[N«jvt£ji alovenalri dnevnik v Združenih državah Veti* s* vse leto - - • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS AR0DA list ^slovenskih .delavcev v Ameriki, TELEFON: CHehu 3—38*78 Entered sa Second Clsss Mstter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1870 m largest Slovenian Daily in the United Stated Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 22*. — ŠTEV. 224. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 19, 1931. — SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 1931 VOLUME XXXTT. — LETNIK XXXIX. V BELI HIŠI SE ZANIMAJO ZA PIVOVARSKO OBRT urad za ljudsko štetje je bil naproxen z a natančne podatke Nekateri smatrajo naročilo, ki ga je dobil urad za ljudsko štetje, za znamenje, da bo dovoljeno izdelovanje dobrega piva. — Tajnik Newton pravi, da naročila ni dal predsednik Hoover. — Leta 1914 je bilo v pivovarniski industriji zaposlenih petinsedemdeset tisoč moških in žensk. — Fleischmann's Yeast Company mora plačati tri tisoč dolarjev globe. Japonske čete so zavzele Mukden WASHINGTON, D. C.f 18. septembra. — I z precej zanesljivega vira se je izvedelo, da se pripravljajo v Beli hiši na odločilen korak ter da nameravajo dovoliti izdelovanje dobrega piva. Urad za ljudsko štetje je namreč dobil naročilo, naj da natančne podatke, koliko delavcev je bilo svoječa8no zaposlenih pri varjenju piva in koliko so zaslužili. WASHINGTON, D. C., 18. septembra. —Walter H. Newton, eden predsednikovih tajnikov, je danes izjavil, da je naprosil cenzurni urad, da mu poda število zaposlenih ljudi v pivovarniski obrti v letih 1914, 1919 in 1929. Newton pravi, da tega pojasnila ni iskal za predsednikovo uporabo, temveč, da je prošnja prišla od zunaj. Poleg tega je rekel, da nikdo v Beli hiši ni prosil zakladniškega urada za kako informacijo glede davkov, ki so prišli v državno zakladnico pred pro-hibicijo. Newton je dobil poročilo, da je bilo leta 1 91 4 v pivovarniški industriji zaposlenih 75,000 moških in žensk. Leta 1919 jih je bilo 35,000. V letu 1929 se je to število skoraj skrčilo na ničlo, razun tam, kjer se je izdeloval takoimenovani "near beer" ali vodeno pivo. Izza časa, ko je izdala Wickershamova komisija svoje poročilo, ni predsednik Hoover podal nobenega pojasnila glede prohibicije. Senator Fess iz Ohio je tedaj domneval, da se bo predsednik Hoover premislil, dočim je senator Watson iz Indiane izjavil, da se je priznal Hoover ko je predložil poročilo kongresu, za vztrajnega su- hača. Predno je podal tajnik Newton gornjo informacijo, se je pol ure posvetoval s predsednikom Hoov-erjem. Na vprašanje, ce bo predložil poročilo Hooverju, Newton ni odgovoril. Liberalni poslanec Dyer iz Missouri, ki je velik zagovornik izdelovanja dobrega piva, je rekel, da bi dežela takoj dobila nazaj dobro pivo, če bi ga Hoover le z besedico priporočil. Senator Sheppard iz Texasa, ki je "oče" osemnajstega amendmenta, je odločno zatrdil, da Vol-steadova postava ne bo modificirana in da bo ostal osemnajsti amendment v veljavi. BUFFALO, New York, 1 8. septembra. — Dne 21. septembra bodo začeli razpošiljati concord grozdje iz New Yorka in Pen nsy lavni je. SPRINGFIELD, 111., 18. septembra. — Zvezno sodišče je odločilo, da mora Fleischmann's Yeast Cmpany plačati tri tisoč dolarjev globe, ker je kršila Volateadovo postavo s tem, da je prodajala kvas nekemu butlegarskemu konsorciju. zaenkrat še ne bo volitev na angleškem Konservativci bodo skušali uveljaviti predlogo glede zaščitne carine. — Težavno stališče Mac-Donalda. LONDON, Anglija, 18. septembra. Ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald in njegov koalicijski kabinet sta v vedno bolj težavnem položaju. Dvomijivo je, če se jima bo posrečilo vzdržati politično in finančno stabilnost Anglije. Vse se bavi z mislijo, kaj se bodo vršile prihodnje volitve, toda vlada ne kaže nikake volje, da bi jih razpisala. Po njenem mnenju bi imele skorajšnje volitve zelo slab pričel ustanavljati trgovino za trgovino ne samo v New Yorku, temveč tudi po dru&ih mestih Združenih držav. Njegodvo sedanje premoženje se ceni nad 30 milijonov dolarjev. zastrupljeni zobozdravnik katoliški voditelji se boje benita Ugledni katoliški voditelji, ki so bili udeleženi pri sporu, se boje zapustiti Vatikan. VATIKANSKO MESTO, 18. sept. Pet voditlejev Katoliške akcije se mhaja v Vatikanu. Pravijo, da se boje zapustiti papeževo ozemlje v strahu pred Mussolini jem. Voditelji so igrali važno vlogo v sporu med Vatikanom in italijansko vlado. Grof Delia Torre, izdajatelj "Os-servatore Romano" se nahaju v Vatikanu že štiri mesece. Pred vrati Vatigana stoje noč in dan detektivi, ki imajo baje nalogo grofa aretirat, kakorhitro bi stopil na italijansko ozemlje. Divja zabava v bunga-lowu.—Dentist nezavesten v bolnici. — Policija išče dekle, ki ga je spremljala. WHiDWOOD, N. j., 18. septembra. Zabava v nekem bungalow-u bo mogoče nesrečno končala za odličnega dentista dr. George Kreuzberger-a izb Philedelphije. Višja družba se je zabavala z žganjem in dentistu je postalo naenkrat slabo. Odpelrjali so ga v 35 milj oddaljeno bolnišnico v Atlantic City. Do bolnišnice ga je spremila neka mlada ženska, nakar je izginila. Voznik ambulante je slišal, da je dentist dolžil svojo spremljevalko, da mu je vlila v žganje strupa. Obenem "je tudi zvedel, da je dekle divjalo jeze, ker je bil dentist preprij-azen z nekim drugim dekletom. WTLWOOD, N. J., 18. septembra. Policija vodi preiskavo o divji zabavi. pri kateri je bil navzoč splošno znani dentist dr. George Kreuz-berger iz Philadelphije. 