^lUlU. ss SN00032 ELDAM JANI Minister za okolje in prostor | Strinjam se, da je tempo izgradnje ceste proti Lučam in naprej proti Solcavi prepočasen. Danes, tukaj in sedaj živijo mladi ljudje v Zgornji Savinjski dolini in tudi od cest je odvisno, ali bodo tam ostali. Za njihovo generacijo je zgrešen čas, če to storimo šele čez deset let. Ena generacija j že bila izgubljena, druga pa lahko še bo. To je strateška razvojna dilema Slovenije. II, 30. SEPTEMBER 2005, CENA 298,00 SIT ŠTEVILKA 39 1 v • jA.... m §mM n If Jm J M m ISSN 0351-8140 simobil Ujemi svet - novo v Mozirju * mobilni aparati * servisne storitve * parkirni senzorji * bogat program Bluetooth naprav * dodatna oprema za mobilno telefonijo * ugodni naročniški in predlačniški paketi * večopravilni tiskalniki, barvni laserski tiskalniki, fotokopirni stroji... nashuatec Your partner m performance ropHONS Maja Kopic s.p. - Levec 56, 3301 Petrovče Tel.: 03 491 0260 Mozirje 3330, Ob Trnavi 1 Tel.: 03 839 0820 • Prodaja mobilnih telefonov iz akcij Mobitela • Sklepanje naročniških razmerij • Prodaja ostalih mobilnih telefonov in dodatne opreme SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail: infossimeli Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila VABLJENI TUDI V NAŠO PICERIJO HOLES, tel. št. 031 892 6(: od ponedeljka do petka pečemo pice že od 9.oo ure dalj?■ PC Ljubija Mozrje, tel. 837-07-20, 837-07-71 " Železnina Luče, teL 5SÌ-JW4 Železnina Radmirje, TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 09 55 Na žalost velika tebira obutv« zb J ISBN fen Brihatatožo ZIMOl BimEr okna in vrata modra Številka (((•0S0 10 27) ----------------------------------------------------------------------N KNJIŽNICA Tretja stran —CEUE-------------------------------------------------------------------------' Lokalni časopisi bodo spremenili Slovenijo? Pred tednom dni smo se v Sevnici po enoletnem premoru znova srečali izdajatelji, uredniki in novinarji lokalnih časopisov Slovenije. Čas tik pred pomembnim dogodkom, nedeljskim referendumom o zakonu o RTV Slovenija, je bil ugoden za organizatorje, saj so uspeli privabiti na srečanje poleg ministra za kulturo Vaška Simonitija celo predsednika vlade Janeza Janšo. Le-ta je izkoristil priložnost in ponudil lokalnim časopisom sodelovanje pri nekaterih strateških projektih, od katerih bo v marsičem odvisna prihodnost naše države oziroma državljanov. Janša je še posebej izpostavil vlogo lokalnih medijev pri spreminjanju miselnosti ljudi in lokalnih skupnosti, ki še vse preveč razmišljajo zgolj o proračunskem financiranju razvojnih načrtov. Po mnenju premiera je potreben zasuk, in sicer v smeri projektnega razvoja, pri čemer bo treba znati angažirati tudi zasebni kapital, v nasprotnem primeru bodo zajetna evropska razvojna finančna sredstva, ki bodo Sloveniji na razpolago, ostala neizkoriščena. Želja predsednika vlade je sicer vredna podpore, vprašanje pa je, koliko je uresničljiva, saj vemo, da večino slovenskih lokalnih tiskanih medijev izdajajo občine in javni zavodi, ki so jih ustanovile občine. Ali je realno pričakovati, da se bodo tisti, ki so »priklopljeni« na državni proračun, naenkrat začeli obnašati podjetniško in iskati razvojne vire tudi v sferi privatnega kapitala? Ali je realno pričakovati, da se bodo lokalni mediji zavzemali za nekaj, kar v osnovi ni v interesu njihovih izdajateljev? Spomnim se besed mojega visokošolskega profesorja dr. Bogdana Kavčiča, ki je pri predmetu Poslovodenje v javni upravi in neprofitnih organizacijah nekoč dejal, da se birokrati po svem v načinu svojega razmišljanja bistveno ne razlikujejo. Njihova prioriteta je, da pri svojem delu ne delajo napak, ki bi jih lahko stale kariere. Projektni razvoj pa je že v osnovi povezan s tveganjem, saj obstaja nič koliko možnosti, da se bo tekom trajanja projekta kaj zalomilo. S tem ne trdim, da upravne službe niso v stanju funkcionirati racionalno in uspešno, toda če želi Janševa vlada v tem segmentu v prihodnje več razvojnega zagona, bo morala najti načine za stimuliranje projektnega razmišljanja. Zgolj možnosti dodatnega zadolževanja občin dolgoročno k temu ne bodo bistveno pripomogle. Niti na referendumu potrjen zakon o RTV niti novi zakon o medijih, ki ga pričakujemo v prihodnjih mesecih, ne. IZ VSEBINE: Aktualno: Popolna podpora za "Janševo" javno televizijo........4 Obilna Mozirje: Predsednik države na obisku........5 39 Natečaj CIFRE: Logarska dolina d.o.o. prejela prestižno nagrado.......... 7 Intervju: Pogovor z Janezom Podobnikom......8 Mozirje: Otvoritev stalne razstave Mozirje in Mozirjani 2. del.11 11. Ex-tempore Mozirski gaj: Velik prispevek k umetniškemu duhu občine Mozirje.11 Na naslovnici: Janez Drnovšek se je po urednem delu obiska v Mozirju zahvalil gostiteljem ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 39,30. september 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba. Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno V________________________________________________________________ 9. SREČANJE LOKALNIH TISKANIH MEDIJEV Neodvisnih lokalnih medijev komaj za vzorec Pester program, ki so ga vokvim devetega srečanja lokalnih tiskanih medijev pripravili vSevnici, je odpri kar nekaj dilem. Visoki politični predstavniki vladein opozicije niso postregli z odgovorom na aktualno vprašanje, kaj prinaša pluralizacija medijev in kaj to pomeni za lokalne tiskane medije. V uvodnem delu je predsednik slovenske vlade Janez Janša pozitivno ovrednotil pomen lokalnih medijev, saj se po njegovem mnenju novinarski pogum začne na lokalnem nivoju. Tudi z vidika vlade, se po Janševem mnenju v teh glasilih dobijo dragocene informacije. »V nacionalnih medijih ni prostora za obravnavanje malih socialnih problemov. Vendar, vse, kar rabi novinar na nacionalnem nivoju, je potrebno tudi na lokalnem. Pogumno profesionalno držo je mogoče držati samo s pogumnim delom novinarjev. To je še posebej težko v lokalnem okolju, kjer se vsi poznajo. Dejstvo je, da v Sloveniji še nismo uspeli primerno zaščititi javne besede in dokler ne bo raziskan primer Petek, bo svoboda javne besede v zraku,«je med drugim dejal premier in lokalne medije pozval k sodelovanju pri pomembnih vprašanjih, kot so gospodarske reforme in regionalizacija Slovenije. »Utopično bi bilo govoriti o neodvisnih lokalnih medijih, kertakih preprosto ni. Vendar pri tem ne mislim Janez Janša: »Novinarski pogum se začne na lokalnem nivoju.« (foto: Ciril M. Sem) na politične, temveč na ekonomske pritiske, saj ekonomski interesi presegajo politične. Koje lokalni medij odvisen od naročnikovega oglasa, si do njega ne upa biti kritičen,« je v svojem nastopu na okrogli mizi poudaril Bojan Sinič, glavni in odgovorni urednik tednika Panorama iz Slovenske Bistrice. Poslanka LDS Majda Širca je v svoji razpravi opozorila na nevarnost, da si župani takšne in podobne medije preprosto podredijo. »Lokalni mediji so iz razumljivih razl- ogov marsikje odvisni od političnih in gospodarskih silnic, zato je verodostojnost teh medijev pogosto manjša kot pri večjih medijih,« je dejala Širca, ki si je v nadaljevanju nekajkrat skočila v lase z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, kije prepričan, da so nacionalni mediji v nasprotju z lokalnimi velikokrat politično in gospodarsko povsem pristranski. Glavna protagonista okrogle mize, na kateri sta sodelovala tudi poslanec SDS Branko Grims in predsednik društva novinarjev Slovenije Grega Repovž, sta se nekoliko oddaljila od glavne teme, namreč, kaj prinaša pluralizacija medijev in kaj to pomeni za lokalne tiskane medije. Odgovora na to vprašanje prisotni v dvorani niso dobili, kakor tudi ne na vprašanje, po kakšnih merilih naj bi ob morebitni ustanovitvi posebnega sklada lokalni mediji prišli do potrebnega denarja za lažje preživetje in s tem povezane večje neodvisnosti ter samostojnosti. Simoniti je bil mnenja, da bo pot do pravih meril še precej dolga, Širca pa je imela pomisleke, da bo lahko država s pomočjo sklada medijski prostor krojila po svoji meri. Savinjčan Protagonisti okrogle mize niso dali odgovora na vprašanje, kaj prinaša pluralizacija medijev (foto: Igor Solar) VLADNI ZAKON 0 RTV JE NA REFERENDUMU PODPRLO 66,42 ODSTOTKA ZGORNJESAVINJSKIH VOLILNIH UPRAVIČENČEV Popolna podpora za »Janševo« javno televizijo Na nedeljskem referendumu so volivci potrdili zakon o RTV Slovenija, ki gaje sprejel državni zbor. Razlika je bila minimalna, saj je ob 30,6-odstotni volilni udeležbi za zakon glasovalo 50,2, proti pa 49,01 odstotka udeležencev. V šestem volilnem okraju, ki obsega šest občin Zgornje Savinjske doline, dileme glede izida ni bilo. Kar 66,42 odstotka volivcev je ocenilo, da je zakon, ki ga je pripravila Janševa vlada in je bil potrjen tudi v parlamentu, primeren za nadaljnje urejanje razmer na nacionalni televiziji. Proti uveljavitvi zakona seje opredelilo 32,75 odstotka zgornjesav-injskih udeležencev referenduma, po podatkih okrajne voliine komisije pa je bilo za slab odstotek glasovnic neveljavnih. Tudi volilna Nov zakon so z veliko Menina ZKZ Gornji Grad udeležba je presegla republiško, saj je referendumsko voljo izrazilo 33,26 odstotka Zgornjesavin-jčanov. Po besedah Vide Juvan bo potrebno k rezultatu prišteti še glasovnice po pošti, vendar bistvenega odstopanja od trenutno še neuradnih rezultatov ni pričakovati. Zanimivojetudi razmerje po voliščih, saj so se ljudje kar na 33 opredelili za zakon in samo na štirih proti. Vladni predlog je bil deležen najvišje podpore v Šmihelu, kjer je "za" obkrožilo 92,31 odstotka volivcev, medtem ko so dobili predlagatelji referenduma najvišjo podporo na volišču Osnovna šola Ljubno I, kjer je 61,79 odstotka volivcev presodilo, da je dosedanji zakon, ki ureja področje javnega zavoda RTV Slovenija, dober. Savinjčan OBČINA MOZIRJE Predsednik države dobro seznanjen s stanjem v dolini Mozirje je 27. septembra obiskal predsednik države Janez Drnovšek. Na svojem kratkem in nenapovedanem obisku se je srečal z županom občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom, načelnikom UE Mozirje Vinkom Poličnikom in državnozborskim poslancem Jakobom Presečnikom. Po uradnem delu obiska se je podal na ogled razstave v Mozirskem gaju. Janez Drnovšek se je po uradnem delu obiska z gostitelji podal na ogled razstave v Mozirskem gaju (foto: Benjamin Kanjir) Ivan Suhoveršnikje predsedniku države opisal stanje v mozirski občini. Po kratki predstavitvi seje dotaknil projektov, ki so bili pravkar zaključeni ali pa se še izvajajo. Izpostavil je nove pridobitve na področju cestne infrastrukture in socialni program, ki se na izvedbo pripravlja skozi projekt Mozirske trate. Pomemben vidik razvoja občine Mozirje predstavlja tudi skrb za ekologijo in programi na področju komunalnih dejavnosti. Vinko Poličnik je opisal