r
Največji alevcmki dnevnik v Združenih državah
VeUa za trne leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
1
w i 0 p
J
GLAS NARODA
iB The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day cscr.pt Sundays and legal Holidays.
List slovenskih .delavcev y Ameriki*
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLAHDT 387«.
KO. 187. — &TKV. 187.
Entered an Second Clans Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y. Under the Act of Congress <f March 3, 1879.
TELEFON: CORTLA.NDT 2876.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 11, 1922. — PETEK, 11. AVGUSTA, 1922.
GOVERNER EDWARDS PROTI SUHAČEM
Gkjvemer države New Jersey, Edwards, je zopet ixrval prohibicijoniste v boju za mesto senatorja.
PRIZOR Z VELIKIH RIMSKIH DEMONSTRACIJ
Newark, N. .1 , 9. avguMa. Ooverner Edward I. Edwards, demokratični kandidat za s*»nator-jn Združenih držav, je bil živah no pozdravljen o<l velike ljudske množice, ko je imel povor v neki dvorani na Springfield Ave. V pričet k u govora je rekel }jo-vemer.- da je dal gotove obljube, ko sr je potezal za mesto govei-nerja in da je mnenja, da je te obljube tudi izpolnil. Svoje obljube. katere daje kot kandidat za mesto senatorja, bo istotako držal.
—	Ena stvar je, katero bi vam
priporočil, da jo storite, če Tjom izvoljen, — je rekel, — da namreč pošljete par demokratičnih konjrresnikov v kanjrres. V številnih slučajih so bile moje rote kot jjoverner vezane radi republikanske zbornice. Mislim, da bo sedaj drujrače.
—	Vi vsi dobro veste, da nasprotujem sedanjim prohibieij-skim postavam. Čimbolj me Sam Wilson, državni super Antisalnn-j-ke lijje, napada, čim bolj me bije pu glavi, na tem boljšem sem. kajti on pridobiva glasove zame.
—	Eden izmed govornikov je danes pripomnil. da reformerji sami potrebujejo reformiranja. Stvar ni taka. Treba je, da se jih dobro nabije in nekega dne bodo res dobili batine. Ena prvih stvari. katere bom storil .če bom poslan v Washington, ho ta. da botn skušal doseči »prejem postave, da se preišče te orjranizac'ije ter lz-najde. kako so dobili svoj denar in kje so ga izdali.
Governer je konečno rekel, da bo rmagal z večino 75,000 glasov.
Slika nam kaže demonstracijo agitatorjev in n" h n Mi pristašev na sedmih italijanskih mestih so napoved;- f i ti socijalistom j<oslansko zbornico, ker so. naročili vo lit i.j i;. >istov svojim Ta sestanek je vojaštvo pravočasno pn p; i f	_
eni izmed glavnih ipic Rima. V vojin-. Vlada j;- dala zastražiti m *.>t.in-ij s - zberejo tam.
ŽELEZNIČARJI USTRAJAJO PRI SVOJEM MORILCA MARŠALA
Boj do britkega konca, — je sedaj geslo v stavki železni- W1LS0NA OBEŠENA
carjev. — Izgledi v premogarski stavki so sedaj nekoliko boljši, a položaj je še vedno zapleten. — Značilna parada v Stantonu. — Proti governerju.
Včeraj sta bila obešena dva mlada Irca, ki sta napadla ter ustrelila maršala Wil-
sona.
prizadet
šati o miru. Unije uslužbeueev v železniških delavnicah računajo očividno s tem, da jim bodo pomagale štiri velike bratovščine v družbi prožnih delavcev, če bi postalo to absolutno potrebno. Nobenega dvoma ne more biti, da je zavladal med temi ljudmi precej velik nemir. Organizirani železničarji
za-
ANOLEŽI SE ZGRAŽAJO NAD AMERIKANCI.
London. Anglija, 10 avgusta. Vsaka invazija iraa tudi svoje "okrutosti". Nemci so izvrševali svoje okrutosti. ko so navalili na Belgijo. S?daj pa izvršujejo Ame-rikanei svoje "okrutosti" tekom turistovske invazije Anglije, če hoče človek vrjeti poročilom angleških listov.
Kljub visokim cenam belegn papirja ter omejenemu prostoru posvečajo angleški listi veliko •vojega prostora ameriškim "o-krntostim
Obdolžit ve, katere je angleško časopisje dvignilo proti Ameri kaneem, »o naslednje:
—	Na Piccadilly v Londonu so videli ljudje neko mlado AtAeri-j kanko. ki je nosila takorvan« knidkerboeker obleko, to je žensko obleko h širokimi hlačami.
Amerikanke žvečijo gumij v javnosti.
To »o le nHcatere izmed "ofcru-toati" Amerikancev. ki vznemirjajo angleško čaaopisje ter zapirajo sapo angleške aristokracije.
Neka vojvodinja, ki piše v li-ate, ker ji je zmanjkalo denarja, daje na naslednji način izraza »voji ogorčenosti:
—	Kakšni drzni ljudje so ti Amerikanci! Ali pa morda mislijo, da smejo v Londonu početi 1 stvari, o katerih se jim v New ; Yorku ne sanja? To sem zapazila večkrat, ko se je pričela invazija Amerikancev v Anglijo. Zapazila sem neko Amerikanko, ki je prišla v obednico Ritz Carlton hotela ter nosila pod pazduho slamnik svojega moža, zavit ▼ rjav papir. Papir ae je na enem mestu odvil in vsakdo je lahko videl slamnik !
To je grozno, to je strašno, to
htevajo splošno, naj se vojaštvo ne vmešava v stavko železničarjev na tak način kot se je vmešavalo dosedaj in 1300 članov štirih velikih bratovščin je v Jolie-tu zapustilo delo, k»»r so jih omejevali vojaki v njih gibanjih. Voditelji uslužbencev v železniških delavnicah bodo jutri završili svoj odgovor na predlog pred-sedsednika. naj se prepusti železniškemu delavskemu svetu odločitev glede vprašanja senijorno-sti. V svojem odgovoru bodo unije odklonile ta predlog predsednika. Tudi voditelji železnic bo-j do predlog odklonili, kajti oni hočejo očividno nadaljevati z bojem, ker so prepričani, da so že pa»"ado. zmagali v stavki. Kot kažejo vsa znamenja se ho jxrieel sedaj obupen boj. v katerem bo morala podleči ta ali ona stran.
Medtem pa skuša najti predsednik podporo za predloge, ki bodo [»ostali |>otrehnj. da se zavaruje deželo pred strašno industrija 1 no katastrofo. Posvetoval se je že z demokratičnimi voditelji, ki so baje izjavili, da so pripravljeni po svojih močeh podpirati tozadevne zakonite predloge.
V stavki premogarjev pa kaže položaj nekoliko boljše.. Deloda-jalei v nekaterih državah so sicer izjavili, da se ne bodo zaenkrat pogajali s svojimi delavci, a močan pod tok je za mir v tej industriji in od pogajanj, ki se vr-še v Clevelandu. pričakujejo številni dobre uspehe.
Terre Haute, Ind., 10. avgusta. Po ulicah Stantona v Indiani. kjer straži jo drža vne" čete premogovnike, je paradiralo danes tri tisoč stavkujočih premogarjev in uslužbencev v železniških delavnicah. Pred sprevodom so nosili bandero, na katerem je bilo zapisano, da bodo od sedaj naprej vojaki kopali premog s svojimi puškami in bajoneti. Parada Je bila vprizorjena v protest proti navzočnosti vojaštva v za pad ni Indiani in paradi je sledilo veliko zborovanje, na katerem bo Iv-le sprejete resolucije, v katerih
se zahtev« kazensko postopanje
it. i»i - a . ? •
proti governerju MeCravu. ki je odposlal miličarje v dotično ozemlje.
T. N. Taylor, predsednik Indiana State Federation of Labor, je označil v govoru, katerega je imel na zborovanju, governerja McCray-a "kajzerjein, ki je bil spravljen v njegov sedinji urad od ljudi, ki so se borili v Franciji za ameriško zastavo". Obžalo val je pomanjkanje eksekutivnih zmožnosti v državnem Kapitolu ter izjavil v nadaljnem. da se uporablja državno milico le kot sredstvo proti organiziranemu delu. Governer je baje že dalj časa iskal izgovor za tako vojaško
AMERIŠKI KONZULI SE POSVETUJEJO.
Berlin, Nemčija, 10. avgusta. Ameriški konzuli v Nemčiji so se sestali na konferenco v Berlinu, ki bo trajala tri dni. Zaenkrat ni znano, kaj je predmet te konference.
GORKU 8E JE ZAHVALIL HOOVERJU.
Hamburg, Nemčija. 8. avgusta. V nekem pismu, v 'katerem se zahvaljuje Maksim Gorkij Herbert Hoverju ter drugim Ameri-kancem za pomoč, katero so nudili tekom lakote v Rusiji, pravi slavni pisatelj :
—- Dobrodelnost ameriškega naroda vzbuja sen bratstva med ljudmi v času. ko je nujno treba bratovske ljubezni in simpatije.
Pismo, katero je objavila ameriška pomožna administracija, nosi datum 30. julija, to je ravno eno leto po č-aau. ko je poslal Gorkij v Ameriko svoj brzotjavni poziv na pomoč.
Slavni pisatelj je izjavil, da ne pozna v ee'i zjrodovlni človeških katastrof nobene tako hude kot je bila ona. ki je obiskala Rusijo in v zgodovini človeške dobrodelnosti nobenega slučaja, ki bi se dal primerjati glede obsega in nesebičnosti z ameriško akcijo, katero je vodil Hoover.
London, Anglija. 10. avgusta. Danes zjutraj sta bila v Wads-worth jetnišniei obešena Joseph 0"Stilivan in Reginald Dunn. =>b-soj**na na smrt. k^r sta dne __ junija tekočega Teti! napadi* tri ustrelila maršala Sir Henr* Wil-sona.
Nekako petdeset lrc-:v moške ga in ženskega spon se je zbralo krog sedme ure zjutraj eno uro pred olešenjem pred jetnišnieo. Irci so prepevali ] orožne pesmi t^r molili za izveličanje na smrt
' r;bsojenih dveh rojakov.
* * *
Policija je takoj prijela 0'Sul-livana in Dunna, potem ko sta ustrelila maršala pred njegovo hišo na Eaton Place v Londonu. ..laršal je bii v uniformi ter se j je vračal od razkritja nekega voj nega spomenika.
Morilca sta po aretaciji navedla napačna imena, 'i S 'oihinlt Yard je ugotovil pravi im^na rboh ter tudi dognal, da «ta bila prejšnja vojaka in da .ie h'.\ Dunn član irske republikanske armade. Umor je imel svoj povod v tem, ker je bil maršal "Wilson vojaški svetovalec ulstcrske v-ade.
Proces proti obema so oblasti pospešile in smrtna obsodba je bila izrečena 26 dni po završenem atentatu. Porotniki so se z°di-nili glede pravo rek a za ti i minute.
To je v Angliji rekord gl^de naglega kriminalnegi postopanja. Oblasti so odklonile vse pn-zive.
ZAVEZNIKI NISO EDINI.
London, Anglija. 10. avgusta. Soglasno s poročili par francoskih poročevalcev je ministrski predsednik Lloyd George izjavil, da ne bo mogoče preprečiti razkola med zavezniki, če bo ustrajala Francija pri svojih objavljenih pogojih za nemški moratorij.
Poincare je baje izjavil angle-kemu ministrskemu predsedniku, da ne morejo iti -stvari naprej tako kot dosedaj in da bo Francija sama nastopila, če se ne bodo zavezniki zedinili.
Belgijski ministrski predsednik skuša spraviti Llovd Georgr-a in Poincareja nekoliko bolj skupaj. Vsi trije so danes zajutrkovali v uradnem stanovanju Lloyd George-« na Donning' Street.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
STRAŠNE POSLEDICE VIHARJA NA KITAJSKEM
V Swatowu na Kitajskem je poginilo vsled viharja sko-ro 30,000 ljudi in ne kot prvič poročano le 5000.
Hongkong, Kitajska, 9. avgusta. — Prebivalci pristaniškega mesta Swatow. katero je posetil ter tudi uničil tajfun, so sedaj zaposleni s pokopavanjem žrtev, ki štejejo deset in deset tisoč ljudi.
Dosedaj so našli že 28,000 trupel, kar pomenja polovico celokupnega prebivalstva mesta. Te številke se navaja v nekem sporočilu trgovske zbornice v Swatowu.
Kot krste služijo hitro skupaj zbite de^ke ter kosi polomljenih hiš in pohištva. Kljub naglici, s katero opravljajo to žalostno delo pa so pričela postajati trupla ponesrečenih, ki leže po cestah ali pa so zakopana med razvalinami hiš, nevarnost za preživelo prebivalstvo, kajti oblasti se boje izbruha kuge.