38 let stari dentist leži nezavesten v bolnišnici v Atlantic City, policija pa išče dekle, ki je bila njegova spremljevalka v družbi. Vsa zmešnjava se je pričela v bungalowu v Cedar Ave. Dr. Kreuz-berger je naenkrat padel s stola in so ga odpeljali v Atlantic City. Ambulaični šofer je izjavil, da je dr. Kreuzbergerja spremljevalo neko dekle, ki pa je zbežalo, ko je dentist razložil, kaj se je zgodilo. Kot je dentist spočetka pevedal, se je pričel prepir, ker je bil preveč prijazen z nekim drugim dekletom, nj-ea katera deklica dala kak strup. general čang poroča 0 japonskem napadu PEIPING, Kitajsko, 1 9. septembra. — Sem so dospela poročila, da so japonske čete po osemnajst ur trajajočem, težkem boju zavzele mesto Mukden v Mandžuriji. — Kitajcem, ki so branili mesto, je poveljeval general Cang Hsue. Vest prihaja iz »lavnega stana generala. — V poročilu je rečeno, da se generalu ni posrečilo stopiti v zvezo z nankin-ško vlado. Privatna poročila javljajo, da so se boji tudi po polnoči nadaljevali. Iz Čangovega glavnega stana nadalje poročajo, da so se japonski vojaki pojavili pred severno vojaško kempo pri Mukdenu ter začeli takoj streljati. — Brez dvoma — pravi poročilo — so imeli japonski vojaki naročilo, naj dogodek provocirajo, da bi tako zasedli Mandžurijo. Jaz sem kitajskim vojakom v Mukdenu takoj naročil odložiti puške ter preprečiti vsak odpor. i To pojasnilo pomenja, da je sku- i šal igeneral preprečiti težke boje med ' Japonci in Kitajci. Navzlic temu so se pa pričeli boji ob polenajstih zjutraj ter so trajali čez polnoč. MUKDEN, Mandžurija, 18. sept. Po dvanajst ur trajojc-čih nemirih so se začele j-apenske železniške čete boriti s kitajskim vojaštvom. Boj se je začel pri kempi Peitaying par milj izven mesta. Ob štirih zjutraj so se Japonci polastili mesta. zasusevanje mornarjev POMOČ NEZAPOSLENIM HARRISBURGH, Pa., 18. sept. — Governer Pinchot je prijel delati za pomoč 'brezposelnim. Governer je izjavil, da se je premislil in da ne bo sklical iz van rednega zasedanja kongresa, da razpravlja o splošnem položaju splošne potrebe, temveč da bo sklical iz-vanredno zasedanje pred koncem leta, da izdela načrt glede brezposelnosti. Governer pravi, da bo priporočal legislaturi izdajo prosperity bondov za dolgo dobo in je izjavil, da je naprosil predsednika Hooverja, da skliče izvanredno sejo kongresa, Id naj bi razpravljal o delavskem vprašanju. PODVOJENO POMOŽNO POSOJILO GALESIBURG, 111., 18. septembra. Delegati illlnoiske države Ajnerican Federation of Lrabor, ki predstavljajo en milijon delavcev, so soglasno sklenili, da zahtevajo od zvezne vlaJde, da dovoli 10 bilijonov pomožnega posojila za podporo brezposelnih. Ta zahteva soglaša z načrtom William Randolph Hears ta, samo da je podvojena. Konvencija je tudi zahtevala olajšanje Volstead postave, vključno prodajo piva. MATI DARUJE OTROKA « BOGU^ < Mrs. Robina Marren je vrgla svo- ' jo 9-letno hčerko Katarino iz če-i • i trtega nadstropja svojega stanova - I rrj*a, medtem ko je vpila, da otro- ( ka daruje Begu. Policija je našla | otroka umirajočega na ulici. Deklica je kmalu nato umrla v bolnišnici. Mati, ki je bila že nekaj j časa zelo nervozna, je bila prepeljana v Bellevue bolnišnico v opa-■ovainico. ZEPELIN JE PRIPRAVLJEN ZA POLET FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija. 17. septembra. — Kapitan Ernest Lehman, ki bo poveljeval Zeppelinu na njegovi tretji vožnji v Južno Ameriko, je rekel, da bo jutri od-plul, ako bo ugodno vreme. Na Zeppelinu bo deset potnikov. Admiraliteta bo skušala dognati natančen vzrok, zakaj so se mornariški manevri zakasnili* LONDON, Anglija. 18. septembra. Poveljniki velikih mornariških postojank v Angliji bodo zxfeli v pon-deljek zasliševati mornarje ter skušali dognati, kaj jih je dovedlo do tega, da so se spun tali, vsled česar so bili odgodeni mornariški manevri v Severnem morju. Mornarica, je zapustila škotsko pristanišče v Invergorden. Bojne ladje se bodo zbrale v Portsmouthu, Devonportu in Chatamu. fri zasliševanju bodo nastopili častniki kot priče. Najbrž bo zaslišanih veliko število navadnih mornarjev. SHERNESS. Anglija, 18. septembra. — Sem je dospelo več torpednih ru&lcev Atlantskega brodovja. Nekaj mornarjev je prišlo na kopno, in navidez so bili vsi dobre vel je. KAKO UNČ1TI KOBILICE CHILTON, Wis.. 18. septembra. — Ko so se kobilice v velikanskih rojih naselile na farmi Johna Achter-ja. Je naložil na voz 260 kokoSi ter jih je raznese! po polju. Kobilice so izginile, kokoši pa odbellle. denarna nakazila--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ---------------- % 9.35 Din 1000 -------------- % 18.50 Din 2500 _____$ 45.75 Din 3000 ______% 54.60 Din 5000 ---------$ 90.50 Din 10,000 __________________ 9180.00 V ITALUO Ur 100-----------| 5.75 Lir 300-----------5U.30 Lir 300 ----$16.80 IZPLAČILA V AMERTftKTH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centoT, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—„ n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za tsplaCilo večjih sneskov kot ■gon.j navedeno, bodisi ▼ Urah ali dolarjih, dovoljujemo fte bolj le pogoje. Pil velikih lih priporočamo, da se poprej m wmi pismenim potom te slede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po CABLE LETTER Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Kew York, H, T. Telephone HA relay NEW YORK, SATURDAY, SEPTEM BEE 19, 1931 Glas Naroda" Owned mad Pubttalwd by PDWnmO COKFAKX (A Corporation) L. Benedlfc, Trm COI'pOHttOD ud of HuhatUn, of Above officers: New York Ctty. N. Y. QUI NARODA fVelee ef thm Feeyto) Iz Slovenije. Day Czcept San days end Holidays oafto leto teljs list ss Ameriko.Zs Ne« York sa oek> leto f7J0 la _46-00 [1pol lets----------------W-50 pol leta -$3.00 f 2a laosemstro ftetrt leu---JLbO'lgfc pol lets BohecrlptloD Yearly »o.oo. ~ celo leto ..rroo ..