delovanje upravne enote, ki zajema ozemlje bivše občine Mozirje. Izrazil je svoje zadovoljstvo ob skorajšnji preselitvi oddelkov upravne enote in ostalih javnih služb v novo upravno stavbo, ki raste na Podro-žniku. Jakob Presečnik pa seje dotaknil predvsem stanja na področju infrastrukture in gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. Predsednikuje opisal stanje, ki vlada v tukajšnjih podjetjih. Večina slednjih je v težavnih razmerah. Boljše razmere pa se kažejo na področju malih podjetij, ki rastejo iz leta v leto. Predsednik seje v svojih besedah spomnil marsikatere podrobnosti preteklih obiskov doline. Zahvalil se je gostiteljem, ki uvodoma niso izpostavljali večjih problemov, če- prav ve, da so le-ti povsod. Pokazal je svojo dobro seznanjenost s težavami, s katerimi se ubada večina gospodarskih panog. Benjamin Kanjir ZEMELJSKI PLAZ V BREZJU NAD MOZIRJEM OGROŽA STANOVANJSKA IN GOSPODARSKA POSLOPJA Narava se na prazne denarnice požvižga Aprila letos sta gradbena inšpektorica Marija Sajko in njen kmetijski kolega Jože Zvir opravila ogled gozdnega plazu na desni brežini potoka Trnava. Plaz v dolžini približno stotih metrov ogroža stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja. Lastnica Mateja Zavišnikje v sledečih mesecih o grozeči nevarnosti večkrat obvestila pristojne na Občini Mozirje, v Agenciji RS za okolje in podjetju za urejanje voda. Nivoju, vendar kaj več od lepih besed in zagotovil, da razpoložljivih sredstev ni, ni dobila. Mateji Završnik plaz ogroža stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja (foto: EMS) Lahkoje sicer razumeti, da denarja ni na pretek in daje država tega namenila za sanacijo po poplavah in neurjih, ki so pred kratkim prizadele nekatere predele Slovenije. Nekoliko manj pa je razumljivo, da je ta ista država sredstva za urejanje hudournikov zmanjšala za desetino, v zadnjem letu pa država za te namene denarja sploh ne namenja več. Da gre za izrazito ogroženost, priča tudi poročilo geomehanika Sama Marinca (mimogrede, naročila in plačala gaje Mateja Završnik), v katerem opozarja, da večji aktivni plaz neposredno ogroža tako objekte kottudi stanovalce na izrivnem robu. Ob večjih premikih na plazišču je mogoče pričakovati zajezitev Trnave, zaradi česar lahko voda poplavi teren vse do ceste Mozirje-Žekovec. Marinc predlaga takojšnjo raziskavo in sanacijo plazu, saj seje pokazalo, da se ob obilnih padavinah premiki na plazišču stopnjujejo. Po njegovem mnenju bi sanacija z ureditvijo zalednega odvodnjavanja stala okoli 3,5 milijonov tolarjev, kar je v primerjavi z možnimi posledicami komaj omembe vredna vsota. Mateja Završnik je upravičeno zaskrbljena, saj je več kot očitno, da jo vsi, ki bi morali poskrbeti za takojšnjo in kvalitetno sanacijo plazu, pošiljajo od vrat od vrat. Doslej so svoje delo opravili le gozdarji Zavoda za gozdove, ki so lastniku gozda na plazišču izdali odločbo o sanaciji poškodovanega in nagnjenega drevja. Težje je razumeti Zdenka Zupančiča z državne Agencije za okolje, kije Završnikovi svetoval, da naj na mozirsko občino naslovi vlogo skupaj s podpisi sosedov, o ce- lotni proceduri pa naj obvesti Agencijo. V resnici gre za piaz, ki krepko presega lokalne okvire, kar pomeni, da bi država preko Agencije za varstvo okolja morala v sodelovanju z lokalno skupnostjo poskrbeti za učinkovito sanacijo. Drago Povh s celjskega podjetja Nivo si je problem ogledal, nam pa zagotovil, da bodo začeli z deli takoj, ko bodo zagotovljena sredstva. Plaz, ki grozi, da bo zajezil Trnavo, sije ogledal tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki pravi, da bodo na podlagi dogovora z ostalimi nekaj sredstev za sanacijo namenili iz občinskega proračuna. Koliko, ni vedel povedati, bodo pa sredstva zagotovili, saj se zaveda, da bo potrebno določene ukrepe izpeljati v kratkem času. V nasprotnem ni nemogoče, da bo morebitno deževje, ki v jesenskih mesecih ni nobena redkost, terjalo takojšnje ukrepanje. Čeprav so občinski možje popisali vse plazove v občini in podatke posredovali državi, se prav lahko zgodi, da ne bo ogroženo samo imetje Mateje Završnik, kije v določenem delu varovano kot kulturna dediščina, ampaktudi hiše in ljudje, ki so nad plazom. Savinjčan GLIN GRIF NAZARJE V pričakovanju kapitalskega partnerja Nazorsko podjetje za proizvodnjo toplotne energije Glin Grif potrebuje zaradi podkapitaliziranosti svež kapital, ki bi bil investiran na daljši rok, vendar tega po besedah direktorja Božidarja Vodovnika v Sloveniji očitno ni. Po njegovem novodobni »tajkuni«, ki so nastali s privatizacijo nekdanjega družbenega premoženja, nimajo interesa vlagati. V Glinu Grifu kljub temu niso vrgli puške v koruzo, saj pričakujejo, da bodo v doglednem času vendarle našli novega kapitalskega partnerja. Velja omeniti, da Občina Nazarje, ki je največja lastnica, ne premore potrebnih sredstev, od zaposlenih pa ob že tako nizkih plačah tudi ni mogoče pričakovati, da bodo vlagali v podjetje. Stečaj tovarne ivernih plošč je bolj, kot je bilo pričakovati, zamajal tudi poslovanje Glina Grifa, saj je bila realizacija tehnološke toplote v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani dosežena komaj v višini 26 odstotkov. Zaradi tega je bil narejen rebalans plana s programom prestrukturiranja, ki ga je obravnavala skupščina podjetja. Božidar Vodovnik pojasnjuje, da so omenjeni rezultati izrazito vplivali na njihovo poslovanje in še bolj na likvidnostno stanje podjetja v poletnih mesecih. »S programom prestrukturiranja smo »upoštevali« mnenje največjega lastnika naj se osredotočimo samo na oskrbo s toplotno energijo. Zaradi nerentabilnosti ukinjamo kovinsko dejavnost, odvečni poslovni prostori pa so predmet prodaje,« pojasnjuje Vodovnik in dodaja, da bodo napeli vse sile in obdržali nivo oskrbe za preostale porabnike toplotne energije. Vendar nihče ne Čeprav se Glin Grif v zadnjem obdobju sooča s precejšnjimi težavami, ostaja direktor Božidar Vodovnik zmeren optimist (foto: EMS) more garantirati, da bodo cene toplotne energije tudi v prihodnje sorazmerno nizke. Kljub temu da so cene še vedno med najkonkurenčnejšimi v državi, kakšnih hitro rastočih podražitev ne načrtujejo. Pri tem, tako Vodovnik, je treba povedati, da bodo kupnino od prodanih prostorov namenili za izplačilo odpravnin odpuščenim delavcem. Čeprav se Glin Grif v zadnjem obdobju sooča s precejšnjimi težavami, ostaja Vodovnik zmeren optimist. Prepričan je, da jim bo uspelo v zimskih mesecih normalno poslovati in zagotavljati toplotno energijo vsem porabnikom. Dejstvo je, da tako majhen energetski sistem prav veliko zaposlenih ne prenese, kar pomeni, da so in še bodo najvišjo ceno prestrukturiranja plačali zaposleni, saj naj bi od nekdanjih 32 delavcev zaposlitev obdržalo samo še osem do deset ljudi. Savinjčan KLJUB VSEM UKREPOM PODLUBNIK SE NAPREJ OGROŽA GOZDOVE S pravočasno sečnjo nad podlubnika Na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki ga pokriva nazorska območna enota Zavoda za gozdove, so letos do meseca avgusta označili in posekali 5.870 kubičnih metrov dreves napadenih iglavcev. To predstavlja kar 17 odstotkovodkazila vtem obdobju. Po besedah Marjana Denše, vod- problemi zaradi podlubnika srečuje odseka za gojenje pri nazorski jejo v vzhodni in južni Sloveniji. Na območni enoti, se z naj večjimi nazorskem območju se žarišča po- BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, taks: 02 / 333 13 09. e-pošta: diiann.bestiianic@nnra.si. http://eic.mra.si EIC-sept-60: Slovaško svetovalno podjetje nudi partnerjem svetovanje n.a področju ustanavljanja podružnic ali agencij na Slovaškem. EIC-sept-63: Belgijski distributer kovinskih izdelkov nudi komercialno sodelovanje in išče partnerja za sodelovanje na tehničnem področju. EIC-sept-64: Latvijski proizvajalec pohištva in stavbnega pohištva iz lesa išče partnerja za sodelovanje na komercialnem, finančnem in tehničnem področju. EIC-sept-65: Grški proizvajalec gumijastih in kovinsko-gumijastih delov išče partnerja za komercialno in proizvodno sodelovanje. EIC-sept-66: Poljsko podjetje, dejavno na področju žaganja lesa, išče partnerja za komercialno sodelovanje. EIC-sept-68: Poljsko krojaško podjetje išče partnerja za sodelovanje na komercialnem in proizvodnem področju. EIC-sept-71: Madžarsko svetovalno podjetje, dejavno na področju kmetijstva, išče partnerja za tehnično in proizvodno sodelovanje. Gozdarji in lastniki gozdov imajo na terenu razporejene pasti za podlubnika v bližini delovišč, večjih žarišč in predelovalnih obratov (foto: EMS) javljajo predvsem na nižjih predelih in toplih legah. Gozdarji so samo v avgustu odka-zali skoraj 2.000 kubičnih metrov dreves in kljub vsem ukrepom kaže, daje podlubnikov v naravi še vedno veliko in preveč. »Učinkovita zaščita pred njim je le pravočasna sečnja napadenih dreves. Pri tem je izredno pomembno, da posekamo tudi drevesa, ki so v neposredni bližini napadenih. To se pravi, daje potrebno zare- zati v živo. Lastniki imajo v glavnem vzorno urejene gozdove, problem je, ker prihaja okužen les iz drugih območij. To pa je problem, s katerim se mora ukvarjati gozdarski inšpektor,« razlaga Denša. Ker težavam s podlubnikom kljub vsem ukrepom še ni videti konca, imajo gozdarji in lastniki gozdov na terenu razporejene pasti v bližini delovišč, večjih žarišč in predelovalnih obratov. Savinjčan m NATEČAJ CIPRE, DRUŠTVA ZA VARSTVO ALP: PRIHODNOST V ALPAH logarska dolina d.o.o. prejela prestižno nagrado Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je osmim najboljšim projektom trajnostnega razvoja na območju Alp podelila nagrade natečaja Prihodnost V Alpah v skupni vrednosti 160.000 evrov. Nagrade, ki jih je prispeval švicarski Sklad za varstvo narave MAVA so podelili v šestih kategorijah. Družba Logarska dolina d.o.o., neprofitno zasebno podjetje, v katerem je štirinajst družbenikov, med njimi pretežno domačini, lastniki zemljišč, je prejela nagrado v višini 25.000 evrov. Po mnenju komisije to podjetje z upravljanjem krajinskega parka Logarska dolina odločilno prispeva k varstvu narave in okolja, izboljšan- ju infrastrukture in spodbujanju trajnostnega gospodarskega razvoja na območju parka in njegovi okolici. Na natečaj seje prijavilo več kot 570 projektov iz celotnega alpskega prostora, med njimi 27 iz Slovenije. Direktor družbe Logarska dolina d.o.o. Gusti Lenar pravi, da bo nagrada porabljena za nadaljevanje tistih vsebin, ki so dobile priznanje na razpisu CIPRE in jih zadnja leta izvajajo predvsem z lastnimi sredstvi. »Glavni poudarki so na razvoju javno-privatnega partnerstva pri upravljanju parka, upravljanju z obiskom, urejanju infrastrukture za obiskovalce, ohranjanju vidikov izjemne kulturne krajine in nadaljevanju prizadevanj za ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savin-jske Alpe. Če