K temu pa pride še pomanjkanje najbolj potrebnih živil. Angleži v Hongkongu so že poslali angleškemu konzulu v prizadetem mestu pomožni sklad, ki znaša deset tisoč dolarjev. Angleška kolonija je priskočila na po-noč z rižem in domače dobrodelne družbe ter nadaljne v Hongkongu store vse. kar je v njih moči, da odpomorejo najholj nuj-li bedi.
Banditi so izkoristili ne>n:ečr ki je zadela mesto. V mestnih delih. kjer prebivajo sami domačini. so pričeli udirati v hiše ter napadati pasante na ulicah.
Swatow predstavlja sedaj kup razvalin. Velikanski val, ki je prihrumel sredi najvišjega viharja nad fronto v pristanišču, je završil delo uničenja, katero je vihar započel. Na vodni fronti so visoko nagromadene razvaline porušenih hiš. Trije parniki so bili vrženi pa breg in manjše čolne je val enostavno razbil na koščke.
Trupla številnih ponesrečenih je odnesel vihar ven na visoko morje. Parniki, ki so pripluli mimo, so zapazili trupla ponesrečenih petnajst milj proč od brega.
Šanghaj, Kitajska, 9. agusta. — Strašen tajfun divja danes ob kitajski obali od Šanghaja navzdol. Neki velik kitajski parnik se je potopil in utonilo je 300 domačinov.
STARI PRISELJENCI MESTO MLADIH
Kvote evropskih držav polnijo stari in onemogli ljudje, docim morajo ostati mladi in močni v domačih deželah, — pravi poljska dobrodelna delavka. — V nekaterih evropskih krajih sploh ni mogoči živeti. — Usoda beguncev.
jene ruske zakope. Ti p odkopi pa nudijo poljskim beguncem edino zavetišče in streho. Številni taki podkopi pa se pogosto posujejo na glave onih. ki prebivajo v njih. Onega dne, ko sem odpotovala, je bila ubita v enem takih p.odkopov cela družina, a izjemo dveh otrok.
PONESREČENO POSNEMANJE VILJEM TELLA.
New York, 10. avgusta. — Stari iu onemogli ljudje polnijo kvote iz centralne Evrope ter onemogočajo izselje-nje v to deželo mladim in krepkim ljudem, — je izjavila Miss Ana Michalowska, ena izmed osmih poljskih Sivih Smaritank, ki so se ravnokar vrnile iz Poljske po dolgi slnžbi med poljskimi begunci iz Rusije. Na Poljskem so delovale po naročilu Young Women Chiristian Association ter Ameriške pomožne administracije.
—	Le preveč naravno je. da pošiljajo ljudje,, ki so se za stalno nastanili tukaj v Ameriki, po svoje sta riše, da prežlve slednji konec svojih dni v miru in udobnosti, — je rekla Miss Michalow-ska. — .Te p.a še druga stran te slike. Sključeni od starosti in trpljenja ter le še z enim ali dvema letoma življenja prd seboj, prihajajo v tako velikem številu, da je zaprta ali vsaj začasno za hranjena pot mladini, kateri pomenja prihod v to deželo življenje.
—	Življenje v iztočni Poljski je El Paso, Texas, 9. avgusta — tako brezupno, da je vsako upa- Kot pripovedujejo potniki, ki so nje na priliko v življenju izgub-' prišli v Juarez, je kapitan Ro-Ijeno. Tukaj v Ameriki bi se isti berto Bravo ustrelil senjoro Ro-dečki in iste deklice hitro odzva- melijo de la Rosa. v Santa Rosa-le primerni hrani in vzgojnim lia, Chihuahua, ko je skušal po-prednostim. Ti mladi ljudje bi snemati Viljema Telia. Kapitan lahko dejanski prispevali k do-1 je najprvo razstrelil žieo s kro-bro-biti svoje nove domovine. jjij0 jz svoje pištole, razbil elrk-
Izjavila je nadalje, da je bila v trično žarnico ter zadet Pašo. ka-medkrovu parnika Esthonia pre- i tero je držala senjora z svoji senečena vspričo velikega števila roki.
starih ljudi. Ti stari ljudje bi bili j Kot prip0vedujejo, je rekla na-
lahko tudi na Poljskem deležni to senjora-
primernega komforta, če bi iim i	t> i	i .
j .. . . . ,	— Pokažite nam. kako boste
sorodniki v Ameriki redno poši- , . .... . . , , , r. .	, ...	... 1 odstrelili ta klobuk z moje glave.
Ijah denar, kajti zavetišča za r-- > „ - , .	... . .
. ,	. — Pri tem je posadila cepico ka-
starele so prazna radi pomanika-	, „ . .
. . , . .	.	pitana na svojo glavo. Kapitan ie
nja denarja, ki je potreben za	• j,
... , Z	i * . , , ustrelil in zena je padla na tla,
njih vzdrzanje. Številni mlad; i , , f	v	' .
..	, . . . ....	'zadeta v mozjrane. Kot se poroča,
ljudje, ki so si ze oskrbeli potne - . •, -	.. . .
...	.	.	so častnika ze aretirale vojaške
listine, jih ne morejo rabiti.
rr i u *	•	Oblasti.
—	Hakornitro se vrnejo v svt>-	_-_
je domače vasi, stoje begunci Iz!
okrajev. op.ustošenih od vojne. UMORIL ŽENO IN SEBE. pred skrajnim in popolnim ra2-	_
dejanjem, — je nadaljevala. — Plainfield, N. J., 10. avgusta. -
Izginili so njih domovi in njih po V.	t • ^ u • i .. , . . ^ ,. J 1	Grocer Louts Goldstein je danes Ijedelsko orodje. Polja so vsa zarasla z mladim lesom, ki je star	*JutraJ UStrelil SVojo ženo tcr iz" že osem let. Neki kmet mi je po-	vršil nato samomor. Oba sta pad vedal. da bi potreboval celih	la mrtva na tla. Goldstein bi mo-dvajset let, predno bi mogel od-	ral danes nastopiti v policijskem straniti vse ovire iz bodeče Žice.	sodišču ter se zagovarjati proti
podkope iz .cementa in zakope. da ... , .	.
f. . -	f • obtožbi, katero je dvignila proti
izcisti polja za nadaljno obdelo- .	.	,
njemu njegova dvajsetletna hči.
vanje.
— Nemške zakope. napravi je- deklica trdi, da jo je oče hotel ne iz cementa ter za dobo več let, ; posiliti. Hčere ni bilo doma, ko ie težje uničiti kot pa hitro zgra- je izvršil oče umor in samomor.
FACTA PROSI ZBORNICO ZA POMOČ.
Rim, Italija, 10. avgusta. —j Reparacija in medzavezniški dol- ( govi so neločljivi. — je izjavil danes v poslanski zbornici mini-1 strski predsednik Facta. Objavil je tudi politiko stroge izvedbe po-1 stave proti vsem kršilcem, brez ozira na stranko.
Ko je naprosil Facta za zaupnico zbornice, je bil deležen burnega aplavza in za zaupnico so glasovali vsi, z izjemo fašistov in i socijalistov, ki se niso vdeležili glasovanja.
Poslanska zbornica je bila moč- i no zastražena od infanterije in kavalerije.	j
UZORNI NARODNI ZAKONODAJALCI
Rim, Italija. 10. avgusta. — Med socijalisti in fašisti v poslanski zbornici se je razvil" tako oster spor. da so pričeli poslanci obeh strank vleči iz žepov revolverje in bodala. Predsednik zbornice je hitro prekinil sejo. Krvoločne zakonodajalce je morala razpršiti policija.
! .'iiv^r-s-T £» —it
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom našo banka izvršujejo zanesljivo, hitro tn po nizkih i
^ en ah.
Včeraj m bde mie cene Jugoslavija:
Razpoftllja sa aeante poete In 1 »plačuje **Kr. poBtnl Čekovni urad in "Jadranska banha" v LjuHjant, Zarrebr, Reogradn; Kranju, Celju, Ma- 1 rlboru, Dubrovnika. Splitu, Barker* ril drugod, kjer Je pač za hitro * izplatfio na Ugodneje.	M
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron .... $ 3.70
400 kron ____ $ 1.55	5»000 kron ____ $18.00
500 kron ---- $ 1.90 10,000 kron ____ $35.00
Italija in zasedeno ozemlje: Razpoftllja na zadnje poŠte la izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji in Zadru.
50 lir____$ 2.90	500 lir
100 lir .... $ 5.30	1000 lir
300 lir____$15.00
Za poftfljatva Id tjresegajo znesek dvajsettiso* kron ali pa mtlioi lir dovoljujemo po megsfoosti ie posebni popust.
Vredpost kronam, dinarjem ln Hram sedaj^nl stalna, menja se večkrat tn nepričakovano; is tega razloga nam al mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi rsčnntmo po cas1 onega dne, ko nam dospe poel^ni denar v roke.
$25.00 $49.00
Glede IzplaSil v
dolarjih glejte
oglas v tem Usta.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Votxey Order aH pa New York Bank Draft.
Hmw York, N Y.

01. A S NARODA. 11. AVG. 1922
GLAS. NARODA"
SpMin na llal in okolico.
FRANK IAKSER,
_ (SLOVENIAN DAILY) _
Owned and Published by
Uorenic Publishing Company
(A Corporation) President	LOUIS
BEN EDI K, Truiurw
Poroča A. Šsbec.
Peter Zgaga
Place of Buelneee of the Corcoran on and Addr ■S Certlandt Street, Borough of Manhattan,
won of Above Off I cere: Now York City, N. V.
Oko mi je obstalo na mali notici v listu. Razen naslova nisem čital dalje. Toda naslov je bil
O L A 8
(Vole« of
NAROD the People)
issued Every Day Except Sundays and Holidays.
im			Za New	York za celo leto-----...	17.00
	In Canado ...........	.........M.00		za pol leta	•330
Za	pol leta ...............	......... »3.00	Za Inozi		•7.00
Za	Utrl Uta .............	.........11.50		za pol leta ........	•330
		Subscription	Yearly	»6.00	
Advertisements on Agreement.
"Olao Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemil nedelj In praznikov.
Dopisi bras podpisa in osebnosti se ne priobCujeJo. Denar naj se bla«oroll po-Uljatl po Money Order. I'rl spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tUdI prejinjo blvsillčo naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
OLAS NARODA H Cortland« Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Corttandt 2878 __
Se pred odhoOom iz Amerike j vsako nevihto. Pod nama žubori sem sklenil, da ob iščem doma v:ae .bistra voda: nekod drveča preko važnejše kraje naše ožje domovine pečin, drugod tiho žuboreča preko Slovenije, ki so mi bili duzdaj —j globokih tolmunov, v katerih t>la- vreden- da bi stal na Prvi stra' jsram me je priznati — skoraj ne-jvajo in igrajo temnopikaste posti- ni z debelimi črfcami v debelem poznani. Sklenil sem, da obiščenv vi. Najbolj trdo. zakrknjeno srco okvirju. Glasil se je namreč: — najprej biser Slovenije — Bled.'se mora diviti tej prirodni. od <:Ženska je govorila resnico". Ker nisem hotel, da bi se saonopa-trnvh ka>kad obdani Mili!	Kajti kaj takega se ne pripeti
.ial nad temi našimi naravnimi i Bled ! Kdo ga ne pozna — ee ne vsak dan. krasotami, sem vzel s seboj svojo* drugače, vsaj iz op sov in knjig?!	* * *
nečakinjo, glede katere sem bil Ko dospeš iz soteske k prvim lil-' y zadnji številki 'Domoljuba* prepričan, da ji bom nudil s to tu- Sam. opaziš najpreje stari srednje- jc naslednje vabilo: ro velik duševni užitek.	-veš k i grad, ki stoji, obdan od mo- Pridite v Javor k sv. Ani vsak
Iz Ljubljane sva se odpeljala na gočnib stolpov, liki orel na^visoki, ^ svojih mo;;eh ob Sesti ali dese-sv. Rešnjt-ga Telesa dan zjutraj, in na eni strani naravnost v jezero sicer samo do Javornika. kjer sva padajoči pečini. Koliko vzdihov,
Shtgaslmmnska
Ustanovljena 1. 1898
SCatuL itežttuita
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN. ,
ti uri. Pripravljeno bo za dušno

AMERIKANCI IN PRISELJENCI
.... .	, .	,	,	. okrepeilo v cerkvi, za telesno v
sklenila prispeti na Bled skozi 90- Koliko potnih sra<r, koliko krvavih .-i . , . • ,
, - \ , ,	, i,.	.	, gostilni, vendar s tem pristavkom.
