolmač naših šeg in običajev, pa tudi političnih bojev in ciljev, je prvi — Julij Gombos, predsednik ogrske vlade, je drugi.
Malo je Jugoslavija imela na tujem ljudi, ki bi s tolikšno lju-I beznijo in s srčno kulturo. pisali | o njej in njenem narodu kakor | pokojni Wendel. Saj je o njej iz-j dal nič manj ko dvanajst knjig! j Najbrže je celo med našim izo-1 braženstvom malo vrhov, ki bi i tako korenito poznali našo zgodo-! vino in narodoslovje, našo politi-[ ko in gospodarske razmere, ka-| kor ta ugledni rajhovski publicist.
! Pisal je o nas iz globoke notranje | potrebe, ker se mu je naše ljud-i stvo priljubilo in ker se je počutil pri nas kakor v svoji drugi domovini. če bi pisal samo zaradi denarja, bi bil najbrže obupal; saj mu je knjiga o »Jugoslovansko-evropskih vprašanjih« vrgla komaj 383 inflacijskih mark. (J. Dolenc v »Slovencu«.) Kako rad je imel Balkan, je dokazal tudi s tem, da se ie naučil srbohrvaščine in bolgarščine in prepotoval tako rekoč ves naš polotok; pa ne samo enkrat ali dvakrat!
Pokojni Wendel pa tudi sicer ni spadal v vrsto povprečnih Nemcev. Rojen v Metzu v Loreni, sredi med priseljenim nemškim uradništvom in vojaštvom in vkoreninjenim francoskim ljudstvom, je vzrasel tako rekoč, dvojezično in se je zgodaj naučil ceniti jezik in kulturo svojih sosedov. Tako se je pri vsaki priložnosti zavzemal za zbližanje med Nemci in Francozi; še celo leta 1916, ko je bilo nevarno le omeniti Francoza, se je upal zapisati: Naj ,živi nemško-fran-cosko zbližanje!
jtn.ii 9. oiitoora popoldne mineta dve leti, kar je padel od zločinskih krogel v Marseillu kralj Zedinitelj Aleksander I. Prav ob uri njegove smrti bodo njemu in njegovemu velikemu očetu, kralju Petru I. Osvoboditelju, odkrili v Parizu spomenik. Ob tragični obletnici se z jugoslovanskim narodom ves kulturni svet z žalostjo spominja velikega pokojnika. Slava kralju Zedinitelju!
priskočili bednim na pomoč, ker jim ne gre v račun, da bi morali plačevati prostovoljen davek.
Po mojem je ta davčna ideja zgrešena. Oglejmo ei druge, velike države! Mnogo se utegnemo naučita od njih — tam drugače zbirajo prostovoljne prispevke v dobrodelne namene. To z davkom ni prav, čeprav je komodno. Tako stvar, tako socialno zbirko je treba organizirati drugače. Miloščina za siromake, pomoč v bedi... vse to je stvar srca, davek pa le preveč- diši po dolžjiosti. Prostovoljna miloščina in davek sta sd različna ko noč in dan. Dovolj za danes; prihodnjič kaj več.	Haka
Umrl je na tujem, na Francoskem. Kot emigrant, star šele 52 let. Socialistu mu pod Hitlerjem ni bilo obstanka v domovini. Naj bo našemu dobremu prijatelju lahka tuja zemlja!
še mlajši, v 50. letu, je umrl v Monakovem predsednik ogrske vlade dr. Julij Gombos.
Z našega, jugoslovanskega stališča spada pokojnikovo najpomembnejše delo v dobo prvih povojnih let, ko je kot honvedski oficir v vsej naglici zbral nekaj čet in jih vrgel proti cesarju Karlu, ki je bil priletel na Ogrsko, meneč da si bo še najlažje priboril ogrsko krono. Da ni bilo takrat Gombosa, kdo ve, kako bi se bila končala poslednja habsburška pustolovščina!
Julij Gombos je bil predsednik ogrske vlade štiri leta in je prvi ogrski ministrski predsednik, ki je umrl v svoji funkciji. Zbolel je bil že pred pol leta za rakom na ledvicah; ker se je pridružila še huda uremija (zastrupitev s sečjo), krepkemu možu ni bilo več pomoči.
Pravijo,, da ostane ogrska notranja in zunanja politika tudi po Gombosevi smrti nespremenjena, t. j. naznotraj nacionalistična diktatura z ostjo proti narodnostnim manjšinam in proti skrajnemu, pa tudi zmernemu levičarstvu, navzven pa prijateljstvo z Italijo in Avstrijo, koketiranje z Nemčijo in hladna zapetost nasproti državam Male antante; os vse te politike je pa zahteva po reviziji mirovnih pogodb.
C&azlje šjpan&lze revolucije
V »Vremenu« beremo, kaj je pravi vzrok vojaškega upora, ki je rodil sedanjo državljansko vojno na španskem. Posebni poročevalec uglednega beograjskega dnevnika poroča namreč s španskega tole:
Pred revolucijo je imela dežela pod orožjem okoli 80.000 mož, med njimi 15.000 oficirjev, tako da je prišel po en častnik že na 4 do 5 vojakov. Nič manj absurdno ni bilo razmerje med oficirskim zborom in generaliteto: saj je štela španska armada 650 aktivnih generalov in 150 vpokojenih, ki so jih vsak trenutek lahko reaktivi-rali. Tako je prišel torej na vsakih 18 oficirjev ali na 100 mož en general!
Republikanska vlada je hotela odpraviti te vojaške grotesknosti, trčila je pa kajpada ob srdit odpor častniškega zbora in genera-litete. Večina španskih oficirjev izhaja iz plemiških in veleposestniških družin; s tem da so se uprli vladnim reformam, so hkratu branili tudi koristi svojega sloja.
španska armada je sestavljena večidel iz najemnikov, ker na španskem pred revolucijo niso poznali obvezne vojaške dolžnosti. Najemniki služijo v armadi po 10 do 20 let in jim je vojaščina stalen poklic. Zato jim seveda ni bilo pogodu, ko so slišali, da misli levičarska vlada omejiti izdatke za vojaštvo in skrčiti stalni kader najemnikov, po drugi strani pa uvesti splošno vojaško dolžnost; s tem bi zadela dve muhi na mah: zmanjšala bi vpliv najemniške armade in razbremenila državni proračun. Nezadovoljstvo med najemniki je bila voda na mlin oficirskih računov: na njihov poziv k uporu so se najemniški vojaki z veseljem odzvali.
Vse drugo je znano.
*
Boji na španskih bojiščih niso zastali, čeprav že nekaj dni ni
Blagodat
za
občutljivo
kožo
ELIDA TOALETNA MILA
Devalvacija (razvrednotenje) francoskega franka je povzročilo po vsem svetu pravcato revolucijo. Na levi strani slike vidimo prizor z zgodovinske seje francoske poslanske zbornice, ki je trajala nepretrgano 24 ur. Na predsedniškem odru je ves zamišljen sklonjen Herriot, na skrajni desnici (na stopnicah) stoji Blum. Desna slika je zgovorna priča zmede na londonski borzi po razvrednotenju franka.
vidnih uspehov na nobeni strani. Uporniki so bili rešili Alcazar in zavzeli Toledo; peščico vladnih m!lienikov, ki se niso o pravem času rešili iz ruševin trdnjave, so z ognjem prisilili, da so se vdali, nato so jih pa postrelili.
Zadnje dni so mnogo pisali o velikopotezni uporniški ofenzivi proti Madridu. Tudi mi smo prejšnji teden zapisali, da ni verjetno, da bi se prestolnica še dolgo držala. Toda vlada je bila v vsej naglici zbrala velika ojačenja in prešla v protinapad. Posrečilo se ji je vsaj, da je ustavila prodiranje upornikov. Ali bo ta njen negativni uspeh trajen, je težko prerokovati. Bržčas bo mraz ustavil vojaške operacije, še preden se bo kateri stranki posrečilo izsiliti kakšen večji uspeh.
Devalvacije...
Ko smo se prejšnji teden razgledovali po Svetu, smo videli med valutnimi devalvatorji samo Francijo, Holansko in Švico, t. j. tiste tri države evropske celine, ki so do zadnjega čuvale svoj valutni standard v njegovi najčistejši čistini. V teh kratkih dneh od prejšnjega torka sta se pa valutnim revolucionarjem pridružila še Italija in češkoslovaška: prva z devalvacijo za 41 °/<>, tako da je lira nasproti angleškemu funtu danes na istem kakor leta 1929., t. j. pred devalvacijo funta — Češkoslovaška pa za 16"/».
Vse druge države se trdovratno otepajo očitkov, da bi tudi one mislile na razvrednotenje svojega denarja. Ni dvoma, da mislijo iskreno; ali bo pri njihovih besedah obstalo, je pa druga. Saj so tudi Čehi govorili, da o devalvaciji njihove krone ne more biti govora — pa so jih dogodki kaj hitro prijeli za besedo. Pač bi pa skoraj smeli verjeti dr. Schachtu, guvernerju nemške narodne banke, ko je dejal, da Nemci ne pojdejo na devalvacijsko pot. Kajti med Nemčijo in Francijo pa Holandijo in Švico je velika razlika: ona je dolžniška država, te pa upniške. Z drugimi besedami: Nemci bi kot dolžniki samo izgubili, če bi marko razvrednotili, ker bi morali pač toliko več plačati svojim upnikom.
Za zdaj se zdi zanesljivo le to, da Jugoslavija dinarja ne bo razvrednotila. Seveda bo zato prisiljena preusmeriti svojo zunanjo trgovinsko politiko, če noče, da ji države z znižano valuto ne izpodmaknejo tal. Observer
 o-----------
Abesinije ni več
Po zasedbi Abesinije z italijanskimi četami se je okupaciji še zmerom trdovratno upiral južno-zahodni del dežele. Tam je imela svoj sedež tako imenovana gorska vlada (po kraju Gore). Zdaj pa poročajo Angleži, da je tudi njenega upora konec. Ras Imru, poveljnik te južnozahodne abesinske vojske in predsednik gorske vlade, je sprevidel, da se ne bo mogel več braniti, in je zbežal iz Abesmije. Angleži so mu dovolili zavetišče v svoji koloniji Ugandi.
Kronika preteklega tedna
Ženski kongres v Dubrovniku
»Ženska, hi stopi v javno življenje, mora ostati res ženska !“ Manifestacija za mir
1.	oktobra t. 1. s° je začel v dubrovniškem gledališču X. kongres mednarodne ženske zveze. Zborovanj ee je udeležilo 300 delegatk z vsega sveta, več sto delegatk pa se posebej iz Jugoslavije.
Kongres je otvorila predsedniea jugoslovanske ženske zveze ga. Leposla-va Petkovič. Navzočna je bila tudi zastopnica Nj. Vel. kraljice Marije, dvorna dama ga. Grujič in tudi mnogo predstavnikov oblasti. Na kongresu zborujejo velike pobornice ženskega gibanja: predsednica mednarodne ženske zveze lady Aberdeen (Anglija), državna podtajnica y francoskem prosvetnem ministrstvu ga. Bruns\viok, češka senatorka ga. Plaminkova in podpredsednice vseh narodnih ženskih zvez evropskih držav, USA, Kanade, Avstralije, Indije in Peruja.
Na prvem javnem delovnem sestanku zveze dne 2. t. m. ie predsednica ga. Aberdeen po prečitanju mnogoštevilnih brzojavk, došlih zvezi med zasedanjem v Dubrovniku, sporočila zborovalkam, da se je v času od 3. do 16. septembra t. 1. vršil v Bruslju veliki mirovni kongres. Takrat je mednarodna ženska zveza sestavila poročilo, ki se končuje z besedami: »Cim-prej naj se izvedejo velike mirovne manifestacije. Treba je napraviti čakra* za vselej konec krvavim obračunavanjem; treba je organizirati mir, kakor se organizira vojna.«
Dalje je predsednica prečitala brzojavke, nedavno poslane obema sovražnima taboroma na Španskem, brzojav-Jke, ki izzvenevajo v en sam klic po
zaščiti življenja brezmočnih španskih žena, otrok, ujetnikov in talcev.
Letošnji kongres mednarodne ženske zveze, ki hoče predvsem doseči 'stik med ženskim svetom iz raznih delov sveta, ne bo mogel prezreti perečih problemov, ki jih mora v času ogorčene borbe med diktaturo in demokracijo hočeš nočeš v veliki meri reševati tudi današnja ženska. Kakšno stališče bodo zavzele zborovalke do problema svetovnega miru, ni težko uganiti, saj so ženske izrazitejše pacifistke ko moški.
Kakšni so cilji v mednarodni zvezi včlanjenih organizacij in preko njih milijonov žensk vsega sveta, je najlepše povedala feministka ga. Bruns-\viekova, ministrica v Blumovi vladi:
»Ženske vsega sveta morajo imeti v svojem velikem boju iste cilje. To je, ženske moramo pomagati svojim vladam, kakor najbolje vemo in znamo. Boreč se za svoje pravice, moramo moškim dopovedati, da smo jim tovarišice in prijateljice, ne pa nasprotnice. S svojim delom jih moramo podpirati, in sicer predvsem v tem, česar sami ne zmorejo. Tri cilje imamo: doseči moramo enako pravico do iz-pbrazbe, enako pravico do dela in enake politične pravice za ženski in moški svet. Ženske same naj odločajo o tem, ali naj ostane ženska doma ali naj gre v življenje, na delo.«
Na koncu je ga. Brunsvvickova še pripomnila: »Ženska, ki stopi v javno življenje, mora ostati res ženska in delovati z vsem svojim ženskim temperamentom.«	(z)
Nacizem in komunizem
■ Odobritev posojil za sanacijo Mestne hranilnice. Na seji ljubljanskega mestnega sveta dne 2. t. m. je župan dr. Adlešič sporočil, da je vlada odobrila sklep mestnega sveta za najetje 30 milijonskega posojila in dovolila izdajo obveznic za 20 milijonov dinarjev. Oba sklepa bo mestna občina v najkrajšem času izvršila.
■■ Trgovinska pogajanja s Francijo. Najavljen je prihod francoskega trgovinskega ministra g. Kasti da v Beograd zaradi ureditve nekaterih važnih gosnodarakih vprašani. Vsled devalvacije (razvrednotenja) francoskega franka bo zlasti treba urediti boljši klirinški promet. Posebno pažnjo bo treba posvetiti tudi poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnošaiev, saj je v zadnjih mesecih jugoslovanski izvoz v Francijo občutno padel.
■ Tragična smrt slovenskega zdravnika v Zagrebu. 30. pr. m. si je v trenutni duševni zmedenosti končal mlado življenje dr. Fran Frlan. sin uglednega ljubljanskega odvetnika. Specializiral se ie nninrej za ginekologijo, nato za kirurgijo, zdaj ee je pa na kliniki prof. dr. Šercerja v Zagrebu ukvarjal z zdravljenjem ušesnih, vrat-|nih in nosnih bolezni. Šele 28 let stari zdravnik je živel v dobrih gmotnih razmerah: nrav te so mu na bile v oviro pri iskanju službe, ki si je je iskreno želel. Skoraj vsi njegovi siromašne jši kolegi so že imeli službe, on
je pa kot sin premožnih staršev ni mogel dobiti. Bržkone je to tudi glavni vzrok njegovega ©bunnega dejania.
■ Nemško-jugoslovanska trgovinska komisija, ki je bila ustanovljena s trgovinsko pogodim, se bo dne 10. L m. že tretjič »ešla. To pot se bo vršil sestanek v Dresdenu; razpravljali bodo o vseh perečih vprašanjih, ki zadevajo trgovinski promet med našo državo in Nemčijo. Nemčija je zadnie čase dokaj zavirala naš »voz. Omejila ie uvoz naše živine, perutnine in jajc, utemeljila je pa to omejitev z izredno nizkim tečajem marke pri nas. Tečaj klirinške marke se pri nas res ni bistveno spre nenil, in to kliub temu, da je bila naša trgovinska bilanca zaradi velikega uvoza iz Nemčije, za nas za Oknli 100 miliionov pasivna.
■ Devalvacija (razvrednotenje) valut zlatega bloka ne bo imela slabih posledic za naše gospodarstvo. Izjavo, ki jo je 30. pr. m. podal na seji upravnega od bo ra Narodne banke gu-
7awn'^ čir	r»«»3
Banka Banich
11, Rue Anber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 30G4-G4, Bruxelles: Holandija- št 1458-66. Ded. Dlenst: Francija št. 1117-94. Pariš: Luxem burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
tolaži, da bo ostal dinar zaenkrat stabilen. Za kakšne druge ukrepe še ni nobenega povoda, saj zavzemaio francoska. nizozemska in švicarska tržišča pri na« le 6 odstotkov skupne zunanje trgovine. Vendar je pričakovati, da bo valovanje svobodnih tečajev, ki povzroča našim izvoznikom mnogo preglavic, vendar kmalu rešeno z izenačenjem uradnih in zasebnih tečajev,
L Dražba bivšega Kendovega posestva na Bledu — potrjena. Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, ki je dne 24. avgusta t. 1. kupila na dražbi vse nepremičnine Kendovega imetja na Bledu, je izvršilno sodišče domaknilo vse izdražene nepremičnine za vsoto 23,400.000 dinarjev. Bivša lastnika Ivan in Marija Kenda pa sta se zoper domik pritožila na višjo instanco. Ivan Kenda je vložil še posebej tudi ugovor zoper odločbo prvega sodišča, ker mu ni priznalo kmečke zaščite. Okrožno sodišče v Linhliani ie zdaj razsodilo, da ee vloženim ugovorom ne ugodi. S tem je dražba končno potrjena, in je Zadružna gospodarska banka postala lastnica Bleda.