$3.50 Advertisement on Agreement. "OlM Narodm* lshaja ndtf dan lmemil nedelj la prssaikor. . „__podpUa la osebnosti ss ns prlobiujejo. Denar naj te bl»- pytoll pMijftfl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da se ifffifm tadl prejšnje blralliie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. MSBODA-, SIS W. IStb Street, New Twk. M X. Telephone: CBefsea S—3878 DO AX IN TUJERODCI VViliaiii N. Doak, ki je delavski komisar v Hoover-jeveru kabinetu, ie začel urelivati kr »koiilnve solze. Možak je dobro znan. posebno med tujerodei, ki so mu praveati trn v «n"esu. Pred kratkim se je Doak pojavil z načrtom, kako bi bilo mogoče odpraviti sedanjo depresijo in zaposliti na milijone nezaposlenih delavcev. Kdo je kriv nezaposlenosti.' Po Doakovem mnenju nihče drugi kot tujerodei, ki odjedajo stoodstotnim Ame-rikaneem kruh. Vsledtega je začel Doak proti tujerod-eemi obzirno kampanjo, ki je bila ofleijelno naperjena proti onim, kateri so prišli nepostavnim potom v deželo. Sko-ro sleherni, ki so ga njegovi agentje izsledili, je bil de-jiortiran. Sedanja depresija je splošna ter jo je opažati tudi v zadevi deportacij. Par tisoč iuoaeeev so sieer deportirali, toda zaželje-liega uspeha ni bilo. Nozapoaelnost v deželi postaja čedalje večja. Xavzli'.-agilnosti Doakovih agentov je vedno manj materijala za deportacijo. Vsledtega je pozval Doak po radio tnjezemee, ki so prišli v to deželo v namenu, dči .-i ustvarijo tukaj nov dom ter jih prosil za pomoč. Rekel je. da brezvestni tiliotapei vithorapljajo tujerodne v Združene države ter zahtevajo od njih velike vsote denarja pod pretnjo, da bodo vtihotapljne ovadili oblastim, ako jim ne plačajo pogojene vsote. Pred temi iakoriščevalei hoče Doak zaščititi one ino-zemre, ki so prišli nepostaviiim potom v deželo ter jih poziva, naj mu navedejo njihova imena. Doak se hoče zavzeti za nje in jim pripomoči do pravice. Kakšna je ta "pravi« a", je najbolje razvidno iz poročila Wiekershamove komisije. Ko bi šlo vse po pravilih, hi bilo dosti manj tujerod-eev deportiranih. Postava namreč določa, da ima vsak. ki je obsojen na deportaeijo, pravieo najeti si zagovornika, 'toda kaj ve nesrečni inozemec od teh predpisih, ko uradnikov, kateri ž njim občujejo, niti ne razumet Večkrat pa pade v roko tudi brezsrčnim advokatom. S svojim najnovejšim pozivom gosjHxl Doak najbrže ne bo imel j>osebne sreče. Inozemei imajo namreč dosti vzroka za prepričanje, da jim priseljeniške olblasti niso naklonjene, pač pa v gotovih ozirih celo sovražne. NASI LJUDJE PO AMERIKI V pondeljek ijutraj se Je v Oleve-landu poslcvli od sveje žene Anton Oftčnlk, ki Je Sel na delo. in se seveda zvečer sope« vrne domov. Goto* «k*T ni bil, ali bo delal ali ne, ker tovarna, kjer Je bU Gain i k za-posAen, je neredno obratovala, z dsmft je octtel adrav ln veeel, toda ta dan ni bilo v tovarni, a Ga č-•e tudi nI vrnil domov. Žena ni raammeti. zakaj ga nI no-tad. tor j« bU soprog sicer vedno točen. Zastonj je vpraševala pri anyJJb ljudeh, kje Je njen ljubljeni ZgnrtaJ zjutraj v torek je po-oroje sorodnike, da kaj poiz-o noto. Strah se ie ie pove-m, ko so ljudje sateU fDnrorfU, da ;{ft nekdo vtonil ln ie eden s njim. oa vSotS* >r»resnicI peUclst princ-da se ftnapld nje-nahftja v mrtvašnici, da T jeseru, kakor tudi Višji sodnik svetnik Josip S ter gar — umrl. 1 V Mariboru je umrl upokojeni višji sodnik svetnik Josip Stergar. Pokojnik, ki je bil v Mariboru ztlo popularna in ugledna osebnost, je bil rojen dne 3. januarj-a leta 1863 v Kranju. Pravne študije je dovršil na Dunalju in vstopil leta 1866 v sodno prakso. V marcu leta 1893 je bil imenovan za sodnika v Ložu, odko- ; der je btl premeščen v Sevnico ob Suvi. Junija leta 1899 je postal isto- j tam okrajni sodnik, toda že kon-' cem a vgusta istega leta je bil do- ' deljen okrožnemu sedišiu v Mari-j boru, kjer je služboval celih 30 let, do upokojitve leta 1929. Pištol« mu je odtrgala prste. 43-letni tovarniški delavec Lip-nik Jurij iz Ores pri Humu na Sotli Je streljal v zabavo s pištolo, dokler ni ta eksplodirala in mu odtrgala tri prite na desni roki ter ga ne- I varno poškodovala na Porazu. Lip- J nik se zdravi v celjski bolnici. truplo tovariša, s katerim sta v pon-deljek skupno najela čoln in se vozila. Ranjkl Je bil doma iz vasi Cesta, fara Dobropolje. Star je bil šele 35 let. Drugi rojak, ki Je z Gačnikom vtonil je Ja*ob Tarnati, ki je iel v pondeljek z Gačnikom v čolnu po jezeru. Ko sta bila kak četrt milje od jeeera, je eden vstal in se hotel preseliti na drugi stran čolna, pri čemur j« omahnil in padel v vodo, in 'žoln se Je prevrnil, tako da je padel še drugi v vodo. V bližini 30 ljudje slišali klice na pomoč, toda bilo je prepozno, oba sta vtonila. rtedtoo moitvo je kmalu potem potegnilo enega vtopljenca iz vode, bU je to Jakob Tomšič, dočhn so Oačnika peneje našU. Rojen je bil v vasi Verh, fara Hi-nje. Iger zapušča brata. Tragična usoda mladega Primorca v Novem mestu. 2. septembra ob pol 11.. ko je bila že trda tema. sti se vračala od dela v kamnolomu v Mačk:vcu, ki je last posestniki. Antona Malija iz Novega, mesta, 24-letni Ferdinand Fabtc in 27-letni Franc Jerom. Hotela sta preki na drugo stran reke Krke v vas Krko, kjer sta imela svoje prenočišče. Da bi čim prej prišla na svoje ležišče, sta hotela iti kar preko jez-a. vendar pa sta se premislila in vstopila sta v preperel icln brc2 vesli, ki je bila že precej napolnjen z vodo. Med vožnjo je Jerom veslal z rokami, dooim je Fa-fcec odstranjeval vodo iz čolna. Ko st 3. despela do srede Krke nad jezom valjčnega mlina graščaka Ro-breta Grma. se jima je čoln v hipu potopil in oba sta izginila pod vodo. Jerom. ki je bil vešč plavač. je hotel na vssk način rešiti Fa'bca, ki ni znal pluvati, toda Fabec se ga je oprijel v smrtnem strahu za vrat tako trdno, da mu je pošla sapa in se je moral pričeti tudi sam potaplja ti. V tem kritičnem trenutku je Jerom v borbi za svoje lastno živ-ljen je rwpel vse sile, da bi rešil svojega tcvariša. Nekaj trenutkov se je še obdržal na površini, n3to pa je tudi sam zaradi izčrpanih moči izginil pod vodo. Vpitje potapljajožih sta iula tudi posestnika Josip Mohor in Ivan Gcrše iz Krke, ki sta takoj odhitela obema na pomoč s čolnom. Mohor je potdgnil iz Krke že mrtvega Fub-ca, Gorše pa nezavestnega Jeroma. Oba sta spravila v čoln in pripeljala v vas. Ponesrečenega Fs bcu, ki je doma iz Knežaka ter je lani pobegnil pred fašisti v Novo mesto, so kasneje prenesli v mrtvašnico v Smolenji vasi. Avtomobilska nesreča na,Vrhniškem vrhu. 2. septembra dopoldne se je vračali z Ljubljane legaški trgovec Ivan Debevc z vozom, za katerim je imel vprežene štiri konje. Imenovani trgovec se je nahajal po trgovskih poslih v Ljubljani in se je vračal v Logatec. Okrog polnoči se je naha- j-jtl s svojim vozom na Raskovcu pri cestarski hiši. Iz še neznanega vzroka njegov voz ni bili po cestno-policijskih predpisih razsvetljen. V tem času je pridrčal iz logaške smeri tovorni avtom:bil. Radi slabe pri-prege konja na levi strani voza v smeri proti Log-itcu se avto ni mogel brez nesreče izogniti vozniku. Konj se je splasil zasedel že itak czko cesto ni avtomobil ga je podrl na tla. Ridi premočnega sunka je zadobil konj tako težke poškodbe, da je ž? v kratkem >asu podlegel. Komisija, ki je prispela na lice mesta šele proti poldnevu, je poskušala dognati vzrek nesreče. Voznik in pi. ostali kenji so estali nepoškodovani. ravn:t*jtko tudi toverni avto ni utrpel nikake večje škode. . Nesreča pri nabiranju lešnikov. 