teske vintgarskih slapov \as Ja- dlani naših tla čan ov ie bilo treba, ^	. , A , ,
... ...	.	.	. da v nosnim letos nebo plesa,
vomik je bila vsa v zelenju m prodno so sezidali ošabnemu fev-"_ _	.	. ...
k-, vet ju, eeste lepo pomet ene, okna'dalnemu grasčaku to njegovo ne- ker	SV" Ane m hudleev
: his polna sveč v visokih, lesketa- j pristopno orlovsko gnezdo! Marši- kolovrat ne	skupaj...
jjoeih se svečnik lii, pripravljenih,'kateri nas kmetic je nesel proti	*
'da jih prižgo, kadar pride proce- domu ustrojeno svojo kožo,.ki mu Ta °"las -iasno znamenje, da
--sija noiino. Ker je od Javornika do jo .ie n.strnjil valptov bič. prednoUe duhovnom v starem kraju še
Ameriški d.lav.i, ki pravijo, da so pristnega ameri-1'"f dv" uri !',,da. » .ker je, "" ^	,?me" tefa "dn°- dobr°. S*1 ** ?m jH
.	....	1 ' ..	sva bila eksticnega jutra se tesca, silneira uradu! Marsikatero slo- mogoee napolniti cerkev, ce pri-
hkc^a izvora. so bili vedno za omejitev priseljevanja. Isto &va ^ ustavila v prosti kmečki vensko dekle je bile tu gori one- digujejo edinole božjo besedo. Ft&ličcc zavzema Tlldi slavna American federation of gostilni, da se pokrepčava za na- čašceno in žrtvovano pohotnosti Ko bo začela vera res pešati, bo L*abol\ na eelll ji <ioillpcrs, ki je bil od nekdaj za 1 <_», da se daljno pot Gostilna, v kateri «va nemških graščakov! Marsikateri ples v vsaki cerkveni dvorani, in omeji Število priseljencev ali pa popolnoma odpravi vsako ustavila, je bila ena onih tipič- brezpravni slovenski kmetic je se-j poleg plesa še kak drug ' hmta-, priseljevanje, ee ue za vedlio, pa vsaj Za doltfo dobo. uih-	kmečkih gostiln, ki gnil v globokih temnicah m«; drata" kot je naprimer v tukaj'
V odziv na splošne zahteve -pristnih'1 Amerikancev, 1° dau<j,anes žc redke P° r't6lPov	* fevdalizem v ameriških cerkvah.
......	. 1	, .	,	. ,	, Gorenjskem. Krenila sva v pro- se je zrusd: graseaki <o izsrinih1	* *
k. vidijo v vsakem prišeljenni nekaj manjvrednega, tako storno sobo ter	^^^^ {pr utalliIi v moriu pozahi jenjaJ
? duševnega ke»t telesnega stalis<-a, so ameriški zakonoda- javorovo mizo. Naročila sva pri- nasi kmetje in njihove slovenske jalei sprejel i postave, ki omejujejo število Oliil). ki smejo grizek in pivo ter medtem opazo- hc-ere pa so ostale!... Ostal pa je jiriti v to obljubljeno deželo.	vaia	tipične gorenjske kore- tudi grad, nema priča sramotne
Glavni odborniki.
Predsednik: RUDOLF PERDAN", 933 K. lS5lh St.. Cleveland. O Podpredsednik . LUL'IS BALAXT, Box 106 I'earl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX, 412 — 12th Ave. East. Uuluth, Minn.
Dr. JOS. V
Vrhovni zdravnik. GRAHEK, S43 E Ohio Street, N.
Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON* ZBAŠN1K. Room 206 Kakewell Bldp.. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Strait, Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K, Box 4S»>. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd., N. E.. Cleveland. O. PAVLINE ERMENC. 539 — 3rd Street. I^i Sallr. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Puehlo. Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street, Waukegan. 111.
Jednotino uradno glasilo: "Glas N'aroda"'
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odboru. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor 'eli postat! član te organizacije, naj se zjjtasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. 7.,\ ustanovitev novih društev pa obrnite na ml. tajnika. Novo društvo se lahko vstaner.. r 8 člani ali članicami.
Ni ga bolj nezadovoljnega elementa v .Jugoslaviji kot so Hrvati. Z Madžari in Avstrijo niso bili zadovoljni, sedaj se priduša-
samo-
Jugoslavia irredenta.
Rekruti "drugih narodnosti" v rnom, v Kobaridu se je pa steklo Italiji.	j okoli 40'X) napovedanih bivših vo-
SLoveuci, odnosno Jugoslovani, jakov uned njimi več dečkov in in Nemci v Italiji bodo pri voja-lieusk;. -Namesto popoldne, blago-P«-1 kili razdeljeni v posebne 1'onnaci- 'slovila se je nova zastava ob enaj-!je. dodeljene kompanijam., bata-'stili, ]>otem ki» se je izlila ploha.
Za sama domneva, da temelji število priseljencev lia'eih in belih nageljnov, a iz kota tlačanilo na _ svojih tleh !	' s Hrvati se dajo primerjati j ijonom, polkom, baterijam, eska- Nato t-o zapeli domači otroei prvo
Številu članov dotielie narodnosti, ki SO |)rebivali v tej pod nizkim stropom je žalostno Otok bleski je res "krni nebe- ednole slovenski župljani v Down ] droni-m itd. po Italiji. Poveljnik ;italjansko pesem. Njih stari uei-deželi <»b priliki zadlijepa ljudskega štetja, je budalost gledal Križani, razpet na velikem, šk i". Sredi zelenega, bujno obras-i townu. Imeli so žuPn»ka, ki je'teh "narodnostnih"" oddelkov boj tel j je pogledal nato po zbranem prve vrste	'	*	razpelu, na te resne, maCrljive lega otoka se dviga bela cerkvica; bil fin in naobražen. precej posvc seveda Italjan, po možnosti zrno-;občinstvu, češ, poglejte nas, ne,
Razmere, tako v	Ameriki kot v evropskih državah. kmečke	P°d	Na-,S stolpom v katerem je zvon, ki ten. pa niso hodili v cerkev.
, ,	,	,	-	-ii-ii- ma nasproti je stala ogromna ze- skoraj nikoli ne utihne. Preko je- Imeli so "ospoda, ki ie hodil
so se v teh letih tako korenito izpremenile, da ie doloee- . tIU	tJ „ - , + ■ t-,...i.,	^ , • .. , ,,	• •
.	,	. 1	.	lt;na glinasta pee;, na katei-i bi zerske gladine neprestano brni po hišah, ljubil, kadil, pil m ple-
nje kvot na tak na«-m smesno, ker ne odgovarja dejanske- |ahko icžaiQ najmanj pol ducata klenkanje tega zvona, kajti ustno t-g] pa niso hodili v cerkev, mu ]»oložaju.	ljudi.	izročilo baje pravi, da bodo ušli- lmajo župnika, ki moli in se ne
Tako je naprimer nemška kvota precej velika ill si-. Pot skozi Vmtgar mi bo ostala .sune vse prošnje ill želje onega, ki vtj~e y nf>bcno stvar_pa ne lio-
eer zato, ker so pred vojno leta 1870 Nemci naravnost vedll° v prijetnem spominu. Naj vleče za vrv. Zato klenka vsak
1 lt?vi in desni te
ees. poglejte nas, žen jezika do Lične čete, podčastni-'kaj smo zapeli, ampak česa smo ki bodo tudi izbrani takšni, ki zmožni. Nato je bral župan v sami vsaj nekaj razumejo in govore italjanščini nagovor na občinarje 'dotični jezik1*. Ti inštruktorji in g>ste z vzklikom: *'Ewiva naj v kolikor mogoče najkrajšem" 1"ItaliaLiil je tudi prvič pi-epa-easu preparirajo rekrute in iz na-Uan. Pravijo, da moral tak<» gov o-
pred vopio leta IViU JNemci naravnost —..........» -i—. — i — -	— —a v«, k iyo v serkev	jSihmladeničev napravijo dobre j riti. C u.ite in strmite! Oče il* stnvi
... ...	. . . -^-ii	•	'lovi in (h-siii te obdaiaio visoki kdor nride na otok Afi^l^n^t Hi i.	*""	.	■ »taljanske državljane in •branitelje vec govoriti z družino po domače!
drh v deželo ter Jlll je bilo tukaj lepo število, ko se je vr- Jcw m/ .te oDaaW'	Pr tlL; 11\|0tok- ^^mci d. ^ bi se ci ka vrtila pred J	- i, n...Ilške rekru- Moral ie' Seveda za kako odliko-
^	, •	j • i i gorenjski orjaki, ti pa korakaš po bi jim eudodedm zvonček naklo- , .	,	, no\e Q0im0\ine. neinsKC reuviu .Jioiai jc. ot\eua za ha h o oaiiKo-
Stlo ljudsko štetje, na katerem bazirajo sedanje kvote. /ložno ^ vzpenjajtJČi sen<:.nati po. nfl iepe nevoste, mladenke da bi' °,tarJem- bl blla menda cerkevte se še posebej obljublja, da ne I vanje! Poglejte g. Mahorčiča, sesedaj pa je Nemcem skoro nemogoče priti v Ameriko, tL sredi teh naravnih krasot. Pre- jim pripomogel do zavber ženinov.]takoj 1>olna; ... ,	!i,odo služili Pri voiakih .1^0ižanskega župana! Za njim je gro-kljub obširni kvoti, ker nimajo denarja, da bi plačali pre- hodiva vas Dobravo in ko zavijeva .stari očetje in mamice pa vlečejo. In Hrvatie bl hlh menc1a za do- od Rima, da jim ne bo škodovalo; mel nek demagog in nazadnje na voznino ' "koli zadnjega ovinka, nama za-'za vrv s tiho Željo v srcu da bi vo.^ni- bi Jim vladal komen- nevajeno podnebje. Za slovenske:kratko, ker je že zopet lilo, t'aši.st
Laliko bi navedli še več vzgledov, a vrniti se hočemo doni Iia	mogočen pad vode, jim bila srečna zadnja ur'a in da dJ'ant Radi^-	vojake tega zagotovila ni. Pač pajki je prisegel s svojimi, če se kaj
še korak naprej, pa imava pred bi Stvarnik nalcloml srečo in svoj	* * *	j je gotovo, da bodo vsi ti tuje-j zgodi novi zastavi. Zatorej ena
očmi panoramo vseh panoram: blagoslov njihovim otrokom in
k strahu, ki navdaja "pristnega kadar sliši ime priseljenec gastvo te dežele.
ameriškega delavca.
Priseljenci so ustvarili bo- ..:„.„„„„>.: Jin Pl ^	- + , * ,
*'	untgarski slap. Po žlebih raz vi- otrok otrokom.
šokih skal bruha voda v globino, j Najlepša stavba na Bledu j Kje bi bila produkcija premoga. Če bi lic bilo prise- kjer besneč, šumeč in se peneč tre-' gradič Suvorov, bivša Windiseh- zgodovino in preteklost.
Le malo domačih Amerikancev se uosveti	ob pečine ter se razprši v mav- gratzova vila. kjer prebiva kralj Orjaka Samsona so ugonobili.
sedanjih časih pa upronabljajo amet mladim zaljubljenim ljudem.
* * *	je gotovo, da bodo vsi ti "tuje j zgodi novi zastavi.
Pristriženi lasje, kot jih napri-.	rodni" rekruti služili v ganiiucijah |žveplenka C-ez plot v zantavo v rž ti-
mer nosijo sedaj ženske, niso	P° največjih italjamskih mestiii-lna kaj vse lahko naredi! Narobe nobena novost. Segajo daleč v
Ijencev ! Le malo do:;iačill Amerikancev se uosveti y^ e-.^a oh pečine ter se razprši v mav- gr.-itzova vila. kjer prebiva kralj IllOgar^keill in jamskemu delu ill Še ti prihajajo reči- r:L*niil- prosojnemu bisernemu ob- s svojo mlado ženo. Okoli gradiča v
lii wc?tvirginiskih in kentuckv-skih hribov. Vsi ostali laku.J>0l<Jobl,lil1 kai^»k;;ih v vesc>lj- so krasni parki in vrtovi- r>° ka't i>a i- - - -	• . -*i	•	ti- \ 111 11IC- ^ elieasten m di ven prizor! terih korakajo kraljevi ^ardisti a*
pa s<» pnsel lenci in sicer pristni, ker se niso rodili v Ame- rmvo	i i	, • „ - *% , d J '
1.. . 1	1	l.re\a preko mo«tii nad <lapom m ki slrazno dohode v An o
riki, temveč v Eat Isto velja gledt Resnica, je. da
tevilnih dingih industrij.