■ Redek slučaj — po zdravniško, čudež — po ljudski razlagi. Pred nekaj dnevi je 74letna kmetica Ana Šipo! iz Martincev blicu Belovara rodila zdravega fantička. 80 let stari otrokov oče je ves vesel in ponosen. Porodnico so obiskali mnogi zdravniki, .ned okoličani samimi pa je dogodek zbudil veliko senzacijo, posebno ker do zadnjega niti najbližnji sorodniki niso opazili, da je stara kmetica noseča.
je vzkliknil Winsion Churchill
bivši angleški minister,
ho je te dni predaval v Parizu
o človeški svobodi
(b.) Pariz, oktobra Francozi so ga povabili v Pariz, svojega starega prijatelja. Da jim bo govoril o »dediščini zahodnih demokracij«. In govoril jim je, s takim ognjem in svetim prepričanjem jim je govoril, da se nabito polna dvorana pariške duhovne elite skoraj ni mogla oddahniti od ploskanja.
»Današnji dan,« so bile prve Churchillove besede, ko se je predstavni večidel že znanemu mu poslušalstvu, »današnji dan imamo na svetu tri vrste narodov: narode, ki jih vladajo narodni socialisti; narode, ki jih vladajo boljševiki; in narode, ki se sami vladaj o.«
»Anglija in Francija sta najbolj zainteresirani pri narodih tretje vrste. Niti ene državljanske pravice ne poznamo v demokracijah^ za katero ne bi bili boljši možje, kakor smo mi, dali življenja na morišču ali na bojišču.«
Churchill je nato obširno govoril o svoboščinah, ki jih uživa državljan demokratskih držav, in povzel: »Francija, Anglija in Združene države bi 6e čutile hudo bedne, če bi na lepem prišle pod narodnosociali-etično ali komunistično oblast.«
»Kako naj bi mi, ki smo zrasli sredi svobode, prenesli, da nam zavežejo jerit in nataknejo nagobčnik? Da bi na vsakem oglu srečavali ovaduhe in vohune, prežeče celo na naše zasebne pogovore, in bili v oblasti tajne policije z vsemi njenimi agenti in kreaturami; da bi nas brez sodne preiskave zaprli ali internirali, ali pa zaradi doslej še neznanih hudodelstev gnali pred politično ali strankarsko 6odišče? Kako naj bi prenesli, da bi z nami ravnali kakor s šolarji, ko smo vendar odrasli ljudje; da bi nas na tucate in na tisoče gnali k paradam, da bomo marširali za takšno ali drugačno geslo; da bi gledali, kako zatirajo filozofe, učitelje in pisatelje, ali jih v koncentracijskih taboriščih trpinčijo na smrt; da bi bili slednjo uro prisiljeni skrivati naravno, normalno delovanje svojega razuma in dušiti utrip svojega srca?«
Da se to ne zgodi.« je končal Churchill, »morata Angliia in Franci ia ostati zaveznici; le tako bosta mogli odbiti vsak napad. Prav tako kakor sem rekel pred štirimi leti, rečem tudi danes: Bogu bodi hvala, da imamo francosko armado!«
*
Ta članek je bil pripravljen že za prejšnjo številko, a je zaradi pomanjkanja prostora moral izostati. Toda mi9li v njem so tako tehtne, Churchillove besede tako izklesane in snov, ki si jo je angleški državnik izbral za predavanje, tako elemen-tarno-lepa — človeška svoboda! — da se nam ne zdi vezana na čas. Zato emo se ob njej ustavili tudi mi, čeprav se prav dobro zavedamo, da spada l>eseda svoboda’ že lep čas v politični besednjak in čeprav se naš list z dnevno politiko ne ukvarja.	X.	k.
Pritlikavčeva kariera
.General*
Tom Pedenjčlovek. najmanjši človek na svetu Najsenzacionalnejša ameriška poroka
(n) Newyork, okt.
Ko je peljal John Stratton, skromni uradnik v Bridgeportu, svojo izvoljenko pred oltar, si je najbrže v mislih slikal miren in prijazen dom, kjer bo kraljevala njegova ženiea Betsy in mu podarila dvoje ali troje otročičev, drobcenih črvičev, ki naj bi mu polepšali življenje na stara leta. Najbrže pa ni sanjal o čudoviti usodi mladega Charlesa, prvega, ki je v njegovem zakonu zagledal luč sveta. Zakaj gotovo ni imel tako bujne domišljije, da bi prisodil svojemu otročiču dve važni odliki: da bo postal mliijonar in da bo najmanjši otrok na svetu ...
Ob rojstvu je tehtal Charles Slier-wood Stratton 3 in pol kile kakor drugi dojenčki. Do 6 meseca se je razvijal pravilno; potem ga je pa dohitela nesreča. Z 1 letom je tehtal mali Charles le 5 in četrt kile in ni zrasel do svojega desetega leta več ko do 60 cm. Šele pozneje se je »potegnil« in se zredil. Tedaj je tehtal 24 in pol kile in meril 85 cm. In čeprav tudi pozneje ni več rasel in ni pridobival teže, ni bilo niti sledu o kakšni telesni ali duševni bolezni.
Toda kaj je to koristilo malemu Charlesu! Njegovi starši so se ga sramovali. Njegovi bratje in sestre, vsi normalno rasli, so pri igrah odrivali tega »skaženega« bratca. Pritlikavček je ostal ujetnik v hiši svojih staršev in se niti na cesto ni upal.
Barnum pride...
Kmalu je pa prišla rešitev. Phineas T. Barnum, veliki ameriški »show-man«, ki si je nakupičil že celo premoženje s potujočim cirkusom, je prišel slučajno v Bridgeport. Barnum je bil eden od najpodjetnejših mož svoje dobe, mojster reklame, ali po ameriško: »ballyhoo«, ki zna s širokoustno in smotrno propagando navijati in privijati kar se da. Ko je zvedel o »čudežnem otroku«, je njegovemu očetu velikodušno ponudil 12 dolarjev mesečne »izposojnine« za malega Charlesa. Za Barnumovo genialnost jamči njegov zaslužek, saj je v tridesetih letih zaslužil z »generalom Tomom Thum-bom«, s Pedenjčlovekom, kakor je krstil malega Charlesa, več milijonov dolarjev.
Barnum je dobro vedel, kako je treba privabiti radovedno občinstvo. Pritlikavca je oblekel v brezhibnega gospoda, s frakom in svileno srajco, posadil mu je cilinder na glavo in mu potisnil v roke palico z zlatim držajem. In res je postal »general Tom Thumb« kmalu največja senzacija Bar-numovega cirkusa na Broadwayu. Milijoni radovednežev so drli v »American Museum«, da si ogledajo čudežnega otroka.
Kralji med gledalci
Ko je bilo najmanjšemu možu sveta 12 let, je prvikrat zapustil Ameriko. Barnum ga je namreč popeljal v London. Naročil je zanj majhno kočijo, najel tucat lakajev in tako dosegel, da si je celo mlada kraljica Viktorija želela videti čudežnega otroka. Belgijski kralj in poznejši angleški kralj Edvard VIL sta tudi hotela spoznati nenavadnega »generala« in pol milijona Londončanov se je trlo, da bi videli kralja liliputancev. Bila je grozovita gneča, ljudje so navalili na blagajno
Vsi so po krivem prerokovali...
...valutne katastrofe na Angleškem in v USA — katastrofe, ki jih ni bilo
V USA
?xtd devalvacij
Razvrednotenje je hudodelstvo!
»Angleži in, Japonci so se odrekli zlatemu standardu, ker so jih razmere k temu prisilile. Ce jih bodo združene države posnemale, se bo to zgodilo le zato, ker se njihov kongres (poslanska zbornica in senat, op. ur.) ne zna upreti -ahlevam kmetskega prebivalstva.
»Če bo kongres začel onegaviti z valuto, utegne trajati deset ali dvajset let, preden se bodo naše denarstvene razmere ustalile. Zgodovina nas uči, da je Hudodelstvo, devalvirati denar rato, da prideš do živega krizi cen, posledici nadnrodukrije...«
(»Washington Poste, dne 18. aprila 1933.)
Td Uta ftaoHcj
Blagostanje se vrača v USA
»Znamenja gospodarske _ obnove Združenih držav so presenetljiva: dohodki železnic so se v primeri z lanskim letom podvojili; produkcija električne sile je dosegla rekord; jekla smo pridobili toliko kakor že Sest let ne; cigaret smo izdelali za rekord vseh dosedanjih rekordov; vloge v
bankah naraščajo od dne do dne; industrijska podjetja dele mastne dividende; 400 milijonov dolarjev blagajniških državnih bonov (20 milijard din) je občinstvo v enem dnevu devetkrat podpisalo; in zlato se spet steka v federalne blagajne.
»Okoli 60 odstotkov narodnih dohodkov ima obliko mezd in plač. Vsega skup so plače in mezde vrgle 51 milijard dolarjev leta 1929. (ko še ni bilo krize, op. ur.) in 6aino 28 milijard leta 1933 (sredi krize, op.ur.). Letos bodo mezde in plače znesle nič manj ko 86 milijonov dolarjev.«
(>Lxterary Digeste, sept. 1936.)
Na AngleSkem
Pccd devalvacij
...je Macdonald prerokoval denarni polom...
»Če bi funt na lepem padel in se cene ne bi prilagodile mezdam in plačam, bi Anglija zpšla v isti položaj, kakor ie bila Nemčija, ko je funt stal milijarde in milijarde mark. Najbolj bi bil prizadet srednji stan, t. j. etan, ki ima skromne dohodke.«
(Izjava Ramsaya Maedonnlda, predsednika vlade nacionalne sloge, dne 27. avgusta 1931.)
...in Baldwin nezaslišano katastrofo
»Predobro se zavedam, da v sedanjem času, in sploh v katerikoli dobi ni katastrofe, ki bi jo mogli primerjati s polomom našega kredita.
Ta katastrofa ne bi zadela samo nas, temveč ves svet, saj gledajo po končani vojni v nas vsi enega izmed glavnih stebrov svetovne stabilnosti.«
(Izjava Stanleya Baldtvina, člana vlade nacionalne sloge, S. septembra 1931.)
Pet Ut futeHcj
Razvrednotenje valute je prineslo blagostanje
»V6i vemo, da je zgodovina zadnjih petih let zgodovina neprestanega naglega boljšanja v industriji, trgovini in na delovnem trgu. To kažejo nazorno in poučno vse statistike.
»Res da so pri tem razveseljivem razvoju igrale vlogo še druge okoliščine, kakor radikalno izravnanje državnega proračuna, nova carinska politika, vrnitev medsebojnega zaupanja. Toda na sploh smemo reči, da je kljub vsem prerokbam igrala pri vrnitvi blagostanja zjlo pomembno vlogo opustitev zlatega standarda.«
(»Daily Telegraph«, rondon, dne 2S. septembra 1936.)	(B.	0.)
in morala je nastopiti policija. Časniki so natisnili cele strani o igralskih 6P°" sobnostih ameriškega pritlikavca. Bar-num ga je namreč naučil neko pesmico, navadil ga je posnemati razne slavne može, n. pr. Napoleona in Shakespeara.	..	J
V istem poslopju, kjer je tedaj že* svoje velike uspehe »general Tofflp je razstavil svoja dela tudi znani slikar Haydon. Prvi teden je znašal njegov zaslužek 7 funtov, medtem ko ,!e Barnum zaslužil 750 funtov. V obudi je slikar izvršil samomor in zapush* listek z besedami: »Tisoči si hočejo ogledati pritlikavca, za moje slike se pa nihče ne zmeni. To je velika zm°" ta, ki je ne bi Angliji nikoli prisodil4
Pozneje je Charles prepotoval še vs0 Anglijo in Francijo. Ko 6e je vrnil V Ameriko, je bil že bogat. Kupil si je posestvo v svojem rojstnem kraju, se preselil tja in začel gojiti dirkalne konje. Zgraditi si je dal jahto in živet od tistih dob samo v svojo zabavo. Ta mali, bogati dvajsetletni mladenič ie postal najuglednejši meščan malega Bridgeporta.
Romantična ljubezenska zgodba
V letu 1856. je Barnum nenadejano izgubil vse svoje premoženje. Tedni je dokazal mali Charles svojo velikodušnost. Vrnil se je k Barnumu in P°j tovala sta znova po Ameriki in Evropi vse dotlej, dokler ni Barnum na novo obogatel. Nato se je Tom vrnil spe* domov.
Toda dolgo ni ostal sam. Lepega dne se je namreč zaljubil v malo, komaj 65 cm visoko Lavinio Warrenovo, dvajsetletno pritlikavko, ki je tedaj nastopala na Broadwayu. Toda Lavi-niji je bil bolj všeč njen partner »admiral« George Nutt. Bil je sicer večji od Toma, zato pa mlajši. Vsa Amerika je nestrpno pričakovala njene odločitve. Končno je pritlikavko orenia; gala slava novega oboževalca. Pa tudi njegova vztrajnost, njegovi velikanski brki, njegov odlični gosposki nastop in neizmerno bogastvo, so premotili žensko v njej. Privolila je v zakon.
Poroka malega para je bila ena naj-več-ih senzacij v Newyorku. Zooet s® ie ponujala Barnumu prilika, da dokaže svojo podjetnost. Prekosil je samega sebe, takšno reklamo je delal Mesece in mesece pred poroko so pisali časniki dolge stolpce o prioravah za poroko. Celo najnoveiše vesti o državljanski vojni med Unijo in južnim' državami so morale izostati, da so listi dobili prostora za imena poročnih gostov.
Poroka se ie vršila v zgodovinski cerkvi Grace-Enisoop.il, Parček je moral stati na visokem odru. da so ljudi® videli svoia ljubljenca. Cerkev je bila nabito polna in mnogo ljudi je v morečem vzdušju omedlelo. Ko sta se mlada zakonca peljala v hotel Metro; politan k poročnemu obedu, so morali ustaviti ves promet na Broadwayu, toliko je bilo zijal.
Lincoln čestita
Dva dni pozneje jima je čestital sam predsednik Lincoln v Washingto-nu. Na poročnem potovanju sta prišla tudi v London: tam jima je čestitala sama kraljica Viktorija. To je bil vrhunec Charlesove slave.
Amerika je od tistih dob nestrpno pričakovala srečnega dogodka, rojstva prvega otroka. Deset mesecev po poroki je pritlikavka povila zdravega dečka. Malček je tehtal čez leto dni komaj 2 in pol kile. a je kmalu poten' umrl. Morda bi bil še kdaj prekosil slavo svojih roditeljev, če bi ga ne bila smrt pobrala.
Takrat je spet začel Barnum razkazovati mlado in najmanišo zakonsko dvojico, to pot po Avstraliji, po Evropi in na Jutrovein. Postal je v tretje milijonar.
L. 1883. je Toma zadela kap. Lavinia ga je preživela za 36 let in ie umrla v revščini in bedi. Kaiti nikjer slava hitreje ne zatone kakor v Ameriki-
Pred smrtjo je samo še enkrat doživela bežen vzlet. L»ta 1918. je namreč igrala v prvem filmu, v katerem so nastopali sami pritlikavci. L«to dni no»neie ie umrla v mestecu Marion" (Ohio); tam se je za nar dolariev razkazovala v nekem potujočem cirkusu-D. Wre»tf>
3?ri obolenju
vsled prehlada, kakor pri hrinb nadalje pri trganju udov, bolečinah v bokih, pri glavo- in zobobolu, jemliemo Nibol tablete Bahovec. Toda tudi pri revmi, gihtd in išiasu ublažujejo bolečine.
Proti bolečinam vzemite tore! 50 danes Nibol tablete Bahovec. Zahtevajte v lekarnah izrecno prav® Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleivčieah 20 tablet Din 20—' ali 40 tablet Din 34-— z nani-go1’® proizvajalcu; Apoteka Mr. Bah°' vec. Ljubljana.
S. Br. 17816/35
ali psiaSajevaina kensedifa pred sodiščem
Santiago de Čile, sept. (■*■) Lekarnar Boris Nikolajevič Rušanov iz Vologde, daleč v notranjosti Rusije, je bil podedoval očetovo lekarno. Kupčija mu je cvetela, zlasti se e redil njegov mošnjiček s prodajo ■ tovarniških zdravil. Tako je mlademu . karnarju prišlo na misel, da bi sam izdeloval »specijalitete« in je zato izrabil^ sleherno priliko, da izve od starih ženic, ki so mu prinašale zelišča v nakup, kaj o skrivnostnih močeh raznih rastlin. Toda vee to mu še ni Pripomoglo do »velikega uspeha«.
STARI POGLAVAR
Nekega dne je naključje pripeljalo ? kraj potujoči cirkus z Indijanci, ■senzacija dneva je postal 110 let stari Poglavar. Ko so ga ljudje vpraševali, a't0 je dosegel tako častitljivo sla-ro6t’ ^ nemo v odgovor pokazal le zamaščeno mošnjo, v kateri je tičala vrečka z rumenimi in zelenimi kroglicami. Nihče razen podjetnega mladega lekarnarja se ni bog ve kaj zanimal za vsebino te vreoke. On je pa v okroglih stvarcah zaslutil pomlajevalno sredstvo in prosiil Indijanca za
recept. Možakar je imel dokaj smisla
za kupčijo in je bil voljan svojo skrivnost izdati za 60 rubljev. Za ta denar Je pa kupcu kar najveetnejše razložil recept in uporabo zdravila. Večkrat ](! PovdariL da dajejo rumene kroglice moč; zato jih je treba zaužiti zjutraj. , 'ene pa učinkujejo pomirjevalno, torej storiš najbolje, če jih použiješ zvečer, preden ležeš k počitku. Celo zdravljenje traja kakšnih 25 dni, učinki pa zaležejo često za več let. On sam niora seveda, spričo svoje visoke starosti, zauživati kroglice vsak dan.