3. septembra opoldne so šli trije nad rudniško železnico v Hrastniku nekam v pečine nabirat lesnike. Nihf'e ne ve pr3V povedati, k-ako se je dogotl'lo, naenkrat je pridrčal velik kamen navzdol ter zadel v glave 8-letnega Maksa Strohmeierja s tako silo, da mu je gr:zno raztrgal polovico cbraza. Izstopilo mu je o-ko. in keža je visela navzdol. Tovariša sta prinesla Maksa domov, odkoder s: g-3 takoj prenesli k rudniškemu zdravniku. Zdravnik je po-nesrernega fanta zasilno obvezal in odredil takojšen prevez v ljubljansko bolnico. Poškodba je zelo težka, skoro gotovo ima fant pokvarjeno oko ter tudi zlomljeno nosno kost. 4000 DELAVCEV SE VRNE NA DELO PATERSON, N. J., 18. septembra. Organizator za AFL-, Louis Budenz, je naznanil, da se je od 4 do 5 tisoč stavkujočih deavcev, pripadajočih k Associated Silk Workers in United Textile Workers, vrnilo na delo. BEG IZ JETNIŠNICE WILMINGTON, Del., 18. septembra. — Trinajst kaznencev si je s streljanjem priborilo prosto pet v svobodo in so ustrelili pašnike v New Castle prisilni delavnici. SUHACl NIMAJO PRAVICE DO PREISKAVE WASHING-TON, D. C.. 18. sept. — Dasirivno jr odločilo sodišče v St. Louis, da morejo sotnški agenti preiskovati privatna stanovanja brez sodnijskega dovoljenja, vendar so po cdtočitvi prchibicijskea komisarja privatna stanovanja proti temu za/varovana. Prchibioijski komisar Woodcck je cdločil. da se more dobiti sodnijsko dovoljenje« za preiskavo privatne hiše samo na podlagi jasnega dokazu, da je bila kršena prohibiclj-ska postava. Ta odločitev ostane od sedaj v veljavi. Bolni želodec ozdravljen i*reseiieUjivo kako hitro Xujra.-Ton* l>rt±«-n»> nepreltavnopt, kisli i»»Iokus v u»tih ln enako stanja vsled slab«* prebave. Nuga-Tun«- resi vaš život srlivJr bolezni in vam da novo pomoč in življenj* orpanom. Ojat-a *lv-«•«* in miHic«, odpravi xaprtnico, zboIJSa sploSno zdravje in napravi dobro p*.0itiio o^v»*ljivo spanje. Nujfa-Tone se prodaja v lekarnah. Ako pa lekarnar nima naroČite mu naj ga iiaroOi za vas od trgovca na debelo. — Adv't. Canton, Ohio. Naročnina za list Glas Naroda mi je potekla z desetim aprilom 1931. Pisal sem vam. da sem brez delu čez leto dni; ali mi list ustavite ali pa tako kot je vam bolje. Odpisali ste mi, da mi boste list pošiljali naprej in mi vošiili boljše čase. Danes vam pošiljam $600 za na-dalino naročnino za list Glas Na-j roda in se vam na jlepše zahvalim. Pripcrcčam .-ga vsem Slovencem v Ameriki in Canadi in svojcem v stari domovini. V njem citate, kar vam srce poželi. Se en pozdrav Petru Zgagi, ki ima zdaj s tem, zdaj z onim posla, a >prvi pride sveti Martin. Toda, to leto mu bo shbo šla po kleteh. Naročnik lista. Detroit, Mich. Kar gotovo enkrat v letu obiščemo Cleveland, tako smo ga tudi to leto, 6. in 7. septembra. Obiskali smo sv:>je sorodnike in prijatelje. Pozdravim družino Paula O'olaku. ki je eden pionirjev clevenladskih Slovencev, Mr. Johna Kolen ca. nekdanjega. I>etroitčana ter Franka in Toma Krašovisa. Tom je favno pre-šo pripravljal (pa ne za seno ».Toneta pi ni bilo doma, se je ravno tisti :as mudi-1 v Detroitu. Ustavili smo se tudi pri Math Vihteliču in pri vsakemu smo se pomudili par ur. Tako je šel pni dan. da sam ne vem kdaj. Drugi dan pa na vse zgodaj zopet naprej in ustavimo kočijo pri Franku Oglarju, dobro znanemu trgovcu z železnino in pri Mr. Ožma-nu, slovenskem mesarju ki je pa tudi mojster v svoji stroki, o čemur smo se prepričali. Obiskali smo tudi slovenskega pegrebnika Mr. Augusta S ve teka. In fcako je -prišel čas, da smo morali obrniti naš vez nazaj proti De-treitu. Proti kcncu sem se že t^ko dobro počutil, da sem p:zabil na vso detroitsko in elevelandsko depresijo. Toraj dragi rojaki, hvala Vum vsem za tako lepo postrežbo. Kakor že gotovo večini Slovencem znano, sta se tu v Detroitu ze-dinili pevski društvi Ljubljanski Vrh in Prosvetni Klub v eno društvo pod imenom Pevski in Dramatični Zbor "Slavec". Radi vročine v poletju nismo še imeli pevskih vaj. Na zadnji seji 11. septembra smo odločili prvo pevsko vajo na 25. ' sept3mbra zve:er cb 8. uri v Delav-I skem Domu. i Pevci in pevke, nam je težk? pri-: ti do vsakega posebej in ga prositi. ■ naj pride k vajrm. ker koneino dobička imamo vsi enako. Kdor ima j pa veselje in posluh za petje in da j še ni pri pevskem zboru, nal že bo tem ali drugem, je pa njegova dolžnost do slovenske pesmi in pride naj sam. Pevovodja je Mr. John FUkovioh. Kc«t sem že prej omenil, v petek zvečer cb 8. uri 25. septembra v Delavskem Domu nasvidenje! Ciril Stular. KDOR ČAKA - PRIČAKA V najnovejšem času .so se začele budimpeštanske gledališke igralke in pevke m oži ti kar na debelo. Omo-žila se je operetna pevka Irena Bil-ler, ki jo je vzel ameriški dolarski milijonar Femjler. potem se je cmo-žil-a prva pevka na Kraljevem gledališču Ana Siro, ki jo je vzel bivši minister grof Csaky, pred par dnevi pa se je omožiia pevka Klara Kiiry, ki se jo je usmilil neki Miha De Kany, po rodu Oger, sedaj pa ameriški driuvljan. Zgrdovina tega zakona je jako romantična. Pevka je danes stara že precej nad 60 let, toda, kakor pravijo, 'je še vedno zastavna ženska, ki se ji leta še ne poznajo preveč lr:»v-Ijfijj*1 Inilcziii hoc. tuli »v na migali, livija. izjmSftijfv : <«l|>nivl i> tt-kliiH'. " uilii'w" PlileMtis: »msts-vi l»nleiMu«» vsknl kri' tiili žil. bri'Z ixsrulH- »hiša : In h ko »lelut«* in zu!nvat>\ Ni trel« ležati. UtMi-fo in tlela t«', ilufhu mc>i .finite IM> BRKZI'I^Al'NO KNJUiO. i& kat«-n» stMtxiiali. lr.iki> «»zdr:!