bomo uspeli pridobiti sredstva na razpisu Interreg IIIA za projekt Trajnostni razvoj v Kamniško-Savinjskih Alpah skupaj z občinami s Direktor družbe Logarska dolina d.o.o. Gusti Lenar (foto: EMS) tega območja, partnerji iz Avstrije, CIPRO Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije, bo nagrada uporabljena kot del lastne finančne udeležbe pri izvedbi projekta. S tem se bosta njen pomen in uspešnost nagrajenih vsebin še bistveno povečala,« ugotavlja Lenar in dodaja, da razvoj ne sme škodovati okolju. Temeljiti mora na naravnih danostih, tradiciji in domačinih. V Logarski dolini bodo posebno pozornost namenili ekoturizmu in vzpodbujanju turistične ponudbe v širšem območju. Ustanovitev regijskega parka bi po Lenarjevem mnenju omogočilo učinkovitejše varstvo vrednot, geografsko prepoznavnost in nova delovna mesta. Savinjčan GORENJE VELENJE Najvecji in najsodobnejši razstavno-prodajni salon Gorenje v Velenju v industrijskem kompleksu gradi največji in najsodobnejši razstavno-prodajni salon površine več kot 3.000 kvadratnih metrov. Odprli ga bodo v ponedeljek, 3. oktobra, ko se bo v teh prostorih začela petdnevna prireditev zaprtega tipa Gorenje Trade Show 2005, namenjena Gorenjevim poslovnim partnerjem. Nov razstavno-prodajni salon bo v teh dneh obiskalo več kot 1.500 gostov iz več kot 25 držav. Podjetje Gazela R.E. tudi letos opravlja izbor najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji. Za najboljše hitro rastoče podjetje v savinjski in zasavski regiji je bilo izbrano podjetje Engrotuš iz Celja, kijevzadnjih petih letih prodajo povečalo za 4,6-krat in ustvarilo 1.841 novih delovnih mest. Trgovska veriga Engrotuš, katere direktor je Aleksander Svet-elšek, lastnik pa Mirko Tuš, je tudi v minulem letu zabeležila najhitrejšo rast med tremi največjimi tekmeci na slovenskem trgu živil in drugih vsakdanjih potrošniških dobrin. V ožji izbor za savinjsko-zasavsko gazelo 2005 sta se uvrstili še podjetji Interdent iz Celja, ki se ukvarja s proizvodnjo in trgovino zoboteh-ničnih izdelkov, in celjsko podjetje Pakman, ki razvija in izdeluje opremo za pakiranje. Letošnje gazele savinjsko-zasavske regije so v primerjavi z lanskimi gazelami v isti regiji večje in kapitalsko močnejše, v primerjavi s 500 najhitreje rastočimi slovenskimi družbami pa prodaja in izvoz savinjsko-za-savskih gazel rasteta počasneje. Franci Kotnik odprli nov razstavno-prodajni salon površine več kot 3.000 kvadratnih metrov (foto: Jože Miklavc) Z novim objektom bodo v Gorenju na enem mestu združene poslovne, razstavne, prodajne, skladiščne in distribucijske dejavnosti. Restavracija razstavno-prodajnega salona, kjer bo prostora za 500 ljudi, bo namenjena zaposlenim v Gorenju in ponudbi cateringa. Odprta bo tudi za zunanje goste, predvsem za organizirana srečanja, kot so poroke, zabave, praznovanja... V okviru novega salona bo tudi kavarna z letnim vrtom, kjer se bodo lahko obiskovalci okrepčali z raznovrstno ponudbo toplih in hladnih napitkov ter slaščic. S 450 novimi parkirnimi mesti bodo rešili tudi težave s parkiranjem. Franci Kotnik SAVINJSKO-ZASAVSKA GAZELA 2005 Engrotuš nadaljuje z izjemno rastjo MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Novih registrskih tablic še ne bo Čeprav je že 13. avgusta poteklo enoletno obdobje, ki ga določa zakon, bodo lastniki novih avtomobilov, motociklov in traktorjev še naprej uporabljali dosedanje registrske tablice. Izdelovalec novih tablic namreč še ni izbran oziroma je ministrstvo za notranje zadeve kot naročnik obvestilo vse prijavljene, da bo razpis ponovljen. Razlogov za ponovni razpis ministrstvo ni objavilo, mogoče pa je sklepati, da želi s tem pridobiti čas za preoblikovanje registrskih tablic. Ankete so pokazale, da kar 70 odstotkov od več kot 4.000 anketirancev nasprotuje zamenjavi dosedanjih tablic oziroma opustitvi občinskih grbov. Glede na pritiske lokalnih skupnosti se lahko zgodi, da bo razpisan nov natečaj za obliko registrskih tablic. KF V________________________:___________________J e POGOVOR Z JANEZOM PODOBNIKOM, MINISTROM ZA OKOLJE IN PROSTOR IN PREDSEDNIKOM SLS »Država je Zgornji Savinjski dolini dolžnik« Janez Podobnik (foto: Ciril M. Sem) Prvi človek Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik je v Janševi vladi odgovoren za okolje in prostor. Gre za izredno širok in odgovoren resor, ki je Zgornji Savinjski dolini marsikaj dolžan predvsem z vidika sanacije vodotokov po dveh katastrofalnih poplavah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. S Podobnikom smo se pogovarjali nekaj dni po mozirskem taboru stranke, ki bo v marsikaterem pogledu zgodovinski. Za stranko na lokalnem nivoju morda celo prelomen. V vsakem primeru je minister za okolje in prostor bolj kot birokrat človek, ki se za nekajminutno zamudo na razgovorzna vljudno in korektno opravičiti, in kljub hudi časovni stiski med pogovorom ne gleda na uro. - Ste kot okoljski minister zadovoljen, ker nazorska tovarna ivernih plošč v stečaju ne onesnažuje več okolja? Da, odgovor je pozitiven. - Vas torej ne moti, da je zaradi stečaja izpuhtelo v zrak okoli sto delovnih mest, kar za Zgornjo Savinjsko dolino v nobenem primeru ni zanemarljiv problem? Moje stališče je, da zaradi novih tehnologij, ki so podlaga, da firme upoštevajo zahtevne evropske okoljske standarde, v Sloveniji ne sme biti izgubljeno niti eno delovno mesto. Država ima mehanizme, poleg ostalih imamo tudi Ekološki razvojni sklad, ki daje zelo ugodne kredite podjetjem, še posebej tistim, ki so zavezanci, da do leta 2007 svojo tehnologijo prilagodijo novim pogojem. To je lahko izziv za podjetja in njihove lastnike, ki investirajo, da se njihova dejavnost tudi modernizira in delovna mesta ohranijo. - Kot član ministrske ekipe ste vsaj posredno odgovorni, da se vlada ob obisku v Zgornji Savinjski dolini ni bolj podrobno ukvarjala s problematiko kmetijstva in lesarstva, ki sta brez dvoma ključna problema tega okolja. Ja, morda je prvi vtis v resnici takšen. Na dopoldanskem delovnem srečanju v Velenju smo šli skozi gospodarsko, socialno in regionalno infrastrukturno sliko tako Šaleške kot Zgornje Savinjske doline. Vsak ministerje pač razpravljal o svojem področju, pri tem nismo izpostavljali samo plusov, ampaktudi odprte možnosti. Moram povedati, da sem izpostavil vprašanje vodotokov, izpostavil sem tudi problematiko daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu. - Mislite Engo? Da, Engo. Lahko z veseljem povem, da smo v okviru mehanizmov, ki jih imamo preko naših razpisov, nekaj malega že postorili, da bota sistem lažje preživel. - Ste lahko bolj konkretni? Engo načrtuje razširitev razvoda po Gornjem Gradu in mislim, daje bila ugodno rešena vloga Enga na Agenciji Republike Slovenije za učinkovito rabo energije, ki daje nepovratna sredstva za take sisteme. To je konkretna podpora Ministrstva za okolje in prostor, da ta sistem preživi, saj ni nobena skrivnost, da ima določene finančne težave. - Kako komentirate dejstvo, da ste bili od vseh ministrov najbolj zaželeni v vseh šestih zgornje-savlnjskih občinah. Komu pripisujete to »popularnost«? Predvsem svojemu resorju. Resor pač pokriva okolje, prostor, obnovljive vire energije ter stanovanjsko gradnjo in vsaka občina želi, dajo obišče okoljski in seveda tudi prometni minister. Je pa res, da sem po svoji naravi izrazit človek dialoga in projektnega dela. Takje moj način dela in če je možno, se za obiske zelo dobro pripravim. Bil sem tudi v Solčavi, kjer sem si na licu mesta ogledal Macesnikov plaz. V preteklosti je bilo veliko strokovnih in drugih dilem, sedaj pa so se zadeve premaknile in zadnja deževja so pokazala, da so bili ti posegi pravilni. - Se strinjate, da gornjegrajski in preddvorski sistem daljinskega ogrevanja ne veljata ravno kot primera dobrega gospodarjenja z javnimi financami? Predlagal bi, da kot dobra primera pogledamo Vransko in Kočevje. Omenili ste dva primera, kjer je bilo nekaj problemov. Dolžnost lastnikov je, to sta občini in nekatera privatna podjetja, da tudi sistema v Preddoru in Gornjem Gradu ekonomsko in tudi sicer preživita. Jaz mislim, da se obema obetajo boljši časi, ker bo vir toplote in električne energije vedno bolj zaželen. Po zadnjih trendih na področju svetovnih cen nafte je lahko biomasa ena od pomembnih strateških preusmeritev Slovenije, ko išče nove energente tudi za proizvajanje toplote in energije. - Resor, ki ga vodite, je Zgornji Savinjski dolini z vidika urejanja vodotokov še marsikaj dolžan. Določena dela so v resnici bila opravljena, vendar Savinja in Dreta z vsemi pritoki vred ostajata hudourniški reki, ki ob vsakem malo večjem deževju ogrožata ljudi in njihovo premoženje. Strinjam se z vami, da je slovenska država, v njenem imenu slovenska vlada in še posebej v 0 imenu vlade resor za okolje in prostor dolžnik Zgornji Savinjski dolini, še posebej z vidika poplavne varnosti Savinje, Drete in še nekaterih drugih pritokov, ki so po, svoji naravi resnično hudourniški. Tukaj moramo povedati, da je bilo preteklo desetletje desetletje izgubljenih priložnosti. Kateri so bili razlogi, da so se sredstva za vodarstvo tako zmanjšala ali da niso sledila tempu na tem področju, je morda tema drugega pogovora. Tudi poplave v letošnjem letu so mi dale dodaten argument, da sem dokaj uspešno zagotovil že v letošnjem rebalansu proračuna in tudi za prihodnji dve leti več denarja za področje vodarslva. Strinjam se, da je dolžnost države, da sanira infrastrukturne objekte na Savinji, kot so »kašte«, jezovi in še nekateri. Zelo smo pospešili pripravo državnega lokacijskega načrta in celotnega načrta za upravljanje s povodjem Savinje. Tudi zato, ker imamo resen namen preveriti, če lahko del denarja dobimo iz Evropske unije. Slovenija praktično ni dobila nobenega denarja iz Evrope za slovenske vodotoke. - Še vedno ostaja odprto vprašanje zaračunavanja takse za obremenjevanje okolja, ki je zakonsko povsem nedvoumno rešeno. Problem ni od včeraj, vendar je očitno, da nekatere občine preprosto ne želijo »vznemirjati« svojih občanov, saj je znano, da tudi tam, kjer občine takso zaračunavajo, veliko položnic ostane neporavnanih. Moram vam povedati, da smo se po pogovoru z vami in še nekaterimi poslanci na ministrstvu krepko zamislili, vendar problem ni enostaven. Sistem mora biti enak za celotno Slovenijo. Nesprejemljivo je, da sta v dveh sosednjih občinah različni praksi. Ljudje se medsebojno srečujejo in pogovarjajo in razlikejih upravičeno zelo vznemirjajo. Zakon obstaja, bomo pa poskušali najti rešitev v sodelovanju z ministrstvoma za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in gospodarstvo. Eno vprašanje so cene. Nad njimi imajo pristojnost kolegi iz gospodarstva, samo delovanje lokalnih javnih služb, ki skrbijo za preskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda in vse ostalo, pa je naša pristojnost. - Neplačniki položnic svoje ravnanje opravičujejo z izgovorom, da v konkretnem primeru nimajo od države ali lokalne skupnosti nobene koristi. Na načelni ravni se je mogoče s takšnimi pomisleki celo strinjati. Se strinjam, vendar želim s takšnim stališčem nekoliko polemizirati. Če bi vsaka družina pogledala, koliko dajo njihovi družinski člani za mobilno telefonijo, in če bi te račune primerjali, bi ugotovili, da potrošijo bistveno več. Kvaliteta življenja je, da lahko kadarkoli pokličeš kogarkoli, je pa tudi to, da nekaj prispevaš za pitno vodo, za kvaliteto komunalnih služb in tako naprej. Ljudje so pri nekaterih stroških zelo občutljivi in pričakujejo bistveno večjo podporo skupnosti, naj si bo občinske ali državne. - Ste predsednik stranke, ki že vrsto let vodi tudi prometno ministrstvo. Na taboru v Mozirju ste si nekoliko polaskali, kako ste kot stranka na tem področju uspešni. Dnevne uporabnike zgornjesavinjskih cest takšna ocena verjetno ni prepričala, saj območje tudi na tem področju zaostaja za razvitejšimi področji Slovenije. Jaz sem predvsem povedal, da smo ponosni, ker smo več mandatov vodili kmetijski resor. Tega sem v svojem govoru izrazito izpostavil. Tudi v prometnem resorju smo v teh letih marsikaj pre-maknili. Povedati moram, da je bil Jakob Presečnik dober minister za promet. V strokovnih krogih ga cenijo kot umirjenega človeka, ki je bil pripravljen z argumenti zagovarjati svoja stališča. Resje, da so bile ob velikih avtocestnih projektih, kot sta viadukt Črni Kal in trojanski predor, in pri katerih je bila zraven tudi Slovenska ljudska stranka, državne ceste pastorke. In letos se prvič dogaja delno tudi ta premik, da bomo del denarja za državne ceste povečali in se malo več zadolžili za avtoceste. Strinjam se, da je tempo izgradnje ceste proti Lučam in naprej proti Solčavi prepočasen. Kaj storiti? Danes, tukaj in sedaj živijo mladi ljudje vZgornji Savinjski dolini in tudi od cestje odvisno, ali bodo tam ostali. Za njihovo generacijo je zgrešen čas, če to storimo šele čez deset let. Ena generacija je že bila izgubljena, druga pa lahko še bo. To je strateška razvojna dilema Slovenije. - Hvala, ker ste delno že odgovorili na naslednje vprašanje. Mladih in tudi ostalih, ki živijo na demografsko ogroženih območjih, ne zanima kreditna sposobnost države in podobne, včasih celo za lase privlečene zgodbe. Država pobira davke... ... in mi imamo pravico do boljših cest! - Tako. Prav imajo! In naj še bolj odločno nastopajo. To je moj odgovor. Vlada potem tehta med možnostmi in prioritetami. - Slovenska ljudska stranka namenja velike besede in tudi dejanja podeželju in problematiki kmečkega prebivalstva. Gledano skozi lokalne in tudi državnozborske volitve je skoraj očitno, da so kmečki ljudje v Zgornji Savinjski dolini, katere nagovarjate izrazito pozorno, najmanj na vaši strani. Dobro vprašanje. Kot predsednik stranke sem izredno ponosen na trdno in zvesto bazo ljudi, ki živijo tesno povezani z naravo. Imamo tudi ljudi v mestih, saj smo in želimo biti ljudska stranka, ampak baza živi na podeželju. Rad bi tudi povedal, da imam v Jakobu Presečniku odličnega sodelavca. On je vodja poslanske skupine in po izkušnji, kako funkcionirajo koalicije, je to praktično druga funkcija v stranki. Rad bi povedal tudi to, daje Zgornja Savinjska dolina dala slovenski politiki velikega politika, kije premalo cenjen. Toje dr. Franc Zagožen. On je eden največjih slovenskih politikov od osamosvojitve naprej. Vsi tisti, ki poznajo njegovo delo in držo, mu to zasebno priznajo, javno pa tega nočejo povedati. Naj odgovorim na vaše vprašanje. Tabor v Mozirju je povedal še nekaj ključnega. Ne damo se, še vedno zaupamo v hišo, ki seji reče Slovenska ljudska stranka, pa čeprav nismo vsi zadovoljni z vsemi prostori v njej. Morda niso bili vsi najbolje pospravljeni, ampak mi smo doma vtej hiši in smo prišli zopet na skupno vsakoletno srečanje, če se lahko izrazim po domače. V politiki seje potrebno vedno znova boriti za naklonjenost volivcev. Ljudska stranka je preživela zelo naporne mandate v različnih koalicijah, v tem smislu je tudi krvavela, ampak za državo je naredila veliko dobrega. Za seboj bo pustila sledi, ki bodo ostale. V sebi imamo kmečko trmoglavost, da zaupamo v svoj grunt, ki ga praviloma ne prodamo. Toje naš, morda nekoliko trd pogled tudi na lastninjenje državnih deležev slovenskih gospodarskih sistemov. Saj vemo, da so novi časi prinesli globalne principe, da seje potrebno popolnoma odpreti. Naš šesti čut pa nam pravi, bodimo previdni in ravnajmo kot dober gospodar. Dober gospodar najboljše njive nikoli ne proda. - Se vam ne zdi, da ste pri izpostavljanju dosežkov, ki jih ima Slovenska ljudska stranka v zgodovini te države, nekoliko preveč kmečko ponižni? Prav imate! Sicer je skromnost lepa čednost, je pa vprašanje, če je to v politiki neka vrlina, ki prinaša uspeh. Prav imate vtem smislu, da ti ne sme biti nikoli nerodno jasno povedati, kaj si naredil. - Vaša največja koalicijska partnerica ima to dobro urejeno in veliko večji uspeh. Zanimivo in resnično. - Po Jakobu Presečniku v zgornjesavinjskih občinah SLS vsaj uradno nima župana, kar verjetno ni največji problem. Problem je, da celotno območje nazaduje tudi po krivdi ljudi iz vaše stranke, ki na lokalnem nivoju nimajo volje oziroma moči jasno in odločno artikulirati svoja stališča. Vidim, da ste dober analitik in zelo dobro poznate fizionomijo kompletne Zgornje Savinjske doline, tudi vseh občin in razmerij v občinskih svetih. Mi bomo ponovno podprli Ivana Suhoveršnika, odličnega župana iz Mozirja. Naš potencial v dolini je predvsem močan v strukturah občinskih svetov. Tukaj bom vsekakor zaupal vodstvom občinskih odborov SLS v občinah, da sami znotraj sebe najdejo nove motivacije in izzive, da oni motivirajo svoje občinske svetnike. Po tem uspešnem taboru napovedujem, da bodo lokalne volitve v Zgornji Savinjski dolini za nas uspešne in ljudje se lahko zanesejo na SLS. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan © OTVORITEV STALNE RAZSTAVE MOZIRJE IN MOZIRJANI 2. DEL IN ZBIRKE ALEKSANDRA VIDEČNIKA Edinstveno zgledna in Mozirju v ponos V tednu praznika občine Mozirje je lue ugledal se drugi del stalne razstave Mozirje in Mozirjani, ki se nahaja v bivši mozirski kaplaniji. Ta stavba, nekoč tudi domovanje slovenske nedeljske šole, pa postaja pravi hram zgodovine tudi zato, ker je med svoje zidove hkrati z omenjeno zbirko sprejela še obsežno Zbirko Aleksandra Videčnika, ki se je doslej nahajala v prostorih Knjižnice Mozirje. Veliko veselje ob rojstvu dopolnjenega muzeja je izrazil tudi Aleksander Videčnik (v sredini) (foto: Ciril M. Sem) Otvoritev zbirk je obeležilo prece-, jšnje število Mozirjanov, ki se čutijo tako del mozirske zgodovine kot sedanjosti. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je vsvojem nagovoru Mozirjane prijazno opomnil, kakšno dragocenost so prejeli v svojo sredino: »Z obsežno zbirko Aleksandra Videčnika, z muzejem Mozirje in Mozirjani, najprej s prvim, zdaj še z drugim delom, je torej nastala velika domoznanska dragocenost. Tu bo našel tako rekoč na zgledno urejenem kupu vse, kdor se bo podrobneje zanimal za kraj in njegove prebivalce. Mozirska hiša, kije zdaj rojena, bo pač, prepričan sem, vztrajno in po savinjsko trmasto rasla, s to generacijo in zagotovo tudi s prihodnjimi rodovi. Lani nekaj razstavnih sob, letos nadaljnje, prihodnja leta pridejo novi eksponati. Toda že zdaj je edinstveno zgledna, Mozirju in Mozirjanom v ponos.« Pri večletnem zbiranju gradiva in nadaljnjem delu pri realizaciji zbirke je pomembno vlogo odigral odbor za ureditev stalne razstave o zgodovini Mozirja, vsem njegovim članom seje iz srca zahvalil predsednik odbora Anton Venek. Nadalje so bile zahvale za strokovno obde lavo gradiva deležne tudi strokovne sodelavke Muzeja novejše zgodovine v Celju, seveda občinski svet, ki je zagotovil potrebne finance, Knjižnica Mozirje ter nazadnje vsi darovalci, brez sodelovanja katerih zbirka danes ne bi bila na ogled. Veliko veselje ob rojstvu dopolnjenega muzeja je izrazil tudi Aleksander Videčnik, ki bo s svojo bogato zbirko ostal pomemben člen mozirske zgodovine še mnogim prihodnjim rodovom. Tudi on, kot vsi ostali govorniki pred njim, je izrazil veliko željo, da se bo zbirka mozirskega muzeja še nadgrajevala. Ker se mu je v njegovih besedah odločno pridružil tudi župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik, lahko ver- RAZSTAVA DEL VLADA CIGALE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je v svojem nagovoru Mozirjane prijazno opomnil, kakšno dragocenost so prejeli v svojo sredino (foto: Ciril M. Sem) jamemo, da bo »Mozirska hiša«, kot je bivšo kaplanijo poimenoval dr. Kmecl, res živela z Mozirjani ves čas, jim nudila bogato kulturno dediščino ter predstavljala krajevni ponos, ki ga bodo z veseljem pokazali vsem obiskovalcem kraja. Tatiana Golob Umetnikov bogati notranji svet Umetnika Vlada Cigalo (desno) in njegovo delo je predstavil Andrej Hofer (foto: Marija Šukalo) Med nami živijo tihi, skromni in prijazni ljudje, ki že zaradi svoje življenjske drže uživajo spoštovanje. To postane toliko večje, ko odkrijemo njihov bogati notranji svet. In takšen svet je Solčavanom skozi podobe na lesu odkril Šmarčan Vlado Cigala. Razstavo del pod naslovom Ogenj, duša in les so organizator-ji. Kulturno društvo Solčava, postavili na ogled v tamkajšnjem Zadružnem domu, odprtje pa so pospremili z bogatim kulturnim programom. V njem so sodelovali tako gostje iz Šmartnega ob Paki, recitatorka Barbara Terbižin in pevke skupine Mihevce pod umetniškim vodstvom Alenke Jazbec, kot tudi domačini Robanov Franci na citre in ljudske pevke pod taktirko Martine Štifter. Umetnika in njegovo delo je predstavil znani radijski in televizijski voditelj Andrej Hofer, ki je program tudi sooblikoval. Da lepo riše, so odkrili že njegovi učitelji v osnovni šoli v Solčavi, kjer se je Vlado tudi rodil. Nič, čud- nega, saj je bil z likovnim talentom obdarjen tudi njegov dedek in brat Ivan. Žal pa Vlado Cigala zaradi prezaposlenosti ta talent pozneje ni več razvijal in kottrgov-ski pomočnik ter kasneje referent prodaje v Gorenju nanj pozabil vse do odhoda v pokoj. K ponovnemu ustvarjanju gaje spodbudil sin Borut, ko mu je izročil žgalni aparat. Sprva je izdeloval spominke za Planinsko društvo Šmartno ob Paki. Pozneje je svoj likovni izraz dopolnil z motiviko iz narave, visokogorsko perjad in divjad ter zapuščene kašče. V zadnjem času pa tudi s portreti iz duhovnega življenja Slovencev. Zelo ljub mu je Anton Martin Slomšek. V njegovem opusu je tudi Aljažev stolp in različne kapelice. Osnova za njegove umetnine je les, večinoma solčavski javor, na katerega upodablja s spajkalnikom in grelno žico. To je bila za Šmarčana Vlada Cigala druga tovrstna razstava. Prvič seje predstavil lani novembra všmartnem ob Paki. Marija Šukalo Velik prispevek k umetniškem duhu občine Mozirje Na ex-temporu je ustvarjala tudi slikarka Anka Rakun z Rečice ob Savinji (foto: Ciril M. Sem) Že enajsto leto zapored se je v Mozirskem gaju zbralo štirinajst slikarjev, ki so od 21. do 24. septembra ustvarjali na temo Mozirskega gaja in trškega jedra Mozitja. V Ex-temporu Mozirski gaj sodelujejo tako akademski kot ljubiteljski slikarji, prihajajo pa iz različnih predelov Slovenije, zamejstva Avstrije in Makedonije. Organizator tega in vseh prejšnjih srečanj je Jure Repenšek, gonilna sila KD Jurij Mozirje, mentorstvo pa že vsa leta pripada dr. Jožefu Muhoviču. Prireditev je podprl tudi župan občine Mozirje, Ivo Suhovršnik, kije poudaril pomen kulture, katerega se mora zavedati vsako občinsko vodstvo: »Zelo pomembno je, da se v okviru občinskega praznika, koje večina otvoritev usmerjena v infrastrukturo in gospodarslvo, zavedamo tudi ustvarjalnega duha našega kraja. In današnja prireditev je zagotovo velik prispevek k umetniškem duhu občine Mozirje.