ft£B 6.1942.
Poglejte na Sterilie poleg naslova Za dan, ko Vaia naročnina . poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Hsf slovenskih. delavcev^ Ameriki.
Ililgt
ia mu rme mn
Citajte, kar Vae
Telephone: CHclse* 3-1242	■intOTi m CbM Matt« Br»lrnihrr ttth. lMt ni the Put Office aft New Xerk. N. Y„ under Act ef Concreee ef March Srd, 18».		
No. 25 — Stev. 25	NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 5, 1942—ČETRTEK, 5. FEBRUARJA, 1942		Volume L. — Letnik L.
PRODIRANJE PROTI SMOLENSKU
rdeča armada skuša zavzeti va zna zelezniiska središča. — strate-
gua ruskih poveljnikov je posta l a uganka za nemce
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da se armada navzlic močnemu nemškemu odporu pomiku daljo p to t i rapadu in da je na sneženih poljanah na potu pioti Smolensku obležalo L'800 Nemcev. Ru<i so zopet zajedli ve« novih krajev, mod n j Lini tudi dve veliki trdnjavi. V eni je bilo ubitih lbv>0 Nemcev, v drugi pa IGOO. > Ruski general Orlof je naznanil po radio:
"Sovražnik nudi zelo močan odpor. Stori vse, kar je r..ogo-če, da bi nas zadržal, pa čim večji je njegov odpor, lem hujši je naš vdarec.''
V torek so Rusi izstrelili 45 nemških aeroplanov, sami pa so jih izgubili 5. včeraj pa so Nemci blizu Moskve zapet izgubili 7 aeroplanov.
Xajljutej.it boji so na treh krajih fronte in sicer:
Za pad no od Moskve, kjer je ruska ofenziva dosegla SVOJ višek z zavzetjem Možaiska, potiskajo Rusi Nemce vedno bližje proti Smolensku.
Na južni fronti, med Kur-skom in Harkovom so Rusi na v««- krajih ygeibili neinwfco utrjen n črto.
ISe dalj » proti jugu v Donecevem l^zcnu pritiska maršal Tunošenko proti Dnjeprope-trovsku.
X« !vo poročilo s fronte pravi, da je poveljnik 216. divizije, general von Hiltiz, pobegni! 7. aeroplanora, ko so Rusi nenadoma napdli njegovo divizijo.
Na celi dolgi fronti od Leningrada do Ornega morja so v teku boji večinoma za zvezo z ozadjem. Rusi pričakujejo, da bo spomladi Hitler pričel novo veliko ofenzivo in zato hočejo sedaj pognatti Nemce čimdalje proti zapadu. Na vseh poglavitnih krajih fronte se rdeča armada bliža zelo važnim križiščem železnic in cest in če jih zavzamejo, 'bo Nemcem zelo ovirana .zveza z ozadjem. Severna armada, ki je prodirala med Umen jezerom in Rže-vem, ogroža velevažno železnico, ki veže Leningrad z Ukrajino. Na osrednji fronti so Rusi že prekoračili železnico, ki veže Ržev, Vijazmo in Briansk.
Najbolj re?en položaj pa je v Ukrajini, kjer je za Nemce največje važnosti, da drže dve železniški križišči Sinelnikovo in Z; iporože. V Donecevem bazenu železnice največ vodijo proti severu in severozapadu proti Mos-kvi.
Ako Rusi zavzamejo Stalin in Gorlovko v Donecevem (bazenu, tedaj bodo imeli v svojih rokah 7 zelo važnih železnic. Za umikanje sta Nemcem odprti samo dve železnice, pn Obe fte že ogroženi.
Kaj vse hočejo imeti Japonci
Columbia Broadcast ink Co. v New Yorfcu je vjela japonski radio, ki je naznanil naslednje:
"Ameriški narod sanja in samo na ta način mu je mogoče odpreti oči, da Japonska zasede Havajske otoke, ves južni Pacifik in nazadnje še Belo hišo v Washington*!.
Ameriške izgube 5273 mož
Vjetih na Japonskem oziroma pogrešanih je 1292 mož. — Izguba pri napadu na Pearl Harbor in Havaj je bila 3981 častnikov in vojakov.
Mornariški odfbor v senatu je uvedel preiskavo, čije namen je bil dognati, koliko izgub i-ma že ameriška armada v se-
Ne vdajte se!
ilanji vojni. Dognano je bilo, da je na .Japonskem vjetih ali pa. pogrešanih 1292 častnikov in, Vrhovni poveljnik vojakov.	|Združenih narodov v Aziji, ge-
Kot je nedavno mornariški neral sir Archibald P. Wawell,
\
sporočilu singapuru
tajjiik Knox naznanil, je bilo pi i japonskem napadu na Pearl llaribor ubitih .'1981 častnikov in vojakov, tedaj znašajo dose-daj skupne izgube ameriških vojakov 5273.
V tem številu pa niso všteti ubiti ali vjeti vojaki, ki se bore na Filipinih <pod poveljstvom g*>nerula Dottglasa Mac-Art burja, kajti predsednik Roosevelt se je odločil, da iz-
je naznanit, da sta Združene države in Anglija poslali velika ojačenja v Azijo.
V posebnem dnevnem povelj11 je general Wawell rekel med drugim:
"Naša naloga je pridobiti na času, da dobimo ojačenja, ki jiih pašiljami mi in Združene države na vzhodno bojišče.
"Sedaj smo na intern stališču kot je bila angleška ekspe-gube na Filipinih o«stanejo saj dicijska armada, ki je vstavila začasno tajne.	Nemce in je rešila Evropo v
(Sendtni odfbor je pričel to,prvi bitiki pri Tipresu. Moramo preiskavo.^Jker je poatangkaibiti vredni nasledniki, zbornico sprejela preŠlogo, da preftn&ov in moramo rešiti dobiva družina vjetega vojaka Azijo s tem, da se borimo pro državno podporo.
Morn-sriea ima naslednje iz-giibe: 56 častnikov vjetih; 5 častnikov pogreašnih; 30 mornarjev pogrešanih; 300 mornarjev najibrže vjetih.
Marinski zbor pa iona izgube: kolMcor je znano, se nahaja v
sovražnikovih roka-h 44 častni- Kot naznanja mornariški
kov in 716 vojakov, en častnik department, je včeraj neka j je prišlo v Lewes, Del. Na vseh in 65 vojakov je pogrešanih. nemška podmornica torpedira- do sedaj potopljenih parnikih Preiskava je tudi dognala, in potopila ameriški tovor- je izgubilo življenje 349 morda je bil pri prvem bombardi- parnih San Gil blizu obali narjev. Pa tudi to število še ni ranju Manile ubit commander Marylanda.	Jpopolno, kajti mornariški de-
ft eorge D. Cowie. Glede ostalih j)0 sedaj so nemške podmor- partment še ni aaznanil, koli-častnikov pa že od 30. decern- njco v ameriških vodah torpe- Jko mornarjev je izgribilo živ-
li Japoncem. -
"Pustiti ne smete nobene pe-di zemlje brez boja in za seiboj ne smete pustiti, ako se umaknete, ničesar, kar bi moglo služiti sovražniku.
"Naši prijatelji in zavezniki Ilohuidci delajo to na vseh trajifti Vzhodne Indije z veliko požrtvovalnostjo in odločnostjo.
"Gledam na vas vse in u-oam, da se ll>oste borili še da-'je, ne da fbi se umaknili in da boste pokazali obrambo Singa-oura ravno tako .slavno kot je Vila Obramba Tdbnfca, 'ki so ika angleški, avstralski in intlij--tci vojukFarzal H alcoholgo in tako juna-ško."
Zopet en parnik potopljen
Ameriški parnik San Gil torpedi ran blizu o-bali Marylanda. — 40 mornarjev rešenih.
bra ni prišlo nobeno poročilo.
VSTRELIL OČETA
V Stony Point, N. Y., je 21. let stari Frank E. Smith vstre-lil svojega 47 let starega očeta Frank D. Smitha, ker mu ni dovolil, da !bi se z njegovim avtomobilom peljal na obisk k svojemu dekleHu. Sin se je pozneje hotel sam vstreliti.
Oče je sedel v sotoi svoje hiše z Mrs. Helen Hill, s katero se je nameraval poročiti prihodnji teden, ko je vstopil sin in vjprašal očeta, če f^e sme odpeljati z avtomdbilom. Oče mu tega ni dovolil, poleg tega pa je še od sina zahteval, da pogleda v peč glede ognja.
Sin je odšel v svojo sobo v gorenjem nadstropju in se ni več vrnil. Oče je šel za njim, tla se prepriča, kaj je ž njim. Na stopnicah pa mu je stepil nasproti sin s puško v roki. Vstrelil je na mojega očeta, nato pa tekel v kuhinjo, kjer se je sam vstrelil v prsi.
iSin se nahaja v bolnišnici v Suffern, N. Y., in njegovo stanje je zelo nevarno.
Nemci poberejo ves češki premog
Nemčija je zasegla vse zaloge premoga na Češkem ter odredila, da mora ves premog, ki ga nakopljejo na Češkem, biti poslan v Nemčijo.
dirale 12 parnik o v, izmed katerih se. je potopilo 11. Rešil se je samo parnik Ma-lay, ki je bil sicer tuid torpediran, toda je še z lastno paro prišel v pristanišče.
Na parniku San Gil sta bila ubita dva mornarja, 40 pa jih
Ijenjo pri potopu parnika Coimfora 15. januarja.
Kot pripovelujejo rešeni mornarji, je bil San Gil potopljen kmalu po polnoči in sta ga zadela' dva torpeda in najmanj 11 strelov iz petpalčnega topa.
Poročila iz
2300 Srbov ustreljenih
Poročevalska družba Renter poroča, da je moskovski radio povedal, da je bilo v zasedeni 'Jugoslaviji ustreljenih 2300 fcnbov iz maščevanja za 23 ubitih Nemcev.
(London, 31. j.in.)
Srbska ofenziva proti nacijem se pričakuje
Mosko\'!&o radio tfl>oroea o poročilu iz srbskih virov, da re 4:M),u0O mož močna vojska srt>skih rodoljubov pod poveljstvom Draže Mihajloviča pripravlja, na ipomladansko ofen-Csivo proti Nemccm iz svojih gorskih zavetij.