Boris Rušanov je začel izdelovati n®vo epecijalileto. Krstil jo je za »Nosilko mladosti«. Odjem je presegel vsa njegova pričakovanja, v Tedaj je pa izbruhnila vojna in kon-ca'a svetoče trgovanje. Mladi lekarnar Je moral na bojišče. Z najpotrebnejši-|ni stvarmi je spravil v svoj tornister tudi zavitek indijanskih kroglic, toda Pozabil je vzeti še recept.
Ves čas vojne se je hrabro boril na bojišču, prestopil po vojni v vrste belogardistov ter se 1. 1923. kot brez-ioinec znašel na Kitajskem. Nova Rudija mu je bila preblizu, spomin na starega Indijanca ga je pa vabil v Južno Ameriko.
Tako je prišel v Talcahuana v notranjost čilske republike.
družba za dosego mladosti
Tudi tam se nista cedila med in mleko. Ko že dolgo ni bil užil ničesar toplega, se je odločil, da bo prodal svoje pomlajevalne kroglice. Ločitev °d tega poslednjega upanja za lastno starost mu je bila zelo težka, toda 00 dolarjev mu je utegnilo zagotoviti lePo bodočnost. Za manj denarja namreč ni hotel prodati čudežnih kroglic, lastnik neke garaže bi bil rad kupil pomlajevalno sredstvo, toda manjkalo lllu je potrebnega denarja. Rušanov ni Popustil in zdelo se je, da bo kupčija sPlavala po vodi. Ko že ni več mislil lla to, je prišel mož spet k njemu, Položil dogovorjeni znesek predenj in zahteval pomlajevalne kroglice. Nenadna odločitev je Borisa sicer osup-
vendar si je dejal, da se možu bržčas zdravje krha. Kupčije se je na vso moč razveselil, saj se mu je z 'Jenarjem odprla pot v novo žviljenje.
ljub velikemu veselju pa ni pozabil zadnjemu svojemu kupcu povedati kako "ai uporablja čudodelno zdravilo.
Lastnik garaže Juan Portos y Ne-Sfos pa ni sam zmogel velike vsote. Zadovoljil se je tudi s polovično pomladitvijo in poiskal družabnika za ^upčijo. Krčmar, ki je pri njem stano-rt& lPu Je poiovico potrebnega uarja, in dobil za to tudi polovico zdravila.
I ortos je odprl zavitek, zagledal v !eni dve stekleni cevki, in izročil kot iIavi Pošten jak eno krčmarju. Na le-arnarjevo navodilo ^je pa navdušeni pozabil. Krčmarju ni izročil j lovico rumenih in polovico zelenih oglic, temveč — kot se je pozneje kazalo — samo rumene, medtem ko sam obdržal zelene.
SALOMONSKA RAZSODBA
. 9 učinku rumenih kroglic na krčmarji' in zelenih na podjetnika, je razprav-s'ia sodišče. Oba, Portos in krčmar, J a tožila Rusanova za povrnitev kup-j "ie in povračilo škode, ker jima krog-tlf6	n‘so	Prav n‘® pomagale,
mveč škodovale. Stari krčmar ni bil o« zdravilni moči krepilnih (rumenih) Pn°?^C ter je dobil hud živčni napad, ^rtos pa odtlej sploh ni mogel več
Srečke drž, razredne loterije
I. rasr. 33. kola
(žrebanje 13. in 14. oktobra)
dobite pri
Jugoslavenski banki d. d.
_ Podružnica Ljubljana, Tyrševa cesta 7-9
delati, ker ga je neprestano moril spanec.
Sodnik je izrekel modro razsodbo. O povračiiu škode ni bilo kaj reči, zakaj dokazati se ni dalo, da bi spričo upoštevanja lekarnarjevih navodil lahko nastala kakšna škoda. Ker pa Rus ni mogel dokazati dejanske pomlajevalne učinkovitosti sredstva — saj številnih prič ni mogel povabiti iz svoje domovine — je bil obsojen na povračilo kupnine.
To mu ni bilo težko, zakaj brivnica in drogerija, ki si ju je s kupnino uredil, mu medtem donašata zvneče dolarjev.	(z)
Zbesnela vrtljiva vrata
(n.) Stockholm, sept. — V eni izmed naj večjih	stockholmskih
zgradb — v poslopju švedske narodne banke — imajo velika vrtljiva vrata posebne vrste; če se jih le dotakneš, se sproži skrit elektromotor in vrata se zavrte za pol obrata.
Ondan je pa hudomušna usoda hotela, da je odreklo iztikalo, ki vrata ustavi. Na nesrečo je takrat hotel skozi vrata neki rejen gospod. Siromak se je hočeš nočeš podil v krogu, kajti vrata so se vrtela kakor zakleta. Da bi skočil na piano, še misliti ni utegnil, zakaj hitrost vrtenja je bila prevelika, posebno za njegovo trebuš-nost.
Tako se je vrtil cele štiri minute; takrat šele je prišel naročeni strojnik in siromaka rešil iz neprostovoljnega vrtiljaka.
Zemljevid iz draguljev
(n.) Moskva, sept. — Leningrajska tovarna »Ruski samozvet« iz-gotavlja za pariško razstavo leta 1937. zemljevid sovjetske Rusije, sestavljen iz samih draguljev. Zemljevid bo meril nič manj ko 20 kvadratnih metrov. Pri delu je zaposlenih 375 strokovnjakov za sestavljanje mozaika, brusačev, graverjev, draguljarjev in veščih sestavljalcev dragotin. Uporabliajo vse mogoče žlahtne in polžlahtne kamne, ki jih dobe v ruskih rudnikih.
Mesta bodo na tem originalnem zemlievidu zaznamovana z rubini raznih velikosti. Dalje so z rubini označena tudi mesta s težko industrijo. Oni predeli, kier črpajo nafto, so pokriti s topazi, severno morsko pot pa sestavljajo sinji akvamarini.
Ko bo ta čudoviti zemljevid gotov, bo tehtal dve toni in bo pokrit z 2500 dragulji. Sestavljen bo iz 72 delov; zložili jih bodo pa šele v Parizu.
Ta svojevrstni zemljevid sovjetske Rusije bo pač ena izmed naj-večjih znamenitosti pariške svetovne razstave. Spravljen bo v posebnem odddelku ruskega paviljona, seveda pod strogim nadzorstvom.
Oko mrtvega dekleta vrnilo slepcu vid
(n.) Rim, sept. — Slavni italijanski kirurg profesor France-schetti je ondan presadil roženico z očesa neke umrle 191etne mla-
denke na oko nekemu slepcu. In glej: mož je spregledal!
Profesor je izjavil, da se ta izredno kočljiva operacija posreči le tedaj, če se presaditev izvrši z ženskega očesa na moško, ali narobe, ne pa z istospolnega vidila. Kajpada morata biti operi-rančeva mrežnica in njegov vidni živec popolnoma zdrava.
Človek, ki živi od lajanja
(n.) Bruselj, sept. — Na veleoriginalen način si služi denar neki Bruseljčan, mož, ki živi v pravem pomenu besede od lajanja. Preživlja se namreč na rovaš tistih gospodarjev psov, ki bi davek na svoje ljubljence radi spravili v žep.
Oni dan so namreč oblasti razglasile, da bo vsakdo, kdor prijavi gospodarja neobdavčenega psa, prejel za nagrado 10 % utajenega davka. Tako je nekemu posnemalcu živalskih glasov prišlo na um, da bi si služil kruh — kot pasji detektiv. In zdaj hodi od hiše do hiše, postoji pred vsakimi vrati in zalaja. Ako zasliši odgovor, si zapiše naslov in pogleda na policiji, ali je stranka psa prijavila, če tega ni storila, pove davkariji njen naslov in spravi prisluženo desetino.
Ustanovitelj tovarne »General-Motors« — restavrater
(n.) Newyork, septembra.
— William Durant, soustanovitelj znane ameriške av-. tomobilske tovarne »General-Motors Company«, se je bil dal že pred več leti izplačati, a ker je kmalu zapravil ves denar z nesrečnimi špekulacijami, je odprl v nekem gosposkem kopališču blizu Newyorlca moderno restavracijo. Svoje goste pozdravlja osebno.
Vsi avtomobilisti, ki pridejo v to kopališče, vidijo svojo dolžnost v tem, da podprejo soustanovitelja ene izmed največjih avtomobilskih družb, in zato podjetje prav lepo uspeva.
Zaradi drevesa punt v vasi
(n.) London, sept. — čudno demonstracijo je doživela mala angleška vas Faire Oak (Lepi hrasti. Občinski svet je namreč sklenil posekati lOOletni hrast, ki stoji sredi glavne ulice in občutno ovira promet. Vaščani pa cenijo in ljubijo ta hrast, ker vidijo v njem znamenje svojega kraja; zato so se zbrali v velikem številu in krenili v sprevodu proti županstvu.
Zaleglo je: občinski svet je občanom ustregel in hrast bo nemoteno rasel dalje.
Poročno potovanje 1936: s čolnom čez Ocean
(n.) Pariz, sept. — Ondan je V Brestu pristal čolnič, s tremi do smrti izmučenimi popotniki. To so bili: mladi zakonski par Odelmark
se v ©
v//
'/////>
ti
m
/»	///////W////
//////
Poglejte prav natančno zlasti notranjo stran spodnjih zob!
To je bolj preprosto kot se vidi. Varujte se pravočasno, tudi če ste bili dozdaj obvarovani od zobnega kamna - te grde rjavkasto črne plasti na zobeh, ki tiči navadno na notranji strani spodnjih zob in opravlja svoje uničevalno delo. Čistite svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Kajti Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. Z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvoritev.
■k Pozori Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo vari« na v uporabi, razkužuje in ugodno oivtiuj«.
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
DOMA
V
C
I IZDELEK
in njun prijatelj Walter. Vsi trije so v Kanadi živeči Švedi.
Pred poroko sta namreč ženin in nevesta sklenila prejadrati Ocean v majhnem čolniču, pravcati orehovi lupini. Vsakdo izmed njih je moral nepretrgoma 8 ur krmariti. Večkrat jim je grozila smrtna nevarnost, vendar se jim je posrečilo z nečloveškim trudom prejadrati teh 4000 kilometrov. Na cilj so prispeli vsi sestradani, ker jim je med potjo pošla hrana.
Zdaj je prevelika športna gorečnost zakonca pošteno ozdravila. Prodala sta že čoln in odpotovala s svojim prijateljem na švedsko.
Naraščanje ločitev vsepsvsod
Na prvem mestu je — Nemčija
(b.) Berlin, oktobra.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« prinaša zanimivo statistiko ločitev v raznih državah. Kaže, da nosi v Evropi zastavo
Nemčija. Po vojni je namreč število ločitev od leta do leta naraščalo in je doseglo vprav fantastično število. Medtem ko so leta 1913. našteli samo 27-9 ločitve na
10.000	prebivalcev, je številka poskočila leta 1935. kar na 75-2. Vzrokov temu strahotnemu naraščanju je več, tako nravnostnih kakor gospodarskih. Videti je, da tu diktatura ne more diktirati, drugače bi ločitve v Nemčiji po Hitlerjevem prihodu na oblast ra-pidno padle.
Francija je bila že pred vojno med prvimi zastran ločitev: 37-7 na 10.000 prebivalcev. Leta 1932. je število poskočilo na 52-9, a je leta 1934., torej sredi krize, spet padlo na 48-3.
V Belgiji so leta 1913. našteli samo 15-9 ločitve na 10.000 prebivalcev. Od leta 1933. se to število drži na 30.
Velika Britanija kaže docela drugačno sliko. Tam namreč stroga zakonodaja ločitev zelo otežkoča. Zato je na angleškem tudi naj-
manj ločitev v vsej Evropi: 10-6 na
10.000	prebivalcev, pred vojno pa samo 1-6!
V Avstriji je nemogoče postaviti primerjalno statistiko, ker je danes tam ločitev dovoljena tudi za katoličane, pred vojno je bila pa v habsburški monarhiji prepovedana.
Romunija je imela pred letom 1914 največje število ločitev v vsej Evropi: 44-1 na 10.000 prebivalcev. Zato je pa to število ostalo tudi po vojni skoraj nespremenjeno.
Dokaz da vojna ni giavni vzrok splošnega naraščanja ločitvenega gibanja, so nevtralne države: na švedskem je razmerje med sedanjim in predvojnim stanjem 42-8 : 13-7, na Danskem pa 82-9 : 28-3. Prave ločitvene države so pa Letonska (91-5; predvojna številka neugotovljena, ker je bila Letonska takrat del Rusije), Japonska (113-3) in Združene države s 128-5 ločitve na 10.000 prebivalcev. Američani se ponašajo torej kakor s premnogimi drugimi rekordi tudi s svetovnim ločitvenim rekordom.
Statistike o sovjetski Rusiji ni. Prav tako manjkajo podatki kajpada tudi o Jugoslaviji in drugih balkanskih državah.
Zaradi pomanjkanja tankov so vladne čete na Španskem tovorne avtomobile obdale z jeklenimi ščiti.
Novo morilsko orožje: cigarete s ciankalijem (n.) Kairo, sept. — Že dolgo je tlelo smrtno sovraštvo med dvema egipčanskima trgovcema, Ibrahimom Mekuijem in Masudom Hano. Njuni prijatelji so zmerom znova netili ta prepir. Ondan bi bilo njihovo prizadevanje skoraj obrodilo uspeh — vsaj kazalo je tako.
Masud je namreč prišel k svojemu sovražniku in rekel, da bi rad naredil konec večnim prepirom. V znak sprave je ponudil Mekuiju oigareto. Toda komaj jo je le-ta prižgal in potegnil, ga je obšla čudna slabost. Pograbil je cigareto in oddirjal na policijo. Tam so jo kemično preiskali in ugotovili, da je bila prepojena s ciankalijem, če bi jo bil Mekui še nekaj časa kadil, bi bilo neizogibno po njem.
Masuda so zaradi poskušenega umora zaprli.
MILO SE OD MILA RAZLIKUJE O tem se boste najbolje prepričali, ako predčasno morate nabavljati novo perilo. Za pranje vzemite zato samo Schichtovo Jelen milo, ker sta lahko uverjeni, da je izdelano iz najboljših sirovin; je štedljivo pri uporabi in varuje Vaše perilo.
Žinekdcte
Shawov cinizem
Veliki angleški romanopisec in dramatik, Bernard Shaw, je znan zaradi svojih satir in pikrega cinizma. Tudi v zasebnem življenju se ne more otresti ciničnih pripomb. Vsakega si privošči, pa naj mu je tujec ali prijatelj.
Nekoč ga je prijatelj vprašal:
»Kaj bi storili, če bi bili diktator vsega sveta?«
»Najprej bi izdal odredbo, da povesijo vse predrzneže, ki dolgočasijo ljudi z neumnimi vprašanji,« je odgovoril Bernard Shaw.
*
Nedavno je Shaw potoval okoli sveta. Bil je na Kitajskem, .laponskem, v Indiji in Afriki. Povsod so se 6tnejali njegovim duhovitim dovtipom. Vsi so slavili v njem enega izmed največjih živečih književnikov sveta in ga nadvse spoštljivo pozdravljali
Ko se je Shaw spet vrnil v London, so ga obkolili časnikarji in ga izpraševali to in ono. Veliki pisatelj je sicer potrpežljivo, vendar kratko odgovarjal. Neki časnikar ga je na primer vprašal:
»Kje ste — na svojem potovanju okoli sveta — videli najsrečnejše ljudi?«
»Na pokopališčih,« se je odrezal Sha\v.
Blaznež
(n.) Ko se je slavni nemški pri-rodoslovec Humboldt (1769—1809) mudil v Parizu, je prosil psihiatra Blancha, da bi v poučne svrhe rad obedoval s kakšnim norcem.
»Zakaj ne!« je vzkliknil zdravnik, »kar pridite jutri k meni.«
Naslednji dan je Humboldt re6 obedoval v družbi dveh gospodov. Blancha 11111 ju je predstavil nekam tiho in hlastno, tako da Humboldt sploh ni vedel, s kom ima opravka.
Prvi gospod v črnem suknjiču s snežno belo ovratnico, ves zapet, plešast in z bodečim pogledom, je jedel in pil in ni Črhnil ne bele ne črne.
Drugi, nenavadno malomarno oblečen in z zmršenimi lasmi, je nepresia-no govoril, preskakoval z enega pogovora na drugega in spremljal svoje besede z živahnimi kretnjami.
Pri črni kavi se je Humboldt nagnil k domačinu in mu šepnil na uho:
»Najlepša hvala, vaš blaznež me imenitno zabava.«
»Kaaaj?!; je osupnil psihiater. »Saj blaznež vendar ni ta, temveč oni, ki molči.«
»Ni mogoče! Kdo je pa ta gobezda-vec?«
»Ne poznate ga? Naš slavni romanopisec Balzac, ki sem ga prav tako povabil v poučne evrhe.«
■ Vse cenj. čitatelje »Družinskega tednika« opozarjamo, da jim tvrdka vRadiosan«, Zagreb, Dukljaninova ul. 1.. pošlje popolnoma brezplačno poskusni zavitek Hersan-čaja. Na zamudite te priložnosti! Sklicujte se na oglas v Družinskem tedniku«! Pišite i še danes!
Pri letalskem tekmovanju med Anglijo in Južno Afriko je zmagal Anglež Scott: preletel je 10.000 km v 52 urah in 58 minutah.
Pierre se je zdrznil, ko je zaslišal kovinasto .Škripanje vijakov, ki jih je grobar odvijal. Stopil je bliže in opazoval moža, kako je z vsakdanjim obrazom opravljal svoje delo. Zdajci
mu je prva zapov
Tale avtomobil je v 8 dneh pre vozil 12 višinske razlike. Kurili so ga samo z lesom.
lenjena. Že zdavnaj se je znočilo. Liij časa je slal Pierre pred vhodom razmišljal, pollej je pa krenil 1' barjevi hišici in potrkal na okno. s se je oglasil šele čez nekaj minut potlej ves preplašen vprašal, kaj pomeni ta pozni obisk. Sprva se u ni ral. da bi odprl, čeprav mu je
V tej rubriki lahko sedeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati
Narobe svet
Piva povojna leta so se finančni ministri krčevito trudili, da jim denar ne uide iz rok in ne zdrsne v prepad: prav zato se je menda valutam tako zelo mudilo v pogin. To je bilo v dobi inflacije, v času ko so vse evropske državne tiskarne noč in dan s tiskanjem bankovcev kvarile papir.