« Cenjene stranke obveščamo, da smo se v mesecu septembru prilagodili celostni podobi lastnice družbe, to je NLB d.d., zato smo se iz FIT Leasing d.o.o., preimenovali v NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje. NLB ® Leasing Velenje d.o.o., Velenje Na Ex-temporu Mozirski gaj 2005 so sodelovali sledeči slikarji iz Zgornje Savinjske doline: akad. slikar Lojze Zavolovšek (Mozirje), slikarka Anka Rakun (Rečica ob Savinji), slikarka Marjana Verbuč (Mozirje), slikarka Danica Janžovnik (Mozirje), iik. pedagog Jure Repenšek (Mozirje). 11. EX-TEMPORE MOZIRSKI GAJ Ob koncu umetniškega ustvarjanja, v soboto, so se slikarji, povabljenci in ljubitelji likovne umetnosti zbrali v Slomškovi dvorani mozirske župnije na otvoritvi delovne razstave Ex-tempore 2005, kjer so predstavili svoje letošnje umetniške izdelke. Prireditev, ki ima značaj likovnega izobraževanja, druženja in seveda promocije občine Mozirje, je najprej predstavil njen organizator Jure Repenšek. Ob tej priliki je izrazil veselje, da ex-tempore vsa ta leta tako uspešno raste, se razvija in v Mozirje prinaša ustvarjalni duh. Draga Zofka! Vsi domači ter družini Lenko in Kumprej Ob srečanju i Abrahamom ti želimo veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Govornikom seje pridružil tudi dr. Muhovič, brez katerega mozirski ex-tempore zagotovo ne bi bil tako trdna prireditev, kot to danes je. Kot mentor ustvarjalcev je podal kritiko, kateri bo širše občinstvo zagotovo z zanimanjem prisluhnilo tudi v novembru, ko bo razstava postavljena v Galerijo Mozirje. Za kulturni program tokratne prireditve so poskrbeli Koledniki, člani KD Jurij Mozirje, ki v prihodnjih dneh praznuje jubilejno, deseto obletnico svojega delovanja. Tatiana Golob © mazDa velenje Pridite po svoj paket Mazda! Zopet AKCIJA dve leti zastonj! & VSE NA ENEM MESTU! ^ AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com ► ►►►► PRIHAJA NOVA MAZDA5 ««< DAN GASILCA V MOZIRJU Ponosni na novo vozilo Od 24. septembra je v garaži mozirskega gasilskega doma tudi uradno nova avtocistema. Pridobitve so se razveselili gasilci, mnogi vabljeni gostje in donatorji. Nakup preko 50 milijonov tolarjev vrednega kombiniranega vozila je večinoma omogočila Občina Mozirje. V spominsko knjigo se je ob tej priliki vpisalo več donatorjev, na pomoč pri zbiranju sredstev pa se je odzvalo tudi veliko krajanov. Za božjo pomoč pri uporabi novega vozila je z blagoslovom poskrbel župnik Sandi Koren. zaščitne opreme. Zakon o minimalni opremljenosti gasilskih društev lokalnim skupnostim nalaga obveznost, da gasilska društva primerno opremijo. Skrajni rok za izpolnitev predpisanih pogojev je leto 2009. Preko 50 milijonov tolarjev vredno kombinirano vozilo vsebuje veliko prepotrebne gasilske opreme (foto: Ciril M. Sem) Tudi letos je župan Ivan Suhover-šnik predstavnikom vseh gasilskih društev, ki delujejo na območju mozirske občine, podelil več kosov Po uradni svečanosti je sledilo tradicionalno druženje starejših gasilk in gasilcev vseh že omenjenih društev. Veterani so dolga desetlet- KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZONO 2005/2006 s»? Kulturno društvo Nazarje razpisuje GLEDALIŠKI ABONMA za sezono)g005/2006. Gostili bomo TEATERÌ55, ŠPAŠ TEATER, MOJTEATER IN GLEDALCE KRANJ, ki nam bodo odisrali / skupno PET predstav. Vpis abonmajev bo od 30. septembra do 15. oktobra 2005 v Muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah in na občini Nazarje. Informacije na telefonsko št. 03 839-16-13 in 03 839-16-00 ter GSM 031 375-074. VLJUDNO VABLJENI! jtfJIMKIAI I V h Prevoz betonskih mešamo - Vgradnja betonskih mešanic Predstavnikom vseh gasilskih društev, ki delujejo na območju mozirske občine, so razdelili več kosov zaščitne opreme ja orali ledino gasilstva in pripravili trdne temelje, na katerih gradi današnja generacija. Če ne bi bilo njih in njihove globoke predanosti sočloveku v stiski, gasilstvo danes ne bi bilo tako spoštovano. Drobna zahvala in pozornost je zato tudi to srečanje, ki se ga starejši gasilci z veseljem udeležujejo. Benjamin Kanjir imgtmalmštv© Franček Grudnik s.p., ŠmikJavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-KamnB<) Delovni čas: od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure GSM: 051/360-899 = ‘r AKCIJA RAČUNALNIKOV od 87.900 sit dalje pC*6* MONITORJI 19" CRT od 41.900 SIT dalje ^ - Velika izbira CD-R medijev 10/1 že od ... 650 SIT dalje - Velika izbira DVD-R medijev 10/1 že od 780 sit dalje MONITORJI 17" od 63.900 SIT dalje V naši računalniški učilnici vam nudimo možnost pisanja seminarskih, diplomskih nalog, delo preko interneta, igranja računalniških iger, manjših izobraževanj (6 oseb - 6 računalnikov). V/aše seminarske naloge vam slikovno tudi dopolnimo in vežemo. VSE NA ENEM MESTU! Možnost naročila tudi preko e-pošte: cring04@voljanet. Piše: Aleksander Videčnik Po naključju sem naletel na zapis (nekaj strani), ki opisuje urejanje hišnih številk v Mozirju. Seveda seje kraj širil in potem so bile marsikje številke pomešane (ne po vrsti), vendar nam naslednji podatki vsaj malo pojasnijo potek. V letu 1896 je Mozirje štelo 91 hišnih številk, v letu 1900 -104, leta 1911 - 111, leta 1929 -118, leta 1932 - 122, leta 1939 - 130 in leta 1940 - 143 hišnih številk. Tedaj še niso uporabljali pomožnih oznak, denimo 122 a in podobno. Ob vsem tem pa je posebno zanimivo navajanje starih hišnih imen v kraju. To je izročilo, ki ga ne kaže pozabiti. Hišna imena so naše bogastvo. V Mozirju je pisec (Žiga Laykauf) zapisal tale hišna imena (najprej je družinsko ime in nato sledi hišno ime, tudi starejše): Številke od 1 do 3 so pripadale cerkvi, župnišču in kaplaniji. Sledijo številke: 4 - ubožna hiša; Long, Lončar, 5 - Hribernik; Bratanič, Tribuč, 6 - Lekše; Šličnik, 7 - Goričar; Hofbau-er, 8 - Kolenc; Adame, Filip, 10-Žovle; Rotnik, 11 - Orel; Janko, 12 - Remše; Drečk, Paul, 13 - Miklavc; Gašperc, Pirš, Kraherl, 14 - hranilnica; Frešer, Grabner, 15 - gasilki dom; Vaupot, 16 - Filač; Laktč, Wolfgang, 18 - Novak; Drozg, 20 - Goričar; Lipold, 21 - Lušin; Marjanovič, Makse, 22 - Vajd; Glazer, 23 - Brezovnik; Paher, 24 - Bitenc; Konečnik, 25 - Trogar; Weissmann, 26 - Prislan; Prajs, 27 - Žovle; Plovše, 28 - Maierhold; Goličnik, 29 - Bitenc; Primož, Kreše, 30 - Vajd; Kolar, 31 - Goričar; Lehki, 32 - Goričar; Plešnik, Pirkovič, 33 -Goričar; Goričar; Zvir, 34 - Jozinič; Falentin, Kolenc, 35 - Melavc; Riemer, 36 - Laykauf; Lehnhof, Legant, 37 - Holovar; Parki, 39 -Wittreich; Štuler, 40 - Strigi; Rajtovec, 41 -Škruba; Tratnik, 42 Lekše; Klobučar, 43 - Dobiček; Pfeifer, 44 - Leskovšek; Brezovnik, 45 - Vajd; Jerg, 46 - Blaž; Pek na Tratah, 47 -Drev; Mežner, 48 - Repenšek; Barbnik, 49 -Mlinar; Frenkovič, 50 - Prislan; Muhovec, 51 - Breznik; Ameršek, Luk, 52 - Praprotnik; Friškovič, 53 - Novak; Prnos, 54 - Celinšek; Ferdinatel, 55 - Kračnik; Krivec, 56 - Jurič; Parki, 57 - Vivod; Lenart, 58 - Klemenak; Ti-net, 59 - Matjaž; Kočar, 60 - Lekše; Aloj, 61 -Hriberšek; Šivert, 62 - Rajfajznovka (hranilnica), 63 - Podsedenšek; Lipoldov mlin, 65 -Razberger; Brecljev mlin, 66 - Brdce, 68 -Tajnšek; Zgornji Polenček, 69 - Klančnik; Čokan, 70 - Solar; Brložnik, 71 - Prislan; Ja- ESišnci imena d Ulozirju kob, 72 - Špruk; Spodnji Polenček, 73 - Se- - Hranilnica; (Stulerjevogospodarsko poslop-dovšek; Biržovc, 74 - Komar; Hrastel, 75 - je), 109 - Pečnik; Repnik, 112 - Prislan; Koc- Močnik; Rotnik, 76 - Rajter; Žekar, 77 - Rak; janček, 114-Janko;Muzg, 115-Mogel;Fidej, Karlin, 78 - Gnader; Krnc, 80 - Atelšek; Kra- 126 Pašk (fotograf), 128 - Žunter; Kugovnik, jnc, 81 - Lekše; Mokrinc, 82 - Mlakar; Rimer, 130 - Cesar; Kovač. 83 - Čokan; Šličnik na Oljniku, 84 - Lekše; Ker so imena pisana v nemščini, je možno, Mokrinc, 85 - Fužir; Šumrak, 86 - Petrin; Žab- da so nekatera pisana napačno, vendar mis- nik, 87 - Pirečnik; Osel, 89 - Es; Zvonar, 90 lim, da so podatki zanimivi, če primerjamo se-Venišnik; Maše, 94 - France; Čoh, 95 - Kot- danja imena Mozirjanov. Vse manj je avtohton- nik; Jakob, 96 - Ivanuša; Pirkovič, 102 - Bol- ega prebivalstva, to je lahko ugotovitev iz priču- ha, Pečnica, 104 - Brinove; Hudobreznik, 106 jočega seznama. mejniki - sneti kamni O mejnikih jetudi pri nas najti dosti najrazličnejših zgodb in pripovedi. Predvsem je v ljudskem izročilu zaslediti pogosto pripovedi, kako je pri kateremu od mejnikov strašilo, kako je pokojni sosed po smrti sedel na mejniku, ker gaje skrivoma prestavil na svojo stran in podobno. Mejniki imajo seveda dolgo zgodovino. Ko se znotraj neke skupnosti pojavi osebna posest zemljišča in se utrjuje pojem lastnine, je seveda nujno potrebno lastnino označiti - razmejiti. Najprej so ljudje postavljali navadne kamne za oznako mej, kasneje so uporabljali pokončne, pravokotne mejnike iz kamna. Na njih so pogosto vklesali kratice lastnika, na vrhu križ, zemljiška gosposka pa je dosledno označila svoje mejnike z grbi. Seveda govorimo o zemljiških mejnikih. Poznamo pa tudi meddržavne mejnike, ki so seveda večji in opaznejši, pa prav tako označeni na ustrezni strani s kratico držav, kijih razmejujejo. Vsekakor so mejniki vseh vrst neka pravna zaščitna obroba neke posesti. Da so mejniki nekaj svetega, je razvidno tudi v zgodovini Rimljanov, ki sojih častili kot božja bitja. Njim so celo posvetili poseben praznik, ki so ga slavili vsako leto na dan 23. februarja. Če pogledamo nekoliko nazaj v preteklost, vemo, da je tudi vaška posest bila že v srednjem veku na viden način mejno označena. Zato se ni čuditi, da so svojo posest vsake toliko časa, v Mozirju vsaki dve leti, preverili s pohodi po mejah vaške, trške ali mestne lastnine. To ni bila zgolj navada, bila