(New York, 1. fob.)
Bolgarke čete drže Vzhodno Srbijo za osišče
Zaradi odhoda nemških posadk iz Jugoslavije tri bolgarske divizije sedaj zasedajo Vzhodno Srbijo. Doslej so bolgarske četo držale za osišče Saino MacSTdmjO, *s"e(TaJ pa so peta, šesta in sedemnajsta divizija bolgarske vojake zasedle •Važno železniško križišče med Nisem in Moravino dolino, vključno z mestom Lafpovo, dobrih 40 milj južnovzhodno od Beograda.
(London, 31. jan.)
Naciji zahtevajo 80,000 vojakov za Jugoslavijo
Nemško vrhovno poveljni-štvo je od poklicalo 80,000 do 100,000 vojakov iz Jugoslavije za spomladansko ofenzivo in borbo na vzhodnem bojivšču ter poslalo sedem bol(ga rs kill in eno madžarsko divizijo v Srbijo in fcrbsko Macedonijo. Ne m c i prav tako umikajo ostanek desetih Ibonibnrškh esikadril, ki so delovale nad Sitbijo, Bosno in
iz raznih virov
petih
'Hercegovino v zadnjih )in pol mesecih.
(Angora, 29. jan.)
Boji v Črni gori in Bosni
Poročila, ki prihajajo iz u-porniškega središča, govore o budili bojih v raznih predelih Orne gore in goratih območjih Jugoslavije od Jadranske obale do reke Save.
I'lxmiiki s*o zavzeli mnoge važne železniške iproge, pravijo poročila zagrebških listov. Prevozna sredstva v vrbaški in bosanski dolini so verjetno v irokah četnikov.
Bolgarske sile, o katerih ■prodiranju v jugoslovansko -vojno ozemlje se poroča, so peta, šesta in sedemnajsta »pehotna divizija.
Med tem prirejajo Nemci v Beogradu propagandne raz-stave, ki so pa zelo stabo obiskane. Da bi privabili več ljudi, so Nemci razpisali nagrade: sveženj 'kuriva za vsakega tisočega Obiskovalca.
bila
pomanjkanje na grškem
Nek grški zdravnik, ki se mu je posrečilo pobegniti iz [kopljejo j Hi brez krst, ker lesa Grške in je dospel v London, |iii.
(pripoveduje, da je na dan do- j „Karic loh kaj vrodnega, voljena ena unca -kruha z* vsa-,^ XenK>i> aH i^ajal-ko osebo v Atenah m Pirejn, d Quisli L,. ako ga je 9ploh nwgoce dobiti. Ljudje po ulicah fn cestah padajo na tla in umirajo za lakoto.
1 Poudarja se, da je to I v|prav neodo3jiva vaba,
V Beogradu je strašna zima, kirrjave pa nič.
Novi podatki o "tretji fronti"
datno pomoč.
Drugi odličen ameriški dopisnik, ki pozna Jugoslavijo dobro, je pred kratkim dejal: ♦'Hitler je sedsaj dobil, česar se je ibal — treitjo fronto na Balkanu. Jugoslovanski odpor je občudovanja vreden in nezlomljiv. Zavezniki morajo u-videti, da se mora ibojujoči se vojski na Balk«a<mi poslati vso možno vojaško pomoč, zlasti letala, prej ko mogoče.
Govoreč o važni vlogi, namenjeni Balkanu v bo ribi za Hitlerjevo uničenje je ugleden ameriški diplomat dejal: <4Bal-Čca<n je glavni most za vpad v Evropo. Jugoslavija pa je prv i £len v moištu. Zavezniki naj zato storijo vse, 'kar je mogoče, aa podpro junaško vojsko Draže Mihajloviča.
(Carigrad, 30. jan.)
Pomanjkanje olja v Evropi
Poleg strašnega pomanjkanja živeža v Evropi je največja ;-tiska za olje in elektriko. Po-kajti krajina za poferajftro jo ofoou-
Posdbno poročilo Derek Pat-more-a "Tlie Christian Science Monitor "-ju:
Go.voreč o položaju na Balkanu je <U!gleden ameriški radijski napovedovalec, pred 85 srbskih cdfcnikov kratkim .bivajoč v balkanskih
/■lAmcnilni •	J
Beograjski list '4 Novo Vre
ti. Navzlic njenim obširnim gozdovom je sedaj Jugoslavija na vrati.
Poročila iz Beograda pravijo, da je tam zaradi pomanjkanja prometnih sredstev strašna stiska za premog in drva. in da je vse prebivalstvo dobilo navodila-, da mora varčevati s svojimi zalogami.
(Bern, 30. jan.)
prestolicah, izjavil dopisniku: "Ne razumem, zakaj angleški vojaški krogi niso poslali le-ital za sodelovanje z rodoljubi, upirajočim se nacijem na Bal-(ca<nn." Dejstvo, da jc general Praža Mihajlovič d>o radiu v -/sveži z zavezniki, kaže, da bi zavezniki lahko dali jugoslovanskim rodoljiibom bolj iz-
rae" poroča, da je bilo v bor-baih pri Užicu in Požigi ubitih 80 snbskih četnikov, pet 4>a v boju blizu Pilovače, kar govori, da se boji vnšijo v silno pro-«?tranrh Območjih.
(Bern, 27. jan.) —Poroča JrO.
V nekaterih .'krajih že več mesecev sploh niso videli kru-ha.
"Ije s težavo premikajoča se senca," prepoveduje zdravnik, "se nenadoma zgrudi pred vrati hiše ali na vogalu ulice. Noge so trde in iztegnjene. Mimo idoči ljudje mečejo na mrtvega moža aJi ženo denar, tako da je v kratkem ča&n mogoče nabrati po več tisoč drahem. Toda kaj vse to koristi? Skodelica gorke kave z mnogo sladkorja (bi rešila življenje. Toda teh stvari ni več."
Ker ni konj in voz na razpolago, ljudje v samakolnicah odvažajo njihova trupla in (po-
nemci zmagujejo v libiji
Nemška armada pod poveljstvom felchnaišala Krwina Ronmiela nadaljuje svojo ofenzivo in je zavzela Derno. Angleška četrta indijska divizija •se je ognila glavni Rommelovi armadi, da ni bila obkoljena in se je pridružila glavni angleški armadi.
Poročila ne naznanjajo mnogo Ibojev in Angleži se večinoma umikajo v 'bolj utrjene postojanke, kjer se bodo mogli posta»vwti v bran.
Angleški aeroplani oibstre-ljujejo nemške postojanke o-koli Msnsa in Derne.
Nemčija nabira armade iz zasedenih dežel
Hitler skuša dobiti prostovoljce za vojno proti Rusom. — Pripravlja armado 2,500,00 mož.
Nemčija- skuša v vseh "prijateljskih" državah nabrati
čimveč vojaštva, da ga pošlje na rusko fronto in samo v Avstriji namerava dobiti en mi-ljon vojakov. Potek vojne na inski fronti je sedaj odvisen samo od tega, ko Irko vojakov bo mogla Nemčija poslati v boj proti Rusom. Ako do ipomla-danske ofenzive Nemčija ne pošlje dovolj vojaištva proti Rusom, tedaj bo mogoče prej, kot pa si kdo misli, sploh izlo-čena> kot vojaška sila.
Kdaj bo Hitler pričel ofenzivo proti Rusiji, je največ odvisno od vremena. Sedaj je ru-ska zemlja tiilko zamrznjena, da je sploh ni mogoče kopati. Trda je —kot »pravijo poročila — .kot -skala. Sneg se prične tajati v Rusiji od srede aprila do prvaka maja. Včasih pa nastane gorke vreme že tudi cel mesec poprej.
Po cenitvi vojaških izvedencev imajo sedaj Nemci v Rusiji okoli i',000,000 vojakov. Do spomladi ibo anogoče Hitler i-mel 2,500,000 vojakov.
Nek vojaški opazovalec, ki je obenem tudi priznan diplomat, popisuje položaj na ru-Hki fronti naslednje:
"Ako se nemška pomladanska ofenziva popolnoma izjalovi, tedaj moremo pričakovati velFke dramatične dogodke. Nemci se mnogo 'bolj boje ruske kot pa angleške okupacije. Kadar bodo nemški generali prepričani, da je rdeča armada na poti v Nemčijo, tedaj Ibodo Nemci skorogotovo ponudili mir Angliji. Nič presenetljivo ne bo, ako bodo Nemci celo ponudili Angliji, da zasede celo Nemčijo, samo pod pogojem, da bo Nemčiji dovoljeno Ruse zadržati, da ne vdere-
jo v Nemčijo."
Pri tem so neartški generali celo pripravljeni žrtvovati Hitlerja, samo da preprečijo, da Rusija ne zasede Nemčije.
Vsekako pa bo spomladi prišlo do velikih in zelo krvavih bojev, kakoršnili človeštvo še ne pomni. In od teh bojev bo odvisno, kako bo končana ta ^vojna.
japonci vstavljeni v burmi
Angleži so s svojimi aeroplani in topovi v trdnjavi Martaibanu vstavili Japonce v njihovem prodiranju na 15 milj dolgi fronti ofo reki Sal ween. Japonci so dva dni z artilerijo obstreljevali Martalban čez reko m svojih postojank v Moul-jmeirfu. Angleški in ameriški letalci se uspešno branijo proti Japoncem in jih zadržujejo, .da ne morejo napredovati proti Burma cesti.
KUPUJTE DEFENSE HON-ns rn DEFENSE 8AVINGS Sl .r. PS
■GLAS MAE ODA*- New M
Thursday, February 5, 1942

• '■
rt
GLAS
ctoici or th*
99
OWB«fl lid Pnbliahed by SUtenle PoMldrtnc fiAnlj. (A Oorpontloa) mak Sakaer, President; j. Lapatia, Bee. — Place o t baslneea of tU« MvvoraUua ud addre*« <rf »bore officer i: 31« W»8T IStfa STRUT,
YORK. H. J.