2.00 dolarja zahteva Skaza za
kjer bo tako raznarodovanje po je, kar je zapel naš fJregorč^č: mnenju italjanske vojne uprave j "Pod streho našo tuji i*«kI — naj hitreje napredovalo.	1 go.st nam bo, a ne swpod!7* Zgo-
jdilo se jc: Napredni Kobarid se je Iz težkih dni na Goriškem. šel že kadit. Sama narava se je Izpod Krna, 17. julija. — Kakor zvijala o!« takem pri/.oru. Domači znano, odkrila se je 15. jun. t. 1. možakarji in par obupanih fantov na kobaridalcem občinskem domu1 je le še tlrlo poslušat tuje kričač"
11 ara se ustaviva. Takoj sva v ob- Bled ima mnoero moderno ureje
t....., - ^ i - - lakiU maVri?n<Vvodnega nil, hotelov, zabavališč, igrišč, sv(). Edinost na leto. izrišite t-
boje pristni ameriški delavci pn- vodnega prsa »n obda naju hladna »zdravilišč ter izborilo kor)ališ."e. ' . ,	i	-j v i
,	,.	,	...	„	j	, . , 1 „	.	,sto dvojko, pa ooste "\iaeu, koii-
1 tencev v glavnem raditega. ker se Jill ]>osluzujejc ka- temperatura Se en iK»cr|ed na to Zveeer sva se poslovila polna;, v v're{jna 11-p„ova roba
pit a lisi i kot tovori"* /Ivine, ki je pripravljena delati za prekrasno prirodno čudo, nato pa prelepih užitkov od tega £:nebe-;"° ^ na. 1
vrstah inaprej s 71	Korakava škeera kinča'' ter se zopet odpel ja-'	w
po zložni, umetno napravljeni po-;ia proti pusti, megleni Ljubljani	....
'i i, nad nama pa se vzpenja silno	-	ših statistik je že enkrat skrajni ^izlet na slavni Km, navdušenih poruši je ni mogla, ker
■	čas. da se natančno, s številkami; raznih napisih na slavolokih:"	--
■	dožene. koliko ameriških fantov ^"Gloria ai eonquistatori del Mon-j
/LVtne.
vsako eer.o, a tudi v tem oziru je iskati krivdo v ameriških <hlavcev. I*riseljence. kakorhitro pridejo th želo, bi morali sprejeti v svoj krog, jih seznaniti z a me-1 skalovje, na nekaterih krajih tako riškimi standardi ter z angleščino, ki je neobhodno potreb-• poševno viseče, da tvori pravo na-
>pominska plošča med gromenjem P'» gostilnah. Izosiati ni smel .sta-kanonov s Krna doli. Po slavnosti i i*i polš>ki lovec Tonček. Godba je je bil velik obed pri Devetaku udarjala tašistov>ko "giovinez-Povabljeni niso zvedeli nič druge- v.o" in karabinerji s- l;-p<i poha-ga, kakor da pojde prihodnji dan jali ter opazovali, kako zvija n<'-
jio li»šah. Na -Mii laški je ni bilo.
Sedaj v tej dobi najrazličnej- mnogo tujcev in bivših vojakov na urje zastav
te Nero!" Sele ko je padel Vola-
Proti Lloyd Gorge-u.
na v tej deželi.	!ravno str^°' ^ katwo. turis* Iz Londona poročajo, da Je , ^ umil° v svetovni VOJ'ni/a	razna,,a se ie vest 0 kmI.em|
Zdravi, mladi priseljenci se hitro prilagodijo novim varen pred vsak .m neurjem, pred Lord Robert Cecil na nekem TO_ Ivino in koliko za mednarodni ka-1	so dohajaU1
razmeram ter j>ostanejo zavestni člani delavskih organ - ]iaj je z menoj. Še tisti dan li]nem shodu imenoval bivšega
1	zunanjega ministra Lorda Greva
zarij. redno ust rajni v boju za pravice delavcev. Skebo, meje čakal Jože s stikom pod sok
n'eci i oznal
Siaved n i mi priseljenci, ki si- dajo speljati na led pod	tr°zdaj-
pital.
In dožene naj se, koliko je do-
razdražeui fašisti v kamijonih iz
Vprašanje otoka Cipra In Anglija.
Nedavno se je slišalo, ela je gr-
Italije. Kar se je prestalo one tri^ka narodna skupščina sklenila
stavkokaze, je skoro v vsakem slučaju iskati med pristni- njo. K sreči me je neki Slovenec;«* prihodnjega aigleškega mini- . movina profitirala m koliko Je dui ' Kol);Lridu- naJ	kjava j združiti otok Cipar z Grško in da
J ni Amerikam* i. odpadki velemest aii pa med najbolj iie-!d°bro poznal in povedal, da sem istrskega predsednika. Lord Grey i Prof,tiral kaPltal vsled nJlhove podžupana A. R., da ni pretrpeli*- o tem sklepu obvestila angb
smrti.
toliko strahu (k1 začetka vojne dojško vlado. Z ozirom na to piše
ima vse sposobnosti za vladnega.
v.^-mo dm i.i v t. m .,u rm.n, in ,, n„	No, kakor je sedaj, se še pošte- načelnika, predvsem je strokov-, Te številke napišite ter jih jav- < ujeiiega konea __ kot V)>;jak _ ka J "Daily Herald', da mora otok
\ e/.anil. da n. ^ tem all onem kraju nobene stavke m da uo pre£ivim0fJ a!i kaJj	Ti. njak v 2Una1nji politik^ in v	nabijte. _ še prej. pred no bo-kor je trpcl one dlli. Pred 500 leti. Cipar na vsak način pripasti Gr-
Clelajo til ali tam na temelju open-shopa.	sti ki inia t(VVnrž}(.„ rT1 Hnr-ara r,Pnniiti/.nii,	v:	ste začeli trobiti na novo vojno, ko niso poznali ne benzina ne ski. ker to zahteva njegovo pre-
! *1 is
sti, ki ima tovaršico in jx»l ducata nepolitičnih vprašanjih, ki so da-malikov, je vedno pod ničlo. , Naš Matiček nam naredi včash kakšno i>oskoeoieo, nakar pa naši
iseljeil<-e tega ali onega izvora, ki pozna položaj malikov, je vedno pod ničlo. ^nesna dnevnem redu in ki "bod"o Boste že vsa^ videli, koliko bomb. niso mogli grše strahovati; bivalstvo. ki je večinoma grško, pa ne bo nikdar opravljal skehskega dela ter je v tem Naš Matiček nam naredi včasih v bdočnosti še večje važnosti za Jiudi se bo odzvalo glasu vaše niti Turki. Za 16. jul. —.po enem j List pravi, da je ta zadeva v bi-
angleško nacijonalno politiko
oziru bolj zanesljiv kot "pristni" Amerikanec.
To je znano tudi delavskim voditeljem, od <Tomper- dt"kl'Ci sk,,Paj priletijo. Imamo jih Lord Cecil je izvajal nadalje-
lijskega tajnika.	v1sak.e^1 kaLbra' kakor na verdun- Vsi -utimo treb da se
^	ski tronti.
trobente.
sa pa do zadnjega krajevnega uni;
napovedali so kar ka- stvu "sramotna", kajti otok Ti-" zadostil no slavni " ■ par ie dobila Anglija leta 1878 v
i svojo upravo. ker jo prevzela
, mesecu -Itegorično kakor na Krnu. tako v Kobaridu. Pripravljali so povsod.
D
Nekdaj ro pota t
opis.
James City, Pa. J mi. ki si mUlijo
Crtdna. nadvse čudna je ta de
, stavi zaupanje v našo državo,' žela.	| i'ripravjjali so povsod, stiaremnei dolžnost braniti azijsko Turčijo
Dolgonoga ptica se kaj rada o . zau jp je temelj miru in ž.nska te lahko ogovori na c^ in zuPani" >»a>™u se je darovala | d cventnahlimi rnskimi napa.
ulasa. Prvo s** ie z^lasila ori dru-	i _	i sv. ma«sa m nastavil spomeruk ,	„	,, _
• i	3 1 _ . vsega napredka Kdo more trdi- sti. ti pa neznane ženske ne sraes.,	1	1	di. Ko pa je Rusija napadla Tur-
zini Dolenc, potem pa pri družini . , ^ "	r	1	# ^	padlim vojakom s posebno ltaljan-
ti, da vzbuja sedanja %dada za-	*	!sko ploščo kobariškega županstva
med grdim neme-
Joe Skrb. kjer sme» prihod novo
rojenčka prav lepo proslavili. .»panje? Nihče ji ne zaupa in to Za nekaj čisto navadnega In isto nedeljo Oh, ti uboga Društvo imamo tudi tukaj, ki nesre^a Da§o državo. Ako spodobnega smatrajo, če si kdo j ljudje rt-kli: Oudaia' kompanija, kaj bo s teNo, če nam prav le{io napreduje. Res. podpor- hočemo rešiti Anglijo, moramo na s pomočjo sape, golega palca ln ga sveta. Ravnotako so ^ boš tako dajala Res. ubogi mi tla- na društva so premoženje nas u- Lloyd Georgeovo mesto postaviti kazalca očisti svoj nos, d oči m je čudna prfa nas ubogih delavcev ,«iui, ki ne vemo, kdaj je poldne, bogih trpinov, ki ne vemo, kje nas drugega ministrskega predsedni-) neka j nemoralnega in protiy>o-Garamo in delamo dneve m n<«"-i ko patna piš-nlka žvižga, pa jo nejdoleti kakšna nezgoda, nesreča ali ka. Trdno sem prepričan, da bi i stavnega. — sanjati o pet pro-in potem <** vprašujemo, za ko<ra vidimo in tudi ne bližamo. Mi ne celo smrt. «<no toliko trpljenja užili. Za nobenega drugega kot za nikdar site kapitaliste. K ij je dobro ran T Jaz mislim, da je p in vztrajufi^t, katere pa pri nas v tej naselbini. Sedaj je začelo primanjkovati delavskih moči. Rom <*o šli okoli iposameamih ljudi ter jim navrgli po 1 do 5/ na
uro. Sedaj pa bo šlo, »o mkli. Glej ganizirali m stopili v unijo. Pa »e nico v Ridg-vay, pa. Želimo jima
eijo, je Anglija na podlagi pogodbe anektirala Cipar.
se ves svet oddhanil. ako bi mnjcentnem pivn. vemo. kdaj je železo ziidosti gor- Dne 27. julija se je podala dru- mogli jutri sporočiti, da je po-
Rojaki, izrežite ta oglas!
Rilo je pred nekolikim	*e se prečili, ker « zadeli z Ponesrečen komplot na Portugal-'•^ji^ifi^reT'njm^nAateri^ih '
ko sem jaz pa neki moj. sodrug nekim drugim avtomobilom in se JL.	^^ . .. J ,	]
sem prišla na obisk ter arva delav- prevrgli dvakrat naokoM. Očeta in 8	na tudl noslJ° zaradl slabesra
ce opomin jala, zakaj se ne bi or- sina Franka so prepeljali v bolnas-
i pa tudi nosijo zaradi "Exchange Telegraph" poro- vida. ča iz Lizbone, da je portugalska	* * *
Jm hpaka. pa je bilo še slabeje. No. sedaj pa prLšU še večji go Honi je in m dali tfaar lO0^. Evo ga,
moško odreže neki tukajšnji ro-. skorajšnjega okrevanja, da bi se	v*ada odkrila pripravljen komplot Marsikatero mlado dele nosi
jak: Kako se bomo mi delavei or-, Čim prej vrnila med nas.	proti državi, ki bi se imel izvesti: hlače samo zastrantega, da ima
ganizirali, ko »c «e bosai in snper- H koncu pozdravljam vse »a-	v kratkem. Aretiranih je več o- ^imbližje sebe cilj svojega hrepe-
se<laj ste ri večji gmpodje kot mi. intendenti nočejo! Evo ga napmd-jAedne Slovence in Slovenke.	seb; vršijo se tudi stroge pre- nenja.
Beveda, dosti je t«kšmh med na- njak a, ki neiug razume! No, iaie	Jak6b Skok.	iskave.	y
N A R O Č I l_ O .
SLOVE.W1C PUSLISHINO COMPANY C2 Cortl?nit Street. New York
Priloženo dobite 50 centov, za katere mi pošljite slavni ro. man Berte pl. Suttnerjeve "STRAHOTE VOJNE *. fOoli z orožjem).
Ime ..
Naslov
j	-4 ..