Danes je narobe: danes se finančni ministri trudijo, da jim ne bi valute šinile kvišku, in zato jim na vse pretege hite jemat ceno. To se dogaja v dobi deflacije, v času ko je vse poceni, ie denar drag. Gospodarski strokovnjaki mislijo, da je zato treba denarju izpodmakniti tla, pa bo boljše. Torej ravno narobe kakor prva leta po vojni.
Le kdaj je bilo narobe: takrat ali zdaj?
Pozna pošta
Ljubljančan, ki ima smolo, da ne prebiva sredi mesta, je zastran pošte na slabšem kakor marsikateri dc-želav. Medtem ko dobe stanovalci okoli glavne pošte pismonošev obisk že koj po osmih, koprne ljudje, stanujoči le devet minut hoda od pošte, do pol enajstih, dvanajstih, časih celo do pol enih, preden pričakajo j u trii j o pošto. Zastran popoldanske pošte se pa sploh lahko obrišejo pod nosom.
Zakaj ta dvojna mera? Zato ker Ljubljana narašča, število pismonoš je pa menda danes še zmerom tolikšno kakor v predvojni malomestni slovenski prestolnici.
Toda ne bodimo preobjestni in zadovoljimo se ponižno s tem, kar imamo, kajti lahko bi bilo še slabše. Na primer: če bi posamezni pismonoše imeli tolikšen rajon, da ga ne bi obhodili do šestih zvečer. Potem bi se vrnili na pošto in odložili ostanek strank na drugi dan. In drugi dan na tretji dati. In tretji dan... iti tako dalje. In uboge stranke bi tako ostule na vekomaj brez pošte.
Neotesanost
Prejeli smo tale dopis:
Sedel sem v skritem kotu kavarne in pisal. Zvečer je bilo; čez dan sem delal v pisarni, potem se mi je pa zahotelo kavarne.
Takrat je prišla družba lepo oblečenih gospodov. Na kvartanje. Oblastno so pogledali po kavarni in zavihali nosove, ko so me zagledali v kotu. V tem delu kavarne je bilo dva najst miz, samo tri med njimi so bile zasedene. Toda eden izmed gosposkih gospodov se je tako glasno namrdnil nasproti natakarju, da sem ga moral slišati:
•tZakaj je ona miza zasedena? Ali je tu mar pisarna?<
Mladi gospod je prišel kvartat. Imel je prosto prav tuko mizo kakor jaz, prav tako v kotu, prav tako zeleno pogrnjeno; moja je bila od njegove le v toliko slabša, da je bila na prepihu. Toda mladi gosposki gospod je hotel dokazati, da njemu ni treba zvečer delati v kavarni, temveč lahko gosposko kvarta.
Mladi gospod je dokazal še drugo. Da je kultura in civilizacija dvoje; da je vzgoja in šola eno, značaj pa drugo, človek je lahko učen, utegne imeti šole in celo univerzo, pa ne bo Vedel, kaj je spodobnost in takt. Da, da, žalostno je, če srečaš človeka, ki je recimo napravil doktorat, pa ga niso ne doma ne v šoli tzlikali*.
—o.
J
;s^J%ufo<zeMUci’ tcatye-di{a " Mariane
Resnična zgodovinska povest iz 13. stol. / Priredil Z. P.
Minili so meseci, minilo je leto dni — in tedaj se je na prigovarjanje svojega starega, očeta Marion poročila s podprefektom Seinskega okraja, z grofom Fronvillcm. Mož je bil trideset let starejši od nje. Niti leto dni nista bila poročena, ko je Marion na lepem zbolela... To, sinko moj, je bilo pred tremi dnevi... Po osem in štirideset-urnem boju je Marion vdano zatisnila oči. Zdravniki so majali z glavami, vendar niso mogli ugotoviti drugega ko smrt.
Danes zjutraj, Pierre, so odnesli Marion v mrtvašnico.«
Mati je obmolknila.
Minile so minute. Potlej je Pierre dvignil glavo; v njegovih očeh se je utrnila blisketavica in s hripavim glasom je izdavil:
»Torej se je« — le s težavo je spregovoril — »poročila z drugim... in mi ni ostala zvesta?«
»Dragi moj fant,« je odgovorila gospa d’Arniincourova,. »poročila se je vendar samo, da ustreže očetu.r dekle te je gotovo ljubila il- t njega diha...«
Pierre se je spel zamislil. Črne in strahotne so bile njegove misli. Poznejše ure so bile- prava muka zanj, zanj in za njegovo mater. Ničesar ni zaužil, ničesar ni popil. Zdelo se je, da so ga zapustile poslednje moči. Kalna lepem je vprašal:
»Kje jo bodo pokopali?«
»Na niontmartrskem pokopališču.« Mračne in svinčene so bile ure do večera. Ko se je zmračilo, se je Pierre odpravil. Vzel je denar s seboj in odšel, ne da bi se poslovil od matere. Čuden ogenj je gorel v njegovih očeh. Neka skrivna in čudna sila mu je dala novih moči. Ukazovala mu je — in 011 je poslušal, ne da bi se mogel braniti.
Živčno je stopal po živahnih ulicah in se ni ozrl ne na levo ne na desno. Predse je srepel, pospešil je korak in stopal kakor mesečnik po začrtani poti, ki ga je vodila Bog sam si ga vedi kam. Zdelo se mu je, da je popolnoma sam, da nikogar ne sreča, da nikogar ne vidi. Stopal je v meglo in srce mu je nemirno utripalo.
Tekal je s ceste- v ulico, iz ulice 1.: cesto... Premišljal je, kam ga žene ta neodoljiva sila, vendar ni mogel rešiti zastavice. Zdajci se je znašel pred montmartrskim pokopališčem.
Vrata so bila ob tej pozni uri že
  T '	■	”	'	*	*	-	vi
in 1
grobarjevi Mož se je i in potlej \ _ naj (K>moni .. je upiral, da L.	.
Pierre dokazoval, da je zadeva tako nujna ko le kaj.
Šele ko je Pierre povedal kdo je in opozoril grobarja na svojo častniško uniformo, se je grobar omehčal. Čez nekaj trenutkov se je prikazal na pragu z leščerbo v roki in povabil častnika v borno sobico.
Dva moža sta si stala naproti: stotnik bled in z negotovim pogledom, grobar — suhljat in visok mož — napeto pričakujoč dogodkov. Nekaj trenutkov je vladala grobna tišina, dokler ni Pierre s hripavim glasom povzel :
»Prošnjo imam! Jutri boste pokopali grofico Mariono Fronvillovo; zame morate odpreti njeno krsto...«
11 k ra tu je položil stotnik z zlatom napolnjen mošnjiček na mizo.
Grobar je bil tako presenečen, da mu je oiigovor zastal v grlu. Nekaj časa je mislil, da gre za neokusno šalo, ko je pa izprevidel, s kako. resnim obrazom ga stotnik prosi, se je pri priči znašel.
Opozoril je stotnika na skrunitev, zatrjeval mu je, da še nikoli ni pre kršil svoje dolžnosti, zakaj poštenost
Pierre je bil ves obupan, ker ni pričakoval takšnega upora. Ko je izprevidel, da grobarja zlepa ne bo pregovoril, mu je začel na dolgo in na široko pripovedovati svojo žalostno povest. Rotil je grobarja, naj mu vendar pokaže ljubljeno Marion, ki je bil nekoč z njo zaročen. Samo žalostna usoda mu jo je iztrgala iz naročja. Zdaj, v poslednji uri bi se samo rad poslovil od nje, ki je nanjo vsa ta leta v pregnanstvu noč in dan mislil. Dejal je, da ne bo mogel več dalje živeti, če mu grobar odreče to poslednjo prošnjo.
Grobar se je še nekaj časa upiral, potlej ga je pa vendar premagala bo-
se je grobar obrnil in s pogledom povabil Pierra h krsti. Dvignila sta težak pokrov in ga položila poleg odra.
»Samo pet minut lahko ostanete sami,« je šepnil grobar. To so bile prve besede, ki sta jih moža to noč v kapelici izpregovorila. Po malem in s sklonjeno glavo je stari mož odšel.
Pierre seje cbrnil in pogledal mrtvi Marioni v obraz. Ali ni bil mar ta obraz še prav takšen, kakršnega je ohranil v spominu: bled, lep in pravilen? Kakor da bi spala, je pomislil Pierre. Kako ima nežno priprte veke...
Pierre se je zamislil v tiste čase pred štirimi leti, ko se je v Marseillu poslavljal od Marione, spomnil se je one sladke mesečne noči... Zdajci so mu solze zalile oči, čeprav je s silo hotel udušiti sleherno bol. Njegov pogled je postal moten.
Ali mora res vzeti slovo od tega bitja, ki ga je nad vse ljubil? Ali je mar Mariona res mrtva? Saj se vendar zdi vse tako, kakor takrat, ko je zaprla oči in mu komaj slišno šepnila: »Ničesar ni na svetu, kar bi naju moglo ločiti.«
Nekaj časa je stal Pierre pred vhodom, potlej je pa zavil h grobarjevi hišici...
lest mladega častnika. Premišljal je in naposled izprevidel, da zadeva vendar ni kazniva, in da to tudi skrunitev ni. BržSas ga je omamilo tudi zlato, in je zato postal še v svoji sodbi popustljivejši.
Po dolgem prerekanju je naposled vzel leščerbo in povabil stotnika s seboj.
Odprl je stranska vrata in stopil na pokopališče. Nad njima so se podili črni oblaki in le tu pa tam so se na nočnem nebu bleskrtale zvezde. Kapelica. je-bila prav blizu. Vrata-so zaškripala — in Pierre je s praga opazoval veliko pusto dvorano in na sredi nje belo-kiftto na mrtvaškem odru. Lp-„ ščerba je nemirno' plapolala in metala pošastne sence po stenah in obokanem stropu.
Pierre se j(
Filatelija
• Afganistan je tudi letos proslavil ftliletnico priznanja evoje neodvisnosti (S. avgusta 1919) e spominsko znamko za 50 pulor.
• Združene države so izdale spominsko znamko za cente s sliko mi«s Anlhonyjeve, borilke za ženske pravice in za odpravo suženjstva. Suzana U- Anthonv (1H20—1900) je že leta 1832 ustanovila v Ne\vyorku bomo žensko društvo in je pogumno nastopila proti suženatvu.
• Estonska. Za 5001etnico samostana sv. Brigite v Piriti je izšla posebna serija spominskih znamk s slikami portala piritekega samostana, pogleda na razvaline tega samostana, njegovega pročelja in samostanskega pečatnika	I
• Italijanska Somalija je dobila 10 letalckiti znamk z raznimi prizori iz | •omalske pokrajine, njene folklore in i go*.|>odaiskegB udejstvovanji.	*
12 alpskih sedel do 1900 m a je opravil svojo vožnjo brez pokvare.
Se prav natanko se je spomnil besed: ; Zdi se mi celo, da bi me tvoji poljubi oživili, če bi ležala mrtva pred teboj. Tako zelo te ljubim...«
Pierre se je bil takrat močno prestrašil teh besed, ki jih je Mariona s tako čudnim glasom izgovorila. Ali se bo mar njeno prerokovanje uresničilo... Nikoli ne bo našel žene, ki bi mu utegnila Mariono nadomestiti. Kako mehek je bil njen glas, kako nežno so božale njene roke...
//Ljubim te, Mariona,«-je takrat šepnil. mad vse te ljubim...«
Nenadejano, ko da bi mu notranji glas' ukazal, se je sklonil Pierre nad krsto in lahno stisnil mrzle Marionine rokč.:. Ali je sanjal ali je bil buden ali ga je slepil medel odsvit sajaste leščerbe?...
Pierru se je zdelo, da je začutil v svojih rokah'lahno, komaj zaznavno gibanje njenih mrzlih rok. Toda to je bržčas privid, ki muči njegovo do obupa razdraženo domišljijo. S silo se je skušal iztrgati temu lažnivemu prividu: naravnost je pogledal Marioni v obraz.
Toda v tistem trenutku je moral biti prepričan, da se ne moti. Zakaj po malem je razprla Mariona ustnice, in zdelo se je, da začenja ta bledi obraz spet dihati. Otrplost se je sprostila, in in kakor da bi se zbujala i/. mučnih morečih sanj — je Marion odprla oči...
Pierre je vzdrhtel; medtem ko je v popolni zmedenosti opazoval ta čudež, je.nemo odprl usta in hotel krikniti. Dolgo je zaman napenjal glasilke; naposled se mu je vendar posrečilo, da je izdavil rezek krik... Grozovita je bila v tisti minuti njegova bolečina... Ni mogel in ni mogel verjeti, da utegne bili ta privid resnica. PotJej mu je cbup zadrgnil grlo pobesil je glavo in roke so mu omahnile...
je medtem počasi spre-gor in dol. Pre-neki ga je stotnik čudaško uslugo... Očital je, ker se je dal njegovi.11 rotečim
prošnjam omehčati.
FUNT
Napisal Mihael Erdody
I.
Jurij Parady je stop.il z osveženim} živci, žvižgajoč si popevčico, po po'1 od hotela proti zdraviliškemu parku-Užival je vonj dehtečih smrek, veselil se je nagajivih solnčnih žarkov, <<1 so silili skozi vejevje — potlej je pa p-1" slulinil ciganskim melodijam, ki sn od nekod iz daljave donele na njegova ušesa. Prav vesel je bil teh ciganskih popevk, zakaj nekak poseben ritem ga je vzpodbujal. Tu pod drevjem, v trezni tišini poletnega predpoldnevn, se je zdela ta godba, spominjajoča na nočno popivanje, kakor pese.11 iz p°" zabljenih dni...
Naš mož je sedel na klop in si p"; žgal cigareto. Zasanjano je zaprl od in se spomnil davnih dogodkov, spo* mnil se je davnih ljubezni, noletniH flirtov, v spominu pokopanih doživljajev iz mladih dni... Ciganska godba jih je razgibala v njegovem srcu... Zdajci se je zdrznil.
Mimo njega je stopala z zibajočim korakom mlada vitka dama. Njuna P°" gleda sta se srečala; Parady je strmel v lepo neznanko ko začaran. Ona ie začutila poželjivost pogleda in se sramežljivo obrnila vstran.
Parady je gledal za njo. Skočil ie pokoncu. Srce mu je utripalo do vratu. Obšlo ga je kakor spoznanje: takšne lepe ženske ni še nikoli srečal...
Dama je izginila v zdraviliški hotel. Parady si je olajšano oddahnil. Nu, seznanil se bom že z njo, si je dejal, saj stanujeva oba v istem hotelu.
Vprašai je vratarja:	Kdo	je	bila	ta
dama? i
Prvo nadstropje, številka 7«, je odgovoril vratar, ki je bil zanj sleherni gost toliko ko številka sobe.
Parady je poizvedoval dalje:
»Kako se piše ta dama?«
Z materjo je prišla. Včeraj sta se pripeljali iz Budimpešte. Ime sem pa pozabil...«
»Hvala...« je dejal Jurij, pri sebi je pa zavriskal: »Torej je še dekle...«
I’arady se je odločil, da bo sedel tako dolgo v hotelski veži, dokler ne bo naneslo, da jo bo spoznal. Tako v kakšnem kopališču, v kakšnem zdravilišču taka reč'ni tako nevarna... Ljudje niso tako strogi in tako zapeti ko sicer. Parady je bil umen dečko, znal je poiskati priliko.
Dolgo uro je čakal.
Mlada dama je prišla v spremstvu svoje matere po stopnicah. Ko je zagledala Paradyja je v zadregi zardela. Obe dami sta odšli na teniško igrišče. Parady jima je diskretno sledil.
Pol ure kasneje sta oba mlada človeka že igrala tenis... Parady je bil mojster za take stvari...
Z raketom vam poženem zdaj svoje srce!* je dejal Parady in zagnal žogo prav visoko:
Play...«
Ready,« je odgovorila mlada da.na. Žoga je zletela čez mrežo. Parady se je nasmehnil:
Prav vesel sem, da mi niste srca vrgli nazaj.«
In igrala sla dalje...
II.
»Elza...!«
Mlada dama se je začudeno in prestrašeno obrnila.
»Ti si, Olga?«
Prijateljici sta se objeli.
'Elza, povej mi 110, kdo je bil ta mož, ki si malo prej z njim igrala tenis?«
Neki inženir iz Budimpešte... prav čeden fant.«
. Nekam preveč ljubezniva si bila z njim...«
»Všeč mi je...«
Meni pa ne ugaja,« le odgovorila Olga.	'
»Takšen mož je bil zmerom ideal mojih sanj... Zmerom sem si takšnega želela... Čudim se, da tebi ne ugaja...«
»Sama ne vem kaj mi ni všeč. Zdi se mi pa, da je že čez trideset...«
»Saj veš, zmerom sanjam o zrelejših možeh. Jurij se mi zdi tako ljubezniv in vreden ljubezni...«
Prijateljica je z*najala z glavo.
Nadaljevanje na 8. str.
DRUŽINSKI TEDNIK
Cenejša, manj vredna mila škodujejo tkaninam, ker jih prehitro pregulijo in razcefrajo. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito, prizanesljivo in snežnobelo:
Pa je že raztrgana!