49*h Year
"«na« Nirofli" ta leaned every day eAept Saturday*, SQBdayf aad HoUdaya. Bnbecrlptloa Zearty . Adrertleemeat on
Za celo leto vetja tlet u Ajneriko ta Kanado *L—: aa pol leta ft>-r) aa «aw lete «140. — Za New Tork aa eelo leto 17^-; aa pol leta SSJt. Ka lnoaematre aa eelo loto tT—; aa pel lata $3.60.
-«lae Naroda"
»■»ki dan Imemil aobot, nedelj In praanlkor.
"GLAS NARODA," BI« WEST 18th
NEW IOBK, H. I.

t CHilean «—1X41
v*t aho ri suh l i iti
Iz slovenskih naselbin
SLOVENSKI NASELJENCI LOJALSl AMERIKI
Odfkar je Japonska aashrbtno porinila nož v htfbet Ameriki, sfe je svetovna siituacija docela remenila. Svet se je razde-v dva tabora. Nasproti si fctojita dva kontrasta, eden hoče demokratično osvoboditev vseih narodov, drugi hoče s brutalno silo podjarmiti in zasužnjiti celi svet; uničiti hoče civilizacijo in kulturo, staro tisoče let in nan peljati nazaj v črno preteklost, v dobo barbarstva, kar se pa ne sme zgoditi.
kot celoto, in da dobimo Slovenci v Betroitu prbananje, kot cfelota. Mi vemd, da sfc Slovenci v Dletroitu že dosti prispevali, ali kot posamezniki rte jjriderrfo <v pošte v.
V svrtio, da dobimo kolikor mogoče (natančni seznam, bomo na drmStvenilh ^cpali razdelili mrale (koverte z ligami,' na katerega; naj vtsaik označi vsoto kupljenih bondov in daril Rde-eemiu križu Društveni tajniki bodo tndi imeli koverte na ro-
RUSIJA JE RAZOČARANA
Diplomatski krogi v Londonu pravijo, da je Rusija zelo razočarana zaradi nezadostne vojne produkcije v (Združenih dnzavaih in v Angliji, slasti ipa še zaradi neuspehov na Pacifiku. Rmsi prav nič ne prikrivajo dejstva, da sta si Rusija in Japonska že dolgo veliki sov ražnici in da; prej ali slej pride mod obema državama do vojne.
Rusija pa pravi, da ruska industrija napenja vsfc svo-j-' sile, da zalaga svojo rdečo armado v sedanji ofenzivi in da pripravi nove rezerve za nemško pomladansko ofenzivo, da l>a sedaj no more pričeti, da ibi pomagala svojim zaveznicam, novo vojne z Jaiponsko. Ako too Rusija mogla pognati Nemce u ruškega ozemlja, tedaj "bo Rusija tudi zahtevala, da postavijo njene zavzenice v Evropi novo fronto, da uničijo Hitlerja.
Rusi ibi radi vedeli, kako daleč se nameravajo zavezniki: se umikati na Pacifiku, predno bodo postavili odločno fronto proti Japonski. Rusija pa ne opusti svoje rpažnje na Japonsko, kajti zaveda se, da jo ibo prej ali slej napadla.
Rusija je bila vedno mnenja, da j« ameriška .produkcija zelo napredovala in da je popolnoma razvita, toda se je prepričala, da temu ni tako. Posebno se Rusije čudi, zakaj v Združenih državah izdelujejo orožje ''iposebni&v vrst". Pri tem pridejo posebno v poštev majhni tanki, o katerih Rusi miši i jo, da nikakor niso pravo orožje proti nemškim tankom. Rusi pri tem primerjajo svoje vojne napore z napori drugih držav fn kažejo, da so mogli ofborožiti armado 9,000,000 vojakov, da so predelali eelo svojo industrijo za izdelovanje vojnih potrebščin in da so popolnoma opremili svojo veliko armado, da je mogla pričeti veliko-ofenzivo v času,, ko so Nem-ci~šest mesecev nepretrgano prodirali v Rusijo.
Afalerika, Rusija. Anglija in i ki, in se jih vsalc laKko poshi-dnige svobodo ljubeče države,,ži, ko pride plačati assortment, morajo nositi zastavo svobode,,Tisti, ki me prihajajo na soje demclkra^j* in enakopravno-.in tisti, ki ne pripadajo k no-Hti. 26 držav, katere so podpi-jbeni organizaciji, so naproše sale smit nazisamta. in fašizmu ni, da pismeno -sporočijo na
OMEJITEV ZA NAKUP SLADKORJA
Urad za določevanje cen v Washingtonu je naznanil, da bodo izdane nakaznice za tedenski nakup sladkorja za vsako dm-žino.
To pravzaprav ne -bodo nakaznice, temveč znamke v obliki knjige. In vsaka knjiga* ibo določena za viporabo sladkorja za tri mesece. Knjižici pa bodo za vsakega posameznika in bo družina, obstoječa iz treh članov, dobila tri knjižice znamk. Ravnatelj urada iza določevanje cen je Leon Henderson, ki je rekel, da bo najbrže določil 12 raic sladkorja na teden za vsako osebo.
Kje (bo mogoče dobiti te znamke, seoaj še ni določeno, -i ijibrže pa bodo to delo prevzeli poštni uradi.
Japonci imajo težke izgube
Japonci v boju proti Ameri-kancem in Filipincem pod poveljstvom. generala MacAr-thurja ne morejo nikamor naje j. Včeraj so Japonci z vso silo napadali MacArthurjevo levo krilo, toda brez vsakega n speli a. In k akor naglo se je pričel japonski napad, tako naglo je tudi ponehal.
MacArthur poroča, da njegovi vojaki "čistijo" japonske oddelke, katerim se je posrečilo priti v ameriško črto. Japonci svojim odrezanim oddelkom z aeroplani in padaH prinašajo živež, ki pa večinoma pade Amerikaricem v roke.
Nemci iščejo delavce v Franciji
Francoski viri (poročajo, da so Nemci postavili po pariških kavarnah urade za nabiranje delaveev v Neweiji, kjer jih potrebujejo v Svojih tovarnah.
Kadar je kak delavec najet, mu ne povedo, da bo šel delat v Nemčijo. Velike' Kruppove tovarne same nabirago p o Franciji delavce. Kriipjpove tovarne plačnj&jo svoje delavce po 10 frankov na trro in še' posebej 200 frankov na teden izai živež. Delavci imajo tudi v bližini tovarn brezplačna stanovanja.
in še drage ki se bodo tem 26 pridružile v bližnji bodočnosti, ne bodo miiovale tako dolgo dokler ne stre jo nacističnega zmaja, pa: naj ima še toliko fglarv.
"Remember Pearl Harbor", ki je porinil Združene države v svetovno klanje; "Remedrfber Pearl Harbor," ki je čez noč združil ameriško kot tudi tujerodno prebivalstvo, katero pridiga lojalnost predsedniku F. D. Rooseveltn in atrteriški vladi in je pripravljeno se žrtvovati do aadrnje kaulje krvi za fcmago nad nasri-fa&ianom. Mi Slovenci smo samo mali člen v ti verigi narodov in nočemo zaostajati za drugimi. Tudi mi fcnto pripravljeni ne le priseči lojalnost, ampak se tudi za-bbljubujemd, dir bomo v vsrth ozirrh in po nagi najboljši moči prispevali naši novi domovini do zinage. Gmofrno ji lab-ko največ pomagamo s kupovanjem defense bondov m Btamrpsov, moralno pa Snidenjem omtebljiveev. Naši sinovi in mi sami, če bo potrebno, jo bomo ščitili s nji.
V ta namen so zastopniki slovenskih organizacij, podpornih in kulturnih d ruštev sklicali javni sihod v nedeljo 1. marca ob 2. popoldne v Slov, Nar. domta, 17153 John Rd. Imeli bomo tudi vladne govornike. Pogovorili se bomo med seboj, kako najlažje pomagamo naši vladi do zmage. Želimo trudi, da: vsi Slovenci v Detroitn in olkolici nam po moči naznanijo, kol&o defense bondov in Ktarajpsov so kropili, /koliko so darovali za Rdeči križ in na dru# način pomagali; koliko slovenskih fantov služi v armadi Strica Sama. Vse te podatke bi radi podali
na?lov Slov Nar. doma 17153 John 3d Detroit, Midi brez piodpisa in tajnr«t je jarrreena.
•Na tem shodu bomo tudi razpravi jalio pridružitvi k J«go-slov Pomožnemu Odbom in da si nabavimo poslovnico. Skoraj gotovo se vsi zavedflmo, v fcalašnems trpljenja se nahajajo naši rojaki, starši, bratje in sestre v naši domovini pod peto nazi-fašizma Njih trpljenje je nepopisno in vsak najmanjši dar jim bo blažil bedo in
HbNlGBBrr TAMBURA&EV V BROOKLYNU.
Kot je bilo že poroeano v tem listu, pri rede slovenji taniburasi v Brooklyoiu, vsdb JJ411 w ^	1U treh Zborov svoj velik koncert
revnoino v katero so bili pah- v Proslavo 10-obletnice svojega
njeni po krvoločnem Hitlerju in njegoven* podnočniku Mtrs-
ftoliniju.
(Razpravljali bomo tudi, aiko nami 'bo mogoče prodajati defense boride leoi narodna skupina in da kot taika dobi priznanje. A<ko dobimo dovoljenje, »i bomo na tem slhodn izvolili zratspnike. kateri bodo lahko Hi takoj na delo.. Na terrt shodu bo tndi predložena resolucija, v kakteri izražamo Slovenci lojalnost predsedniku Roosevel-□o poxreono. JO tu ^ ameriški vladi Torej o-
svojiml žhrtie- ^^ ^ prijatelje na ta .lavni shod vseh Slovencev v Detroitu. Aeri tirajte vsi in povsod in udeležite se vsi!
Za odbor
Hrana v Nemčiji in
Iz Bern a v Švici poročajo, da je iza dobo od 8. februarja <io 9. marca za vsako osebo v NemtTq'i določenega dvakrat toliko živeža kot pa v Italiji.
Svoje zaloge živeža dobiva Nemčija iz zasedenih dežel, ki morajo ne glede na svoje potrebe |>ošiljati živež v Nemčijo. Potniki, ki prihajajo iz
Nemci v Franciji plačujejo ži vež dražje, kot ga morejo Fran cozi sploh plačati.