- vitf iloma. Natančno opišite svojo liatlloso. D. A. VAKTKX CO. 190 N. State St.. Chirago DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" Ste mo ni« čkuMtvo, pač p* vii Slovenci v vtil dtoHci, CBS Ik OGLASE SO ZMERNE Rojak mi piše: — 7. septembra mi pravijo ljudje: Danes je pa Delavski praznik. Jaz jim pa pravim: — Le praznujte ga! Jaz sem se že naveličal praznovanja, ker ga že tri mesece praznujem. * Sodnik pokliče v perotno dv;rano pričo in 'jo vpraša: —Vi ste oili očividec tragedije med zakoncema? — Da, gospod sc cinik. — Kdaj se je pa to zgodilo? — Pred desetimi leti. ko sem bil na njuni svatbi. * — V Italiji si bil? Kako so ti bile vše i Benetke? — Lepo mesto, teda prišli smo tja v slabem vremenu. Po vseh ulicah je stala voda. tako da smo se morali voziti s čolni. * — Pravijo, da si se zaročil. Kaj se res misliš cženiti? — so vprašali rejzka. — Z*ar:čil sem se res, teda kdo bi takoj mislil na najhujše. * — Ali bi ne hoteli priti k nam en-krati na večerjo? — Z veseljem. Kdaj pa smem priti? — Kadar hočete. Jutri, pojutrišnjem in tez tri dni. — Dobro, pa pridem jutri, pojutrišnjem in čez tri dni. * Pred sodiščem vdasi kJko tako iz-bleknejc, da ni zu nikamer. V doka^ navajam neslednjs izjave: — Na tem nahrbtniku, ki ga je obteženeo'oaje ukradel in iJ§ra tukaj ponosna vlogo "corpus-a delicti", si bo gospad državni piuvdnik ravno tako polomil svoje zobe, kaker so si jih polomili orožniki, ki so zadeve preiskovali. Centralni zavod za vrcmenoslov-je. ki ga pa nikakor nočem žaliti, trdi trdovratno, da je 2. oktobra ob šestih zvečer v Petersdorfu dfže-vulo. Mi pa vseeno nimamo nobenega vzroka, da ne bi verjeli priči, ki pravi, da je istega dne ob istem času sijalo v Petersdorfu najlepie solnce. * — To pot ni bilo solnce. ampak bita je temna no:, ki je spravili resnico n-a svetli dan. .v. — Da se priča bolj boji svoje žene kakor pa posledic krivega pričanja. to je človeško razumljivo... * — Gospodje porotniki!' Obtoženec, o čegar dejanju boste kmalu razsojali, se je v teku dnevx izpre-menil iz nedolžnega ubijulca v nerazumljivega roparja — in če je te-jnu tako. je tega kriv gospod državni pravdnik! * — Če ona danes pravi, da sem ji obljubil zakon, moram reči. du to ni res. Kaj takega bi bil zelo nerad storil in bi se bil devetkrat premislil, kajti jaz sem sam oženjen in vem kaj se to pravi. * — Ker sem se tegi dne kregal s svojo ženo. ne morem povedati. 3li je te"3a dne snežilo ali ne. * — Prav gotovo je bdi obtoženec, ki je ležal na tožitelju. Jaz ga poznam tudi od zadaj.... * Pred dobrim mesecem je odpotoval v domovino moj prijatelj Rudi Wei bi, ki je dobro znan newyorSkim rojakom in rojakinjam. Pred odhodom sem ga prcsil, na>j mi kaj poroča. kako je tam. Zagctovo mi je obljubil, da bo postal natančno poročilo o razmerah v stari domovini. Nestrpno sem čakal poročili. Pa nič in nii. — No, — sem si mislil, — i nima časa. Bo že. Če danes ne. pa dutri. In tako sem čakal in pričakal. Poročilo je dospelo. Natančno portfolio, kako se mu godi in kakšne so razmere v starem kraju. Tako kot Rudi, menda nI še nihče opisal življenju ameriškega Slovenca, ki gre obiskat svoje v domovino. V kratkih besedah je vse povedal. Njegovo poročilo se namreč glasi: — Pa mi ga žingamo, pa m) ga žagamo. RudL GLAS NARODA NEW YORK, SATURDAY, 19, 1931 TUB LARGEST SLOVENE DAILY te U. 9. Jt GUY DE MAUPASSANT: Nihie se ni čudil, ko se je go-rpod Lebrument poročil z gospodi eno Jeanno Cordierjevo. Gospod Lcbrument je imel namen prevzeti odvetnik o pisarno notarja Papil-lcnn; zato je seveda potreboval denarja; in gospodična Cordierjeva ga je imela. Bil je lep deček in mel je "šik'\ Kar je bilo v Bout:ngny-le-Rebou-ru zelo redko. Gospodična Coried-jeva je bila ljubka, časih tudi malo neokretna, ali kar je glavno, lepa in požeijenja vredna deklica. Poročne ceremonije so povzročile v Boutignyju splošno razburjenje. Novoooročrnca sta sklenila čez teden d.ii napraviti malo potovanje v Pariz. Že v nekaj dneh je gospa Le-brumentova oboževala svojega moža. Ni ga mogla več pogrešati, najraje bi ga bila imela večno pri sebi. Z druge strani je bilo videti, da n enemu možu nikoli ni dovolj njene nežnosti in njenih u?tnic; obširni jo je z ljubeznivostjo cd jutra do večera in od večera do jutra. Ko je minil teden dni, reče svoji mladi soprogi: — Če hočeš, odpo-tu'eva v Pariz prihodnji terek. Obiskala bova vs? zabave in koncerte »n hedila povsod, po vse i. Ona je poskočila od veselja: — Oh. da! poj diva prej ko mogoče! On povzame: — In. ker ne smeva ničesar pozabiti. obvesti c:?ta. naj ima doto pripravljeno; kajti vzameva jo se- DOTA boj in bcm cb tej priliki plačal gospodu Pappilonu. Ona je cdgcvorila: — Porečeoi mu jutri 7jutraj: On pa jo je prijel za ramena in sprt začel tisto malo igro nežno-1 sti, ki jo je bila tolikanj vzljubila v tem tednu dni. Napovedani torek je napočil. Tast in tašča sta spremila hčerko in zeta na kolodvor. Tast je previdno pripomnil: — Opozarjam vaiu. da je lahkomiselno nositi toliko denarja v listnici. Mladi advokat pa se je smehljal: — Ne ra7buvjajte se, dragi papa. ja3 sem navajen takih stvari. Saj razumeti, pri mojem poklicu se časih zgodi, da imam še več kakor milijon pri sebi. Uslužbenec je zaklical: — Pctniki za Pariz, v vlak! Gospod in gospa Lebrumentova sta se pravočasno prerinila v vagon. Ko sc j? vlak bližal kolodvoru Sam: Lazare, je gospod Lebru-nent rekel svoji ženi: — Če se strinjaš z menoj, moja draga, bova zajtrkovala kar na bulvaru; potem bova imela dovolj časa, da poiščeva kak miren hotel. Ona je takoj pristala in vprašala: — Ali je daleč? — Da, malo daleč, — povzame on. — sicer naju pa omnibus odpelje tj? čez nekaj minut. Ona se je zaiudila: — Zakaj ne vzameva kočije? Ta GLOBUS \ I kaie v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-; pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se ! mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet i vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 lnčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC ERAS EN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 01. 