Kaj naj'storim/ da si dalj časa ohranim svoje perilo?
t Daj mi drugo srajcol
hac&aiU
SCHICHTOVO
MC.O JELEN
Pci^colajU
,j)cu£UtsUi
tednik"
Peri ga samo z dobrim milom I
varujeperilo
In to je ena od novih!
V NAMAKANJE ENSKA HVALA
8.	Jabolčni hren
Nastrgaj korenino dobrega hrena, dodaj 2 do 3 nastrgana kisla jabolka, olupljeno in zrezano oranžo, po okusu kisa, sladkorja in nekoliko soli. Omaka ima izboren vonj in je precej pikantna. Serviraj jo namesto hrena h govedini, kuhani svinjina ali telečji glavi.
Še so jabolka na trgu in na naših vrtovih, vsaka izmed vas naj ee loti vsaj enega recepta; moja želja je, da bi se vam vsi prav dobro posrečili I
Saška
Štiri praške ulice bodo imenovane po naših znamenitih možeh: po Ivanu Cankarju, Ivu Vojnoviču, Branislavu Nušiču in Vladimirju Nazoru.
V Brnu na Češkoslovaškem so ustanovili Društvo nesrečnih mož. član lahko poslane vsak ločen moški. Društvena pravila predpisujejo svojim članom v prvi vrsti boj proti zakonu o vzdrževanju ločene žene.
Razjarjena množica je v Daltonu v Georgiji (USA) linčala nekega črnca, osumljenega posilstva nad neko belko.
Gluhonemi se sporazumevajo na veliko daljavo pred aparatom za televizijo. Prve take poizkuse so izvršili te dni med Berlinom in Leipzigom z odličnim uspehom.
Močnejša od smrti je bila ljubezen stare ženice do vnuka. Stani Vlahovičev! iz okolice Kolašina (Črna gora) je te dni umrl edini vnuk, študent filozofije. Medtem ko so ga vaščanke devale na mrtvaški oder, je stara Stana šla na vrt in se obesila.
Strašnega maščevanja nad nedolžnim otročičkom je obdolžena vdova Suza Janoškov iz Petrovgrada (Srem). Bila je sprta s posestnikom Babiuskim in je večkrat grozila, da se bo maščevala nad njim. če ne drugače, pa na njegovih vnukih. Ko se je Bobinski pred nekaj dnevi vrnil s sprehoda domov. je našel v veži na tleh svojo vnukinjo, zvijajočo se v silnih bolečinah. Zdravniška pomoč, je prišla prepozno in otrok je zastrupljenju podlegel.
900 gramov težke hruške so zrasle v sadovnjaku veleposestnika Petra Krau6a v Vršcu (Vojvodina). Mnogo težkih plodov so morali obrati še nezrele, ker drevesa ne bi bila mogla zdržali tolikega blagra.
Napihovanje otroških halonov je postalo najnovejši šport na ameriških peščinah. Goje ga mlade kopalke; zmagovalka je pa tista, ki dokaže moč svojih pljuč s tem, da prva razpoči svoj balonček.
Vzel si je vid, da si pridobi svobodo. V budimpeštanskih zaporih si je pred kratkim z žico iztaknil obe očesi dninar Berger. To je storil, da bi 6e rešil zapora, saj ogrski zakon ne pozna zaporne kazni za slepce.
Na rigaretni zavojček je napisal svoje ime in se vrgel pod vlak na progi Križevci—Koprivnica 271etni Djuro Farkaš, ker ni bil srečen v svojem mladem, komaj leto dni trajajočem zakonu.
Dekletce, ki hoče postati igralka. Mala Olga Stefanovič iz Skopi ja ima eno samo veliko željo: postati hoče igralka. Ko je te dni po daljšem gostovanju odhajala iz Skoplja gledališka skupina »Bonzo«, tudi Olgica ni vzdržala. Pobegnila je z igralci. Po dolgem iskanju so starši malo ptičko brez gnezda našli v Jagodiui in jo pripeljali domov. (Jagodina je oddaljena od Skoplja skoraj za dvakratno pot iz Ljubljane do Zagreba.)
Tik pred poroko je šla v smrt 24-letna Ljubica Ercegovič iz vasi Bra-novac blizu Kotora. Poročiti bi se morala s Stankom Kogovičem, toda njena mati. fantova botra, je zvezi nasprotovala. To je Ljubico tako potrlo, da je vzela samokres in se ustrelila.
13.400 zakonov so poslednje 3 mesece ločili v Nemčiji. V primeri s prejšnjim tromesečjem je bilo vendarle za 10’4 odstotka manj ločitev.
Prvo električno centralo s turbinami, ki jih goni voda iz kanalizacije, so zgradili blizu Stettina na Nemškem. Centrala ima energijo 230.000 konjskih sil.
250.000	avtomobilov ukradejo na leto v Združenih državah. Večina ukradene robe gre iz države, zlasti v Mehiko in južnoameriške države in se zelo poceni proda. Zavarovalnice izgube s krajo avtomobilov na leto 5 milijard dinarjev,
Po 20 letih so našli v višini 2900 m na ledeniku Adamello v italijanskih Alpah trupla 16 v vojni padlih vojakov. Kaže, da so padli maja 1916.
50 kg medu pod parkeli je našla neka stara ženica v Lvonu. Večkrat je slišala pod podom čudno brenčanje, zato je dvignila deščice in odkrila čebele. žuželke so bile skozi luknjice v zidu prišle pod parkete in si tam napravile panj.
Knjiga najoriginalnejših laži bo konec tega leta izšla v Nevvvorku. Izdal jo bo newyorški klub lažnivcev; njegovi člani so le tisti, ki iz samih laži sestavijo več povesti, tako živih, da zbude v čitaleljih doiem resničnosti.
Pripravna miza za previjanje dojenčka
V majhnem stanovanju se ob pomanjkanju prostora običajna omara za previjanje lahko uspešno nadomesti s priročno in higienično mizico, ki jo moreš imeti tudi v še tako majhni kopalnici, ker se da postaviti na j o-lovico kadi. Napravljena je iz trdega, ne pretežkega lesa, tako da je lahko
Georgina je rastlina, ki se odlikuje po izredni spremenljivosti. V vseh barvah in barvnih odtenkih jo dobiš. Ime igeorgina« je dobila po petro-grajskem akademiku Georgiju, »dalija« se imenuje po švedskm rastlino-sloveu Dahlu.
Rastlino so prinesli 1. 1789. iz Mehike v Madrid, nato so jo pa isto leto prepeljali tudi na Angleško. Sprva so mislili, da so gomolji dalije užitni. Ko se je pokazalo nasprotno, je rastlina dobila pomen v vrtnarstvu. L. 1817. so vzgojili prve dvojne cvetove v Nemčiji.
Ko dalije cveto, okrasi z njimi stanovanje! Čudoviti žametni cvetovi so resda kratkoživi, toda prinesli ti bo--do za dan ali dva toplote in veselja v dom.
prenosna. Omarica sloni na robovih kadi. Štiri na dnu pritrjene letvice, tiščoče se notranje stene kadi, skrbe za trdno stojo. V omarici je dovolj ;no-stora za dojenčkove plenice, kopalne rjuhice in perilo. Visok, spredaj zaokrožen rob obkroža mizico od treh strani, tako da ni nevarnosti, da bi malo, nemirno bitje moglo pasli. Vsa priprava je ■ belo loščena in jo zato igraje očistiš. Kot oblogo denemo na mizico točno umerjeno žimnico, pte-vlečeno z Joščeuim platnom ali pa z mehko pralno odejico.
Spreten mizar bo po navodilih '•pisano omarico prav lahko napravit Za kopalno kad, široko približno 60 cin, bi bile razsežnosti omarice naslednje: širina omarice 85 cm globina 70 cm višina (brez roba) 25 cm višina roba (oboda) 15 cm Višina omarice je pravšna, tako da se mladi materi ne bo treba sklanja'! Če ima na nasprotni strani kadi na povprečnih letvicah postavljeno še malo otroško kad in v bližini z zastorom opremljeno deščico za puder, kremo, vato itd., ji bo nega dojenčka s smotrnimi pripravami znatno olajšana.
Malokatera gospodinja ve, na ko-bko načinov moremo uporabiti osvežujoča jabolka, ki jih največkrat pojemo kar surova, kvečemu v znanem ^jabolčnem zavitku«, ali pa v kompotu.
Jabolko ni samo okusen, temveč tudi zelo zdravilen in redilen sad. Znano je, da so najdragocenejše snovi '(vitamini) spravljene lik pod jabolčno lupino. Uživajmo torej neolupljena, * dobro oprana jabolka!
Jabolčni olupki so tudi imenitno Jkzkuževalo zob, ker jih moramo dobro zgristi in prežvečiti, pri tem pa •Billova kislina očisti dlesne in zobe.
Uživanje sadja na sploh, vpliva posebno koristno na prebavo, uživanje tabolk pa prepreči obolenja v vratu. Znano je. če kakšno uro pred spanjem redno pojemo eno jabolko, da Razkuži mo ustno duplino in mirneje *asoimo.
. Uaine, ki bi rade shujšala, naj pojedo pred kosilom in večerjo eno do uve jabolki.
Drobno nadrgnjena jabolka, so },sJ?ešno domače zdravilo za grižo. Uživati j.ih moramo večkrat na dan.
Kar 6e tiče gospod in istva, so naše Rospodinje gotovo že bolj vešče. Vendar bi podala še nekaj manj znanih feceptov, kako bomo jabolka res s Pridom porabile.
1. Krhlji
Nagnita in črviva jabolka nalup-jtena očistimo gnilobe in pešk ter jih zrežemo v krhlje. Te krhlje posušimo v posebni pekači, ki ima na dnu tenko plast opeke. Pekača naj bo tolikšna kakor nečnica. v katero to vtikamo- nadomestila nam bo vsako *ušilno ali krušno peč. zato naj si io Umisli vsaka gospodinja. Ko so krhlii ®uhi, jih stresemo v vrečico in jih ubranimo na suhem. Večkrat jih mostno prezračiti in pogledati ali jih uiso načeli molji.
2.	Kis
Olupke. ki ti ostaneio od kompota. Peške in drprrp odpadke primerno učisli. deni jih v velik kozarec ali Prsten lonec in zalij z vodo Postavi kozarec na štedilnik, pa boš v enem to-lnn imola dober sadni kis. k• na zla«M dielikom zeio nrinorpčaio. Kdor P« hoče imeti ostrejšega, naj pridene “e nekoliko vinskega kisa , Tudi zelenih, nezrelih jabolk ne ,|7e zavreči Iz njih si pripravimo tako zvani
3.	»Zdriz«.
. Poberi nezrela jabolka in jih ope-F"1- Odstrani peške in neolupljena Jabolka pristavi v čisli nesodi. v ka-Sf} ni bile še nikoli n:č mastnega.
Odeni toliko vode. da bodo jabolka,
0 se razkuhajo, precej redka; po-
polnoma razkuhana precedi skozi platneno krpo.
Tej tekočini dodaj na vsak liter Vs kg sladkorja in soka pol limone. Zaradi okusa Laliko dodaš tudi par dišečih klinčkov ali vanilije. To naj vre 3/< ure, nato še vroče nalij v kozarce in dobro zaveži.
Malokdo ve, kako- okusna je
4.	mezga iz jabolk in kutin.
Olbpi Vs kutin in Vs jabolk, prevri, da se omehča, in zmelji sadje v mlinu za meso. Dobljeno z.nes kuhaj s sladkorjem kake 3 ure. Pri tem neprestano mešaj in pazi, da se ne prismodi. Na 1 kg zmletega sadja vzameš ’/« kg sladkorja, če dovolj časa
Svetujem Ti,
... da nove obešalnike prevlečeš z blagom ali s kvačkano prevleko, da se na ostrih robovih ne bodo trgale obleke;
... da fotografije ne lepiš v album nikdar s sindetikonom, ker pušča na slikah rjave madeže, temveč s škrobom, ki si ga skuhala v vodi. Najboljše je pa, da si iz prozornega papirja napraviš ogličke, jih nalepiš v album in vanje zatikaš slike;
... da k mesu, ki ga pečeš, pri-deneš vselej košček čebule. Meso dobi lepo barvo in boljši okus.
Čevlje kupuj vedno le pozno popoldne, ko je noga nekoliko nabrekla od celodnevne hoje.
Kuhinjska posoda, jedilno orodje
Franc §rclcb
LJUBLJANA, W7olfova ulica
kuhaš, ga zadošča tudi manj. Prideni tudi malo vanilije in sok dveh ali treh limon. Mezgo pobarvaj z žganim sladkorjem.
Ako napraviš mezgo iz samih jabolk, vzameš malo več limonovega soka.
5.	Jabolčni narastek
Dobro zmešaj 3 žlice moke in 3 del 6metane. Dodaj 7 jajc, nekoliko soli, nekoliko korint (»vanvperlov«), Nato zreži par jabolk na kocke, dodeni precej cimeta in sladkorja in zmešaj s prejšnjim. To snov daj v dobro omaščen model za narastek. Serviraj ga takoj, ko dovolj naraste in je pripravljen za na mizo.
6. Jabolčni liker
Tenko olupljene jabolčne lupinice 12—18 jabolk namočimo v Vsi vinskega špirita in pokrijemo to tekočino ter jo pustimo stati kake 4 tedne. Nato pridenemo '/: 1 mrzle vode, spet pokrijemo, naslednji dan dodamo ’/* kg sladkorja in odcedimo vodo in špirit skozi cedilo. Nato tekočino previdno segrevamo, toda samo do vretja. Vreli še ne sme. Ko se liker shladi, ga še enkrat precedimo skozi tenko krpo in vlijemo v steklenice.
7.	Jabolčna melona
Pekačo v obliki melone dobro namastimo in jo previdno obložimo z maslenim testom, tako da nam ostane'še krpa testa za pokrivanje. V testo natresemo dobro zrezana jabolka, pomešana s sladkorjem in cimetom. Nato pokrijemo čez to snov še zgornji de! testa, tako da se njegovi robovi krijejo. Melona je na ta način popolnoma zaprta: dobro jo prepečemo. še vročo obrnemo na krožnik in jo hitro serviramo.
OBUP
Španske
MATERE
Na Španskem divja vojna... Mnogo žena je ostalo brez moža, še več sirot brez očeta.
na
KJER NAJDETE STALNO ZALOGO OD DEKLIŠKIH DO NAJVEČJIH DAMSKIH VELIKOSTI V RAZLIČNIH MODELIH. KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG. ŠTEV. 5.
Roman Iz naših dni f>o francoščini priredil Ž. O.
2, nadaljevanje
»Uboga Marcela,« je vzdihnila stara dama, majaje z glavo. »Saj ne najdem več besed, da bi vam izbila take misli iz glave. Morali bi vendar vedeti, da je zakon le preresna stvar, in ne gre, da bi si ga človek gradil na takile prenapeti ideji zmešanega romanopisca.«
»Zakon je hudo žalostna stvar, vsaj v današnjih časih,« je grenko pripomnila deklica.
»In vendar je to za žensko edini pravi stan.«
»Zato tudi mislim tako resno na ženitev; mar nimam že tri in dvajset let?«
»In ženinov se ne manjka!« je vzkliknila družabnica. »Mislim, da bi se med njimi dobili tudi možje iz boljših družin.«
Marcela M vstala in zazehala. »Takile Iboljši' kandidati me hudo spominjajo raznih paštetnih znamk: čim manj vredno je blago, tem bolj ga reklama poveličuje. Hvala lepa za takele žaltave zaročence z donečimi imeni. Izbrala sem si rajši drugo pot, tako, ki bo bolj po mojem okusu. Če se mi ne bo obnesla in če ne bom našla bele vrane, ki jo iščem, se bom še zmerom lahko premislila.« Stara dama je obupno zavila oči. »Le kaj naj vam še rečem, ubogi otrok?« je vzdihnila, zares žalostna, da ne more svoje varovanke pregovoriti.
»Kaj bi mi rekli: čestitajte mi, prijateljica moja! Zakaj bi si jemali k srcu, veselite se rajši: saj se bom poročila z ženinom, ki si ga bom sama izbrala!«
Toda njena družabnica se še ni dala potolažiti,
»A kako vendar,« je povzela čez nekaj časa, »kako vendar si mislite... kupiti moža? Po časopisih?... Z ženitnim oglasom?«
Marcela se je zasmejala. Njen mladostni, neprisiljeni smeh je izdajal hkratu neomajno voljo, ki ne pozna omahovanja.
»O, Marija, kako ste naivni! Ali si me lahko mislite, kako nesem takle ženitni oglas v upravo tega ali onega dnevnika in čakam na poštno ležeči odgovor?«
»Tak mislite svojo željo kar ustno razglasiti med snubci?«
Mlada milijonarka ni odgovorila. Vstala je in se z naslado pretegnila pred tridelnim ogledalom, ki je nedoločno odbijalo njeno vitko postavo.
»Zdaj vas pa zares zapustim, dobra moja Marija. Veste, kam grem? Naravnost v .Selekcijsko agencijo1, najresnejšo ženitno posredovalnico, kar jih poznamo na Francoskem.«
Stara dama je planila pokonci. »V ženitno posredovalnico! Saj nj mogoče Marcela! Nikar, dete moje, rotim vas, ne spuščajte se v takšno pustolovščino!...«
Toda razigrano dekle se ni niti zmenilo za strahove svoje družab-nice.
»Le potolažite se, ljuba moja, saj vam bom sproti poročala o vsem, kar se bo novega zgodilo, in vem, da se boste tudi vi veselili z menoj.«
Mlada milijonarka je vsej zmedeni stari dami poslala s prsti poljub, in že je smuknila skozi vrata.
III.
.Selekcijska agencija', kamor se je Marcela odpeljala, je imela svoje prostore v eni izmed redkih mirnih ulic v osrčju mesta.
Ta zavod je bil že več let na glasu nenadkriljive posredovalnice, saj je združil že nič koliko parov — pošteno in v mejah zakona, kajpada, zraven pa tudi (in to se vselej ne razume samo po sebi) v srečo mladoporočencev.