Hudi viharji divjajo na Ulandiji
Z Islandije sO v London prišla poročila o silovitem viharju, ki je dosegel hitrost 133 milj na uro in je povzročil velikansko škodo. Porušene so bile vojaške barakfe, na mnogih drugih poslopjih pa je vihar odnesel strehe.
Nevarnost je bila, da vihar odnese 6 težkih aerqplanov, ki soJbiJi privezani k 300 funtov težkim podstavkom iz cementa. Propelerji so se morali vrtiti,
SFVALKE
E2VE2BANE &IVALKE 2A ŽENSKE SLAiMNIKE — POTREBUJE SIMCO HAT COMPANY 28 WEST 38fch STREET (9th FloOr) • NEW YORK CITY
obstanka in sicer v nedeljo dne 15. februarja 1942 v dvorani Slov. Nar. Soma 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Začetek ob 3. uri popoldne.
Na programu tega koncerta imajo temfcnTaši poleg lepih slovenskih pesmi tudi zelo šaljivo igro v angleškem jeziku. Podrobneje glede oelofcnpnega programa bo še pravočasno po-ročano v tem listo.
Elragi rojafci in rojakinje iz Netr Yorka itn okolice, poselite to prireditev v velikem številu ter pomfatgajte naši mladini do bolj§e<ga uspeha. Ako bo mladina videla polno dvorano na tej svoji prireditvi, bodite u-verjeni. da jim bo to dalo pobudo, da bodo
LEGAR na GRŠKEM
Po celi Grški, ki ji že zelo primanjkuje živeža, so se razširile razzie nalezljive bolezni, kot pegasti legar, kolera itd. V Atenah umrje na dan od 703 do 800 otrok, ker primanjkuje antitoksina, ki ga je že skoro popolnoma zmanjkalo, bolezni pa se vedno bolj širijo. V bolnišnice pošiljajo samo nemške vojake, ki so ozefcli na ruski fronti. Grški zdravniki so primorani zdraviti nemške vojake po bolnišnicah, vsled če-sapjx>lni grški otroci ne dobe zdravniške postrežbe.
Nedavno je v enem samem dnevu v Atenah umrlo 1900 o-trok.	,
Bdeči križ v Ženevi išče parni ke, da bi vozili živež na Grško, da rešijo grški narod smrti vsled lakote.
REVMATIČNE BOLEČINE?
Dobit* dolgotrajno, "prijrtno toploto
.. .	V T^OClOCO SO 1»
\vo5*> ^^ delovali na našem Anton Jmm, taj ^ Ploven^em kulturnem polju.
Detroit, Mieh.I ^^ 1(>kalna sloVOTl3ka dru.
štva pa naj blagovolijo upoštevati tudi to, da tamburaši niso še nobenomu društvu ne odrekli sodelovana na prireditvah in so vedno radevolje sodelovali, katerokoli društvo jih io za to pozvalo. Naproxen i ste tedaj, da vsi pri svojih drulstvih raalo poagitirate za ta zgoraj omenjeni konoeft.
-Zdrnžitno se torej vsi, v nedeljo 15. februarja v dvorani Slov. Nar. doma v Brooklynn. (Pozdrav!
Anthony Svet.
Expelbrjra — čudovitim —Titom. Nad U majooov prodanih .trftfenic J. dolas njofove dobi mlelnootL Zaktn>Jt< pravi	"
Paln-ExpeUrr s Sidrom na ilcatijki.
PAIN-EXPELLEE
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se posltifnjejb — PNITJBD STATUS
oziroma CANADIAN POSTAL M0NE7 ORDER, ako je vam 16 priroftno
IŠČEM
Moža- od 00-70 let, ki ni več sposolben opravljati teška dela Nudi mu se lepi dom na majhni farmi v državi Wisconsin. Kdor resno misli, naj takoj piše po natančna pojasnila ba: COUNTRY HOME, e. of "Glas Naroda, 216 W. 18th 'Street, New York, N. Y.
(3x>
Francije, pripovedujejo, d a, da je bil s tem omanjšan zraeni
pritisk. Pri veakeqat aeroplann je stalo 40 vojakov, držeč za krila in rep. t,
i \r r
?
iN'
r it
V
V
iM
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku)
I »I
RECErtl VSEH NARODOV
Stane «airib$2,00
i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani*^l! H
| \ Recepti so napisani v angleškem jezika; ponekod ps sol I tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno ▼ navadil
11* Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaf i kuhanje in se hočejo ▼ lijem čimbolj izveibsti in>» i f izpopolniti.	11, i
pri j
KNJIGARNI SLOVENEC PUBLISHiNGCO.
216 West 18th Street	New York. N. Y.
NAROČNIK BOLAN.
Prejeli smo poročilo^ da je zadrij£ ease v Nevrbn f'alls. O. obolel Mr. Ainton Figo, ki je že 35 let rtaročiiSka "Glasa Naroda" iri ga pri vsej svoji visoki tftarosrti 82 let b^re brez naočnikov.	<
Mr. Figotrr žMiorto. da bi se čimprej otrese! nadleižne bolezni in bi še ve>č let bral nas ližit s takim VejsMjenrr, kot ga j^ bral žadnjrh 35 let.
JlilipnilUlIHUlMUlHIlHIlllllll
Note |
P I Ati O -HARMONIKO M
ali
KJUA VIR , S
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZEBIJ KOLO
OHIO VALLEY SYLVIA POLICA
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
JERRY KOFimŠEK In ajefdr orkester m pMfefc
Terezlnka Polka
Na planlncah—valCek Štv. M 575 In DUQUE8NE UNIVERSITY TAMBURICA — štr. M 571 Za tax. cenik in ceme ploS£ se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. «3 West 4 2nd Street, New Torte
SIVALKE —
Izvežlhane eivalke za ženske klobnke išče: NEW SCHAOHTER HAT
OOMPAOT 1 WEST sm STREET (v 9. nadstropju.) NEW YORK, N. Y,.
2—?to8{4x)
SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU ~ OJ. MARIČKA. PEQLJAJ
2IDANA MARELA (polki) VESELI BRATCI (-maanrka V
BARČICA MLADI KAPETANE KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM N*EKAJ
POJDI Z MENOJ DOL 8 PLANTXK
GREMO NA ŠTAJERSKO STajeriS
HAPPY POLKA CE NA TUJEM
35 centcrv komad
MOJA deKLE it} te iitAriA Po25ekMdM: -
KWleAdS"05"' Prt
SL0VENIC PUBLISHING 00. 218
Dokler nimate jJosefonfcga državnega "pečata na avtomobilu, je boljše, da ga ne rabite. — Znamko, ki pomeni, da ste jfla-čali narodni davek na karo, dobite v poštnem uradu ali v u-radiH Collector df Internal Revenue. Izognite se neprilik, in plačajte davek že dane«. Davek vi? starte |2.09.
m
Med n^cteljo in pOnedMjkom 8. ~ februarja, gre v veljavo riMri vdr^e^alni č£bs. Pravzaprav se ne (bo imenoval ta čas "Daylight Sajving Time'', temveč "War Time'\t, j. Vzhodni vojni eas, centralni vojni čas, gtfrski vojni cas, ali pa 7-apatini vojni ca«; v.se je od:
višno od t^ga, kje bivate. ★
•	A , 1
V	Camp Callan, Cal., je prišel vojak Clifford Elliott, ki je delal na farmi v Altoona v državi Kansas, na originalno misel, da zavaruje ''ljubezen" svojih vojaških tovarišev. Zavarovalnina za ljubezen velja na mesee 25 centov.
Elliott je zavaroval ljqbe-zen saino ae v svojem pdlku, toda upa, da se bo hotelo za Ij-iibezen svojega dekleta zavarovati še mnogo itzmed 10 tisoč vojakov v taborišču. Vsak pa more na ta nafčin "zavarovati "ljubezen" samo 'enega dekleta. Kdor je pustili doma vete kot eno dekle, se mora odk>-prti za samo eno, Čije ljubezen hoee zavarovati. Do sedaj nabere Elliott na mesec $15 zavarovalnine. In kdor bo prvi dokazal, da ga je njegovo dekle zapustilo, bo dobil ves sku-picek. •
*
United Press poročevalski, urad je slišal v pondeljek oz-znanjevatca berlinskega radio, ki je rekel, da -so ameriške tovarne prenehale izdelovati -potrebščine za civilno uporabo in da so »ameriška vseučilišča končala z poukom na zahtevo mornariškega tajnika Knoxa.
Tajnik Knox je v soboto o-znanil, da so bila označena štiri vseučilišča kot središča za učenje letalastva za mornariški zbor.
Iz tega je razvidno, kako tolmači: gospod ddktor Goeb-beis pročila iz Amerike za
nemško javnost.
*
Neu-vorški Zavarovalni n-rad za brtjaiposelne je sporočili da je letb 1941 iaplača! $31,--500,000 manj v plačilih brezposelnim kot v let« 1940. Skupno je bilo izplačano fcta 1941 — $67,468,-328 ; Mo 1940 pa $98,-979,831. Število Čekov, M so bili izdani v letu 1941 za podporo brezpOsefnch je bilo 9,527,-
480, in v l<?tn 1940, 8,111,179. *
V	Spokane, Wash., so meščani pričeli veliko kampanjo za nabiranje daril aa; ''revne" kongresnikei. k^r so v Washington^ glasovali za svojo pokojnino. Ljudje &o preiskali »voja podstrešja in kleti iti nabrali pasti za miži in podgane, leseno noge, Jeklene oči, krogljiee proti moljem in druge torke stvari, da jih pošljejo
revnim" senatorjem in poslancem v Waslwngtbnu.
Ko so oznanila svoje nabiranje, so £>e oglasila tudi droga mesta in. so se pontbdila, da bodo vsak t mik, ki bo peljal darove v Washington, sprejeli z godbo iti Bodo tndi sami dodali svoj trufc daril.
SKjSno kampanjo so pričeli tudi v San Prancisou, L«? An-geleftn in dntgib kalifornijskih mesJtib.