75 17 "GLAS NARODA 18 Strsst New York, H. ?. — Iz gospodarskih ozirov, — odgovori on. — Za teh nekaj minut res ni vredno potrošiti toliko denarja. — Imaš prav, — reče ona, nekoliko zmedena. V tem pripelje mimo avtobus in mlada zakonca vstopita. Potiskaje svojo ženo, ji reče mladi advokat v naglici: — Vzpni se noter, jaz ob stanem zunaj, da pokadim še pred obedom vsaj eno cigareto. Ona ni utegnila odgovoriti in sprevodnik jo je potisnil med de belega gospoda in priletno damo. Omnibus je bil natlačen s potni ki. Zdaj pa zdaj se je voz stresel in zamajal mnogoštevilne glave. Mladi ženi je postalo neprijetno sredi te množice, v slabem vzduhu, in premišljevala je: — Zakaj se ni vse-del poleg mene? Lahko bi se bil odrekel ti?te cigarete. Potem se ii je zazdela pot neznosno dolgo. Tisti dsbeli gespod je bil že izstopil, za njim pa sestre usmiljenke in vstopali so drugi ljudje. Počutila se je slabo in vsak čas ji je šlo na jok, dasiravno sama ni vedela, zakaj. Polagoma so vsi izstopili. Ostala je sama, popolnoma sama. Sprevodnik je zaklical: — Vangirard! In ker se ni ganila, je ponovil: — Vangirard! Tedaj se je obrnila, razumevši, d,i veljajo te besede njej, in vprašala: — Kje smo pravzaprav? Sprevodnik ji je osorno odgovoril: — V Vangirardu smo, za vraga, več ko dvajsetkrat sem že zaklical. — Ali je še daleč od biilvarja0 — vpraša ona. — Kakšnega Jbulvarja? Preceu časa je že, kar smo vozili mimo. — Ah! Ali hočete to sporočiti mojemu mežu? — Vašemu možu? Kje pa je? — Spredaj pri krmilu, reče ona. — Spredaj? že dolgo ni nikogar tam. Ona se je prestrašila: — To je nemogoče! Vstopil je z menoj vred. Poglejte dobro; mora biti! Sprevodnik je postal sirov: — Pojdite že, dovolj je klepetanja! Boste že drugega našli na u- lici. — Ali gospod, varate se, — je skušala ugovarjati, — zatrjujem vam da se varate. Imel je veliko listnico pod roko. Uslužbenec se začne smejati. — Veliko listnico. Ah, da! Izstopil je že davno. Dobro vas je navlekel! Ah! Ah! Omnibus S3 je ustavil, morala je izstopiti. Se nkrat se je ozrla, v nadi, da ga zagleda na pločniku, toda omnibus je bil popolnoma zapuščen. Začela je ihte ti, dokler se to ih-tenje ni izpremenilo v glasen jok. Kam naij se obrne? V žepu je imela samo dva franka. K sreči se spomni svojega bratranca Barrala, ravnatelja pomorske pisarne. Vzela j« voz in ga plačala z zadnjima frankoma. Srečala ga je, ko je stopil iz ministrstva, in ga poklicala: — Henry! Ali ste morda videli mojega moža? Izgubil se je. — Izgubil? Kje? — Na avtobusu? Oh! In povedala mu je vso prigodo. On jo je poslušal in vprašal: — Ali je imel mnogo denarja pri sebi? — Da, mojo doto. Hotel je plačati gospodu Papilionu pisarno. — Eh, draga sestrična, tvoj mož je ob tej uri gotovo že onkraj belgijske meje. Ni ga razumela. Zajecljala je: — Moj mož.... Kaj praviš? — Rekel sem, da je odnesel tvoj denar.... in to je vse. Ostala 'je nepremična, dušeč se in mrmraje: — Torej je.... je.... ničvrednež!.... Nato se je onemogla od razburjenja zgrudila na prsi svojega bratranca. neprestano ihteč. (Prevel F. C. j "PASJA GROFOMA" ADVERTISE in "GLAS NARODA* V mestu Saarmbrueckenu so našli te dni 51-letno vdovo nekega višjega vladnega svetnika mrtvo v njeni vili. Ta ženska je bila znana daleč naokoli pod imenom "pasja grofinja''. Živela je namreč čisto samotarsko, brez vsake služin-čadi, redila pa je osem velikih psov, pa tudi druge živali. Živali je hranila z najdražjimi jedrni, sama pa je pri vsem svojem velikem boga-svu kar stradala. V vil0 ni smel nihče drugi kakor samo pismonoša. Ta in pa nje gova žena sta imela ključ od veznih vrat in samo ta dva sta sme! a gospe j pestreči s kakšno malenkostjo. Nekega dne pa je našel pismonoša gospo mrtvo na tleh — umrla je od lakote. Truplo je tehtalo komaj 60 funtov. Pogled v notranjost vile pa je bil kar strahovit. Krasna hišna oprava je bila kar zakopana v umazaniji, podgan pa je švigalo po sobah nič koliko. Stražniki, ki so pregledovali stanovanje, so se morali na vrtu preobleči, samo da so se iznebili mrčesa in golazni. Našli so pa v stanovanju precej tisočakov v gotovini in za stotisoče draguljev in zlatnine. Žena je pa zapustila vse svoje premoženje pismonoši in njegovi ženi, njeno vio pa morajo preuredil v zavetišče za pse.... končne hoje.'* Ni dvoma, da izvira sijajen napredek- človeškega razu ma iz predhodnega razvoja in utr-ditv splošnega mišičevja. Zaradi tega bo prav lahko povzročila sedanja pretirana gojitev zgolj možganskega razunlniškega življenja naknadno propadanje telesnih zmožnost. To pomeni, da bo lahko postalo človeštvo za življenje prešibko in zapisano propasti, če ne bo poskrbelo za ravnatežje med duševnim in telesnim razvojem. "L-cbanja prazgodovinske žene nam prinaša iz sive davnine resno svarilo, ki ga ne smemo preslišali". — sklepa sir Makensy svoje poročilo. "KUPITE UZIGALICE PRI NAPOLEONU I." SVARILO IZ DAVNINE Zr.nni antropolog, sir Collin Mackensy. je predaval v avstralskem anatomskem zaveda o ženskem ckcitnajku. ki so ga lani našli iikalci zlata v gerovju v notranjosti dežele. Raziskovalec je prepričan, da pomenijo te kosti najstarejše dosedaj poznane človeške ostanke. "Avstralska pražena" je živela v dobi. ko še ni napredovalo človeštvo do pokončne hoje n nedvomno tudi ni bil deležno razločne govorice. Sir Mackensy je dobro raziskoval lobanjo "avstralske praže- ne" in se prepričal, da je moralo i I. in je seveda zelo Originalen možic praznuje te dni v Berlinu svoj desetletni poslovni jubilej. To je Napoleon L, cesar francoski, ki prodaja v okolici Nol-lendorfplatza — vžigalice. Opravljen je vedno v uniformi, ki natančno sliči običajni uniformi velikega Korza, a tudi po obrazu in po postavi mu je presenetljivo podoben, kar podčrtuje še z vestno posnetimi kretnjami francoskega ce-, sarja. Mož izvira iz izobraženih slojev, j Pred desetimi leti je odkril svojo t podobnost s slavnim vladarjem, i dal si jo je potrditi po mnogih zdravnikih, zgodovinarjih in drugih učenjakih in ker je zašel baš v hudo gospodarsko krizo, je to po-c'obnost spretno izkoristil v poslovne namene. Prodaja škatlice žveplenk ki nesijo napis "Kupujte vžigalice pri Napoleonu I.