Nihče ni mogel prehvaliti vestnosti njenega ravnatelja in njegove poštenosti; prav zato so se ijudje tako radi zatekali k njemu, saj so imeli v njem dobrega prijatelja in izkušenega svetovalca za najusodnejši korak, ki ga človek stori v življenju. Kdor je potrkal pri njem, ni nikdar odšel razočaran.
Povojne razmere so mnogo pripomogle k naglemu razvoju _ te velesodobne ustanove. Po sklenitvi miru so ljudje kar drli v zakon, vsi veseli, da je konec stiske in gorja, komaj čakaje, da se vrnejo
spet v normalno življenje. Pri tem pa niso dovolj gledali na lastnosti, na vrline in napake svojih bodočih zakonskih tovarišev; glavno jim je bil zakon sam — potem bo že Bog dal, da bo kako. Kajpada je to za srečen zakon premalo, in tako je vzklila ,moda' ločitev in razporok. Potlej je nastopila druga faza, doba opreznosti in čakanja: ljudje so videli okoli sebe le preveč nesrečnih zakonov, videli so le premnogo razhajajočih se parov — in se niso več upali na slepo v ta skrivnost-no-sladki, pa zraven le prevečkrat tolikanj bridki jarem, ki mu je zakon ime.
Takšne so bile okoliščine, ki so rodile .Selekcijsko agencijo', ženitno posredovalnico čisto posebne vrste, skoraj bi rekli, neobhod-no potrebno za sedanjo sebično in uživanja lačno boljšo družbo.
.Selekcijska agencija' ni poznala razočaranja.
Kdor se je obrnil do te ženitne posredovalnice, je natanko izvedel, koliko je njegovi bodoči nevesti let, kako je z zdravjem njenega želodca in kakšno zgodovino imajo njeni starši in sorodniki. Deklet pa ni mogel nihče več slepariti zastran višine svojega zaslužka, j zastran svojih navad, dobrih in labih, in zastran svojih ženskih dogodivščin.
Kdor se je torej ženil pri .Selekcijski agenciji', je vsaj vedel, kaj bo v zakon dobil — tembolj ker je vsakega ženitvenega kandidata in vsako kandidatko preiskal nepodkupljivi zdravnik, ki ga je plačevala ta originalna ženitna posredovalnica.
Njen sloves je prišel tudi Marceli do ušes. In tako je mlada milijonarka tisto jutro nekaj hiš pred poslopjem .Selekcijske agencije' stopila iz avtomobila, da ne bi šofer vedel, kam je namenjena, in peš krenila proti moderni večnadstropnim. Tam je pozvonila in povedala, da želi govoriti z ravnateljem samim.
Toda ravnatelj je sprejemal samo naročene stranke in le ob določenih urah, tako strogo je bil odmerjen njegov čas. Sluga je že hotel odvesti Marcelo k nekemu podrejenemu uradniku, ko je zagledal v obiskovalkinih rokah mamljiv bankovec. To je njegovo hladno vljudnost na mah ogrelo; priklonil se je, prosil damo naj potrpi nekaj minut, in jadrno izginil.
Gospod Morel je bil mož kakih petdesetih let, zelo izbranega nastopa in oblečen z nevsiljivo eleganco. Kdor je z njim govoril, ni imel vtisa, da ima opravka s človekom, ki se ukvarja s tolikanj kočljivo stvarjo, kakor je poklicno posredovanje zakonov.
Marcela je čakala kakih deset minut, ko je prišel ponjo lakaj.
Gospod Morel jo je sprejel kar najljubeznjiveje. Njegove oči, vajene, na prvi pogled prodreti moškim in ženskam v dušo, so takoj videle, da nimajo opravka z vsakdanjo stranko. Mlada dama je bila preveč zala in preveč izbrano | in okusno oblečena, da si_ ne bi j mogla sama poiskati moža. Ta j mala in ohola glavica s prezirljivim usmevom na ustnicah je b!la j bolj ustvarjena za odklanjanje vsiljivih snubcev, kakor pa da bi se za njimi pehala.
Vse to je ravnatelj agencije uganil prvi mah. Zato je bil nasproti mladi in lepi neznanki se posebno ljubezniv, dobro vedoč, da ji mora vliti zaupanje, če hoče, da bo njen obisk obrodil uspeh.
Sicer je pa tudi Marcela že ko j ob vstopu čutila, da sme temu človeku zaupati.
»Hotela sem po vsaki ceni govoriti z vami. gospod ravnatelj, zakaj nagibi ki so me pripeljali k vam, so docela zasebnega značaja; tudi vas moram prositi popolne zamolči j ivosti.«
»Zastran tega se ne bojte ma-dame: diskretnost je zajamčena vsakomur, kdor prestopi prag te hiše. Ko boste bolje spoznali našo agencijo in njeno osebje, boste videli, da lahko vsakomur od nas brez skrbi zaupate.«
Njegov glas je bil miren, resen in odmerjen.
»Vzlic temu bi rada prav z vami govorila,« je menila Marcela s
svojim najbolj očarljivim smehljajem.
Mislila je, da bo v posredovalnici na kratko povedala svoje zahteve in pogoje in odprla denarnico, pa bo vse urejeno. Toda že po prvih Morelovih besedah je sprevidela, da se le tedaj lahko zanese na pomoč vsemogočnega ravnatelja, če ne bo puščala v nemar njegovih nasvetov.
»Na uslugo sem vam, mada-me,« se je priklonil ravnatelj. »Če mi izvolite podrobno popisati svoje želje in zahteve, se bom potrudil, da vam ustreženi v vaše popolno zadovoljstvo.«
Deklici je bila glava tako polna njene ,ideje', da ni bila prav nič v zadregi, ko je začela ravnatelju govoriti o njej. Rada bi dobila moža, je razlagala, takega ali takega; za njegovo zunanjost ne gre, da je le dovolj visoke postave in prijetnega obraza.
Toda tisto, na čemer je najbolj vztrajala, sta bili njegova vzgoja in izobrazba. Njen mož mora biti kratkočasen v družbi, izobražen, ljubezniv in prizadeven, iz dobre družine, vajen občevanja z .boljšimi' n n rimi in neomadeževane preteklosti.
Naposled je še strogo zarisala meje svojega zakonskega razmerja
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Sl: robi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
z njim: njen mož in ona bi sicer živela kot dobra tovariša, vedla bi se drug proti drugemu kar se da vljudno, zanimala bi se za iste j stvari, imela iste prijatelje. Njeni zakonski tovariš bi jo moral braniti, če bi bila sila, in ravnati v vseh pogledih z njo kakor z zelo drago mu prijateljico; toda tu bi se njuno razmerje nehalo. Kajti j Marcela se je vnaprej zavarovala zoper njegovo moško podjetnost in jo je odločno odklonila — vsaj i dotlej, dokler ne bi svojega moža temeljito spoznala in dokler se ne bi zanesla, da si je res izbrala pravega tovariša za vse življenje. Vse dotlej je pa želela ostati popoln gospodar nad samo seboj, varna pred dvorjenjem in poželje-njem zaljubljenega zakonca... Pozneje — morda, kdo ve! Toda do tega .pozneje' hoče brezpogojno ostati sama svoj gospod.
Dotod je Morel mirno poslušal, le sem pa tja je nemo prikimal, češ da razume, kaj deklica hoče; vse se mu je zdelo izvedljivo. Toda pri njenih poslednjih zahtevah je nabral obrvi.
»Naj vam takoj povem, gospodična, da se mi ta pogoj zdi težko izvedljiv. Kateri pameten, pošten in ponosen mož — in takega si vendar želite — bo pristal na tak pogoj? Mogoče je le dvoje: ali bo
Kini prinašaio
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33-87 Od 10. do 12. t. m. »DVAKRAT ZAROČEN«
V gl. vlogi: Fritz Kampers in Lien Dayrs Od 13. do 15. t. m. »PETROCRAJSKE BELE NOČI« Orlova
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 10. t. m. ob 20.30 uri in v nedeljo 11. t. m. ob 16., 18. in 20.30 uri velefilm »SAVOY HOTEL 217«
V gl. vlogi: Hans Albers. Brigita Hornej, Gusti Huber in Kathe Dorsch
ZVOČNI RADIO JESENICE
predvaja 9. t. m. ob 20. uri, 10 t. m. ob 20. uri in 11. t. m. ob 15. uri
»BOCCACIO«
Filmska opereta razposajenosti, lepih žena in ljubezni. V gl. vlogi: Willy Fritsch, Faul Kemp in Heli Finken-zeller
Dogodek: glazbeni fiim »Dijak prosjak«
do vas nebrižen in se bo skušal | odškodovati drugod: v tem pri- j meru vas bo grizla njegova mrz-lost. Ali se bo pa zaljubil v vas j in bo hotel navezati intimnejše stike z vami.«
Marcela je prezirljivo našobila ustnice. Morel se je nasmehnil.
»Izvolite se, gospodična, za nekaj sekund vživeti v položaj takšnega zakonskega moža. Dovolj zali ste, da bo zveza z vami laskala še tako hladnemu človeku, toda če mu ne bo namenjeno, da bi imel sam... recimo: koristi... od vaše lepote — čemu naj mu potem bo takšen zakon?«
»Vidite, gospod ravnatelj, tule bi bilo primerno omeniti denar...«
»Denar?«
»Bogata sem, zelo bogata! Zato ne zahtevam, da bi bil tudi moj mož petičen...«
Gospod Morel se je pritrdilno nasmehnil:
»To je kajpada zanj vpoštevanja vredna odškodnina!«
»Tembolj, ker bo možu, ki si ga bom izbrala, zagotovljeno prijetno in neskrbno življenje: popotovanje, vse mogoče zabave, razkošni hoteli, luksusni avtomobili. Skratka, vse kar more olajšati in olepšati življenje.«
»Zdaj že bolj razumem vaše zahteve, gospodična.«
Marcela se je nasmehnila. Vsa srečna, da se vendar že lahko postavi s številkami, je povzela:
»Kar se osebnih potreb tega gospoda tiče, mislim, če mu bom plačala dvanajst tisoč frankov na mesec, da mu bo to nekoliko odtehtalo nevšečnost, ki jo utegne takle mlad gospod občutiti ob zavesti, da je svoji ženi samo po imenu mož.«
Morel ni odgovoril, številke mlade dame niso šle mimo^ njega. Toda vzlic temu je moral še zmerom misliti na čudne zahteve in predloge svoje klientke. Sam pri sebi je tehtal, kaj govori za sprejetje teh zahtev in kaj ne, in se je skušal vživeti v to, kaj bi sam dejal o taki ,kupčiji', če bi kandidiral za tak zakon.
»Morda bo moči ustreči vaši želji, gospodična,« je naposled dejal, »pod pogojem, da boste sami to hoteli.«
»Kako to mislite?«
»Da pristanete na to, da boste zatisnili oči, če vam bo mož kdaj skočil čez ojnice.«
Temna rdečica je zalila Marceli obraz. Toda takoj se je zbrala in s trdo odločnostjo je vzkliknila:
»Ne, tega ne maram, da bi bil moj mož ženskar, in tudi ljubimkanja ne dovolim! Moj mož mi bo moral biti zvest tovariš, ki se bo ukvarjal samo z menoj in ne bo iskal zabave pri drugih ženskah.«
Morel je zmajal z glavo. Čeprav se je moral na tihem smejati Marcelinim zahtevam, se je na zunaj delal, kakor da bi ji zamišljeno pritrjeval:
»Da, da... razumem... seveda...«
Imel je namreč preveč življenjskih skušenj, da bi se ustrašil teh ženskih zahtev. Že od pamtiveka terjajo ženske popolno zvestobo pri svojih zakonskih možeh...
Naj ga bo že ljubila ali ne, naj bo že njen pravi ali samo navidezni mož: kdor bo vzel to lepo dekle, bo natanko iz istega lesa kakor vsak drug moški...
.Glavno je,‘ si je dejal, ,da_ji nekje poiščemo spodobnega moža. če je ženin kakor se spodobi, se zadeva prej ali slej sama uredi, da je za vse prav.'
Pogledal je to mlado in ponosno glavico, ki je s tolikšno odločnostjo postavljala svoje nenaravne pogoje, in tedaj je resnemu ravnatelju razklenil ustnice prizanesljiv nasmešek. In z glasom, ki je izdajal, da ve kaj govori, ji je pritrdil:
»Mislim, da vam lahko zagotovim, da bom našel moža po vaši volji, čez tri ali štiri dni vam bom sporočil svoja prva dognanja. Dotlej bi vas pa prosil, da izpolnite tole polo; tako boste meni olajšali iskanje, sebi pa zagotovili zaročenca po svojem okusu.«
Ponudil je mladi dami tiskovino, posejano z neštetimi predelki. Bila je pravcata vprašalna pola; Marcela jo je pogledala osuplo, malone sovražno.
»Kaj? Vse to moram izpolniti?« se ie zgrozila.
»Mož, ki vam utegne ugajati, bo vendar tudi sam smel kaj vedeti o njej, ki mu jo predlagajo za ženo.«
»že res, a vendar...«
»Ne smete pozabiti,« je prigovarjal gospod Morel, »da bo kandidatu tem teže ustreči, iz čim boljših slojev si ga boste izbrali. Preden se bo obvezal za življenje, mu bo treba zadevo razložiti in odgovoriti na vsa njegova vprašanja.«
je res,« je priznala obiskovalka. »Toda povejte mi, kaj bo potem z zamolčljivostjo, ki jo terjam od vas in ki ste mi jo obljubili?«
»Tile podatki, gospodična, so zaupnega značaja. Le nekatere splošne informacije dam prepisati, da jih pokažem morebitnim kandidatom. Nekatere točke, kakor vaše ime, naslov in vaš popis ostanejo za zmerom zaklenjeni v predalu, kamor spravimo te pole. Sicer se vam pa niti nam ni treba predstaviti; dovolj je, ako se podpišete s šifro ali pa zgolj z začetnicami svojega imena. Za naše pisarniške stroške in za varščino plačate pristojbino pri naši blagajni, tako da so naši izdatki za poizvedovanje že vnaprej kriti.«
»Naši klienti nam niso ničesar dolžni izdati,« je povzel Morel. »Le eno terjamo od njih: da so vsi osebni podatki pravi, če na kakšno vprašanje ne marajo odgovoriti, jih nihče ne sili, da tisti predelek izpolnijo; toda zavarujemo se vnaprej zoper sleherno neresničnost, ki bi nam jo s premislekom natvezli. Tisti trenutek ko to odkrijemo, takega klienta nič več ne poznamo; njegova varščina pa seveda zapade.«
»Prav imate,« je pritrdila Marcela. Ravnateljeve besede so ji še bolj vlile zaupanje vanj. »Drugače bi se vsakdo hotel lepšega delati, kakor je.«
To rekši je deklica vzela pero v roko in jela pogumno odgovarjati na mnogoštevilna vprašanja.
Toda ko je prišla do točke, kjer bi morala povedati, kakšnih telesnih vrlin si želi pri svojem bodočem možu, ji je pero zastalo.
»Ali vam kaj ne gre v račun?« je vprašal Morel, ki je ves čas ni izpustil iz oči.
»Da,« je odkrito priznala. »Ne morem reči, da bi mi bil kateri moški po svoji zunanjosti ljubši od drugega. Videla sem pred seboj na tleh že vse mogoče snubce,
nobeden med njimi mi ni bil všeč. če si želim česa posebnega, bi bilo le to, da bi bil moj bodoči mož večji od mene in prikuplji-vega obraza. Toda za oblike tega obraza, barve oči in las mi je malo mar... da ima le nravnostne vrline in da je res pravi kavalir.«
»Skušali vam bomo ustreči,« je ponovil ravnatelj ženitne posredovalnice; slutil je, da se obeta njegovemu podjetju lep zaslužek.
In kakor da bi ji bil neki čut dal uganiti njegove misli, je Marcela odstavila pero in vzdignila glavo.
»Hotela bi vam reči še tole, gospod ravnatelj.« je rekla krotko a vendar odločno, »da mojega imetja mojemu možu ne bo prav nič mar; to bo že moj notar uredil. Razen honorarja, ki ga dobite za svoje delo, se ne zanašajte na noben denar pri mojem bodočem možu; prav tako vedite, da bom tisti mah razdrla zakon, ko mi ne bo več po godu. A ker je pošteno, da je vsakdo plačan po zaslugi, vam povem, da vam bom odštela lepo nagrado — če boste kovač moje sreče. Oblika te nagrade bo bankovec za tisoč frankov, ki ga boste dobili vsak mesec.«
»Vsak mesec!« je vzkliknil ravnatelj in vztrepetal, čeprav ga je bil njegov poklic naučil samopre-magovanja.
»Da — dotlej, dokler bo trajal ta zakon in do konca mojih dni, če se ne bo razdrl.«
Ravnatelj je moral nehote občudovati opreznost svoje klientke, da se je tako zavarovala pred njim. A ker od tega ne bo imel škode, je na tihem celo čestital mladi milijonarki k njeni spretnosti. Marcela se mu je iznenada zazdela nekaj višjega, ženska, kakršnih ne gre dvanajst na tucat; zato je prav, da ji po najboljših močeh pomaga, da bo dosegla svoj namen.
Ko sta se razstala, sta si krepko stisnila roko: oba sta bila drug z drugim zadovoljna. Ravnatelj .Selekcijske agencije* je bil navdušen nad svojo radodarno klientko, Marcela si je pa z zadoščenjem dejala, da pojde njen načrt vendarle v klasje.