.. • • .-».ti
.. .A1 ■■. -
QLAS NARODA, 11 AVG. 1922
ŽENA LORDA NORTHCLITFA
11 poplačati z dobrim, kar
(Nadaljevanj«.)	-ano^tjo. "To jo, bi r«>kel, v va-lOh. tejra ni*em hotel____tcea ni-
* ■ •	*ih rokah.... "	,*rm zaslužil!"
Odleglo mu j«'. '/. nekakšno vda- "Ovirajo	j*- povzel irrof j Krilil je z rokami ter se postav-
at • je /.t «1 premišljati, kaj^nako resnobno, "samo se neke Ijal pred vrata, da bi zadržal uza-><■ naprav i zanjo in kako ji bo malenkostne, toda umevne zapre-' ljeno visokorodje. Odkraja je bil
ke; n t.- bodo kmalu odpravije-j ves trud in vse rotenje zaman; v ne. I.- hko mi verjamete, da sam j smrtnem strahu je zdrknil odvet-nestrpno čakam trenotka/*	bik na kolena ter objel postu no-
riva la vam. <_'.~pod «rrof: ? je ?e. Grof je obstal in ga'po-rledai vzkliknil Kmm-iklas in popade?' široko, kakor bi se dramil iz srnn-njepovo roko. "Hvala vam za od-j.sni h sanj: obraz se mu je jasnil. krito besedo; <,."-e je oče — saj j ogorčenje je izginjalo ob solznem
veste----••	doktorjevem zaklinjanju. da je bi
"Hudo domač je postal inn- i h, zjrolj nerodnoat, nieemumost. /ak." ».i je rekel ir»t na tih ena. —j nerahločuten greh zoper spodob-
drutri aU ramilje« kor svež krajine, dotlej.
"Zdi
ili njej in njemu z zlim sanje so pa <rt»dale ka prepilni zrak nove p kateri ni bival nik«d:
>mu<
d.
n
ila viwa ne upa vef je ugibal na poti k ►vim. "Toda verujmo lorda jo pretrovorim In t*pravim kani. v sanat« jup — saj s re date v ne Smu'iklas ima dovolj. Grabu-nee je bopat — meri in mleko teP^ po mojem K«naanu; pomorem ji a zlatom krivičnikov, in nI re-
ij .ili na " Ma!om»-<ten advokat bi rad pod- ne šege. kar sam prizna, nikakor manjka! veznil sinu nje<rovepa veličanstva, pa namen, podkupiti osebo, ki mu
kako Sinu
nit ve. inoj \t\
njo, a i da
i veti m
Da
V	K*
V	O H* hkll Kal
vor, m napo«' nazadi
razja in pa 'P
ja I
bolj
kaj
jul
>r da je navaden p^tHin s je tako rekoč sveta in nedoteklji-čiklasovih trrftli * Stvar se • va: razvija prenaglo, treba jo bo z,*-' "Vas, gospod grof. ki se vam jf'z,tlne bi poznal na čevlju, kakor kap-to naj bo Minuto k »sneje mu je častila-1 Ijiea l.lata. ves. kolikor me je!" oprav "tni preti komnik sam ponudil priliko. 1 Gost se je zdajci iztr^znil prolan priznanja ... "It: kaj -em že mislil." je nsta- -rabil velikana pod pazduho in tik preden se vil <_Tofa pri slovesu, z liesram-'-a vzdignil na nope: i. p-.jd.-m k nji slo- no zadrepo v irlasu in očeh. "Ka.i "Tak sem vam storil krivico?., spoved. Tako lehko bi pravite, pospod prof. kdaj utog- Moj Rop. kaj mi je šinilo v gla-1 i' >i če bi padla 7* n- j 'te biti ono. kar ste mi enkrat na- J *o? Ali. dobri moj Staneiklaa, vva-■ na mojo p lav o in bi sli- mignili — oprostite! — radi ea-lsih nisem pri pameti; to je moja : Od|> ti. zakaj Tvo-jsti. ki mi trre jk> pravici In za-1 vražja alžerska bolezen, poledica prestaliib muk in notranjih bojev____"
Toda odvetnik mu ne bi bil zameril za vse na svetu. Objela sta se ter obnovila prijateljstvo; v znak sprave, ali kakor je rekH sam. "v ponižanje in pokoro", je vzel prof vrnjeni denar nazaj.. Bil jo večer, poln prisrčnih izlivam «vov. čeprav se je zdelo, da jima spomin na grdo nesporazumljenje še dolpo ne bo dovolil napi est i razpovora o prejšnjih stvareh. Ko je Smučiklas odvedel posrta k do-mačim. je izkazoval Nini toliko češčenja in prožil na njeno srce tako težk? prana te, da so se vsi pomembno suvali pod mizo; le hišni oče se je oštevaj sam pri sebi
•/»•n je bila vendar na.«-1 slnp
le mi nesrečniki vemo. - Grof je bil v sren pripravljen jubezen in dobrota...."" na tako vprašanje; toda ko pa Je Poln hlnine trdnosti j.- stopil v 1-dišal i r. Fmučiklasovjh ust, je o-odvetn.kov kabin-1 in sprejel doT- suplo dvipni! obrvi, kakor pa ne trovetno i/javo njegovega »oza- bi mope! takoj razumeti. Xato Je Ijn Smučikla- je na tihem i »dskočil za dva koraka, sklenil ro-htital. v i »bv, kake gine z grof o- '<e in vzdipnil zamolklo, z Izrazom v»'tra obličja užaljonost nad našt- .trašnega razočaranja: mi slabimi varnostnimi organi ter "^a Bopa — ali se meša se umika prijaznejšemu razpolo- di metli? Tak to jp bilo vrrok ženju, na katero je pradil zelo i vseh vaših lislup! Imelf ste me za tn /m- in smelo očrtane račune (»renta, ki prodaja časti In dosto-
Rrez dolpih prehodov je omenil, j ian«tva T____ Vi. Smučiklas, ki
ila irrof n»* more ostati "kar ta-• se mvas cnH tako visoko. kot ko", in mu izročil že pripravljeno vzor rnoža značaja!" vsoto, še nekaj večjo od prvepaj N~.< da bi popledal doktorja, je posojila. G'»>t ni dolpo branil, j .topil mimo njepa k pisalni mizi. toda naznačil je. kako ga tlači za j zvlekel listnieo vrpel na "?*pomi-vest, da mora biti v>led nesrečnih ie nočne omarice", ki jih je po-} ter ugibal," kaj mu "je storiti: okolnosli v nadlepo "tako Šar- 'iral odvetnik pred njegovim obi- — ~ " -snantviim ljudem".	t-kom.
Govoril je nekaj o povračilu.' "In ostalo." mrmral, sileč toda naš voditelj rnu je dobesed- v d m era vrata, kakor bi bil od no položil roko na u^ta. če^: rroze pozabil izhod, "ostalo dobi-" Zalilo b: me; to je postranska j te takoj.... eimpreje.... Brzo-reč in brez pom-na meil kavalir-, javil bom.... »izposodim fci.... ji M "ni do tesra. da vam u- ' *norda najdem vendar ko^a. ki M režem ter vam dokažem prlja- J 'na biti 'kavalir'. ne da bi plju-teljtitvo." |n /.vito je pomežiknil r val človeku v obraz!** • ►.■mi 1 udi to. da j^ povoril čim- Glas se mu je tresel, kakor da
e zdajzdaj razjoče. Odvetnik Je v prvem hipu zazijal; nato pa je •dšla zavest, kaj je napravil. Mr-Tel znoj pa je oblil in kolena so -e mu zašibila,
'Cocpod £rrof!" je zastokal.
Iz Jugoslavije.
dalje vsiljiveje o kavalirstvu ter ne štel vsak <lan nesramneje za ftrofovepa pirjatelja. ni bilo brez namena.
"Kakor da ni že zdavnaj doka-7,an»». moj vrli Smučiklas!" je de-j
S takimi tiči ne moreš povoriti, kakor bi se menil z onpa. Skalo-nom ali samim seboj; mari bi se bil upriznil v jezik, budalo! Vse je polomljeno, vse zasvinjano. da prje biti ne more. in ravno zdaj... Nič ne pomapa, začeti bo treba odkraja."
V svoji skesanosti je napravil po jrrofovem odhodu jreneralno izpoved pred vso rodbino; tolkel se je po plavi, zmerjal se s tep-eem in zahteval od Antoinette, naj mu prizna prvenstvo nad vsemi osli sveta. Nato pa pa je mahoma obšla nova podjetjenost; iz-sipal je načrt za načrtom kalcor
jal po^t z neverjetno hinavščino.. pospod prof. saj teira ne mislite general po iz-ubljeni bitki raz k. je čudno nasprotovala njepovfpat^s! Ah je mopoče, da me sum- dajal vlope in" delil navodila pri prejsm duševni borb.. "M^nda meite tako hrezdanje podlosti ? J čemer se je zlasti obračal k NlnT-
tie boste sami v zadregi, ko «.e --—-----------------._*
tolikanj žrtvujete zame9" Smučiklas je poskočil; "Kje neki? Saj nisem berač!« To" so malenkosti, kaplje tz ve. j dra takorekoč. . . . O ne. irospfid prof. tepa se ne bojte nikoli; nri
Omar Hajjam, razočarani Peržan.
Ta perški pesnik zvezdoslovec iz zaradi svoje nekam otožne, brad-avnepa mesta Nišapura je v z<id-'ke. filozofije, ki se tako lepo streže nas je denarja, »la mi kar dolpčas »jih letih močno zaslovel po zapa-'z njihovim "spleenom".
.	.	,	.	—--je pomagal Ali
f^vojo žrtev, da vidi. ali pada sc-;'»va m zvezd oznaniva pri nau, perški pooblaaeewi minister
me n« prava tla.	'a.l'x'lj uplednem učenjaku v Ho-|pri tuilerijskem dvoru. Znani T
Grof si je dovolil vzhičen smeh-j asiinil- X n.ladost, ^ je zaklel z » !dutier ga je predstavil občinstvu Ijaj. kakor že nekajkrat zadnje ,ve|na Pobratimoma, da si bodo'«; kratkim življenjepisom kjer tr-čase. kadar je Smučiklas privz- J n"»o P' mapah, čim kateri'di, da izvira Ha j jamov nazor iz dipnil 'zatrrinajlo.	I;^a«;osta„ja. Na ta način,f:loktrine sufijev ali s*fijev. tauioš-
li nj
Košmelj — ne. ta dvori pospodi-j oni Grabunčevi — z eno besedo,
li nje od samih častileev: Fabina.|'irn. n,k_a.kil1	» ?ra po'sujPj0 koranu samo vzgojuo vred-
priliki l.iuto napadali njegovi kar tra je delalo zlovolj-vsi najboljši so njeni vitezi. Sre-j !<"'a trpkrjst, ta svobodočelj-eno dekle!"	inost. ti poizkusi, uiti iz ozkosrčnih
"Hm srečno!" je kašljal po- 'lfzmer- tvorijo jedro njegovih djotni oče. "S takštlim kmetom, ^-'»"jvrstieiiie. ki često nudijo raz-kakor je Fabina. med nama re?e-; hlo\ke v r,ulovit	Občutek
no? To ni sreča, vse kar je prav...':mas' ,ia S1 zaPn z razočaranim Sre»""a bi bila, če bi imela tisto.' Mlm,ri-ianoni v	odkoder »o
česar si sama želi. Tn t'iste«ra B{. " ^»čerie vse prevare in omame, »na; kaj hočemo, mlad človek Je v«*Ri-i pa da se za trenutek otvori rad fwe^lrzien v1 svojem hrepene. "Kence na rožnat vrt.
»ju____To ni dobro, ali zameriti Anglosaksonoera je odkril Haj-
se mu ne sme — kaj pravite? j Jama r**nik Fitz-Gerald. ki je leta Zdelo se mi je. da ste nekaj	obelodanil proste prevode
kti."	i'»rez podpisa. Natwnilo 5ie je 250
"Hotel sem." je popravil srrof. j hr°šuric po par par, a kljub nuski "Ako vas prav raznmem in nt-	ni iiKKtla med ljudi. Šele ko
sem predrzen v svojem____ ta-;ie Dante Gabri«! ftossetti zasledil
it or ste se izrazili____vidite, zdt knjižico pri založniku Quarit.«M*hu.