je dolžnost zapisana v listinah neke skupnosti, kije imela zemljiško lastnino. Ponekod so uporabljali za razmejitev tudi drevesa, ki sojih seveda smatrali za stalna. Tudi druge značilne znake v naravi so uporabljali za mejnike. Tuje bilo najpogosteje zaslediti večje skale, ki so kot samice trdno stale in bile dobro vidne. Na njih so potem vklesali podatke, ki so dokazovali mejno črto. Posebno veličastni so bili stari kamni, ponavadi okrogle oblike, ki so ob večjih cestah nakazovali smer in deželo, v kateri so stali. Nekoč so celi narodi smatrali zemljiško razmejitev kot neke vrste "božjo" razsodbo, vsaj tej vrednostno enako. Na Pohorju so zelo pogosto uporabili stara drevesa za mejnike. Vanje so zabili 20 cm dolge železne kline z začetnicami lastnika zemlje. Zato je tudi predel Pohorja, ki se imenuje "Pri treh žebljih". Na koncu še to. Zgodovina pozna tudi prvo razmejevanje zemljišč na ta način, da so lastniki nosili težko skalo in kje sojo zaradi njene teže vrgli na zemljo, tam so potem smatrali, daje meja. To seveda spada v davnino. V zvezi z mejniki je tudi v naših krajih veliko običajev, o katerih pa bomo pisali v naslednji številki našega časopisa. pečemo stare fotografije Pred dobrimi 50 leti so na Rečici udarniško popravljali cesto Rečica-Spodnja Rečica-Pobrežje. Takole so v kamnolomu “Tišlerjev pruh” nalagali kamenje. Sliko nam je poslal Jože Miklavc z Rečice. ¥■ KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Skladi z zavarovanjem glavnice Pred štirinajstimi dnevi smo se vtej rubriki seznanili z vrstami investicijskih skladov in ugotovili, da je tveganost naložb vanje odvisna predvsem od vrste vrednostnih papirjev, v katere skladi investirajo. Zahteve in pričakovanja investitorjev so zelo različna: nekateri zasledujejo visok donos ob sprejemljivo večjem tveganju, spet drugi pa se zadovoljijo z minimalnim donosom ob nizkem tveganju. Na prelomu tisočletja se je pokazalo, da se bliža konec visokih donosov na mednarodnih delniških trgih, zato so veliki investitorji in premožnejši posamezniki začeli iskati možnosti, kako zašči- titi svoj kapital, ustvarjen v obdobju rasti tečajev na borzah, ne da bi se pri tem odpovedali pričakovanim donosom. Na ta način so nastali skladi z zavarovanjem glavnice. Namenjeni so zlasti tistim, ki zaščito vloženega kapitala postavljajo na prvo mesto. Sprva so bili takšni skladi dostopni le večjim vlagateljem, saj so začetni vložki morali presegati tri milijone dolarjev, s povečanjem povpraševanja pa sejeta meja bistveno znižala in pri nekaterih skladih, kot piše Mateja Jesenek v Vodniku za preračunljivo investiranje, znaša le okrog 2.000 dolarjev. Sklad z zavarovanjem glavnice je sestavljen iz dveh delov: defenzivnega in agresivnega, Defenzivni del zagotavlja zavarovanje glavnice oziroma vloženega kapitala in je v večini primerov brez-kuponska obveznica, agresivni del pa omogoča potencialni donos in je lahko v obliki posameznih delnic, košarice delnic, valut in blaga, indeksov ipd. To pomeni, da so tudi vlagateljeva sredstva razdeljena na dva dela in se nahajajo na dveh ločenih računih. Pretežni del sredstev upravitelj že na začetku nameni za nakup obveznic ali podobnih vrednostih papirjev, ki ob dospelosti zagotavljajo povrnitev sredstev, manjši del začetnega kapitala pa upravitelj investira v bolj tvegane naložbe s pričakovanim višjim donosom. Morebitna izguba, ki bi nastala zaradi padca vrednosti tveganega dela naložbe, se v nobenem primeru ne pokriva iz dela, ki je namenjen zagotovitvi vračila glavnice. V najslabšem primeru, če bi bila vrednost bolj tvegane naložbe enaka nič, bi vlagatelj ob dospelosti sklada dobil povrnjeno glavnico, zmanjšano za vstopne in upravljavske stroške. Garancija za izplačilo glavnice je lahko stoodstotna ali pa manj kot stoodstotna. Lahko je tudi več kot stoodstotna, in sicer v primeru, če je vlagatelju dana možnost, da prejema fiksna letna izplačila. Takrat mu izdajatelj jamči, da mu bo (podobno kot pri obveznicah) enkrat ali dvakrat letno izplačal vnaprej določen znesek, ob dospelosti sklada pa še glavnico v celotnem znesku. Dospelosti takšnih skladov se gibljejo od šestih mesecev do desetih let, večina skladov na trgu pa ima dospelost pet let. Ker je osnovni cilj vlagateljev zaščita vloženega kapitala, ni predvideno, da bi se s temi skladi aktivno trgovalo, kljub temu pa je po določenem času možno prodati svoj delež po ceni, kije enaka čisti vrednosti premoženja sklada na dan prodaje. Pomembno je vedeti, da garancija na vloženi kapital velja le v primeru, če vlagatelj vztraja v skladu do njegove zapadlosti. Franci Kotnik Prihodnjič: Kaj so hedge skladi MOJCA STANCAR, inštruktorica aerobike Prihaja čas dvoranske, skupinske vadbe. Preden oddrvimo v telovadnico, je dobro, da se vadbi primerno opremimo. Pravilna izbira obleke in obutve namreč lahko naredi vadbo prijetnejšo, v nasprotnem primeru pa celo nočno moro. Uspešnost športnika ni odvisna samo od tega, kako se bo ogrel, ampak predvsem od tega, kako bo oddajal toploto. Pri gibanju se mišice krčijo in raztezajo ter s tem proizvajajo toploto, toplota pa se odvaja predvsem zznojenjem. Sodobna oblačila iz mikrovlaken transportirajo znoj navzven, tako da telo ostane suho in ogreto. Telesna temperatura ostaja na določenem Kako se pravilno oble« za fitnes in aerobiko nivoju, kar varuje mišice in zmanjšuje možnost poškodb. Pa poglejmo primerjavo med navadnimi oblačili in oblačili iz mikrovlaken: Oblačila iz mikrovlaken: - so funkcionalna, - preko zračnih kanalov se znoj transportira na površino, - telo ostaja suho in ogreto ter maksimalno aktivno. Običajna oblačila za šport: - znoj zastaja ob telesu, -telose ohlaja, - zmanjša se učinkovitost mišic, - poveča se možnost poškodb. Mikrovlakna so štirikrat tanjša od bombažnih, trikrat tanjša od volnenih in celo tanjša od najtanjših naravnih vlaken - svile. Najsodobnejša oblačila za fitnes in aerobiko dihajo, so prijetna za nošenje in otip, so prožna in preprosta za vzdrževanje. Kaj pa videz? Pogosto slišim komentarje: »To pa ni zame!« ali »Ja, če bi bila jaz takšna tvigica!« Narobe! Dobro oblačilo mora pristajati vsaki postavi in jo mora narediti privlačnejšo. Vemo, da vsi nimamo idealnih postav, zato navsezadnje tudi gremo v fitnes ali na aerobiko, saj si želimo izgledati lepo. Marsikatero dekle ali ženska (pa tudi moški) se zato raje zateče k razvlečeni majici in spodnjemu delu trenirke kot k ustreznemu oblačilu misleč, da s tem skriva svoje telesne pomanjkljivosti. Še ena napaka! Skrivanje pred samim seboj in izogibanje soočenju z realnostjo ni dobra podlaga za doseganje ciljev. Izberite si sebi primerno, pravo oblačilo. Bolje se boste počutili, bolj samozavestni boste, pa še lažje in bolj pravilno boste lahko izvajali posamezne sklope vaj. Nenazadnje bo s tem manjša tudi možnost poškodb. Izberite si oblačila, ki imajo ob straneh temnejše vstavke -to postavo zoži in jo naredi višjo in s tem vitkejšo. Presenečeni boste nad učinkom. Kaj pa obutev? Športni copati naj imajo debelejši podplat. Pri prstih jih zavežemo na rahlo, čvrsteje pa okoli gležnjev. V ta namen naj bodo športni copati višji (do gležnjev), naj imajo zračne blazinice vsaj spredaj, če že ne čez cel podplat. In kaj še ostane? Veselo na delo, veliko trdne volje in naj se vam izpolnijo vsi cilji! Uspešnost športnika ni odvisna samo od tega, kako se bo ogrel, ampak predvsem od tega, kako bo oddajal toploto. Pri gibanju se mišice krčijo in raztezajo terstem proizvajajo toploto, toplota pa se odvaja predvsem z znojenjem. Sodobna oblačila iz mikrovlaken transportirajo znoj navzven, tako da telo ostane suho in ogreto. © SUBVENCIJE ZA GOZDARSTVO IZ EVROPSKIH SKLADOV (Pre)kratek rok za prijavo Slovenija je pri črpanju razpoložljivih evropskih sredstev precej neuspešna, zato je vlada sklenila pospešiti potrebne aktivnosti na posameznih ministrstvih. Na kmetijskem bodo morali pohiteti z razpisom za investicijska vlaganja v gozdove za izboljšanje njihove gospodarske in ekološke vrednosti, za kar je na razpolago skupaj okrog 830 milijonov tolarjev. Razpis bo predvidoma objavljen v prvem tednu oktobra, upravičenci pa bodo imeli 30 dni časa, da se prijavijo in oddajo vloge, S tem razpisom naj bi omogočili porabo preostanka denarja enotnega programskega dokumenta za iztekajoče obdobje 2004-2006, za katero je bila za gozdarske ukrepe na voljo približno milijarda sredstev. V primerjavi z denarno pomočjo, ki jo prejemajo v kmetijslvu, je pomoč za lastnike gozdov precej skromna. Z oceno se strinja tudi Marjan Denša z nazorske ob- močne enote Zavoda za gozdove, ki opozarja, da je rok za prijavo in izdelavo projekta zelo kratek. Državni gozdarji so namreč postavljeni v vlogo, kakršno imajo že nekaj let kmetijski pospeševalci, le da niso posebej plačani. V enem mesecu bodo morali prepričati množico gozdnih posestnikov, da naj zaprosijo za subvencijski denar. »Na območju nazorske območne enoteje okoli pet tisoč gozdnih posesti, z upoštevanjem solastnikov pa več kot sedem tisoč. Spodnja meja, za katero lahko kmetje zaprosijo, je Marjan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje (foto: EMS) dvajset tisoč tolarjev. Lastniki gozdov se uradno prijavljajo za vzpodbude za vlaganje v gozdove. Za ta dela naredi projekt Zavod za gozdove v skladu s programom vlaganj in načrti za gospodarjenje. Sredstva se bodo delila za obdobje 2006 do 2008. Zadeve niso povsem nove, saj poteka že tretji razpis, vendar je kljub temu vredno ponovno poudariti, da kdor vtem času ne bo prijavil projekta, ne bo mogel kandidirati za sredstva,« razlaga Denša. Gozdarji računajo, da bodo na Agenciji za kmetijske trge vendarle uvideli, daje potrebno rok za prijavo podaljšati, vendar časa v najboljšem primeru ne bo več kot dva meseca. Savinjčan GRUŠOVLJE Modernizacija cest tudi na periferiji V Grušovljah so namenu predali skoraj sedemsto metrov novih asfaltiranih odsekov cest, in sicer odcep mimo Knapiča, odcep v Grušovljah proti jezu in odcep Homec Meliše. K asfaltni prevleki, ki bo obremenila občinski proračun za šest milijonov in pol, so 500 tisoč tolarjev dodali tudi krajani sami. Ti so ob pomoči rečiške krajevne skupnosti poskrbeli tudi za spodnji ustroj. Ob odprtju odcepov so pripravili kratek kulturni program, ki so ga obogatile Polona Ozimic in ljudske pevke Pušeljc, ceste pa je blagoslovil rečiški župnik Ferdinand Luknar. Prerez traku je pripadel predsedniku gradbenega odbora Alojzu Blažiču in županu občine Mozir- je Ivu Suhoveršniku, ki je ob tej priložnosti poudaril, da je zelo pomembno, da se modernizira- jo ceste tudi na periferiji in ne samo v centrih. Dogodek je popestrila še otvoritev prenovljenega vodovodnega zajetja, ki oskrbuje šest hiš, dve kmetiji in tri gospodarske družbe. Zajetje sta pred štirimi desetletji zgradili družini Kolenc