*", sedaj, ko cbha-ja desetletnico svojega "podjetja", p a je prilepil nanje š? jubilejno o-pazko "1921.—1931." Posel mu bujno cvete, kajti kupovalci mu radi navržejo le kakšen pridatek čez ceno, poleg tega kupujejo od njega razglednice, ki ga kažejo v vseh pozah kot Napoleona I. On sam trdi. da je na novo porojeni Napoleon ponosen na človeštvo razmeroma šele pred krat- to istovetnost. Da-li pa je o tem kim pričeti hoditi pokonci. Ta raz- ! trdno prepričan, ali se iz reklam-voj nikakor ni zaključen, in ozna- j nih bzirov sam prepričanega dela, čiti moramo sedanje stanje kot to je skrivnost, ki jo bo bržkone po-"poizkusna tisočletja človeške po-i nesel s seboj v grob. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. A. Salti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.lsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Pan Ian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl 8trnisha Little Falls, Frank Matte OHIO Barberton, John Balant» Joe ma Cleveland, Anton Bobetc, Chan. Jtarlinger. Jacob Resnik, Math Slaphik, Frank Ztttoit Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirse ■ Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, člč, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, j. Peternei UTAH helper, Fr. Krebs * WEST VIRGINIA Williams River. Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamandvllle, Joe Rollch Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejeL, Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Nkročnlna m "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; sa četrt leta H-90. Kew York City je ft. celo leto. NOVA PROSTA LUKA DEKLICA RANJENA NA BEGU V bližni Železnih vrat, kjer so nekdaj mejile druga ob drugi tri države, Srbija. Romunija in Av-stro-Ogrska, leži v Donavi neznaten otok, tako neznaten, da ga najdeš zarisanega le v redkih kartah in da so diplomati vedno pozabljali nanj, ko so sklepali o usodi okoliških ozemelj. Elinor Cuseck, stara 17 let, je hotela pobegniti iz hiše Dobrega Pastirja v Brooklynu po žlebu iz petega nadstropja, pri tem je izgubila ravnotežje in padla na tla. Ker je bila; deklica zelo razposa-To je otok jena in je nadlagovala tudi druga Ada Kaleh. Nekč je bil turška last in je s svojimi 250 prebivalci to tudi ostal, ko so v mirovni pogodbi v Sv. Štefanu ustvarili na^ol samostojne kneževine Valaško, Mol-davsko in Vzhodne Rumelsko. Diplomati so bi'i na otek pač po zabili in zato ni prešel v las: nobene imenovanh kneževin. Zopet so ga pozabili v berlinski mirovni pogod- dekleta., je bila nastanjena v petem nadstropju zavoda. Plezajoč po žlebu je bila že blizu tai. ko so ji omahnile roke in je padla. Z glasnim krikom je obležala na tleh. Ves zavod se je razburil in nastala je skoraj panika. Dr. Craddo iz St. Marys Hospital je dognal, da si je zlomila Obe noji in mogoče tudi razbila črepinjo. Po- bi 1878.. ko so postale kneževine odi slil jo je v Kings County Hospital, turškega oblaitva povsem neodvis- Elinor je bUa pred šestimi tedni ne, toda potem je Turčija vztrajala poslana v zavod 'vsled potepanja. na tem, da ostane otok njena last in zaradi tega malenkostnega keščka zemlje vendar ni kazalo sklicati kongres še enkrat. Prebi valcem je bilo to prav. Bili so dovolj oddaljeni od države matice, da sa >ini ni fcilo treba brigati zanjo, soseščina kopice drugih držav pa jih je sama po sebi zavajala v zelo dobičkanosen pcsel. Začeli so na debelo tihotapit; čez Donavo naj- ZADNJA KITAJSKA CESARICA Sedanja kitajska cesarica, ki pa je po proglasitvi kitajske republike cesarica samo še po imenu, se hoče dati ločiti od svojega moža— različne j še blago. Ni jim šlo slabo to žalostna usc>da sedanje kital, do svetovne vome, ko je Avstrija ! C«arice. ki noče več živeti s SVO-zasedla njih otok. Potem in pa po-M1™ ^OprOgOm V prognanstvu. zneje. ko je no vojni pripadel Ro- ! Ko * * sedan^a cesarica m uniji, pa so se začeli slabi časi. i * bil n*en EOPr°s se p° imenu Beda in glad sta se naselila med j tataJsk* in še vedno so ga ljudi, ki so bili prej vajeni dobrega castili ~ kot 'sina neba"- Vsak" življenja, neštete prešnje za po-1 dary'lh ?krbi za življenje vladarske moč so romale v Bukarešto, kjer so i rodb:n? Mandžu ni poznala, ker je pa os-ajale nerešene. Pred kratkim sPadala najbogatejše vladar- je sam kralj Karo: obiskal zanimi- \ skc rodbine na svetu- cesar" vi otočič. ki je do d am šn jih dni; ske ^tajske rodbine so živeli v o-ceioti svoj mohamedan- ^romni cesarski palači v Pekingu, ohranil ski značaj, in te je na lastne oči prepričal, da mu prede res huda. Kralj Karel rad zastavi svojo roko potrebnim ljudem v pomoč in tako je te dni izšel uradni komunike, ki proglaša Ado Kaleh za prorto luko. Prebivalci malega otoka so ker jim je streglo na streža-jev in slug. Modema deba pa je potrkala tudi na vrata kitajskega cesarskega dvora in leta 1912. je bila Kitajska proglašena za republiko. Takrat je bil današnji Kitajski v kratkem naselilo spet med nje. i KOVINSKE GOSLI že pričeli s svojimi vožnjami v so-1 cesar koniaj 6 let sta- ~ sedne države, kar jim sedaj ni več!bil namre" leta 1906- Do leta 1924-prepovedano. in pričakovati je z Ije P^bival še v Pekingu; takrat pa gotovostjo, da se bo blagostanje i m£>ral iz P^ga pobegniti, ker J se je takrat polastila mesta repub-i iikanska armada. Zadnji Kitajski cesar je pobegnil v Tientsin, kjer J živi pod imenom Pu-Yi. Živi pa j zelo skromno, ker nekdanjega bo-Stare mojstrske gosli nikakor ne ■ gastva ni vec. postajajo s časem vedno