■GLAS NAKOPA"
===
mm. Oaptel m

TTiursclay, February 5,^1942
TBTAflOVLIIH C, 1IM
•■'V. r.r
proslava svefo savska
Pomagajoč pri pletenju vol- čir*?tvn. Pozneje sem jo vpra-nenih stvari za jugoslovanske šala koliko je stara m je deja-
vojne ujetnike, stan se seznanila s mnogimi članicami znane skupine "Kola Snpski<h Sestala" in te so me vabile, naj se udeležim njih dneva sv. Save, ki je bil velik patrijet svoje domovine in ki pomeni pri Sribih toliko, kakor bi moral pri nas pomeniti, recimo Primož Trubar, ki je okoli leta 1550 s prvim slovenskim abecednikom in katekizmom postavil temelj slovenski kn.)iže<vnosti, čemur se intamo zahvaliti, da nismo kot narod v dolgi dobi tlaean-fifcvft in vednega prizadevnirfjd t nje v, Nemicev, Italijanov in drugih, da n m izničiji) in potu jči jo, izginili.
Ob kratkem povedano, som *e zgoraj omenjane priird.be, ki se je vršila v nedeljo 1. februarja, udeležila, in zdela se mi } zanimiva in važna dovolj, da podanim par stavkov o njej. Pre? pa moram še omeniti, da mi je zelo ugajala dvorana, kjer se je ta priredba vršila in zdi se mi, da bi bila zelo pripravna za ktrnko večjo skupno slovensko prirediterv, pcnebno' I?e jz ra<zloga, >kkr Slovenci na^ vadno podamo mnogo pevskih, godhenih in sHČnth točk, ki pridejo do prave veljave v dvorani, ki ima dobro akmtiko in dvorana na 150 West 85th St. je v tem pogledu odlična. .
Ob štirih popoldne, ko ?e je začel program, je bila dvorana polna jugoslovanskega občinstva vseh tr h narodov, da. bilo je tudi lepo število Slovencev in Slovenlk, in od več strani je bila izražena želja, da fci Jugoslovani bolj pogosto poamčali prireditve ene ali druge narodne skupini; ker br Be tfckd nedvomno bolj zbližali v vsdh ozirih.
Jaz sam bila na- gotovostjo vodil cel program.
prošena od paT oseb. naj za goto vo ne pozabim jim noslati rfove*tila, kadar bomo Slovenci kaj prirejali, kot na primer koncerte in slično. No, prav res bi ne bilo napačno, če nws včasih posetijo na na£ib pri-rdbatli bratje Srbi, Hrvatje in pa naši Tstrijanci. ki jrh je v \Vw Yorkn pmjrj.
Program praznovanja dneva Sv. Saive je bil izredno pester in točno pa dobro izvtrian. O-tvorjen je bil z rezanjem slovanskega kolača. Ta cer&rto-nija me Je zanimala, .ker je dotlej nisem nikdar videt« druga^ ko na sliki. To opravilo napravi vtis nriTodnoverske si ova irske navade. .
lAmeri^ko in jugoslovansko hmtno je zaLgral tanrtburaSki zbor "Banat" in koj nato je navzoče pozdravila predsednici "Kola Srpslkih Sestam", gospa Oliga Petrovič, ki je svojo nalogo prav fcpo zarersila. Mirni* ter prosvete M. Tri ftrnovih je podal daljši govor, v katerem je govdril o zgodovini nanašajoči se na narodnega svetnih in velikega rodoljuba Sv ga vo, ki more biti c^oktip-ncTrtu narodu danes bolj. kot kdaj v vzgled in vapadlbMb. Tudi govor protojeretja, D. Su-kletoviča se je nanašal na svetnika Sr. Savo, in rta narodovo težko zgodovino preJSnjrh kot daUatšnjih dni. Ta zadnji govor je bil podbn v angleščini, za kar smo bili mnogi, ki nismo posebni s t rok ovn jat i v Krfbo4hrvažčind. proti Šuikleto-vičn hvaležni.
M9adLna je podala več defcla-macij v srbskem jeziku, in ena od tcih je bila podana pd ml«; dem slovenskem dečku Stfvi Cok. Mlad Čok je srn primorskega rojaka dr. f oka ki je z jugoslovansko vTaao v IM-donn, dočim je njegova družina pred~ nekaj meseci prispela v Ameriko. .
Mlada SteijA G*gtirevic, ie zapela par p**mi, za kar je bila nagrajena s Šopkom cvetlic in odobravanjem od strani ob-
la. da let, in za ta leta ima poln in moSa-h glas, katerega ena leipo obvladovati.
Natalija PatŠkov je očarala občinstvo z baletnim nastopom v valčku "Tales from 18Š Vienna Woods' in v komadu "Mazurka Scharwenka." Vitka in visokorasla Natalija je tflla ljiibka in gibčna kakor gozdna vila in v priznanje njeni umetnosti, ki jo je pokazala nja1 odru, je dobila kramiega dvetja. Nadejamo se, da jo še vidimo nastopiti pred jugd-tflovamsko publiko, kateri sč je na mah priljubila s svojim neprisiljenim in dražestiiim na-topom.
JOnana jn4roslovni1.sk a p^vtev Z ink a Milairiof, (sopritni^tlča Metropolian cnere) je podala trij;io-kra«Tio pesem "Seh din«? dan" in "Pastirico." pa seveda še eno pesem za nametč»k, ko jo je občinstvo hotelo jta vsaik način nazaj na oder. Istotako je nudil navzoči publiki globok užitek Milan Petrovič, bariton Ruske opere v Parizu, ki je zapel "Kad samo bio" in še par drugih jugoslovanskih pesmi.
"IV <t.ii znani jugoslovanski umetnik :z domovine. Predrag Milanov, dnmfcki igralec, zagrebškega «rlrda1i<ča. je recitiral "Vojničko pismo". Vtis je bil elobok, zakaj vsi smo se zavedali, da ostajajo danes ne^ prebrana mnoan p;nrrta vojakom. ki iKvtearajo svoja življenja na Oltar domovini, ki ječi po svobodi in po mim . . .
Omni t i bi morala že prej nastop mladinskega zbora, ki je zapel himno Sv. Save, in pa odličnega, program-vodja Aleksandra Trhoviča, ki je kletno m s skoro prof^ijc tnal no
SLOVfeNUA JE V*EDNA VSE NAŠE POMOČI
Po tisočletnem za tirati ju, 0-bqpeJnju m trpljenju, je Slovencem ostalo le malo ozemlja. T6-da tisti košlček sveta je tako raznovrsten, tako pester, pisan, srakan in kra*eu, da se morda nO"ben evropski narod ne more ponašati « tako slikovito pa-non-tmo zemeljskega površji kakor ravno Slovenci.
K^hodni kraji majhne Slovenije se v krasnih nijansah prelivajo v divne planine, ki jim ga ni para na svetu in o kafcriih pravi slovenski pesnik S. Jenko v zanosu:
Afogočm. se d>vigajo
zrak — dih svobode, po kateri so doli v nižavafii	obde-
lana in valoveča polja klenega žite, morja zlate' p^eiikse že sto-le^ja in stoletja koprnela —- da, p6 sveftxidi V€Rti, ziiatiosti. tiska; gotorfi rn zborovanja; kjer ti je iz Ošnkega cveta tisto nertti.-tšeno hrepenenje, žarelo iz vsakega sol učnega pramena, žehtelo iz vsakega Masa, žuborelo iz vsakega studenca, ti šnBtelo na liho z vsafeegi drevesa ter neusahljivo kipelo iz npajoS> dq^e slovewfasga na-rndrČa.
I^e za hipec se je Sloveniji zasvetila l£pa zarja srečnejših
V BLAGI SPOMIN PRVE OBL&fMlCE ŠMftTl MOJE POKOJNfe ŽfeNE
X C
ozirajo se na cvetoče polje.
iišrše o-ore ZWSVTOra MrJa srevnejsm + JV.. !' dni zlate svobode. Le za tre-'
nrtfteSc. Potem pa j.? »pet na-
. Slovenske planine se ti zdijo stopila temna noč strašnr snž-feakor kraseA hram božji, ko-;njosti — ki pa ne more, ne 5me der srfcaft vase osvežujoči { trajati vekomaj. Kajti "manj ———m———iKtra^na noč jd v zemlje temnem
vorc in raagmore, da je	P0*?*!™«
fcir hitro bežal, rn ko smo dJh£ ^	^SL?83"
mov grede aguJbili družbo roja- ^ nw;mrtnl P^n,k FraT,0<4
^oveka veseli videti tako nadarjene in narodno zavedne ljudi mi;-d jugoslovaraskhri živi i r<m.	' ; ' '
Po progi amn. o katerem se je v-sc od kraja pohvalno. Izražalo, smo začeli gledati okrog kje je še kakšen Slovenec ali »Slovenka. In tako smo se našli in pogovorili s tem in onim. štir^t« pa smo posedli okrog mize >n se zapletli v tako važne pogo-
ka Krajca, je ostala trojica zaključila, da se imamo še marsikaj pogovoriti. Pri čaju in 'kavi sn|o malo pozneje tudi nacfcljevali z razgovori, ki so se sukali največ okoli usode naše rojstne domovine. Slovenski baritonist SubeAj in Helen Kapla, oba Ikonžalčana, sta imela marsikaj zanimivega fci povedati o dbmovini. katero «fta zapustila mnogo kasneje nego jaz; no, jaz pa sem že tako vedno bila z mi-slimi in zanimanjem po vsetn svetn ta-korekoČ, in se razume, da sem k razgovoru doprinesla svO? del. Ob razhodu smo vsi trije zaključili, da je bil oel večer izredno lep ter da je zelo koristno, če se v teh rr^nih časih sem pa tja nekoliko prerešeta-jo medsebojne stvari, ki danes sicer maw&ikoga ramijo in bolijo, ali jrh je treba vendarle imeti pred očmi..
Končno našim srbskim sestram Čestitam na lepem uspehu njih priT»;dil>i» in želim z mnogimi drrigimi našimi rojaki in rojakinjami vred, da na« tndl one počaste s svojo prisotnjo-stjo, ko bodemo Slovenci kaj prirejali.