»Naj živi španski romanopisec, ki mi je vdahnil tako imeniten in ‘ zabaven roman!« je vzkliknila veselo, ko je sedla v avto in je šofer pognal. »Tako, zdaj pa kar nastopite, gospodje snubci! To pot bo ženska igrala prve gosli in ženska vam bo diktirala svoje zahteve! Saj si morajo dekleta že dovolj dolgo izbirati može med ! skopo odmerjenimi moškimi, ki i jim pridejo slučajno na pot; kaj | čuda, da se morajo premnoge med i njimi zadovoljiti s tistim, ki jih ■ prvi zasnubi, iz strahu, da ne za« jmude lepe priložnosti...«
i
n
Kcntesu
Klara
Roman
Nežen glas jo je zdajci predramil. Nekdo je potrkal na vrata. Suzana je zaklicala:
»Ali lahko vstopim?«
Klara se je bolestno spogledala z baronico. Ubogemu otroku, ki se mu o strašnih dogodkih niti ne sanja, ne smeta odkriti resnice! Skozi priprte duri je tedaj pokukala Suzana.
»Le noter, otrok moj,« je dejala Klara in z neverjetnim premagovanjem zatrla svojo bolečino in se nasmehnila.
»Lej, še oblečeni niste?« je Vzkliknilo mlado dekle, ko je opazilo svojo svakinjo še v jutrnji halji. »Jaz sem se že z lovskim vozom vozila po parku.«
Suzana je tekala ko mlada mucka po sobi okoli.
»čuj,« je vzkliknila, »pravkar sem srečala Reneja z baronom in Oktavi jem. V zaprti kočiji so sedeli... in tako čudni so bili njihovi obrazi, tako skrivnostni... da res ne vem kaj naj to pomeni. Kam neki so se le peljali?«
Klara je zdaj zardela zdaj prebledela, in od strahu ji je pot zalil čelo. Sleherna beseda mlade svakinja ji je bila kot nož v srce.
»O, če je bil moj mož zraven,« je dejala baronica, »gre gotovo za kakšen znanstven preskus... Bržčas so jo mahnili v kamnolome...«
»Kam so zavili?« je z drhtečim glasom vprašala Klara.
»Proti ribnikom«, je odgovorilo mlado dekle. »Morda so namenjeni na varennski grad.«
»To pa že ne,« je odgovorila baronica, »grof Bligny pač nima navade, da bi pred deseto vstal...«
Klara ni slišala ničesar več. Proti ribnikom... saj tako je menda dejala Suzana... Zdajci je zagledala v duhu jaso v gozdu, mehko živozeleno trato, zadaj pa mirno gladino vode, ki so se nadnjo sklanjale veje mogočnih dreves. Ta samotni kraj je bil kakor nalašč za obračun... Tukaj se bosta torej sprijela grof in Rene... V tistem trenutku je Klara vedela, da s« bo vršil dvoboj na tej samotni gozdni jasi...
Znova jo je spreletelo nepopisno razburjenje... Vzbudila se ji je silna želja, da bi izvedela vse, zato ni mogla več zdržati v svoji sobi; zgrabila je obleko in si jo v naglici oblekla. V tej sekundi se ji je porodil načrt, ki ji je dal moči, da ga bo lahko uresničila...
»Ti si se vozila z lovskim vozom?« je vprašala Suzano. »Kje si ga pa pustila?«
»Pri hlevih«, je odgovorila Suzana. »Bržčas ga že izpregajo.«
»Imenitno, bom sedla kar jaz Vanj, saj imam še to jutro važno Pot...« je živčno vzkliknila Klara.
Ne da bi se samo trenuten pomišljala, si je ovila čipkasto ruto okrog vratu in stekla ko obsedena iz hiše.
Z veščo roko je prijela vajeti in Pognala konja v dir. V nepopisni razburjenosti je natezala vajeti in vihtela bič, hoteč prisiliti konja, da bj tekel ko vihra... Lahki lovski voz je kar odskakoval po grbavinastem gozdnem potu, in vsak hip se je zdelo, da se bo prevrnil.
Toda Klara vsega tega ni opazila; v prenapeti živčnost?, grizeč sl ustnice, je zmerom znova priganjala ubogo žival, medtem je pa
Po francoskem izvirniku
šreei?ares« Chmela
priredil A. R.
zavidala tiče, ki so švigale ko puščice mimo nje. Zdaj pa zdaj je prisluhnila v gozdno tišino, oprezujoč na sleherni glas...
Gozd je molčal. Mah, ki se je razprostiral po gozdni poti, je udu-šil udarce konjskih kopit in drdranje voza. Od nagle vožnje se je konj tako upehal, da so mu stopile pene v gobec in se je od razgretosti kar kadilo od njega. Zdajci se je uboga žival spotaknila in obležala.
Klara je skočila z voza in stekla čez drn in strn... Neki notranji glas ji je veleval, da je že blizu cilja; prisluhnila je in res zaslišala človeške glasove.
Brž se je ozrla okoli in zagledala komaj kakšnih dvajset korakov pred seboj ob ribniku kitajsko hišico, ki so se njene porcelanaste plošče zrcalile v vodni gladini.
Odondod bo lahko videla vse, ne da bi njo kdo opazil... Brž je stekla, skrivaje se za grmovje, proti lesenim stopnicam in na mo-stovžu obstala. Od groze in strahu je drhtela po vsem životu.
Na sredini jase je odmerjal baron razdaljo. V družbi starega Moulineta, ki je bil smrtno bled in ves zmeden, je la Brede nabijal pištole. Rene se je na drugi strani jase sprehajal z Oktavliem in doktorjem. Grof, samo nekaj korakov oddaljen od mostovža, je žvečil smotko, in s šibico udrihal po visoki travi.
Tedaj je Klari obup zadrgnil srce. Zagledala je pred seboj to svetlo gozdno jaso, polno veselih dam in gospodov, zagledala je svečano oblečene varennske lakaje, ki so ono jutro stregli razgretim in dobre volje prekipevajočim lovcem z mrzlim prigrizkom in z iskrečo pijačo...
Da, tisto jutro je bila ljubosumna; toda kaj je bila tista njena ljubosumnost v primeri z bolečino, ki ji je zdaj rezala v živo!
Tedaj se je spet zavedla resničnosti: uzrla je pred seboj oba moža, ki strežeta drug drugemu po življenju, čez nekaj minut bo eden izmed njiju obležal na zeleni trati v mlaki krvi...
Zaradi pomanjkanja prostora je današnje nadaljevanje »Kontese Klare« krajše ko ponavadi.
Marcel Allaln In Plerre Souvestr«
rimi
I n I
»Saj si mi vendar brzojavil, naj pri dem sem...« je bevsknil Juve.
»Kaj takega se mi še sanjalo ni!« je odgovoril Fandor.
Medtem ko sta se oba moža začudeno spogiedavala, je zdajci spet odjeknil strel. Krogla je zažvižgala Fandorju mimo ušesa...
Instinktivno sta legla oba brž na tla.
Ta nočna dogodivščina ju je od sile presenetila — poleg vsega sta pa imela prav kosmato srečo, zakaj od sedmih krogel ju ni nobena pogodila...
Ko je minilo tako nekaj napetih minut, so zdajci zagrmeli novi streli, Juve, ki ni hotel po nepotrebnem trošiti krogel, je sunil Fandorja med rebra in mu prišepnil:
»Skrijva se za ta veliki sod. Potlej pa dobro pazi na moje znamenje! Ko bova zaslišala spet kakšen strel, bova brž pomerila tja, odkoder bo krogla prižvižgala.«
Nepopisno previdno, neslišno ko miški, sta se oba moža toliko vzravnala, da sta lahko pogledala čez sod.
Zdajci je Juve pridušeno kriknil in pomeril v temno postavo, ki je na desno od njiju hušknila mimo.
Ne da bi se zmenil za to, da moti Juva pri merjenju, ga je prijel Fandor za roko in vprašal:
»Ali si si moža dobro ogledal'?«
»Da!c je odgovoril Juve.
»Strela, ali ni bil to doktor Cha-leck?«
Komisar ni odgovoril, temveč je skočil pokonci, da bi zasledoval tega čudaškega zdravnika, ki se je v tako čudnih okoliščinah nenadejano pojavil v javnih skladiščih.
Toda prav taiko naglo kakor se je bil odločil, si je spet premislil. Stopil je nazaj k Fandorju in prisluhnil; komaj se je odmev strelov razgubil, se je oglasilo votlo bobnenje v njuni neposredni bližini. Prav natanko sta slišala votlo ropotanje prekopieavajočih se sodov, slišala sta pritajene kletvice, suho prasketanje desk, ki so se lomile pod težo moških stopinj, od daleč sta pa zaznala enakomerni ritem korakajoče čete, ki ji je nekdo z rezkim glasom poveljeval.
»Kaj naj to spet pomeni?« je brez sape vprašal Fandor komisarja.
»Zdaj sva lahko pomirjena!« je odgovoril Juve. »Čez nekaj minut bo že vse v redu! Policija prihaja! Tiho bodi in pri miru, nikar se mi ne premakni z mesta!«
V kratkih besedah je pojasnil Juve svojemu prijatelju, da zalmjajo v javna skladišča v Bercyu nešteti postopači in brezdomci, da se tukaj pod varno streho prespijo in spočijejo; prav pogosto pa se zatečejo tudi ,težki* fantje sem, da se izognejo budnemu očesu postave... Zvečine so pa le nedolžni in ubogi dečki. Policija prav dobro ve vse to, in če se včasih vendar odloči za pregled, stori to samo zaradi tega,
ČITAJTE NAŠ NOVI KOMAN
»ZAKON NA POSKUŠNJO«!
ker ji tako dolžnost veleva. Skoraj ni koli pa kaj prida ne stakne...
Toda Juve se je tokrat pošteno zmotil; kakor nalašč sta odjeknila spet dva strela... Policija, iti prav gotovo ni pričakovala tako nevljudnega sprejema, si je — tako se je zdelo — za hip premišljala; zdajci se je četica razdelila v bojno črto in zasedla skladišča po vsej širini.
Po teh novih strelih se je zdajci raz-lsgel od vseh strani nenavaden krik.
Kaj se le godi?
Juve in Fandor sta presenečena prisluhnila; zdajci je švignil v njuni neposredni bližini sinji plamen kvišku, se razširil v krogu — in se preden sta se zavedela sta bila časnikar in komisar, nepremično skrita za velikim sodom, krog in krog obdana s plameni; hkratu je napolnil vse vzdušje gost in dušeč dim in zagrnil vso okolico v terno.
»Ogenj!« je zamrmral Fandor.
»Sodi alkohola so se vneli,« je pojasnil Juve.
Medtem ko se je požar z bliskovito naglico širil, je zletel zdaj tu zdaj tam kakšen sod s hruščem in truščem v zrak.
»Prekleta sodrga!« je kriknil Juve. »Sode so zažgali!«
Časnikarju in Juvu ni ostalo mnogo časa za preinišljanje; morala sta misliti na beg iz tega gorečega pekla, kjer je zlodej v podobi doktorja Cha-lecka netil in rašil požar...
»Izginiva!« je priganjal Juve in skočil pokoncu; Fandor si kakopak ni da) dvakrat reči.
»Strela z jasnega!« je zarjovel komisar, ko je opazil, da jima krog in krog zapira plamen pot. Zaradi gostega dima tudi ni mogel ugotoviti, če je sploh kje kakšen prostorček, kjer še ne gori...
»Nazaj!« je ukazal. »Skušajva se rešiti proti Seini.t
Stekla sta v nasprotno smer..
V divjem obupu sta skakala čez sode iu si ogulila roke in noge do krvi. Skušala sta se pretolči do izhoda, ki drži k Seini; plameni še niso bili ;ovsod strnjeni...
Nenadejano je spet eksplodiralo nekaj sodov; iz nekega počenega soda je brizgnil debel curek alkohola in se kakopak pri priči vnel. Tedaj se je na njuno grozo sklenil plameneč krog — in zdelo se je, da se nikoli ne bosta rešila...
»Za božjo voljo!« je divjal Juve, »izgubljena sva...«
»R«!« je odgovoril časnikar; »najboljše bo, če kar sama obračuniva 8 samokresi!«
Nemo sta se moža spogledala in ab up se jima je zarisal na ličili.
Krog in krog njiju so visoko švigali sinji plameni, dim se je valil ko gosta lava...
V teni gorečem peklu jima je bilo na ušesa zasmehujoče krohotanje ničvrednežev in rezko žvižganje policijskih agentov; zdaj in zdaj se je s truščem razletel nov sod, zdaj pa zdaj je odjeknil strel...
Na divjem zapadu
Neki farmar z divjega zapada se je prišel v Newyork ženit. Res si je kmalu našel žem<5, da mu je bila pogodu, in ee je odpeljal z njo.
Pol leta je minilo in spet so znanci zagledali farmarja v Newyorku. Vprašali so ga, kaj počne njegova žena.
»Premislite«, odgovori možak, »premislite, kakšno smolo sem imel: nisva bila še dva meseca poročena, ko se mi žena spotakne nad neko korenino in oi zlomi nogo. Kaj sem hotel, ustreliti sem jo moral.«
V norišnici
Neki norec se sprehaja po vrtu in in vleče na vrvici copato. Tedaj sreča dmgega norca.
»Glej, glej, kako lepega psa imaš!« vzklikne drugi. »Kako mu je pa ime?«
»Neron.«
»Neron — z ,n‘ na koncu?«
»Ne, ne Neron z velikim ,R‘ kakor — Janez.«
Narobe svet
»No, stara sablja, ali si kaj srečen
z ženo?«
»Veš, to tf je težka reč. Bivati se Je učila, pa ne šiva; krpati zna, pa ne krpa. Kuhati kajpak ne zna, pa vseeno kuha!«
Papiga s prepričanjem
V nekem rajfcovskeni časopisu — tako vsaj trde hudobni jeziki — je ondan izžel tale oglas:
»Papiga, rumenokljuna, črnopemata okoli vratu in na hrbtu, se mi je izgubila. Pošteni najditelj dobi 50 mark nagrade! Posebej pripomnim, da papisrino politično prepričanje ni moje! Heil Hitler!«
Hu
mor
Cmokanje
Gospa Verižnikova je pripovedovala, kako so vdrli v njeno vilo:
»Bili smo pri večerji. Ravno smo jedli juho...«
»Aha,« pritrdi z razumevanjem neki gost. s Zato niste ničesar slišali!«
— Ali l)i mi posodili 1000 Din?
— Prav rad. Takoj ko se vrnem iz
Carigrada.
— Ali se mar v Carigrad odpravljate?
— Za zdaj še ne.
(»Svcn.-ka Dagbladet«, Stockholm.)
Naša mladina
Desetletni Ivo zadaja svoji babici hude skrbi, ker bi se najrajši venomer podil in igral na ulici. Zato mu babica redno vsak teden pošlje en ali dva časopisa o nesrečah na cesti, ki stanejo tega ali onega otroka zdravje ali celo življenje.
Nekega due se je zgodilo, da je babica dobila od svojega nadobudnega vnuka veliko pismo. V njem je bila pola belega papirja s skrbno nalepljenim časopisnim izrezkom. In tamkaj ee je brala kratka dnevna novica z naslovom: »Stara ženica zgorela v postelji.«
Poznavalec ljudi
Pozvonilo je. Gospa Mrmolja hiti odpirat.
Zunaj stoji zanemarjen mož. Prosi za kos kruha.
Gospa Mrmolja ga premeri od nog do glave:
»Zakaj pohajkujete in beračite? Saj ste vendar dovolj krepki, da bi lahko delali!«
»Hm«, meni ogovorjenec. »Tudi vi, milostljiva gospa, ste dovolj lepi, da bi lahko šli za filmsko igralko. Zakaj pa potem stojite v kuhinji?«
Še nikdar ni prosiak dobil boljšega kosila kakor tisti dan.
Najnovejša Uobbjjeva
»Ali vaš prijatelj rad sam s seboj govori?« vpraša zdravnik grofa Bohinja, ne ravno prebistrega potomca staroslavne plemiške rodbine.
»Ne vem«, m«>ni Bobby. jše nikdar nisva bila namreč skup, kadar je bil sam...«
Vročina je postajala neznosna, plameneč krog pa čedalje ožji.
»Nekaj morava storiti,« je godel komisar predse.
»Že, toda kaj?« je vdano odgovoril Fandor.
Z divjim pogledom in s stisnjenimi pestmi se je oziral Juve naokoli, da bi našel primeren kraj za beg... Toda povsod jima je plamen zapiral pot...
»Nisem praznoveren,« je zamrmral Juve, »toda v poslednjem času se naju drži smola...«
.'Nu, kaj nama že koristi Ivoja ngj-tovitev,« je podsmehljivo dejal Fandor.
Juve ga je zdajci prekinil, rekoč:
»Misel imam, imenitno misel! Morrla se bova le rešila! Tukajle noter zlezi, dečko...«
Juve je pokazal Fandorju ogromen prazen sod, ki je stal poleg njiju.
Fandor je prijatelja začudeno pogledal, ne da bi se premaknil.
Juve ga je z veselim glasom vprašal:
»Ali še nisi nikoli slišal o ,smrtni vožnji', o ,looping the loopu'?...«
Kljub resnosti položaja se je Fandor bučno zakroholal.
Kakopak, čul je že za to ctraSuo vožnjo, še. celo videl jo je v nekem varieteju, pač se pa ni nikoli preveč zanimal za to.
Juve ga je priganjal:
»Fante, na noge! Pa brž...«
Pri teh besedah je zagrabil Juve. sod in ga prekopicnil.
»Tak, pomagaj mi vendar!« je zaklical Fandorju; »če se nama posreči, da spraviva ta sod do visečega sveta ob obrežju, se bo kar sam odtrkljal v Seino... Poskusiti morava, da spraviva vnanji železni obroč v odtočni žlebič, pa se bo trkljal ko po olju... Žlebič mu bo kakor tračnica železnici... Ali me razumeš?«
»Da, vsaj mislim!« je odgovoril smeje se časnikar, in začel po malem razumevati Juva.