«e mi. ali bolje, sklenjeno je. rta ^ > razneslo Hajjamovo ime.
v kratkem nekdo opTas! — ako ^»nes pn dobiva po Vf«č sto ginej f?me upati, da bo vaša hčerka po- ^a izvod (gmeja okro«; 170 dinar tem *rečnej5a."	jev ali fiSO kron), kadar kate?v»ga
"Ako »me npati?" Obraz na- . proda na javni dražbi Omar Haj-B<*ga voditelja «e je pokril muho-, jam je namreč dosegel nečuvano ni i ie dolgo pripravljeno »ve- i srečo pri Anglosjtomcrh ooobfco
nost. Km est T^enan, plsei- Jezuso-veara življetaja, je nekje očrt al Hajjamovo ossebno«! tako-le: "To vam je matematik, pesnik, mistik na videz v l-e-aiici pa razuzdanec. popoln lic-emerec. ki meša bopo-skrnmV>o z mistično dušo, smeh z nevero. To vam je najbolj zaai-iniv mož, ki ga je treba proučevati. ee hoče razumeti, ksj je mogel poslati svobodni duh Perzije v tesnem objemu muslimanskega doijmatizma." In tnalo dalje pravi isti pisec Apostolov: "Uvidevni kritiki so takoj zaslutili pod tem nenavadnim omotom Goethejeve-ga in Heinejevega brata "
l'"tos je izdal Char.es Grolleati p r oslu le Quatrains d'Omar Khayyam pri CVesn v Parizu, prirejene po piranskem rokopisu oxford-4?e P.odleian Iifbrarv — Pred leti
Slika nam predstavlja lady North cliffe, katere mož. lord Nortli-eliffe. Slavni angleški izdajatelj, je smrtnonevarno bolan.
Notranji gospodarski in trgovski položaj Italije.
Italjanski kralj in njegova dru- J Premoga. glavnega proizvodi žina sta zelo priljubljena i>o celi Nemčije, katerega želi Italija, n Italiji ter nimata vsled tega ta-! mogoče dobiti.
ko udobnega življenja kot bi človek domneval, kajti vdeležnjeta se vseh javnih prireditev, ki so količkaj znamenite. Kralj je za ustavo ter pripravljen uveljaviti vsako izpremenibo. katero bi zahtevalo javno mnenje.
Ena najbolj značilnih izpre-memb v družabnem življenju dežele je vstop kmeta brez zemlje v politični svet. Problem velikih posestev in kako naj se jih razvije, je eden najbolj važnih, s katerimi se mora pečati dežela.
Italija ima velike zadrege s •mojimi napravami, kajti državne železnice so imele v letu, ki se je končalo 30. junija, tisoč miljonov iir primanjkljaja in tudi poštna in brzojavna služba je skrajno neuspešna ter zadolžena.
Precej denarja je izdala država za izboljšanje pristanišč, kajti pristanišče v Benetkah so razširili ter izboljšali tudi prlsta nišče Palermo.
Davki, direktni in indirektni
Narastek birokracije je zavzel j naravnost vznemirljiv obseg. Vi enem fi>kalnem letu se je izdalo \ pet tisoč miljonov lir za plače manjših uradnikov.
ltaljanska industrija obratuje) s stropo zavarovalno politiko in metalurgiene industrije skušajo prav posebno izključiti cenejše I blago iz centralne Evrope.
V delavskem svetu postajajo! stavke vedno manj pogoste. Nt-i česar resnega na tem polju se ni j za vršilo v teku zadnjih šestih me-! secev, z izjemo narodne stavke | kovinarskih delavcev koncem ju- j nija meseca.
Nezaposlenost predstavlja se j vedno resen problem v Italiji, če- ! prav se je tozadevni položaj v teku par mesecev precej izboljšal. V sedanjem času je nezapo- j zelo '	man-i kot pol miljona de- i
lave e v. Vlada izvršuje obširen j program javnih del ter zmanjšu-) je na ta način nezaposlenost.
Poštni avtomobili.
Beograjski listi poročajo, da bo i prvjelo ministrstvo za pošto in te-| lepraf te dni večje število avtomobilov na račun vojne odškodnine './. Nemčije Avtomobili se bodo ! rabili za poštno službo.
Malarija v južni Srbiji
'>e pojavlja v velikih diiuonzijah. ' Poslala se je mouilna postaja za pobijanje te nalezljive bolezni. -
Dom prostozidarjev v Beogradu.
V	Beogradu s«, na svečan način j položili temeljni kamen za "Doni . i«./.t' prostozidarjev". Srtdstva za j novo zgradbo je loži Testiral pok ,»lr. V. Ku.iundžič. V temHjnI kamen je bila vzidana ustanovna li-
l-tina m glava na licu m-sia zakla-| nega koštriina. i ,
Mrlič pobegnil is mrtvašnice.
V	Novem Sadu se j«- odigral tra-lpikom:č«-n slučaj. Natakar J»»sip ! Seli war/. <e i»> na neki veselici na-I pil konjaka do nezavesti. Obležal I je kakor mrtev. Pn-strnšeni gosti ! so zabeli l»ežat.i iz. lokala ter so taki obvestili o namišljeni nesreči
I reševalno društvo, ki je Sehwarz«a prepeljalo v mrtvašnico. Naslednji dan popoldne se je Schwarz prebudil v/, nezavesti iu ko je videl. kje »e nahaja, skočil je liitr<> v. mrtvaškeira odra. vzel nekoliko pastil sublimnta ter se de^inHi-.iral od "smrti". K»> se je fK>šteiio de-
je zavarovati interese Ttaljanov. ki se selijo v to republiko.
Italjansko stalno armado so skrčili sedaj na 200.000 mož in razmišlja se o načrtu, da se skrči splošno vojaško vežbanje na šest mesecev.
Vrši se tudi gibanje za reformiranje italjanskega šolskega sistema. ki je zelo neprimeren in klerikalci so pričeli z inieijativo v tem oziru.
sinficiral, začel je "fnrlie" razbijati po zaklenjenih vratih, dokler mu niso odprli. Samozavestno je zapustil mrtvašnico, stražar pa ;»e pil je preplašil tako, da se je < d »trahu zgrudil na tla. Doma je našel "mrlič" objokane starjše ter se svečano zaklel, da nikdar več ne popije niti kapljice konjaka.
Tragična smrt vojaka.
I Iz Bel ova ra poročajo: V tukajšnji pešadijski vojašnici so tr je vojaki dobili ukaz. da popravijo neke nedo>tatke v vodnjaku na dvorišči, vojašnee. Vojaki so se pri v v o jem delu poslužili neke trh-t ie desl;e. ki se je pod težo prelomila Vsi trije vojaki >.n padli v globoki vodnjak. Kden vojakov si je razbil glavo in je bil takoj mrtev. oshila sta težko poškodovana.
I
Izgledi za izvo? oglji iz Jurosla. viie v Palestino.
i Trgovinski sekretar pri britanskem poslaništvu v Beogradu objavlja, da je v Palestini veliko pomanjkanje lesa, primernega za og-ije, ki ima vsled tega zelo visoke cene. Trgovinsko oddelenje i>aie-stinske vlade v Jeruzalemu je voljno v svrho uv za oglja iz Jugoslavije v Pifclc-^ftmo sprauti jugoslovanske izvt.znLke v *»tLke s tu-inošnjiini uvozniki.
I
Za izvoz vina iz Jugoslavije v Avstrijo.
t
Jugoslovanski generalni konzulat na Dunaju je stopil v stike z velikimi dunajskimi vinskimi firmami. Te tvrdke zelo zanimajo /a jugoslovanska vina. za cene. kakovosti in vrste ter žolijo ponudbe. Prevzele bi vino eventualno v komisijo. Konzulat opooarja, da je uvoz vina v Avstrijo za hranjen in da avstrijske oblasti dajo samo v izjemnih slučajih uvozna 'dovoljenja in to za kompenzacijo.
predstavljajo veliko breme za ita- Kooperativno ali zadružno gi- j ljanske državljane. Letošnji do-ibanje se J« v Italiji zelo razvilo! hodek iz davkov je znašal več kot1 izza v°ine in P»vsod je zapaziti; tisoč miljonov lir ter še enkrat "rdeče", "bele" in "zelene" veČ kot leta 19-21	prodajalne soeijalistov, klerikal-
Turisti v Italiji prispevajo k ln fašistov, dohodkom vlade s tem, da plaču- Pomanjkanje premoga je napo-jejo deset odstoten davek v ho-' tila Italijo, da je pričela razvija-telih, restavraoijah in glediščih i ti svoje obilne vire "belega pre-ter indirektno davke na tobak, vi- moga ", kot imenujejo v Italiji no in drugo.	i vodno silo. Italija bo skušala iz-
Kroženje papirnatega denarja | rabit i vso vodno silo Alp. je j>r»kazalo veliko izboljšanje nad Finančni voditelji dežele po-položajem v pričetku leta. ko so svečajo sedaj precej zanimanja bile banke prisiljene izdati dosti1 pet role jskemu vprašanju. Čeprav j papirnatega denarja, da pokrije-1 importira Italija sedaj 99 odstot-1 jo polom Banke di Sconto. Sedaj ' kov svojega petroleja, nima ven- i kroži za 4.~>0 miljonov manj pr.-1 dar nobenega inozemskega polja pirnatega denarja kot pa koncem ter sknša dobiti koncesije v Ru-januarja meseca.	| siji in di-ugod.
Sedanja politika Italije napram Produkcija vina. z izjemo bolj- | Jugoslaviji je spravljivega zna- j šili vrst, je praktično taka kot je čaja. Imenovanje Roddola mesto j bila pred vojno. Boljša vina, ka-Castellija na Reki znači, da se na- tera so pošiljali v Ameriko in daljuje s politiko, katero je za-j centralno Evropo, so ostala po' počel grof Sforza.	vojni brez večjega inozemskega i
Malo napredka pa je bilo opa- trjra. Ker je zmanjkalo inozem-ziti dosedaj pri razvoju takozva- skih trgov, posebno v Ameriki, i nega "odrešenega" ozemlja. Trst j je ostalo Italjanom vef vina, da; pa je deležen precejšne pozorno-: ga sami popijejo, sti italjanskil! industrijalcev, kf i Plače so se zvišale za tri ali sti-' se poslužujejo tepa pristanišča ri k rat izza vojne, a življenski) kot baze za trpovino s IVboslo- , stroški so poskočili za petkrat.) vaško ter Bližnjim iztokom.	Tekom tekočega leta pa so plače j
Italija je pričela sedaj sklepati ; pričele padati, nove trgovinske pogodbe. Pogod- ' Dober obed v restravraciji sred t ba z Rusijo je za enkrat ustav- je vrste sta 25 lir, dočim je stal; Ijena. a zadovoljive pogodbe so j pred vojno pefc lir. V boljših re-bale sklenjene s Poljsko. Francijo, j stavracijah pa stane obed z vi-Špansko in glede nadaljnih se vr-j nom petdeset do šestdeset lir. Češe pogajanja s Čehoslovaško in j ne hotelskih sob so tudi temu
primerno poskočile. Omejitev priseljevanja Ttalja-
Praktični
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi xa izračunjenje obresti.
Knjižica je^ trdo vezana, stane s poštnino
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street : New York
Avstrijo.
Delež Italije pri nemški vojni odškodnini, smatrajo vsi n eza do-• nov v Zdmžene države je imela' so vzeli na Hajjamovem počivali- voljivim, kajti Italija bo dobila v j za posledico, da se je izseljevanje! šču n«kaj rožnih potikač in jih!tekočem letu le približno 150 mi- obrnilo proti Jožni Ameriki. Se-! vsadili angleškemu poetu Fite'ljonov zlatih mark mesto 260 mi- daj se vrše pogajanja z Brazilijo G«raldn	^ ' -.»Jjonov, katere bi morala dobiti za sklenitev pogodbe, koje namen
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški! državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:	/
Prvi del: GLASOSLOVJE. *	/
Drugi del: OBLIKOSLOVJE.	/ /
Tretji del: VAJE.
Oetrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<*LEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
>. Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovemc Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York, N. Y

m
ČUDNA ZAPUŠČINA
- \ -
w E o m a n. — Francoski t pisal L. B.
* %
Poslovenil O. P.
GLAS NARODA. 11. AVG. 1922
26	%	(Nadaljevanje.
—	Če je to vaš«* dejansko prepričanje, potem sta vas zmotila. Mi pa vemo boljše, kaj t»ta dejansi. Uloga teh dveh gospodov je sedaj izigrana, kajti zasačili smo ju pri tatvini. ^
—	Tatvini? — je vzkliknil Peterček. — Mi nismo nikaki tatovi, a vas dolžini lahko zločina, ki je veliko hujši kot tatvina.
—	Tako! — se je zasmejal Periljo porogljivo. —. Kakšen zločin pa mislite s tem, senjor?
• — Umor. Vi ste skušali v Buenos Airesu zavratno umoriti mojega gospodarja.
—	Tako? To vam bo skrajno težko dokazati. Mi pa vam lahko dokaieiuo, da ste utaknili .svoj nos v stvari, ki so spravile vajini glavi v največjo nevarnost. Vidva sta naša jetnika.
—	Te pravice nimate. Ali spadate k policiji?