P. S.
LETNO PREISKUSN JO
OCA
AMERIŠKA
:: american rrafERNAL union ELY, MINNESOTA
kinu
22,060 članov in dva miljoif^
in
premoženja.
T' " T-'.-fin'^'VXiii TT, .
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zet* priporočljiva zavarovalnica. Žavarujte aebe ifi svoj« otroka pri Afriški B&tšUi Zvezi, ki valm iiudi pJbljiibrtb zavarovan je proti boležriij neirečani in smrti7
Ako jfe dfttStVO ABtZ. ^važt T&MfP bini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne/ pišite na glavni o rad, Blf , Minnesota.
'"Slovenski svet. ti si. krasa-ni" vzklika naš pesiiil^ Efe, -zares je knteon in ravtio zato pa tudi sila zapeljiv tuji rbki; ki ie bas settoj v«a dkrirav-ljfwii ižtegriila po rijemi.
N-d sete rn Orzh odn i strani krasijo slovensko zemljo v solti-cu se kdpajo&< vinorodni goneče, na južni pa ee ti&fa divota nekam tajiijjstverio c kriva v pod perrteljflke jame, kakor bi hotela biti le Slovencem v uživanje. Doli ria jtisgu o"bj?irfejo slovensko grudo mfhki valovi Tadraifckega morja, Itakor ob-jt>rno od ljubezni vnet fanf stoje dekle, in bistre reke se Irki srebrni trakovi pretakajo po Mcvewskem sretti ter nosijo gh«? o plemenitosti slovenskega stpa in o veličju slovenske dtvše v daljni ^vet.
J?, naroda, ki živi po teli prelepih pokrajinah, jt izwib že dokaj duševnih velikanov svetovnega pomena iii mrena.
Vega je sestavil mertemati koM logaritme ter uapwal druge važne knjige.
Kopitar je dal vedi slovail-skUi jezikov ali slavistiki podlago in njegov <n>Čenec Miklošič velja za največjega jezikoslovca na svetu. Slovenski slavisti Krek, Skrrfbec. Oblak in Mtrrko =o -se oklenili MiHoSice-vega narednika jagica ter mo odlično pomagali v njofjrotem delu na polju ^lovansWe^a jezikoslovja.
t _
SDrja. I. Štefana je prisma! znanstveni svet za prvega fi£l ka cele Evrope in slovei»ki lolnik Močnik je napisal Itaji-go, po kateri se je učila matematika domala po vse& deželah tedanje avstrijske države
V pesništvu ima slovensko ljudstvo tdke neprekoeljive pefce, kakor so na primer J?Y. Prešeren, Simon Jenko, Simon re^orčič in Oton Župančič, na ^ pisateljskem polju pa pripovednike, kakor so na prirfier JnneiF, Stritar, Le^lc, Tavčar, Firižgar, Vlad Devfetik, Gfo-vekar, Ivah Caa&ar itd
Slovenski žerijj je delaven v viseli umetnostih jzraanto, ne^ umorno iii učrtikovito. Svet mn daje priznanje ter gfc postavlja mted tiste, ki se odlikujejo pč kakovosti svojih umotvorov iti prva« jo med 'kulturnimi de^ lavci.
-PaSermo gJbai^e drugih narodov se opirri na bogato pod-boro premožnega in imovltega ftteScrartrra, a Slovenci Črpajo »voje duševne moči ia pripro-rttega iin revnega' naroda, iz kmečkega ljitdfetva< kaflččfr to tako fepo pove Gregorčič v sro-ji "Kmetski hisi.,t
^'Ta hiša riam je mati
krušna,
)domovjn ^tfeber je Častit,
iz km)et»kth his naan brana dušna,
iz kmetškili hiš omike svit.
Kot dolgoletni naročnik prosim za nriiiftb pfrostora v "(Basu Naroda". Kaj posebnih novic rie <Borti pisal,- ker zato so drufei, ki so bedj ieobraženi kakor jaz. Samo to želim pfaati, je 2. febfruarja atfiniW Ono leto, od-k?rr je moja žr-ria Marijri Negro za vselej ^zasrpala in meUe samega pustila. AikOravno je bila visoke starosti, 84 let, pa vseeno jo strašno tČzfeo pogre-šam. Bila je vedete, narave in ravno to jo je privedlo do ta-kdk vrsdke starosti, ker to vsi dctfro ve, kateri so jo poznali.
»Zapustila si me in pustila me samega, aH Tvoj duh in spomin na Tebe je vsako minuto pri meni. Čebljala sva zmiraj kot dva vrabciča. Nikdar nisva tnho sedela, zmiraj sva vedela eden drugrtnu kaj povedati. Zdaj pa sam pri oknu sedim in giedami od kod bo kdo prišel, ali ni.nikogar, da bi me potolažil. Satmo s tem se tolažim, ko sem 2e tudi sam v letih, da bom kmatu prlšel za Teboj, da bova tam spala Večno spanje, iz katerega se ne Bova prebudila. Zatorej želim prirfhčiti malo pesmico, kat-^ to je ona po^bno rada zapela,
kadar je bila v veseli družbi:
tfo me veeeii, dia smo zdravi vsi too prepevali, gla^e nalivali; naj Bom k vam prištet, saj iifchm dosti let, prav veselo varil ^lim zapet.
Ri'bcam dobro grt% ker žeje* ne„ trpe; vodo pijejo, pa nič ne pojejo, <iroda ise skali, to ribcanr hudo
<tori,
S čistimi vicami se srce hladi.
Pride grenka smrt hraancek bo zaprt, glažek bo na stran, jaz bom zakopan; v zemlji bodem gnil, ne bom v*eč vinca pil — grob bo moje sroe hladil.
Vsi, ki ste jo' poznali, se boste športnili na rojeno obletnico Oe mogoče.
(Počivaj mi-rno v zemlji hladni. Spomin na Tel>e ne bo nikdar pozabljen. Tukai si za-pufitila žalnjo^tiga soproga na JSšporiifc, Pa. pa swstro in svaka. Efno in JosepTi Žekar in še .veliko drugih sorodnikov. Blag Ti spotmin!
Valentin Negrot Joiinsfown. Pa.
sče iff M domr. tercka
'Zelo xiQ0 je tukaj pretrgalo, zopet pojavil v naši naselbini,
X	A T»T rl nU •« I	..	— % _ A _ 1 _" _ * __" ___»i	•!	' - •
ko smo videli v listu žalostno poročilo, da so Mr. Tei^fct v bolnišnici odrejali nogo; Včeraj fjmo imeli v tukajšnji dfvo-i*ani neko party in tako sem se sestal z marsikaterim rojo^ kom in nardfnžfeoiii lista in sle-herrii mi je izrekd svojo socn-stvo do Mr TerSka, ker je mož t«3co n^sreoen. Kaj si hočemo, nesreča pride, ko niihce ne ve od kod in udari sedaj enega, sedaj drugega hi tako mora-md biti vdno pripravijni na faaj hudega, kar se cesto rajši pripeti, nego kaj dobrega.
iTorej naj vam se enkrat po-vdarim, da vsi tufcajšnji naročniki lkta želimo Mr. Terč-kn skorajšnjega okrevanja in da bi me ž zopet začel z nadaljevanjem svoje Petra Zgago-ire kolone, ki jo vsi pogrešamo. Marsikateri rojak se je pa tudi izrazil, da bi ee rad sestal z Air. Terčkom, jaz pa slehernemu odgovorim, da to bo še vso niogoče, samo dri bi ostal pri živijdnju. Tako torej tspam, da se bo ob priliki Mr. Teroefc i i ■ "■■*-'
Od tam nam nri sleci
globoki,
od tam k ličarji k neba nam od tam pesniki proroki, za dom borilei vsi od tam:
To slovensko Ijudsifcvo, ki j« sicer majhno po številu; a veliko pa po svetovno primarnih ttuševniih delanrciih*. je rod, iz katerega izhajamo mi ameriški Slovenci. Ta majhni, a žilavi, ovrsti m nadarjeni rod je sedaj morda v S70ji najhujši ne-efeSi, s«; potapljaj nru preti po-frin pod silo krutih zatiralcev. Napisan je smrti, ga mi pn-štrmo nia cedilu; če mu mi ntr priskcfiSmfo na pomoč.
Slovenija je v vsakem ozi-ru vredfia vse naše pomoči -i-
kjer iina veliko število prijateljev.
Ostajam s pozdravom
B!r. Troha, Barberton, O.
POBOCILO N-A&B ZAŠTOP-
(Prosim, da priobčite ta moj dopis, ker sem čitafa. v tem listu z dne 22. januarja, da je umrli John Kmet- iz Aurora, Minil, bil doma iz Krškega na Dolenjskem, kar pa ni resnica. Umrli Kmfet je bil doma iz vasi Pocflipa, fara Ajdovec in je prišel v Aanierijko leta. 1905 v Joliet, El. Leta 1907 je šel pa na Aurora, Minn, in je živel ves oas t an*. Star je bil 57 let in zapušča v Aurora ženo, 5 sinov in dve hčeri in. eno sefetrič-no v Chicaigu- Mrs Pristovec, in bratranca v Springfield, BI., Matt Kmeta. Moje
soža-
lje celi družini.
To sem napisala zato, ker je moj sofaraai in da bodo vsi njegovi sošolci znali
o nego vi smrti in obenem bi prosili vse po-rooevaloe. kadar poročajo o FniHi kakega rojaka, poročajte pravilno od kod je pokojni bil doma, ker (to vse zanima in tako izvedo njegovi prijatelji in znanci resnico
Vi zadnjem svojem dopisu sean! poročala da je bilo 25 sto-(pinj pod ničlo, danes je pa 30 do 35 nad ničlo in brez snega. Tak» zime ne poenanjo niti stari ljudje. Farftov gre zntiraj ve3 od tukaj slnžit Striseru Sa-mn in ugjam, da se bodo zdravi povrnili ria srvoje do<move po »magi nad sovražnikom. <
Tukajšnja slovenska društva tudi prav pridno kupujejo ob-rairlbne bom de in stanje in tako je prav, da pomagamo naši novi doiiiovini, ker si sVožimo kruSi in še eno veseio dejstvo je, da med nami .Jugoslovani ni
OOBlti t
go
zas
In
od-bye panosti
*ieW P** "'
Orli«	_
TJGA3IM"'
Kovin«
Vltami"'"
xrnanli»nl
»jlieti
Milica reakcij« x»
Kovin*
dobro *«*«*»* **
lepo P«11 Najcenejta
popoln* *a
celo Rutino
»I
vsv«9rzssr~
~ normalno ^U^lVa
SMpJf"0. 2S« linen0in
Orkaški Slovenci se zavedajo tega, pa ji hočejo pO voA RvOjrh modrih poeriagati s svojo prireditvi jo ki jd bodo imeli dne 24. maja letos v Ameriški iSeSki dvorani na l8. cesti.