»Tak, brž!« je vzkliknil Juve; »zlezi, no, v sod...«
Fandor je storil kakor mu je Juve ukazal. Brž je smuknil še Juve v sod in ga z rokami odrival po kamnitem tlaku.
»Fandor, misli ei, da sva veverici, ki so ju zaprli v valjasto zbite letvice; daj Bog, da ne obstaneva kje sredi plamena! Kar pogumno naprej!...«
Komaj dve sekundi kasneje, ko sta srečno spravila sod v tek, se je začel valiti sam v čedalje hitrejšem tempu.
Njuna pot je vodila skozi prasketajoče plamene...
Zdajci, ko sta bila že skoraj ob robu nagnjenega sveta, kjer ni bilo več nobene zapreke, je pregorelo dno. Plameni so švigali v notranjščino in dim je dušil čudna popotnika... Sod se je pa valil s čedalje večjo hitrostjo... Fandor in Juve sta bila že po rokah in nogah opečena in dim ju je dušil...
Čez nekaj minut se je skotalil ogromen sod v Seino...
Na bregu stoječi stražniki, ki so imeli polne roke dela z gašenjem, še beguncev opazili niso.
XL
V mrtvašnici
Ko je prišel doktor Ardel, znameniti izvedenec za sodno medicino, profesor pariške univerze, do konca Seint-Louisovega mosta, je uzrl ob mrtvašnici preiskovalnega sodnika Fuselierja in komisarja Juva.
Z razprostrtimi rokami se jima je približal, ju prisrčno pozdravil in »e opravičil zaradi zamude. Ko sta mu gospoda zatrjevala, da sta šele pravkar prišla in nista čakala niti minute, je doktor Ardel šaljivo dejal:
»Če res nista name čakala, naj tudi vajin .klient* ne čaka na nas... Dajmo, obiščimo ga! Prosim, kar vstopita!«
Odprl je vrata, ki drž« na dvorišče pred upraviteljstvoin.
»Gospoda, kar naravnost! Prišli bomo prav tja, kamor želita...«
Prekoračili so malo dvorišče, stopili so mimo hladilnic in naposled po ozkem hodniku prišli v secirno dvorano, kjer se vsak dan zbirajo ineili-cinci in kriminalisti, da na mrtvecih študirajo.
Doktor Ardel je bil prijazen vodnik:
»Gospoda, tu ni kdo ve kako vesel kraj!... Grozoten je svet tu okoli, vendar vama je popolnoma na razpolago. Gospod Fuselier, vi lahko brez skrbi preiskujete, gos|>od Juve, vi pa lahko vprašujete svojega ,klienta*, kar se vam ljubi...«
Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusov, plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri
Preskeriu
Sv. Petra cest« štev. 14
yHi)»i«ruivr
/■ X B il. A N IIV
( PATENTIRANO!
[IMPREGNIRANEGA
Vmuberius-sukna^
‘\jU6. PAT. BR /*
Ocpisovan/e H Kezmefifea
Mate oglase socialnega enačaja računamo po 25 par ra besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas je treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas Sitro, mora doplačati še 3 Din- — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, In sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
cJnforiMczcf/e
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
IŠČE SE STREŽNICA, ki r.na lepo prati perilo in nogavice ter fino krpati. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Natančna«.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al< dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
V SVRHO NEDELJSKIH IZLETOV želi resnega znanja inteligenten, simpatičen gospod z istotako gospodično, najraje iz Kranja ali okolice. Dopise pod: »Izleti«.
TRGOVSKI POMOČNIK želi spoznati pošteno in značajno dekle v starosti do 28 let. Le resne dopise na upra\o pod: »Hrepenenje po tihi sreči.«
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al> dajanje naslovov 3 Din. Najmanf 10 besed.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo tnano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje posta j nejo spet bujni, vrne se Jim lesk tu postanejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica c navodilom stane Din 80’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nohilior Zagreb. Iliča 84
STAREJŠI LOČENEC, zdrav in soliden, z lastno tridružin.sko hišo. iščt pošteno tovarišico, če mogoče z majhnim kapitalom in koncesijo za trgovino. Upokojenka ni izključena. Dopise pod: »Pacifist Maribor.«
POSOJILO BREZ POROKOV dajemo držav-in samoupravnim uradnikom ter upokojen cem. Pišite na upravo pod »Amortizacijska«.
iNtfMNI ŽENSK' KOLEDAR, velikost no tesa, 180 strani, mora imeti vsaka dozorela žena, da se pouči, kako se lahko brez fizične alt moralne škode na versko in medicinsko neoporečen način trajno izogiba spočetja. Po povzetju Din 20'—. Zaloga v Ljubljani:	Kati Voda. Medvedova 8; dobi
so tudi v Učit. knjigarni - ln v trafikah na sproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr Sevi c. 53.
<$2už2ie
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
MIZARSKI POMOČNIK ln šofer z izpitom, zmožen vseh stavbenih del in politirar, star 28 let, išče službo. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod: »Nekadilec.«
16 LET STAR FANT, z dvema z uspehom dovršenima gimnazijama, bi pe rad izučil za ključavničarja. Korošec Ladko, Dolenja vas štev. 45, p. Zagorje ob Savi.
33 LETNI POSESTNIŠKI SIN, bivš> podoficir, lep. zdrav, abstinent. 8 srčno izobrazbo (izven vsakdanjosti) delaven in varčen, želi znanja z zrelejšo inteligentno in preprosto gospodično, z nekaj premoženja, katera bi imela veselje do kmetijstva v svrho ženitve, ozfr. prevzetja (nakup) lepe domačije. .Znanje nemščine zaže-Ijeno. Ponudbe na upravo pod: »V delu Je rešitev.«
UČITELJICA 26 LET, čedne zunanjosti dobra gospodinja, želi postati dobr* ženka in mamica. Dopisovati želi le 8 plemenitim inteli-gentom od 28 do 35 let, v državni službi, ki naj odgovori na upravo neanonimno pod: »Le, če bo možna tem potom sreča!«
LEPE OEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka ten«
tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nohilior. Zagreb. Iliča 84
BARVANJE LAS ul več potrebne on strokovnjakih, ker si Jih i Oro-barvo ia lase, ki
Jo dobite v črni, rjavi, temnoijavi svetlo-rjavi ln plavi barvi, lahko vsakdo sam barva ln Je postopek zelo enostaven ln stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'— Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior Zagreb, [lica 84
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše ln najzanesljivejše sredstvo proti prhljajt-m ln izpadanju las Slabi lo zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno j bujnost in lesk Steklenica i navodilom Din 30’ —. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji, 7asreb Ilbn 34
SIMPATIČNA DAMA, v življenju nesrečna, želi znanja z dobro situiranim gospodom, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Samo resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro »Samostojna«,
MLAD SIMPATIČEN GOSPOD si želi znanja z ravno tako simpatično gospodično Iz boljše družine, staro 20 do 25 let Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca Po nudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Sim patično dekle«
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed
SOBO ALI SOBICO iščem za stalno v bližini glavnega kolodvora po možnokti s centralno kurjavo In strogo separiranim vhodom Dopise na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Označba ceue«.
Vsaka bescaa 25 ali 5u par. Davek rso Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO. Več šperariih sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 Din naprej Kuhinjske kredence od 870 Din uaprej pri Lancoš D, NVolfova 12.
EKNIlUMsor!
Skoraj nove šivalne stroje „Singer“, „Pfatf“, ,,Gritzner“, in druge za polovično nakupno ceno dobite edino pri „PR0MET“ (nasproti Križanske cerkve)
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar. Odgovarja Uugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.
Elzi so se ustnice skrivenčile; toliko da ni zajokala:
»Samo en spomin bi rada imela... eden edini... lep in čist spomin... sen, ki se bom lahko zmerom k njemu zatekla... Sen, ki je v njem glavni junak mož, ki hrepeni po meni — in ki mu sladko in brezupno hrepenjenje vračam. Mož, ki odtehta njegov poljub na roko vse dosedanje dogodivščine... Mož, ki' zanj vem, da me ljubi... in ki ga tudi sama ljubim...«
Sklonila je glavo na prsi:
»Veš, Olga... ljubim ga...«
III.
Jesenilo se je že, ko se je odpeljala Elza z materjo na postajo. Na hotelski ploščadi so že pospravljali mize. tudi ciganov ni bilo več in v parku je bilo od sile dolgočasno. Živa duša se ni sprehajala več po negovanih peščenih potkah.
Elza je že dan prej rekla Juriju zbogom. Poljubil ji je roko... drugega nič... in tudi sicer se ves čas njunega poznanstva ni nič drugega zgodilo.
Elza je bila presenečena, ko je zdajci uzrla Paradyja na postaji. Malo jo je pogrelo, ker ni bil sam. Dama, ki jo je prijel za podpazduho, jo je ostro premerila. Elza je pogumno stopila naprej in dejala:
»Dragi gospod Parady, zdaj vam lahko priznani, kdo sem...«
Stisnila mu je posetnico v roke. Jurij je prebledel. Toda pri priči se je spet zbral in se trpko nasmehnil: »Neizrečeno se veselim, milostljiva — gospa...«
Z roko je pokazal na svojo damo in del:
Dovolite, da vas seznanim... pravkar je prišla moja žena pome...«
ilaJio l_iul»lšfaaia
©d 11.—18. oldohra 1956
NEDELJA, 11. OKTOBRA 8.00: Vesel jutranji pozdrav (plošče) □ 8.30: Telovadba (15 minut za ženske, 15 minut za moške, vodi g. prof. Marjan Dobovšek) □ 9.00: Cas, poročila, spored □ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve □ 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) □ 10.00: Koncert jugoslov. glasbe (Radijski orkester) □ 11.00: Prenos odkritja spomenika Vit. kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju z Jesenic. Slavnosti prisostvuje 300 naših rudarjev iz Francije □ 12.30: Plošče po željah naročnikov □ 13.00: Cas, spored, obvestila □ 13.15:
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 St TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem i
Plošče po željah naročnikov □ 13.40: Otroška ura: Striček Matiček govori in poje. Oddaja je prekinjena od 14. do 17. ure □ 17.00: Kmet. ura: Jesensko obdelovanje zemlje in gnojenja (g. ing. Simončič Primož) □ 17.20: Ura lahke glasbe □ 18.30: Vomber-gar: Ustoličenje na Gosposvetskem polju, zvočna slika □ 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila □ 19.30: Nac. ura: Bosanska muslimanka (Ham-za Hurno), Bgd □ 19.50: Slovenska ura: Danes okoli Gospe svete (g. Vladimir Regally) □ 20.20: Koroške narodne pesmi v orkestralni obliki in v zboru □ 22.00: čas, vreme, poročila, spored □ 22.20: Operetna glasba (Radijski orkester). Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 12. OKTOBRA
12.00: Operetni venčki (plošče) □ 12.45: Vreme, poročila □ 13.00: Čas, spored, obvestila □ 13.15: Slavni slovanski skladatelji (plošče): □ 14.00: Vreme, borza □ 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Ivo Pirc) □ 18.20: Messager: Dva goloba, suita (plošče) □ 18.40: Kulturna kronika: Letošnje pridobitve v našem starinoslovju (g. dr. Rajko Ložar) □ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila □ 19.30: Nac. ura: Zgodovinar naše nacionalne revolucije
— prota Mateja Nenadovič in njegov sin Ljubomir (Dušan Nikolajevič- — Bgd □ 19.50: Zanimviosti: Stehvanje
— rej pod lipo □ 20.00: I. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta □ 20.40: Plošča □ 20.50: Iz slovanskega sveta (Radijski orkester) □ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored □ 22.15: Koncer t plesne glasbe. Konec ob 23. uri.
TOREK, 13. OKTOBRA
11.00: šolska ura: Postanek in uporaba lesa, rast in razvoj drevesa, uporaba v papirni in kemični industriji itd. — dialog (vodi g. Miroslav Zor)
□ 12.00: Po slovanskem severu (plošče) □ 12.45: Vreme, poročila □ 13.00: 13.15: Reproduc. koncert na rvurliških orglah □ 14.00: Vreme, borza □ 18.00: Koncert Radijskega orkestra □ 18.40: O islamu (g. Franc Terseglav) □ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
□ 19.30: Nac, ura: Slovanska starina kot motiv v naši mladinski književnosti (dr. Marija Ilič-Agapov) — Bgd □ 19.50: Zabavna ura: Foxl-mukiton novosti □ 20.00: Prenos iz zagrebške opere: Bcžidor Širola: Stauac — enodejanka »Grabansijaš«, v odmoru: Čas, vreme, poročila, spored □ 22.30: Pol ure lahke glasbe (plošče). Konec ob 23. uri.
SREDA, 14. OKTOBRA
12.00: Kmečka pesem, kmečki ples (plošče) □ 12.45: Vreme, poročila □ 13.00: Čas, spored, obvestila □ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) □ 14.00: Vreme, borza □ 18.00: Mladinska ura: Polajnarjev Lojzek išče srečo □ 18.40: Pravno predavanje: Dedno pravo (g. Valentin Bidovec, sodnik) □ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila □ 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled □ 19.50: Šahovski kotiček (g. prof. Anton Bajec) □ 20.00: Gostovanje dirigenta Jensa Schroderja □ 21.30: Narodne pesmi poje kvartet »Fantje na vasi« □ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored □ 22.15: Moderna plesna glasba (plošče). Konec ob 23. uri.
ČETRTEK, 15. OKTOBRA
12.00: Sinfonične pesnitve Clauda Debussya (plošče) □ 12.45: Vreme, poročila □ 13.00: Čas, spored, obvestila □ 13.15: Operni zbori (plošče)
FURT
Nadaljevanje s i. strani.
»Stvar mi ne gre v račun... Nekam čudna situacija...«
Elza se je zresnila:
»Glej, Olga, šele tri in dvajset let mi je, čeprav se zdim mlajša... S šestnajstim letom so me starši omožili. Ze sedem dolgih let sem zakonska žena — in nikoli nisem vedela kakšne so dekliške sanje v resnici...«
»Tak, Elza, če bi tvoj mož izvedel...«
»Ne bo izvedel. Tu me nihče ne pozna, vpisala sem se z dekliškim imenom. Zate itak vem, da me ne boš izdala, med gosti pa ni prav nobenega znanca... Nihče niti ne sluti, da sem že poročena... Privošči mi vendar to iluzijo... Vse skupaj bo zgolj flirt... Zdi se mi, da je Jurij prav pošten fant...«
»Nevarna zadeva...« j>Prepusti to kar meni. Zdaj hočem užiti, kar mi je bilo nekoč prepovedano... Samo topel stisk roke... vroča poželjiva beseda... mesečna noč... sprehod po smrekovem gozdu... morda kakšen poljub... in zadovoljna bom... Vsaka ženska ima takšne spomine... samo jaz ne... Ko mi je bilo šestnajst let sem prišla iz samostana... Nikdar nisem imela ljubimca, niti mi ni nihče sadil rožic... Preveč so me stražili doma... Morala sem se poročiti s človekom, ki ga do takrat niti poznala nisem — in ga tudi ljubila nisem nikoli... In ta moj mož je še strožji ko moji starši. Neprestano mi je za petami...«
□ 14.00: Vreme, borza □ 18.00: Samospevi gdč. Gnus Mire □ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič- □ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila □ 19.30: Nac. ura: predavanje Sokola kralj. Jugoslavije (Bgd) □ 19.50: Zanimivosti □ 20.00: Narodne pesmi ob spremljevanju Kmečkega tria, poje g. Jože Gostič □ 21.15: Plesne skladbe za dva klavirja (gdčni Hrašovec Silva in Šaplja Božena) □ "22.CO: Čas, vreme, poročila, spored □ 22.15: Koncert kvarteta pihal. Konec ob 23. uri.
PETEK, 16. OKTOBRA
11.00: Šolska ura: V Sofijo in na Vitošo planino (g. Marjan Tratar) □ 12.00: Slovenska narodna in umetna pesem (plošče) □ 12.45: Vreme, poročila □ 13.00: Čas, spored, obvestila C 13.15: Pevske jazz skupine (plošče) □ 14.00: Vreme, borza □ 18.00: Mati vzgojiteljica gdč. Felicita Labernik) □ 18.20: Pilar Arcos poje (plošče) □ 18.40: Spomini na Španijo (g. prof. Et-bin Bojc) □ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila □ 19.30: Nac.
ura: Sodelovanje srbske in bolgarske cerkve v zgodovini (dr. Pavle Jevtič)
— Bgd □ 19.50: Za dobro voljo: Zdravnikova zmaga (prizorček) D 20.00: Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave (Dirigent: Lovro Matačič □ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored □ 22.30:	Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 17. OKTOBRA
12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples □ 12.45: Vreme, poročila □ 13.00: Čas, spored, obvestila □ 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples □ 14.00: Vreme □ 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester)
□ 18.40: Pogovori s poslušalci □ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
□ 19.30: Nac. ura: Razvoj slovenskega revijalnega tiska (Božidar Borko)
— Ljubljana □ 19.50: Pregled sporeda □ 20.00: Zunanje politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar □ 20.20: Brucov-ski večer □ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored □ 22.15: Zabavna glasba (Radijski orkester). Konec ob 23. uri.
Vele-
manufaktura	Js/
Radio modeli letošnje sezije so senzacija tako v kvaliteti, kakor v ceni in ugodnih pogojih so aparati za Vas! Obrnite se na tvrdko
ORION
Tel. 33-63
15 novih modelov vodi zo-
Prihajamo zopet z modnimi novostmi za jesensko sezijo
Ljubljana
Dalmatinova ul, 13
pot na trgu pisalnih strojev
model „Junior“ je mali v kovčegu, lepo opremljen — družinski — potniški in pisarniški stroj. Nizka cena dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od:
Gen. zast. Remington tvorniee tt. MATADOR, Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/11. Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20
Tel. 34-19