—	To vas prav nič ne briga. Sploh pa ne bo prišla vajina zadeva pred civilno, temveč pred vojno sodišče. Ustreljena bosta po pre-kem sodu. Tukaj prihaja častnik, ki vaju bo potipal na žilo
Pokazal je pri tem na pet jezdecev, ki so se približali od juga. »tirjc kavaleristi jw»d poveljstvom kapitana, ki je v Sanrta Ke naj-prvo pogost U ter nato spodil Lenoirja in Peterčka. Kapitan je skočil s konja, pokimal Indijancem, podal Peril ju roko kot staremu prijatelju ter se obrnil nato proti spremljevalcu slednjega, kateremu je rekel s spoštljivim glasom:
—	Velika čast zame. da vidim zopet Gambusino maestro, moj-< •»trškega zlatoiskalca. Vi vidite, da sem držal besedo ter prišel ob pravem času. Moj Bog kaj vidim pri vas! To je oni famozni Francoz, katerega sera smatral radi njegove velike podobnosti za polkovnika Glotino ...
—	Le smatral? — je vprašal Periljo. — Ne dajte se motiti od obleke. On je res Glotino. Kje ste ga videli ?
Kapitan je na kratko povedal svojo povest, nakar je skomignil gambusino z rameni ter rekel:
—	Tukaj imate vendar doka/, da imamo opravka s pravim Glo-tinom. V BiVnos Airesu je spal pri bajrkirju SalUlo. ki je pristaš generala Mitre. V Santa Fe je šel v vojašnico, da se informira glede posadke. Od tam je odjahal direktno dišče. Povedati nam bo moral, kdo mu
—	Meni ni nikdo ničesar izdal. — se je oglasil Lenoir. — Jaz sem doktor Lenoir ter prihajam iz Franeije. Mi hočemo v Gran ča- j y ko, da izkopljemo ostanke predpotopnih živali in tukaj sem slučaj-i • no našel vrhnji oklop velikanske predpotopne želve,
—	Oklop želve? Kje pa je?
—	Tukaj, — je rtikel učenjak ter pokazal na hribček.
Električni likalniki
po prenosnem plačilnem načrtu.
Odredili smo, da preskrbimo Edisonove odjemalce z i zbornim prvovrstnim likalnikom na prenosni plačilni načrt (brez nadaljnihstroškov). Majhen tleposit postavi likalnik jv vašo trgovino. Ostanek se pridene vsak mesec v petih obrokih vašemu računu za elektriko. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, ali pa telefonirajte Stuyvesant 5600, Extension 337, za zastopnika.
The New York Edison Company
syfV Tour Service
General Offices: Irving Place and 15th Street
PoOruInlce, kjer am raskasuje In rautavlja elektrien« priprav* aa udebnor, občinstva.
1 >4 West 4»d St 151 East 86th St 15 East 1x5th St
20 Norfolk St 10 Irving Place
36* East 149th St 555 T remont Ave
vec zgraditi na Prag cry k em vele-1 trgovino in hladilnico na sefcve-
stirranem posestvu restavraterja1 Triisterja, ki se sedaj nahaja v Be-:

Kretanje parnikov - Shipping News
2. septembra:
Char- Rvndam. Boulogne; America. Bremen.
j ljaku. V teh vesteh je bil miši jen 1S. -VBu«ta. i znani ljubljanski trgovec S prašiči Felvcdare. TJrnt; Jlauretama, I g. Predovič, ki je kupoval skup-	.	s. septembra:
I	...	T ,	. r 1». avgusta:	Reliance. Hamburg: Mfc^retanlc. Cher-
; no Z gostllnwarjem I^eskovarjem Seydlitz. Bremen: et. Paul. Bremen: bourff-
i Trosterjevo posestj o. Medtem je j p™**«" Monroe, cherboura.	t«. Mrtembr<:
j že tudi adaptiral prostor za klav- |^HS3S?ch«bo«rr-. i^avett«, Havre:1. MtnnHiahd*' ; uieo, Še predno je bila kupna po- Xroonland. Cherbourg; Noordam, Bou- •• *eptembr»:
I	„	II J 1	i loans.	La Savole. Ham: Finland. Cherbourg
godba potlpisana. Med kupoval- ^ ^	Orbita. Hamlur,. Homer.c, Cherbourg.
ceni 111 prodajalcem pa je prišlo Aqultania.* Cherbourg Resolute, nam-113- "Ptembra:
do konflikta, ker je trdil Lesko-	Paris. Havre: Torek. Bremen: Man-
var, da je kupil le on
Predovfe pa da je le posodil de-; tiar. Spor se je končal 13. julija p,red mariborskim sodiščem, katero je obravnavalo tožbo, katero je Predovič naperil proti Trosterju, a jo pred obravnavo umakniJ. 8 tem je padlo v vodo tudi nameravano ekspertno velepodjetje na Pragerskem. ki bi bilo vsemu o-krožju v veliko korist.
s__churia. Ham'mr 1
ryv^ctvn ,22. avgusta:
^	'1 ^resident Wilson, Trat; Lapland. Cher- 14- eeptem;,ra:
Nepojasnjen samomor.
I*red kratkim je v Rušah pri Mariboru izvršil samomor lesni tr-govee Anton Sarh; takrat se je
\	Smrtna kosa.
i, Y Dolskem, pri Ljubljani je 11 | mrla Ana Zupančič, posestniea. ———	j gostilniearka in trgovka, po krat-
ko in levo nogo. Prepeljali so ga|ki	b®*™«-
v bolnieo	Po dolgotrajni bolezni je umri
Z voza je padla 691etna užitka-1 lJl[uko ^^ .tr*°vec" m I****1
bo ur g.
23 avgusta:
Paris. Havr«; President Adama, Bremen.
2>. avgusta:
Majestic. Cherbourg: Andania. Cherbourg; Oropesa, Hamburg: Rotterdam. Boulogne.
29.	avgusta:
Berengaria. Cherbourg; Arabic, Genoa.
30.	avgusta •
France. Havre: Hanover. Bremen: Mongolia. Hamburg; President Van Buren. Bremen.
Roc ham beau. Havre. <6. septembra:
La Lorraine. Havre: Majestic. Cherbourg: Zeeland. Jherbour,; Orduna. Hamburg.
19.	septembre • Resolute. Hamburg.
20.	septembra: •Vance. Havre.
23. septembra:
Ooorge Washington. Cherbourg: Noordam, Boulogne: Kroonland. Cherbourg. 26 septembra:
Seydlitz. Bremen. 30. septembra:
Rotterdam. Boulogn««.
rica Marija Zore iz Šmartna pri!"*\	.
govorilo o njegovih velikih pone- Kamniku. Pri padcu je zadobila ^ ljubljanski hiralnici je umrl verbah na nkodo Srbske zadružne! težke telesne .poškodbe.	■ 1*° dvomesečnem bolehanju dr.
banke v Novem Sadu, ki jo je po-' -Josipu Pajnu, zidarju na stav	-Janez.o, profesor bogoslovja
kojnik zakopal v lesni trgovini Ibišeu plače Kreditne banke v J P"koju. »_^>nsistorialm svetnak Te domneve pa niso bile upravi (Ljubljani, je med delom nenado-T star0!>tl i«*-cene, ker prizadeta banka sama,1113 postalo slabo in se je zgrudili1
izjavlja, da je pai likvidirala tr-1 nerade vesten na tla. Pri padcu se i	Srebrna poroka,
govino z lesom, ampak Šarh je poškodoval tudi po životu. j Dr- Josii> Kartovšek, odvetnik imel obračunala samo še neznaten!	T CeIju in ^dan-Ti P«^stmik Sloni-
V Savi utonil	skovega doma na Slomu pri Po-
nikvi ter njegova soproga Marija
I?ad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOHN CAYNA.R. Zambiji i"as ^ je nahajal v državi Moo-taina. Če kdo ve za njegov naslov, na.i mi ga sporoči. Ako p;i sam čita, naj se oglasi svojemu jD|REKTm bratu: Mark PavTiar. 314 East Jackson St.. Preeport. 111.
(11-14—8)
ZA
znesek, nekaj čez 3000 dinarjev. Poneverba torej ni nagnaia Šaj*ha|
lovenee Ivan Horvat je služibo- , , . , ,	.
v smrt. Pravi vz-rok samomora bo!val pri policijski direkciji v Sara- *'a °^haJa'a	v
najbrže t^ko dognati. Ta tra^i-ljevu kot nadstražnik. Na lastno	'aCem ,
»______•	1 1 •	-	illki -to rlaciivnl <
ogru. Pri tej pri-
»Jasn.co, d. se .nrorm.ra »l«*^ dndaj je	pntr«**^^' jTlS"^ k»tkto"u!Uki	dr; Karlo«ek z»
semkaj, da iKpraznl^ naae akla-Ln(% kj M pokojn:ka ^ * ' ^ Zadnje dni^ je• vinll^ r ^ "" ^^ u je ,zd.l eRo skrivahaca. !	,	J.	J	2000 kron al, dmarjev.
Promocija.
Na »taroslavnj -češki univerzi v i Pragi je bil Valentin Fister iz 'Kranja promoviran za doktorja
Vi veste ruje pred smolo jeli?
Ne smatrajte nas za bedake, — je nadaljeval pambusnio. — igre v smrt zaradi pohabijenosti. zil njeno"dejanje pa je skočil z c natančno, kako se napravi taka skladišča, da se jih zava- jPokopaU so jo v Komendi.	njo in ji rešil življenje
močo. namreč s pomočjo ilovnate strehe, prepojene s; Ali nas smatrate res za tako neumne, da vam bomo to vr-
To je res tako. Jaz poznam te stvari, — je odvrnil Lenoir.
Tihotapcev a smola.
I
Razstava vrtnih pridelkov v Mariboru.	j
Društvo vrtnarjev za Maribor llaj se jo;ip Krap« iz Otlice pri jem'dela okolico priredi cd 8. do 17. *ep- Ajdovščini ne more več privadita j ža. Bil it
pri svojih znancih v Za Samomor vsled bolezni. grebu. s katerimi se je šel kopat i Podborštu v kamniškem okra- v Savo in pri tem utonil ju se je te dni obesila 381etna
, Franemška Mušič, rodom iz Smart- V Gruberjev prekop je skočila
|na pod Šmartno goro. Samomoril- Rozalija Pu>-t iz Streliške ulice vivse„a zdravilstva 'ka je zapustila pismeno izjavo, da Ljubljani. Neki vojak, ki je opa-i ^
23	Iz državne službe.
Finančni svetnik Sedlar je premeščen iz Celja v Maribor. Celjska "Nova Doba" nagla&a pri tej Odkar je minula svetovna voj-ipriliki, da izgubi Celje s Sedlar-
vt	4 ,	. -	...	, • ,	.	, 0 ,	-	*--—-----pri jem delavnega simpatičnega mo
Ne smcsite se na tak neumen naein. Kapitan, pnmite ta dva {m okolico priredi ed 8. do 1,. ^p- Ajdovščini ne more več privaditi ža Bil ie komisar Mestne hranil
tfuubra svojo prvo razstavo kot rednemu delu. I^otil se je zlasti nice
uja ter <Kljaha kamor hot-e.	'poseben oddejckpokraji^ke obrt- dobičkanovnega tihotapstva in v j dobil velikih zashig za sanacijo
ob prevratu kot ded-uprave nosil težko j škili vojnih posojil
, ..	,	*-----r-------Sedlar je bil tudi delav
no ugocini.	je vze] goo zabojčkov celjskega obČmskega sveta.