Vsi zastopniki in Zastopnico n4^ih kra^evmiji organniza-cij pa vsi drugi, ki so pripravljeni prodajati vstopnice za
fPoadrav na vse čitatelje tegft lista, poeebno pa še Petru Zgagi, da bi kaj kmafiu oadravel.
Frances Lukanich
CWisiholm, Minn.
sejo dtie IS. februarja zve9er v fprOstOre xxxi cerkvijo ^v. Štefriaik.	'	»
Ka odbot,
Zvoifeo A. Novak Cdriesugo, Dl.
smo lahko veseli, da smo tu&aj v Zidruženih državaih. t
iTorej vas powdravljam in ravno tako tudi Petra Zgago in vam želim mnogo novih naročnikov m predplačnikov,
Lords Tetšelič, ";
Ridgeway, Pa.
STAik NiAfiOČNSK.
Moževo po«i|jaim $5.00 za
------------list "Glas Naroda", ker mi je
tisto pritrditev, maij pridejo nri nafofinin« poteki 30. januarja
in nočem biti zaostankar, čeravno sem bolan žie peti mesec. Kctmaj čakam da pride list, da izvem novice ii ulboge Jugoslavije in ravno tako tudi novice iž nalše nove donskyvine, ker
saMt rojaka.
!Tukaj je umrl rojak Anton Rupar. Star je bil 63 let, doma je bil iz Krvave .peči, faara Rob na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1898 na E-veletti, Minn. Potem je bil nekaj let v GHenwood Spring, Colo. Leta 1918 je prišel sem na Qhisholm, Minn., in zadnje leto je živel na Bolton, na far-idi Bil je naročnik "Olasn Naroda"
Zapnšča* žalujočo soprogo, 5 Sinov in dve bčeri in več dra-'gih sorodnikov. Užaljeni dtn-
•žifii moje iskreno sožalje. ' »
Prances Li&anicib, v Chisholm, Mirhn.
"GLAS N A B O D A" — New f«
Thursday, February 5, 1942

T8TANOTUIN I*. lili
Kakor plaz...
'/J rODO VXNSK3 BO MAX.
26
iBY^iiiiiiiiiiiiiiiit^iiimiii
Vnd-vrvjvoda se je dal prijaviti pri svoji materi, ki ga je iaikoj spri^efer, Njegova raadraaeinoist, s katero je vstopil, »t jo takoj polegla, 'ko je zazrl v mirni pogled svoge matere. Na mah lieu je bilo jasno, kako mučna je stvar, ki ga je pri-*'tnlla senukaj. Spm a ni našel besed, da bi mteinieljil svoj pri-IukI.. >tatlVajvodinja je opazila zadrego in vprašala v skrbeh.
•'Kaj pa ti je- KarlekPrihajal ob nenavadnem času >n zdi se, da ai silno razburjen. Kaj pa je?"
8 plašnim pogkdom, je zrl na mater.
"'liorting mi je nekaj povedal, nft.ana."
•Nadvojvodmja je z energično kretnjo dkreaiila glavo.
"Korting? Tu lazica, ki so mi jo vsilili iz Belvederaf Kaj ti je pripovedovali"
Nadvojvoda je pomišljal.
"Škandalozno zgodbo, mama. Neki pisatelj jo hoče izrabiti pod naslovom " Vzgoja priineev." Junak tte zgodbe bi naj bil mlad princ, čo-rar mama <meu je kupila za mfetreso neko gledališko umetnico/*
Nadvojvodinja ;e nahliko nagubančila čelo.
"Ali je to vse?" je mirno vprašala. "Vtaerii se, Karel, h or eni s teboj govoriti. Nervozno tekanje po sobi ti nič ne pomaga."
"Mama, za boayo voljo, ali je vse res?"
"Vsedi se, Karel.. Žirvljenje ti je tuje in ona mlada leta, ki jih šteješ, sta ti oslajali ljubezen in in nega tvoje skrbne matere. Sedaj se vlegajc na te prve senoe. Stvar ni popolnoma izmišljena. Ti si sin svojega o3rta, in ve«, s kako strašno boleznijo je nr«oral pokoriti za svoje grebe. Ali naj pripustim, da hodiš tudi-ti po njegovih potih? Ko je zava-lovala tvoja kri, in sem iavodela, da ljubiš subretko Lorenzo-vo. sem jo poeetila z namenom, da. jo pridobibu za te. Ta korak mi je na rede ovala skrb zaz te Hotela sem spoznati žensko, kakteri je moj sin daroval svoje srce. ) Da nisem nastopila s prepovedjo proti tvoiemfu prvemtu ljubeEenstkempi nagnjenju, se zahvtaljuj tfeti, ki ti je hotela prihraniti bolest gren/ke odpovedi. Bil je to težak trenotek za me."
Nadvojvoda sta ni mogel več bradati. Vzravnal se je in rekel z negotovimi glasom, ki so ga dušile pekoče solze:
* '»Hvaležen naj ti bom še tudi, mania? Moj najlepši sen je uničen, nikdar ne ban; več zaupal nobeni žf.tnski."
Jadra o je zapustil sobo, ne da ibi poslušal tolažilnih mate mili l>esed. Porušili so mfu najlepši sen, svet ljubezni, zaupanja, v katerih sredin: je Mala slika obo&ivane ljubljene ženske. Omadeževano in oncčašceno je sedaj zrl pred seboj njeno sliko, dl>oževana ljubica se nra je zdela sedaj vlačuga. Njegovo srce se je kivilo in lomilo v neizrečni bolesti. /V ^voji sobi Pe je zleknil na otomano in plakaJ. Bile so to prve grenke *ok?e moža, Jcer je u^oda vsakega moža, da trpi zaradi ženske. Tele>-ni krvi eo bili znaki borbe, ki jo je vodila duša, da premaga po javljajočo se *ilno bolest. Ničesar ga ni moglo utešiti. Ne spomin na blaženo vdanost ljubljene osebe, ne misel na sladkosti ljubavne opojnosti, ki jib je užival v nje-ne^i objemi«. Gabilo se nrn je, ko <=i je predstavljal, da je kupila to vdanost, to zlagano ljube® 11 mati, ki je hotela razveseliti svoje dete z novo ignačo. Škripal je z zobmi in se ihte zagrizel v blazine, obllte s solznimi.
Ko se je polagoma pomiril, je v njem vzrastla in se okrepila misel, da hoče maščevati in kaznovati to strašno ljube-7 enak o laž. Aiko ni mogla njegova niladost, njegova vroča Ijribezen Obuditi v srou ljubljenega bitja čustvo proti ljubezni, pofran tudi ni njegova krivda, ako jo z zaničevanjem zapusiti sn si vzame dru#o žensko bitje. 1 Ali bo Mici Lorenz čutila njegovo zaničevanje ali -e bo žalosti lat Ta mjisel ga je tako omamila in vzbudila v njeni toliko domnevanj, da je končno pozabil na svojo bol, polno obupamja, in se vživel celo v vlogo ]mvaianega, užaljenega' ljubimca. .
Stric Franc Ferdinand in njegov nečak.
Dvorni svetnik dr. Ho rt ing je opazoval z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem dramatiki odhod svojega gojenca. Na 1o je zapustil p. itaeo Augarteai in v Taborski ulici poklical iavoStfka, da ga pelje »kozi notranje mesto pi\!ko Scbwarzen-l>ergovega trga v Belvedere. Kakpr je bilo videti, je bil tudi tu dobro znan in tako brez težav dosegel, da ga je straža j prijavil pri nadvojvod; jjre^toloirsledniikw. V veliki sijajni dvorani, katere okna so segala do parketnih tal in so nudila čudovito lep railed po mestu, je sprejel prestolonaslednik I rane Ferdinand dhrernega svetnica. Na njegm-em voglfatem obrazu je bilo opažati trd izraz napete radtovedno^ti. Pre-ikinil je z vso odločnostjo lEortingov pozdrav in vprašal:
"Kaj vas ja privedlo semlkaj igospod dvorni svetnik?"
"VLša cesarska visokost mi je ukazala, naj ob priliki poročam. a'ko so nastale kakšne posebne s prememlbe v življenju ;»w>j<ara gojenca."
"Ali se je kaj takega zgodilo?'*
4'Cesarska visokost, sami boste pač najlažje to presodili. Moj vzvišeni gojenec je dosegel leta, v kfaterih dobi erotična potreba odločilen vpliv na značaj. Moj učenec je b pomočjo frvoje matere pričel razmerje s subr etiko Mici Lorenz in si v svoji mladostni idealnostl in naivnosti pretvoril ljubieo v svetnico. Danes sem mu odkril resnico, nakar je v največji razburjenosti tekel k svoji materi. Minenja sem', da bo nadvojvoda prekinil neizogibno vse odnašaj? s subretko."
Ne da bi izrazil svojega mnen-ja, je prestolonaslednik ravni odnšno vprašal:
„	P« j* storila go?pa mati? KNošne posledice pri-
čakuje? \ celi stvari ne vidim nobenega posebnega dogodka. Precenjujete njen* n^irtke."