in Žlebnik. Zadnja obnova tega pa je bila pred dobrimi dvajsetimi leti, zato je bila letošnja več kot nujna. Ker so veliko 'prostovoljnega dela vložili krajani, so bili stroški investicije le milijon dvesto tolarjev. Trideset odstotkov zneska bo prispevala mozirska občina iz proračuna. Marija Sukalo Osje domovanje Na Fileževi domačiji v bližini Ljubnega niso preveč prijazni z nadležnimi osami, saj so si le-te zgradile ogromno osje gnezdo na mestu, kjerjih prav nihče ne moti. Na videz krhko domovanje nadležnih obiskovalk skoraj sleherne kmečke domačije je zgrajeno trdno kakor nekakšna trdnjava ob električnem transformatorju na bližnjem polju, varno med nebom in zemljo, na zadostni višini, dajim človeška roka zaradi nadležnosti, ki jo s svojo bližino vsekakor povzročajoče ni uničila njihovega domovanja. Franjo Atelšek Ose so si izredno trdno gnezdo zgradile ob 420-voltnem transformatorju (foto:FA) MOZIRJE Varnejša pot Župnija je po dogovoru z občino odstopila del zemljišča, daje bila lahko zgrajena širša cesta, ki vodi na Vrhe. Poleg razširjene ceste je narejen tudi pločnik. Na uradni otvoritvi, kije bila 25. septembra, na praznik Občine Mozirje, je pred blagoslovom župnikSandi Koren izpostavil dobre odnose in sodelovanje z občinsko upravo, župan Ivan Suhoveršnik pa se mu je zahvalil za vse, kar dela dobrega za krajane, Benjamin Kanjir Organizacije, Ljudje in dogodki, Obvestila VRTCA MOZIRJE IN REČICA Razvedrilo za malčke, ki ne obiskujejo vrtca Otroštva se pogosto spominjamo po lepih in doživetih trenutkih in prav takšne bodo poskušali pričarati v vrtcih Mozirje in Rečica od tretjega do sedmega oktobra tudi predšolskim otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Tako na Rečici kot v Mozirju pripravljajo različne delavnice in nanje vabijo vse »radovedneže«, da jih skupaj s starši, dedki in babicami, tetami in strici... obiščejo ter z njimi preživijo čas. Za male in malo večje otroke so pripravili zanimiv in pester teden z raznovrstnimi dejavnostmi terz njim dodali svoj prispevek k prazniku Občine Mozirje. Otroci se bodo lahko v ponedeljek igrali in sproščali ob različnih igrah, v torek podali do kmetije in nabirali gozdne plodove. V sredo bodo lahko pustili domišljiji prosto potter ustvarjali iz različnih materialov uporabne in okrasne predmete, četrtek pa je namenjen lutkovni igrici in petek praznovanju tetke jeseni. Mali kratkohlačniki iz vrtca Rečica in Mozirje vabijo vse, ki želijo prebiti z njimi dve zanimivi urici na dan, da jih obiščejo od ponedeljka do četrtka v dopoldanskem času od devete do enajste ure, praznovanju jeseni pa je namenjeno petkovo popoldne od 16.30 do 18. ure. Marija Sukalo KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih poli« Lucas, R.: Bioetika za vse Schwartz, R.: Krtji sestrici in hladen vetrič (slikanica) Peklar, A.: Fant z rdečo kapo (slikanica) Casalis, A.: Mišek Tip noče v vrtec (slikanica) Frančič, F.: Tam, kjer je srce doma (mladinski roman) Wilson, B.: Drzni Dani (mladinska pripoved) Bowles, P.: Čitanka (roman) Zore, N.: Otrok in računalnik v vrtcu Geografski terminološki slovar Pečenko, N.: Fotografirajmo digitalno Rebolj, T.: Oko (kriminalka) Rudolf, F.: Acapulco (kriminalka) Chunshu: Pekinška punčka (roman) Hofmann, C.: Bela Masajka (biografski roman) Allende, I.: Zorro začenja svojo pot (roman) Allende, I.: Eva luna (roman) Gray, A.: Deset ljubimcev (roman) Fallaci, 0.: Moč razuma Nimier, M.: Kraljica tišine (roman) Herge: Samorogova skrivnost (strip) Herge: Sedem kristalnih krogel (strip) Pavič, M.: Unikat (roman) Studen, A.: Rabljev zamah Kovacs, H.: Sedem poti do zdravja Tola, J.: Šolski ekološki vodnik Villacampa, V.: Vodnik po svetovni zgodovini v________________________________________________________________/ KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dež ni bil ovira za tekmovanje Odprtega turnirja šolanih psov, ki je bil v okviru praznika občine Mozirje na poligonu v Varpoijah organiziran 17. septembra, so se udeležili tekmovalci iz celjske, savinjske, šaleške in zasavske regije. Kljub dežju je regijska tekma dobro uspela, v vseh kategorijah pa sotekmovalci dokazali, da slabo vreme ne more biti ovira pri doseganju dobrih rezultatov. Tekmaje bila ena izmed petih, ki so organizirane v okviru regijskega tekmovanja. Za skupen rezultat štejejo štirje najboljši dosežki. Vsaka tekma je zato pomembna, saj je lahko odločilnega pomena. Dežje bil neusmiljen do vseh 34 tekmovalcev, psi pa so pokazali veliko mero poslušnosti in ubogljivosti. Benjamin Kanjir Ves čas tekmovanja je udeležence namakal močan dež (foto: Benjamin Kanjir) POPRAVEK V prejšnji številki Savinjskih novic je v članku Teater groze skozi oči zgodovinarja prišlo do neljube napake. V uvodu sem zapisala, daje doc. dr. Andrej Studen višji sodelavec Muzeja Vrbovec, kar je napačno. Doc. dr. Studen je višji znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Za napako se opravičujem. Tatiana Golob DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA P. p. 2726,1001 Ljubljana Tel.: + 386 1 / 544 35 13, 544 35 14 Faks: + 386 1 / 524 19 93 E-pošta: drustvo-sos@drustvo-sos.si Spletna stran: http://www.drustvo-sos.si Društvo SOS telefon vabi ženske od 18. leta starosti naprej na osnovno usposabljanje za prostovoljno svetovalno delo na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja. Usposabljanje bo potekalo v Celju, svetovanje na SOS telefonu pa se izvaja v Celju ali v Ljubljani. Usposabljanje se bo začelo v soboto, 1. oktobra 2005, ob 9.00 in bo potekalo ves mesec oktober ob petkih in sobotah, na naslovu: Mestna četrt Lava, Iršičeva ulica 2 a, 3000 Celje. Usposabljanje je brezplačno. Za podrobnejše informacije pokličite v pisarno Društva SOS telefon, na tel. št. 01 544 35 13 ali 01 544 35 14, vsak delavnik od 9.00 do 15.00. Prijazno vabljene! ŠPORTNO VAŠKE IGRE Veselo in pestro popoldne v Lazah Prizadevnim članom Športnega društva Dreta Kokarje je to nedeljo uspelo »spraviti pod streho« tradicionalne, tokrat že pete vaške igre. Prireditev, ki poteka v okviru praznovanja praznika občine Nazarje, bi morala biti že prejšnji konec tedna, a je bila zaradi vremena prestavljena. Sodelovali sta po dve ekipi iz vsake krajevne skupnosti: Šmartno ob Dreti, Kokarje in Nazarje. Pred številnim občinstvom je šest ekip pokazalo svoje spretnosti in moč v šes- tih igrah. Tekmovali so vjajčariji, kjer si tekmovalca mečeta jajce in ga lovita v predpasnik, spretnostnem nogometu, zlaganju desetih senenih kock drugo vrh druge, pre- noto: Marija Lebar) Eni so bili mokri od vode, drugi pa od znoja (foto: Marija Lebar) našanju buč, zbijanju balonov napolnjenih z vodo - in kot se za vaške igre spodobi - v molži krave. Spodbujani s številnimi »pametnimi« nasveti iz občinslva in od članov svojih ekip, sotekmovalci dali res »vse od sebe«, posebno pri zbijanju balonov, kjer ni manjkalo mokrote. Omeniti je treba še stroge in pravične sodnike pod vodstvom Stanka Flere-ta, katerih natančna navodila so pripomogla k uspehu iger. Daje vse potekalo, kotje treba, pa je skrbel povezovalec Bojan Štruke- lj, kije z duhovitostmi razveseljeval tekmovalce in občinstvo. Med odmori je prebral nekaj šaljivih malih oglasov, za gledalce pa je pripravil nagradni mini kviz iz znanja o občini Nazarje, koliko ima prebivalcev, koliko hišnih številk šteje, koliko kvadratnih kilometrov meri in podobno. Ob razglasitvi zmagovalcev so prvo mesto zasedli člani ekipe Šmartno ob Dreti 2, priznanja pa je podelila podžupanja občine Nazarje Irena Vačovnik. Marija Lebar m /M. MIKLAVC Tehnični Pregledi d.o.o. E-nasiov: a.m.mikiavc@emaii.si I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 DELOVNI ČAS tehničnih pregledov: pon. - pet. 7.00 -19.00, sobota 8.00 -12.00, avtopralnice: pon. - pet. 8.00 -19.00, sobota 8.00 -14.00. Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - tehnične preglede motornih in priklopnih vozil do 3.5 ton ter traktorjev, - registracije novih in rabljenih motornih in priklopnih vozil, - odjave vozil, - podaljšanje registracije vozil, - izdaja preizkusnih tablic, za vse upravne enote Republike Slovenije. Sklepanje avtomobilskih zavarovanj in delnih kasko kombinacij za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica, ter sklepanje avtomobilskega kaska za zavarovalnico Triglav. Za vse storitve je možno plačilo na: gotovino, čeke ali bančne kartice (MAESTRO, EUROCARD, AMERICAN EXPRESS). Zavarovanje lahko plačate na več obrokov preko trajnika. Homologacije in a-testi predelanih ali uvoženih motornih in priklopnih vozil ter traktorjev vsak 1. četrtek v mesecu ob 13. uri. Potrebna je predhodna prijava na pregled v referentski pisarni. Opravljamo tudi periodične preglede strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske mehanizacije na terenu. NOVA STORITEV PRI A.M. MIKLAVC d.o.o. Prevzem izrabljenih in poškodovanih vozil v razgradnjo, ter pridobitev potrdila o razgradnji avtomobila. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMOI w na zimo . vo H s i£ » Uredimo vam tudi Bankredit! Najmanjši znesek 40.000 SIT, največji 300.000 SIT. Obnovljena in povečana trgovina v Ljubiji pri Mozirju Melavo Anton s.p. TEHNOM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje GOZDARSKO KMETIJSKA OPREMA IN VRTNI STROJI Me)avc s.p Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041 /643-441 P in Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste) Jpc Tel. 491-16-02 OPOZARJAMO VAS NA 1 JESENSKO AKCIJO MOTORNIH ŽAG p J Poles osromne količine različnih modelov so nekateri modeli . znižani za 10% + DARILA. ÌLJÉ Trgovina in servis Trgovha in servis ZA PRI NAS KUPLJENO BLAGO ZAGOTAVLJAMO: -garancijo - potrošni materni usnje ^ - rezervne dele 1 - servis GOZDARSKA ČELADA Peltor ,, ,. . . Varovalna Kupljeno vam bomo na zeljo sestavili, kapica vas podučili o uporabi ter preizkusili stroje. Ob nakupu vam poleg odličnih cen nudimo še: - možnost nakupa na obroke, - možnost nakupa staro za novo. + veriga gratis PRAZNIK NADANGELOV IN ANGELOV VARUHOV Prišel je angelski Življenje, to niso dnevi, ki so minili, temvečdnevi, ki smo si jih zapomnili. V SPOMIN 3. oktobra bo minilo šest let, odkar med nami ni več nam drage mame, tašče in babice Vide KOTNIK Za vsako lučko, vsak cvet in lepo misel nanjo - vsem hvala. Vsi njeni ČRNA KRONIKA • TATVINA V TRGOVINI Mozirje: 21. septembra dopoldan so bili policisti obveščeni o tatvini v trgovini Tuš. Sloje za malenkosti, kljub temu pa so napisali predlog sodniku za prekrške. • SERIJSKI VLOMILEC Gornji Grad: V noči na 23. september so se v Gornjem Gradu zgodili trije vlomi v osebne avtomobile. V vseh primerih je storilec iz notranjosti odnesel avtoradie. Policisti serijskega vlomilca še iščejo. • VLOM V SKLADIŠČE Spodnja Rečica: Vdneh vikenda je neznanec vlomil v prostore skladišča v Spodnji Rečici. S sabo je odnesel motorno žago znamke stihi in lastnika oškodoval za približno 120.000 tolarjev. • TUDI KONJI GRIZEJO Luče: 25. septembra je imelo več občanov v času, ko so odšli v planine, parkirane osebne avtomobile v Podveži. Med njihovo odsotnostjo so konji, ki so se tam pasli, poškodovali njihove jeklene konjičke. Pogrizli so pokrove motorjev in še kaj, kar jim je prišlo pred zobe. • POGREŠANA IN NAJDENA Gornji Grad: 26. septembra zvečer je iz centra starejših DEOS d.d. iz Gornjega Grada odšla neznano kam njihova varovanka. V iskalni akciji, v kateri so sodelovali policisti, planinci, domačini in gasilci iz treh društev PGD Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna, so pogrešano osebo našli in varno vrnili nazaj v center starejših. OPOZORILO Policisti opozarjajo in opominjajo občane, da v jutranjem in večernem času med hojo obvezno uporabljajo kresničke. Vidljivost vtem letnem času je pogostokrat zmanjšana tudi zaradi megle. Kresnička opozarja voznike, daje pred njimi pešec in daje potrebna velika mera opreznosti. Uporaba tega odsevnega telesa je marsikateremu pešcu že rešila življenje, saj je imel voznik čas, da se gaje pravočasno in varno izognil. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 I 0ar®Br1E st°R/7v* I *°u ** ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zsornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Za razvedrilo Vlomilčeva zgodba Stisnjen v kotu shrambe ne-značeve hiše sedi lopov. Že tretjič bere vsebino lista, ki ga drži v roki, in poskuša preslišati grozeče renčanje. Na listku, ki ga je našel nalepljenega na vhodnih vratih, piše: "Dragi vlomilec, ne delaj mi odvečne škode z vlomom. Ključ imaš pod predpražnikom. Ko boš vstopil v hišo, se ti ni treba preobuvati v copate (žena ima gljivice). Zagrni zavese in prižgi luči. Če boš delal v temi z baterijo, lahko povzročiš nepotrebno škodo. Če si prišel po električne aparature - akustiko in podobno navlako - začni v sinovi sobi (spodaj levo). Če te zanimajo starine, pojdi v sobo nasproti tej. Lahko, da boš naletel na taščo. Če jo ugrabiš, bom vlom prijavil šele čez en teden. Računalnik in poleg še najsodobnejši prenostnik boš našel v prvem nadstropju v mojem kabinetu. Ženine dragulje vtakni vsakega v svojo vrečko (nad omaro levo - zelena škatla), da ne boš žvenketal kot lestenec ob potresu. Nimam rad, da me neznanci spominjajo na ženo, zato, če le utegneš, pospravi za sabo. Če si medtem postal lačen, ne odpiraj hladilnika! Pred meseci mu je potekel rok trajanja in hrani, ki je v njem. Pojdi v shrambo (desno spodaj). Pazi - stopnica! Tam boš naletel na obešene bunke suhega mesa. Postrezi si. Mimogrede, če bo mimo prišel kakšen rotvajler, ponudi kos mesa še njemu. Če dobro premislim,... ko boš stopil skozi vrata naše hiše, naredi to prvo, seveda, če hočeš v enem kosu dočakati policiste. Ti so že na poti, saj si sprožil alarm, ko si dvignil predpražnik, preden si se začel zamujati z branjem tegale pisma. Če bi me kdaj želel spoznati -lahko postanem tvoj odvetnik. Moj naslov pa že poznaš. Lepo se imej! Samopostrežba Natakar pristopi h gostu in ga vpraša na uho: "Ali lahko pridete pojest palačinko v kuhinjo?" "Zakaj pa to?" "Kuharju se je prilepila na strop." Lepota ni vse Mozirjanka proseče nagovori kirurga: "Gospod doktor, ali bom lahko kljub kompliciranemu zlomu noge, nastopila na lepotnem tekmovanju?" "Nič ne skrbi. Jaz pozdravim še tako težko poškodbo. Moji pacienti so bili tudi nekateri športniki. Mnogi med njimi so prinesli domov celo medaljo z olimpijskih iger!" "Ampak, gospod dokto-r, jaz ne nameravam iti na specialno lepotno tekmovanje!" Tugo Mernik Pogrešano Na policijsko postajo se komaj privleče možak. Očitno je preživel hudo prometno nesrečo. Obleko ima raztrgano, obraz podplut, tu pa tam je krvav. V eni roki drži odbijač avtomobila, v drugi volan. Truden se nasloni na pult in reče dežurnemu policistu: "Mi lahko pomagate? Nekje ob poti sem izgubil vozniško." Hugo Mušnik Za koga je surova riba? Cvetke h koprive) 'VZROKI IN POSLEDICE Ravnatelj mozirske osnovne šole Anton Venek (levo): »Natoči samo do polovice, ker moram šolarjem dajati lep zgled.« Upokojenec Martin Aubreht (v sredini): »Jaz sem v penziji in nisem nikomur za zgled, zato nalij do vrha.« Mozirski župan Ivan Suhoveršnik (desno): »Jaz pa se zgledujem po ljubljeni državi, zato bom preostanek zadržal zase.« (RAZLIČNI POGLEDI, ENAKA DEJANJA PRESS) VINSKE KVOTE Šef mozirskih kulturnikov Peter Širko (levo): »Toni, ti si že na zgornji fotografiji dovolj spil, zato lahko sedaj samo še nazdraviš.« Upokojeni direktor mozirske Zadruge Lojze Plaznik (desno): »In to s ponosom, saj boš prihranil vinsko kvoto, medtem ko se bova midva s Petrom morala boriti za nove količine žlahtne kapljice.« (CMOK V GRLU PRESS) REINKARNIRANI PREŠEREN Ljubenska županja Anka Rakun (levo): »Ljudje govorijo, zato sem slišala, da ste pogosto v navzkrižju z oblastmi. Veste, oblast je treba spoštovati...« Član ansambla Frajkinclari Srečko Zorko - Anzlohar: »Mi tudi drugega ne preostane, sicer me lahko doleti geslo oblastnikov, ki se glasi, crkni od dela in bog te bo blagoslovil.« (SLUČAJNO SREČANJE PRESS) . Križanka, Oglasi BEOGRAJSKO NOGOMETNO MOŠTVO PLAČILO ZA STORITVE SVOBODNIH POKLICEV LJUBEZEN DR. ŽIVAGA PODALJŠEK GLAVE PRI N E KAT. ŽIVALIH IZRASTEK ŽIVČNE CELICE, ŽIVČNO VLAKNO _JREDK02_ AMERIŠKI PEVEC- TOMMY SOL JODOVODIKOVE KISLINE NOBORU TAKEŠITA VŠEČNA SPEVNA MELODIJA SEDMI MESEC V D. KOLEDARJU AMERIŠKA IGRAL KA-JESSICA ŠKOTSKA RODOVNA SKUPNOST TRAVAM PODOBNA RASTUNA VIŠINSKA TOČKA NA ZEMLJEVIDU ARISTOFA- NOVA KOMEDIJA TAUSOVA BREZALKOHOL PUAČA PRAVO, JUS (LAT.) LJUDSKA REPUBLIKA POLICIJSKI STRAŽNIK DRAGO IBLER RISTO SAVIN ZABITEŽ, OMEJENEC, OZKOSRČEN ČLOVEK (EKSPR.) UGASEL OGNJENIK, NAPOLNJEN Z VODO NAIVNA ŽENSKA, NAIVKA (POG.) MESTO IN REKA V AVSTRIJI Portal Savinjsko la» MINI SLOVARČEK: AKIS- Polifemov tekmec v Grški mitologiji ANIARA- Blomdahlova opera LANGE- Ameriška igralka- Jessica THAR- puščava v Indiji ABDERIT- zabitež, omejenec, ozkosrčen človek NISAN- sedmi mesec v Judovskem koledarju GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE IN SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC vabita osnovnošolske otroke k organizirani 1 vadbi - suhim treningom J za pripravo na smučarsko sezono. f 2 Ì I Treningi bodo potekali vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.30 ure v telovadnici OŠ Mozirje. Napovednik • Petek (30. september), ob 16.30. Loke pri Mozirju Nogometna tekma med svetniki KS Mozirje in KS Rečica ob Savinji________________________________ • Petek (30. september), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu - KMN Nazarje Glin IPP : KMN Dobovec Rogaška Slatina_________________________ • Sobota (1. oktober), ob 8.00. Spodnja Rečica Regijsko gasilsko tekmovanje za pionirje in mladince • Sobota (1. oktober), ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Predstavitev znanih Rečičanov______________________ • Sobota (1. oktober), ob 15.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Rogaška Crystal (člani)_____________________________ • Sobota (1. oktober), ob 19.00. Kulturni dom Bočna Medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž_________________________________ • Nedelja (2. oktober), ob 8.00. Spodnja Rečica Regijsko gasilsko tekmovanje članov in starejših gasilcev ________________ ______________ ŽIVALI - PRODAM Prodam 9 ovc solčavsko-jezerske pasme ali menjam za brejo telico; gsm 041/585-813. Prašiče za zakol in nadaljno rejo prodam; gsm 031/612-918. Prodam jagnjeta za zakol in ovce JS pasme; tel. 03/584-10-30. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za rejo; gsm 031 /533-745. VOZILA - PRODAM Prodam cordobo, letnik 97 (klima, servo...) ali menjam za les; gsm 041/365-010. Prodam saxo 1,0, letnik 99,1. reg. 2000; gsm 041/430-992. Prodam fiat uno, letnik 1998, 46.000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen; gsm 031/346-244. Prodam BMW 318 i, 1.93, siv, reg. do 5/06, dodat, opr.; v račun vzamem golf II D; gsm 041/710-873. Prodam sakso 1,1 sx, letnik 2000; gsm 031/490-471. Golf JXD, letnik 1987,5 vrat, lepo ohranjen; gsm 041/454-626. DRUGO-PRODAM Prodam pancerje št. 42 in gobelin ženski akt; gsm 031/792-588. Prodam kvalitetne savinjske želodce; gsm 041 /440-297. Prodam gsm ericson, avto radio, žepni kalk, texas inst, veliko funkcij zosr. šole; gsm 031/772-486. Prodam senzor dihanja, baby sens, stajico, komb. voziček, previj. mizo in ustroj, gov. kožo; gsm 041/662-497. Zgrabljalnik sip 330, rabljen eno sezono in silažne bale - prodam; tel. 584-41-08. DRUGO - KUPIM Kupim otroški avto-sedež do 36 kg; gsm 041/657-628. NEPREMIČNINE Prodam stanovanje v Mozirju 54,31 m2, novo, takoj vseljivo; tel. 03/703-12-62 ali gsm 041/664-448. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Tel. 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. KOKOŠI NESNICE IN MLADI PETELINI Peteline mlade za zakol prodamo po akcijski ceni 500 sit in jarkice pred nesnostjo. Kmetija Vinter, Marinka Krajnc, Lopata 55, 3000 Celje, tel. 03/547-20-70 ali gsm 041/763-800. SADJARSKA KMETIJA ROJNIK Jabolka za ozimnico več sort dobite na Sadjarski kmetiji Rojnik, Podvrh 16, Braslovče, tel. 03/570-90-39 ali gsm 041/762-775. Avtocenter Meh d.o.o Prodaja in servis Koroška c. 7 d, 3320 Velenje Tel: 03/896 85 19 Volkswagen pri Avtocentru Meh na široko odpira svoja vrata Petek, 7. in soboto, 8. oktobra Avtocenter Meh vabi na dneve odprtih vrat. Preizkusili in ogledali si boste bogato paleto vozil, ter podrobneje spoznali nove modele OKENSKI SISTEMI MAROV I GREGOR s.p. afj| jflj Bočna 60 3342 Gornji Grad Tei /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 j o let garancije ljubr\o ob /aviqji CVrbjO, petelj 30. /cpten\bcr ob 19.00 Predprodaja vstopnic: • MVM servis, Na trgu 28, Mozirje, • Savinjske novice, Savinjska cesta 4, Nazarje, • Gostilna Pri Kumru, Ljubno ob Savinji, # Gostilna Pri Jožu, Luče. PVC okna vhodna vrata senčila gnove I Kuponček izpolnitev Fzrežit^H wTép prinesite' s; šefeoji na\ koncert. Z njim' boste Sodelovali; v nagradnem žrobanju Savinjskih novic. Celje - skladišče D-Per 7/2005 sam 5000016195,39 Oblecite vašo hišo od glave do pete in izkoristite akcijske popuste strešnikov Bramac, Tondach in Creaton. V prodajalnah SAM vam ponujamo veliko izbiro fasad različnih proizvajalcev po ugodnih cenah. Jesen je najboljši čas za urejanje zelenic in vrtov. Sadimo drevesa, grmovnice in trajnice. V tem času posejana trava najhitreje vzklije. SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1,1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM LATKOVA VAS POSLOVNA ENOTA SAM NAZARJE Latkova vas 85,3312 Prebold Lesarska 26,3331 Nazarje tel.: 03/70 32 700; fax; 03/70 32 710 tel,: 03/83 92 760; fax: 03/83 92 765 an;