- t** 'srednjega turškega tobaka, ki ga' Ant. Hupka. inženjer pri "-rad zastrupil se je	I je navadno prodajal onki-aj meje beni direkciji v Ljubljani, je po-
33 let stari slasboimmi sin posesst- po 1 liro 50 eentezamov komad, i dal ostavko na državno službo.
nika Lorenca Sagadina v Podložu Toda topot ni imel sreče Obmejna j ^	——-
pri Ptuju. Prišel je k svoji materi straža je namreč zasačila pravo-! ter ji potožil, da ga gri^e, in po- časno vso trojico. Službujoči na-j vedal, da je spil osaninko terpen- rednik Konrad Jaseničitik je v) tinovega in osminko " črnega"jVrabčah pi-i Žireh prežal nanjo ir. .	,	, . . olja. Mati mu je skuhala črne ka- jo takoj pozval, naj se ustavi Na
Nekako dvajset kilometrov prati severu od mesta, kjer se je za- Ver toda sin je ni več pokusil —!niesto, da bi se ustavili pa so se vršilo to, kar smo ravnokar omenili, leži na druj?i strani Rio Salado umrl je v njenem naročju.	spustili tihotapci v beg, r.aikar je
takozvana Laguna Tostado. Neprodirni gozd sepa.prav do te lagune, j	[straža ustrelila. Strel je zadel Kra-
Popoldne istega dne sta korakala dva človeka počasi in kot. Nova lekarna v Celju. 'peša v levo stegno in se je zgrudi iskaje ob robu ^ozda. Prvi. ki je korakal naprej, je bil zelo star elo- j Ministrstvo za naordno zdravje takoi na tla, docdm se je ostalima vek, kojejja liee je nosilo tako številne pube, da bi jih ne mogel nik-jje podelilo mag. pharm. Fedorju dvema posrečilo zbežati čez mejo. do pošteti. Izgledal je kot da ga je sama kost in koža. a njegove i Gradišniku .ekarnarju na Jeseni- Ranjencu je podelil prvo pomoč
Francoza. Carnicero ni nevaren. Izpustili ga bomo. Vzame naj ko- rpmbra svojo prvo razstavo kot rednemu delu. I^til se je zlasti;nice celjske ter si je kot tak pri uja ter odjaha kamor hoče.	'poseben oddelek pokrajinske obrt- dobičkanovnega tihotapstva in vi dobil velikih
Nobena stvar ni mogla biti ljubša za kirurga kot ta odločitev. jne razstave se bodo lahko prepri- družbi svojih tovarišev pridno;zavoda, ki je ol Osedlal je tvojega konja ter odjahal.	!iali> vIde*	raznovrstno vrt- prenašal tobak iz JugosJavije vlščina nemške
— Čudna ^tvar. — je mrmral v svojo brado. — Ta učenjak naj no 7e]en^vo krasne cvetice, da Italijo. Te dni se je z dvema soti-j breme avstrijsl
so nasi kjaji za vitnai^tvo izred- hotapcema napotil z<xpet čez mejo. Sedlar je bil tudi delaven član
bi bil polkovnik Glotino. Mu niti v glavo ne pade. On je smatral skrivališče orožja dejanski za ostanke predpotopne živali. Ti lopovi, ki so nas presenetili, se hočejo z vezati z Indijanci, da se upro proti vladi. Francoza hočejo umoriti. Dobra človeka sta in rad bi ju rešil. Na vsak način moram najti očeta Jaguarja.
fiesto poglavje.
• . * £	y
ZADNJI IZ RODU INKOV.
Rad bi izvedel za naslov mojega brata MATIJA PRIMCELJ. Ako on sam ta ojdas vidi, naj se takoj oglasi. — Anton Primcelj. P. O. South Dayton, N. Y. - (10-12^—8)
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi dne 13. avgusta Klub Slovenskega Naroda pri
"Lazarju" na Cnion Turnpike Road. Jamaica, L. L Piknik se začne točno ob 1. uri popoldne Zabave bo dovolj. Godba (Slovenski orkester) bo izvrstna Čisti dobiček je namenjen v korist kluba. Vas vljudno vabi	Odbor.
IN EDINI PARNIK
DUBROVNIK
ITALIA - -12. avg.
V devetih dneh v Jugoslaviji.
rotujie na enem izmed treh morskih velikanov, ki odplujejo vsalf^R torka iz New Ycika. Vsi poln k1 tretje** razreda so v kabinah.
MAURETANIA AQUITAN1A BERENGARIA
preko Cherbourga.
Za karte in navodila vprašaji* na.l*>lilje-pra aRir'a v vaSem mestu ali okolici.
Iščem rojaka FRANKA ZADEL, rojenega na Jurščah št. 47 pri Št. Petru iia Kranjskem. Prosim ga. da se mi javi ter mi naznani svoj naslov. — Frank Valencia. Box 328, Arroyo, Elk County. Pa	((10-12—S>
KALIFORNIJSKO 6R0ZDJE!
2e danes naročite za mesec seotem-ber in oktober. Nikjer ne boste dobili bolj poceni naročil za cele vagone, ^pkie »o brezDla&oe. Poslano grozdje pregledujejo driavne oblasti. Zakaj bi plačevali agentom, če lahko sami naravnost Iz Callfornije naročite.
Pišite še danes v svojem maternem jeziku do nai cenik.
LOUIS ANGYAL
700 L Street	Sacramento. Cal.
------------, ---—--rf" "" WVOVIUI-.	-	- Mr	- r- "
cah, konce«jo za otvoritev- in o-.nckl	zdravnik, potem pa
bratovanje nove javne lekarne.
Poročil se je
v Višnji gori Nande Thurnher z
Iz
kretnje so bile močne in varne ter bi «»a vsled tega smatral človek za mlajšr^a kot je bil dejanski. Njegova obleka je obstajala iz dolgih hlač ter kratke srajce iz usnja.
Drugi človek, ki je bil oblečen na isti način, je bil mladenič, star nekako osemnajst let.
Korakala *>ta naprej ob vodi lagune, ko je naenkrat mladenič 'pdč. Frido Dmaebcrjevo, oba dvignil roko ter rekel:	j Kostanjevice na Dolenjskem.
—	Glej. Anciano. Meni se zdi, da stoji drevo tam. Dohro vem,!	•
da je bilo tako visoko.	j	Zaročila se je
—	Mogoče imaš prav. -ospod, — je odvrnil starec. — Drevo,	A,bina Ru9> hčerka lesnega pod katerim sva zakopala najine stvari, predno sva se napotila v ^et"-žea Ivana Rusa v Loškem deželo Špancev, je res tako izgledalo. potoku, s Fr. Sttglscem, šumar-
Odšla sta na dotično mesto in starec je pričel kopati. Ni trajajo j dolgo in starec je izkopal bojno sekiro, ki je izgledala črno.
—	To orožje je iz zlata? — je vprašal mladenič.
—	Gotovo, — je odvrnil starec. — a je prevlečeno s črnim la- • kom, da se ne sveti. Ko boš zavladal, sin starodavnih Inkov, se bo zopet svetila ta bojna sekira.
—	To orožje ne bo nikdar več nevarno našim sovražnikom, —
potoku, s
iskini inženjorjem v Kočevju.
je rekel mladenič otožno. — Kaj more opraviti tisoč bojnih sekir proto petdesetim puškam ali enemu topu. Odkar sva bila v Montevideo, razumem, kako slabd je bilo naše dosedanje orožje.
— Ne veruj tega. Pok puške ti izda sovražnika, a pšica je tiha. Dosti jih lahko ubiješ z njo, še predno vedo, kje se nahajaš. Sedaj pa pojdiva ,da prideva še do večera do vode. kjer bova lahko pogasila »vojo žejo.
Razne nezgode.
Ivanu Škarji, rudarju v Krrne-lju; se je pri kopanju v rovu vsu-la velika plast premaga na levo nogo in mu jo zdrobila.
Ignaeij Nograšek, dninar pri
tvrdki Treo in zaposlen pri popravljanju hwe "Novi svet" na Gosposvetski cesti v Ljubljani, je vsled lastne neprevidnosti padel raz oder in si poškodoval levo nogo.
Z veje je padel tesarski poraoc-
Pred številnimi meseci, ko sta zapustila divjino, sta na dotič- Anton Jakopič* iz Savelj in se
nem mestu zakopala svoje orožje, z izjemo nožev. Konj nista imela. Vračala sta se p*a v svojo daljno domovino.
Starec, ki je bil star več kot sto let. je korakal kot mlad človek ter iskal odprtino v goezdu. Konečno jo je našel in vodila je naravnost proti severu.
Nista še prišla daleč, ko je mladi Inka naentkrat prijel starca za roko ter ga potegnil vsran. med grmovje.
— Kaj pa je? — je vprašal Marec. — Ali si kaj videl? Ali je kakšna žival, katero lahko ustreliva, da si nabaviva mera?

pri padcu močno ranil na komolcu desne roke.
Anton Verlič, dninar v Trebnjem. je obeekaval vejevje na drevju. Pri tem je zgubil ravnotežje. padel na tla in si zlomil desno roko.
Hlapec Karol CeraT. ki je služil pri ljubljanski tvrdki Scagnetti, je nalagal hlode, pri čemer ae je odtrgala veriga in na hlodi padfi dan j. Hlapec m je zlomil deaoo ro-
so
ga naložili na voz ter odpeljali v Logatec, od tam pa v ljubljansko bolnišnico.
Posledica čezmernega popivanja.
Josip Korun, delavec pri podružnici '"Slograda" v Tržiču, je eel z dvema prijateljema v Joško-vo gostilno m tamkaj popival. Pri sosednji mizi se je kmalu med gosti vnel prepir, nakar je trojica zapustila lokal in mirno odšla. Kar priteče za njimi po domače Pekov s Pristave in zahteva od njih svojo kapo. Ko mu je Korun razložil.! da ne ve ničesar o njegovi kapil in da so mu jo njegovi tovanlai! najbrže skrili, je začel Pekov ves! razkačen divjati in besneti Zgrabil je tudi za nož in ga zasadil Ko-runu v desno nogo.
Nesreča v triglavskem pogorju.
Na Kredarici se je vršila poro-! ka profesorja Janka Ravnika -z gdč. Milko Mrzlikarjevo. Ob tej priliki se je podela na Triglav večja družba turistov, med kattv ymi je bil tudi Alojzij Cilezšek, župnik iz Poljčan. Pod Kredarico ; pa je župnik zdrmil in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno no-' go. S težavo so ga spravili v dolino in od tam v bolnico.
Eksportne klavnice na Prager-skem ne bo.
Spomladi so poročali lasti, da namerava neki ljubljanski trgo-
Delnice Jadranske Banke.
Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivnim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v d'/movini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din.100 nominale.
Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice m. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra t, 1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico je:
(K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. j an. do 31.
okt. 1922 : : : : : g 31.70
K7Q1.70
Delnice imajo pravico do dividend« za L 1922.
Za leto 1921 dividend* j« iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dehodek.
Za vpis in informacije se obrnite na:
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
82 Cortlandt Street Hew Tork City
VpejtvshJfrie
Hitraj )slu2ba v Jugoslavijo.
LA SAVO IE..........12. avgusta
ROUSSIL LON ........ 14. avgusta
LAFAYETTE ........ 19. avgusta
PARIS ............. 23. avgusta
Izborrte udobnosti — kabi-ie za dv«. ttiri in šest oseb. umivalnica in tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca. odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino In pivo brezplačro. godba, ples. Postrežnikl govore ato-vensko in jrbsko.
Najstarejša kompanija. ki prevala Jugoslovanske potnik«.
Posebni parniikl vlak vzame pet-nike in prtljaao do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela. kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskE tolmač, ki govori vai jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navoaila se oglasite pri lokalnem French Line agentu ali v
KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po novi odredbi finančnega minister, stva v Jugoslaviji Je bankam tam sedaj prepovedano izplačevanje čekov ali drugih nakazil v tuilh valutah. Ako toraj joiljete denar v arierikanski veljavi, bodisi potom čeka ali nakazila, a* banrta v Jugoslaviji ne sme Izplačati v dolarjih. temveč po dnevnem te6alu v domači valuti, to Je v kronah oziroma dinarjih
H sreči se J« pa pri fa«atavl omenjene odredbe vpostevaia cof?b« izseljencev v toliko, da zamoremo za st~an ke, ki Imajo potovati v A-nerl^o. «vr. iitl ie vedno Izplačila v ameriških dolarjih, vendar pa nakazilo ne ame presegati zneska tZSO.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriftkl denar se izplača le proti predložitvi potnega lista v Lv-adu Jadranske banke v Ljubljani ali Zagrebu.
V AVSTRIJI, ITALIJA in &ASEDE-NEM OZ E KIL JU pa ie vedno lahko brez ovir livrtujemo IzplačPa v am«riiklh dolarjih.
Na nakaznici ali »aroeilnem llatu na] bo Vidno označeno, da se Ima izvriiti Izplačilo v ameriiklh dolarjih.
Poleg zneska, ki naj ae izplača v ame rlškem denarju, se nam mora poslati tudi za poitnino in druge atroike kakor sledi.
Za izplačilo do • 10.— po SO centov, ze* Izplačila od t 10.— do « 5o.— po t 1.—, ze Izplačil*, ki presegajo znesek t 50.— po Z centa od veakega dolarja ali po t 2-—	sto.
Denar nam je Poslati najbolje po Do. mestic Money Order alt pa New v>rk Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York. N. V.
Til «1 "sir-r jifr«	<tabijan^m trgu
Brezplačno.
Kdor naroči kako knjig«, pri Vozimo aao knJUlen
"NOVA POSTAVA*
za ponesrečen« delavce sylvanljf
T Pf
brezplačno, dokler nam ralocm ne poide.
SLOYKXIC PUBLISHING CO. New York, N. If.
J_____