Dr. Horting je v svoji vnemi postal nadvse živahen:
Oesaiska visokost, izvolite milostno uvail vati, dli bi bilo pixiaj mcngoče z novimi zvezami prav tako voditi in nadzorovati nadaljnji razvoj gospoda nadrvojviode, kaikor je holi^a atnrti mojega gojenca poglobiti svoj vpliv na sina z izbiro njegov* p riležznice. Morali bi ga obdati z damami, ki bi poeto-1-ale po danih navodilih in tafeo bi ga Imel popolnoma v svojb rovkah."	f
Prestolonaslednik ni mogtl niti v glasu, niti v izrazu na lieu prikriti nevolje, ki so jo v njem vtabudile besede dvornega svetnica.	B j v
- (Nadaljevanje.)	^ ^ . _ l^j
Iz slovenskih naselbin
USPEHI
6 tem mislim uspehe pri redi-j misli in sicer, da smo vsi kot tev slovenskih kulturnih dnu-leden, sinovi ene matere — Slo-štev, kakor tudi posameznikov j ven i je.
v velikem New Yorklu, kateri /Tukaj se je pokazalo, da smo so v letošnji sezoni tako veliki, /sinovi naroda, ki se v nervarno
da še nikdar preje
Naj se pri tem spomnim, naj-prvo na "koncert", ki ga je pred dobrim tednom priredil v pomoč smrtno trpečim roji.kom od krutciga soviažnika poteptane domovine, naš slovenski pe
sti in potrebi ztjruži v enega, in ki pozablja mala medsebojna nesoglasja, kar je brez dvoma najhujši udarec za sovražnika
Seveda se moramo v prvi vrsti zahvaliti za tako narodno
vee Mr A. Šubelj v Slov. Nar. j sol id,n ost v«<m našim vodite-domu v Brooklyn.	Ijem brez razlike, katerih je pa
Pnlicno velika dvorana, ki {hvala Bogu prev-cliko število
se labko reče. da ima prostora za 500 posetmikov so patriotič-ni rojaki napolnili do zadnjega JvotSčka, tako da ?e še pri vhodu skoraj ni dalo ganiti.
Pogled na tako veliko Število slovenskih duš je bil skoraj
da bi jih mogel navesti na teau me«tu.
Kar se pa tiče tega, tako uspelega koncerta, me pa veže dolžnost, da na tem mestu izrečem čast i tik c- Mr Šublju k tako popolnemu usrpehu.
-jpopomemu usr>enu. Saj je mo-ganljiv. Zdelo se mi je, da je.žak, ki v svoji umetnisiki na-etopropentno dopolnjena na-jdarjenosti zna, kakor na pove-rodno kulturna obrani,bna črta lje privabiti solze v oči občim-
slovenskega v tujini živečega narode proti krutemu sovražniku, ki nam v prežet ost i in surovi premoči zanika vse narodne pravice'', in ki nas poskuša na barbarski način uničiti kot ntanj vredno živo bitje
Ta ogrorrtna vdeležba teca koncerta je tudi nepobiti dokaz, da smo Slovenci, poleg te-era da imamo sem pa tam različne politične nazore, edini v cn:.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
V	Stcelton, Pa, je pred dnevi avto ubil rojaka Jožeta Ben-čiča blizu njeigove hiše. Star je bil 55 let in doma iz Rebra pri Zuženulbeiiku na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in pastorka.
t
Na Balkanu pri Ghisholmu, Minn, je zadnje dni umri slovenski farmo r Rupar, ki zapušča poleg žene odrasle otroke, t
V	E. Palestine. O., je nedavno umrla Mary Maček, stara 66 let in rojema na Ornem vrhu nad Škof jo Loko. Zapušča soproga, dva sinova in šest hčera,
v Ohisholmu, Minn, pa brata. +
V	Pueblo, Colo., je pred dnevi umrl John Koeevar, star naseljenec, ki je bival v Pueblo, zadnjih 51 let.
t
\ Svgan- Pa., je dne 27. jan. za srčno hibo nagloma preminil rojak Jakob Dermota, v starosti 63 let Pokojni je bil doma izlSestranske vasi pri Trati m>d Škof jo Loko. Zapušča sina in tri hčere.	* <
t
V	Black Diamond, Wash, je nmrl Frank Slugar. star 63 let in rojen v Suihodolu pri Litiji na Dolenjskem. Zapušča brata v Girardu, Kans.
4.
V	Livingston. III., je pred kTatkim umiri Viktor Palsen-berger v starosti 69 let. Bil je star naseljenec te naselbine. J>oma je bil v Prižah pri Št. Vi-
du na Koroškem 4-
V	bolnišnici v Pittsburgbu je pred kratkim umrl rojak Anton Penko iz Midway, Pa. Db-
sfova in predno je imamo čas o sušiti, nam že napolni dušo z mero prisrčnega smeha, katerega povzročijo njegove vesele popevarike.
K temu moram tudi pride-jati, da zasluži najboljše prizna nje pevsko in dramatično društvo "Domovina", ki je isto-tako s svojim lepim petjem in programom veliko pripomoči o do talko zakleljenega uspeha, kar je upati da javnost ne pozabi v bodočnosti.
Tndi preteklo soboto smo im<4i newyorski in brooklvnski Slovenci večer narodnega užitka. in sicer ob priliki "Slova-nove" društvene prireditve v prrw*tor;h rojaka Fr. Arneža.
Se nikdar preje kakor na ta večer, sem Čutil, da sledi presenečenje za presenečenjem. Okoli desete ure je v spremstvu sodbe domače harmonike prikorakalo v dvonano, katera je bila polna občinstva, šest parov zbranih rojakov in rojakinj v izrecno lepih narodnih ne>šah in ko so zaplesali domači ples "sotiš" se md je zdelo, da vidim pred seboj polje sloven-ffce zerrflje, posutega z mavri-častimi- barvami cvetlic, katere rahla sapa vetra prigiha v medsebojni objem.
tZdi se mi, da je bila ta, izrecno lepa točka programa zopet nova ideja naroelnesga elelmvca Mr. L. Zakrajška. ker njegovo geslo je; "Pokažimo narodu vedno kaj novega."
Po primarnem presledku te točke so nastopili "Slovanexvi" člani, po večini v narexlnih no-^ah in so nam pod vodstvom Mr L Hiuleta zapeli venček narodnih pesmi, med temi tudi "«Oj, Triglav, moji dom. kako si krasan." kar je marsikateremu privabilo solzo v oko.
PoBTlarančnogra! plesa se nisem vdeležil, ker sem imel nekake motnje na ta večer v svo-?em razpoloženju. Vseeno sem se pa vdeležil "lecitante" kra-Rnoiga živega fazana, ki sta ga Mr. Veifoič in Mir. Kovič, pe*ia-rila kot lovsko "trofejo" Slovanu. Zdi se mi, da je ta krasna ptica pripomogla- v cfklad
'"Slovanove" blajgaine $19.25 m ostanek do čistih $20 je pa dodal tovarnar slamnikov Mir. C. Lacian. ki tudi ni preje miroval, dokler ni ta krasna ži-
ma je bil v Turnu, pri Premu na Krasu. Zapušča ženo. dva sinova, sedem beena, seetro in več vnukov in vnukinj.
4.
V	Joliet, m., je 26. jam. pre-miiiiil Marko Bbith. roien v T>olnji Lokvici pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je bival 58 let. Zam^ča dva sinova in dve hčeri.
V	Clevelandu, O., je 30. jan. umiri v Glenville bolnišnici ro-iak Matt Maitjan, star 50 let. Zapušča samo osebne prijatelje. Ro*en je bil v vasi Šmartno pri Kamniku, kjer zapušča sina in dve sestri jn več sorodnikov.	j
ostala njegova last.
Kakor sem že preje rekel, so bila na tej prireditvi po večini presenečenja, je bil tndi ta fa-fcan presenečenje. Zdi se mi, da je o tem vedelo le (par zaupnih oseb preje, dokler ga predsednik "Slovana" ni proglasil dražbo.

V tem času BOT narodne.ti-*ke potrebuje naša domovi-__na vaao pomoč. Kupujte redno De« feiute {Stamps in bonde.
(Ko so bili končani društveni programi, se mi je zdelo, da snto se vsi ki smo posetili to priredi tea* združili v eno družino. Poslavljali smo se skoraj pri belem dnevu, ne za to da smo se naveličali, pač pa ker na« je objemala tista nezaželje-na utrujenost.
!Predno zaključim, naj še o-menim, da bo "Slovan" priredil svojo veliko zabavo 15. marca in sioar bo čisti dobiček fpodeljen ameriškemu Rdečemu križu. Kakor venuo, je "Slovan" vedno v prvih zakopih narodne obrambe, in ker člani tega vstanova neizmerno žrtvujejo za povzdig slovenskega
kulturnega življenja v tujini, je upati, da se bo vsak narodno misleči vdeležil te prireditve, pe*>ebno ker se gre izrecno za dobrobit naših trpečih roja*-' kov in če pomislimo, celo ožjih žlahitnikoiv v naši trpeči domovini.
Na svidenje!
R. V.
SEDAJ vsak najbolj potrebuje
^ki Atlas
ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KAŽE SVET, KAKORSEN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VAŽNO DELOVANJE '11 DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DR2AV
THE COUPON ENCLOStD WILL ENTITLE YOU TO A SUPPLEMENT OF MAPS SHOWIWG THE NEW BOUNDARIES OF ALL COUNTRIES THAT MAV BE AFFECTED AS A RESULT OF THE WAR THIS SUPPLEMENT IS TO BE ISSUED AS SOON AS THE PEACE TREATIES HAVE BEEN SIGNED
48 VELIKIH STRANI —VEZANO V BRISTOL BOARDU
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
r Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor je izbral izmed reč tisoč slik samo najboljše barvane slike— t-'i zbirka je tako popolna, da je za vsakega ne-obhodrto potrebna tekom vojne in po vojni.
Vključeni so uana&Iednji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje, Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska. Norveška, Danska, Unija sovjetskih socialističnih republik. Itolcarska, Eumunska, Jugoslavija, Grška, Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska, Pacifik , Južna Amerika (severni dei), Južna Amerika (južni del), Afrika, Severna Amerika, Kanada Združene države. Mehika, O-srednja Amerika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki som sebe popravlja, ima namen feSiti marsikatera uaaprotujot-a si vpra^ainja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo razsežnost zemlje, prvine sonf-nesu sestava, pokrajine in isrlobočino oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov, površino poglavitnih otokov in visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnofra današnja vprašanja.
SAMO
35
centov
Poštnina plačana.
NOVA IZDAJA
Naročite ga še danes!
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STEEET	NEW YORK, N. Y.