boljše, ka- ' v Tientsinu pa se je mladi cesar kor običajno mislimo, temveč pri- zagledal v neko amerikansko film-de doba, ko začenjajo zaraU popol-; 5ko zvezdo in se je ž njo tudi po-nega izsušenja lesnih vlaken gla-,1"0-*1- Zakon pa ni bil srečen. Mož sovno propadati. Današnji izdeio- Je ženo cel° pretepal, ena pa se je valci gosli skušajo na vse načine' takemu ravnanju odločno uprla, ustvariti nekaj, kar bi bilo tem go- Ta uP°r Pa Je bil za starovereke slim v dobi njihovega viška povsem! Kitajce nekaj strašnega, kajti še tfarotelna p+lfr leto. sa Evropo i« 17. sa enakovredno, v prvi vrsti pa trajnejše. Uporabljajo v to svrho najbolj čuden materijal. n. pr. kovino in steklo. Tako so izdelali v zadnjem času gosli iz bakrene pločevine, ki imajo v glavnem obliko male Amatijev-ke. Samo vrat. držaj za strune in strop so jim iz običajnega materiala, navzlic temu imajo krasen, poln glas. ki le rahlo zveni po kovini. Važno je pri teh goslih tudi to, da niso odvisne od vremenskih prilik in neprilik. kakor običajne gosli; za poskušnjo so igrali nanje v dežju in mrazu, potem neposredno v topli sobi. razglasili so jih in nato spet normalne uglasili, a pele so vedno enako. Strune zvenijo tudi enako močno, česar pri običajnih goslih ne najdemo. Vendar pa teh gosli strokovnjaki ne priznavaj a za koncertne gosli in jim pripisujejo pomen le za jazz-band. V tehničnem oziru pomenjajo vsekakor korak naprej. S CENA OR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilc lanun blovznb uadiki KNJIGARNI GLAS NARODA Of Wad U Ural X«k on nikdar ni se zgodilo, da bi se bila upala kakšna ženska upreti kitajskemu cesarju! Zato pa je zadnja kitajska cesarica, o kateri pravijo, da je izredna lepctica, sklenila, da se vrne v Ameriko. Ker je stara šele 20 let, upa dobiti v Ameriki kmalu drugega meža. DOBER SPOMIN Rimski časopigji trdijo, da ima italijanski profesor fizike dr. Man-cini najboljši spomin na svetu. Je to starejši mož. o katerem vedo njegovi prijatelji že dolgo, da ima sijajen spomin. Na neki preisku-šnji je prof. Mancini točno odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih dajali iz voznega reda: vedel je natanko za vsak vlak v Italiji, kdaj prihaja in k^aj odhaja. Naštel ■je tudi imena vseh mul, kar jih vadržuje italijansko topništvo, in poznal je točno statistiko vseh italijanskih okrajev in občin. Tudi za vse kapetnike italijanskih vojnih godb je vedel, kako se pišejo. Ljudje so imeli vtis, da so njegovi možgani podobni velikemu konverzacijskemu slovarju. Ah POZIVI Vsi naročniki katerfoi je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za fist, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove; — Uprava "G. N." 1 O L A I NARODA NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 19, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A. ČAKAM TE! ROMAN IZ tmJDUl Za Glas Naroda priredil G. P. 19 (Nadaljevanje.) — Samo, ako vi, gospa, ne boste razočarani nad menoj. — odvrne Klara malo bojazljivo. — O, nikakor ne, gospodična. Kdor v taki meri kot vi, uživa simpatije nase mamice in mojega moča, tudi meni ne sme biti tuj- Zdaj pa sem tako nenadoma prišla! Hotela sem samo videti, mama, ako otrok spi. Boste že oprostili moji domači hišni obleki, gospodična! Silva je imela na sebi jutranjo obleko roža barve, ki je čarobno prilegala njeni lepoti. In Klara je mlado gospo samo občudovala, ki se ji je zdela lepa kot kaka slika in razumela je, da jc je on, ker je 'bila pri-prostejša, pozabil. — Ali smem nekaj trenutkov ostati, mama? — vpraša Silva _ Klara se ni mogla več obvladati; ihte položi svojo glavo na ramo Amirej je šel na izprehod, ko je popravil šolske naloge. Dogovorila sta stare prijateljice; njeni živci so ji konečno cdponredali. Gospa Hammer { se st0varišem, zato sem naglo skočila domov. O, pa skcdelica kave je tudi še tukaj za; mene. Silvijo je tudi gnala radovednost, kakšna je ta Klara,. katero je stara gospa tako hvalilai. In lepo dekle z jasnimi, prijaznimi modrimi očmi ter nežnim, mirnim in lepodonečnim glasom ji je zeio ugajala. — Ali boste tudi mene kda"j obiskali, gospodična Klara? Zelo me bo veselilo, — pravi Silva in govorila je s tem tajno željo gespe Hammer, ki ni ničesar bolje želela, kot malo ožje občevanje obeh. Klara ni mogla drugega; obljubila ji je, d.a jo obišče. — Mama, nama bo spekla kako pecivo, medve pa bova skupaj igrali. — Ali pa greste kdaj na izprehod, — pripomni Mrs. Hammer v namenu, da bi za svojega sina pridobila eno uro časa za njegovo delo. Kajti vedela je, kako napeto je vedno delal, da je pogosto dolgo v noč sedel pri svoji pisalni mizi, ker je podnevi toliko časa vedno izgubil s Silvo, ki je toliko zahtevala od njega za sebe. Spodaj so se vrata zaprla. — O, zdaj pa je že Andrej donra! — veselo vzklikne Silva. — Zdaj me bo iskal in me ne našel, — reče smeje. — Ali misli, da sem pri materi? (Dalje prihodnjič.) 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. je bila edina, pri kateri je mogla dati duška svojim čutilom. Z materin ftUmi rokami jo stara gospa pritiska k sebi. — Oh, Klara, mlada ste še! Vi boste mnogo prej pozabili na vse to kot pa Jaz. Do konca svojega življenja s« ne bom potolažila, — in stara gospa "je brhlko zajokala. Preplašeno se Klara izvije kz njenih rok. Ali je temu res tako? Žalostno kima pred se: — Kaj imam sedaj Vse druga'^e sem si mislila. zdaj — a — le eno tolažbo še inram, da je moj Andrej srečen. Bolestno so se tresle Klarine ustnice. Kako so jo zabolele te zadnje besede. Da, on je srečen; opazila je to, ker ga je videla vsalk dan zi-bajočlh se korakov hoditi mimo njene hiše v šolo in nI se migla premagati, da ne bi gledala za njim izza zaigrijal pri oknu. Žalostno se obe pogledate; vsaka je mogla drugi brati v srcu, ka-ko velika je bila bol pri drugi. — Pridite še večkrat, Klara! — jo prosi gospa Hamer, — v nobenem oziru me ne smete obsojati. Klara prikima; ne, stari gospej ni mogla ničesar očitati. Saj jo je videla, kako jo je skrbelo. Pri kavi sta se pogovarjali o vseh različnih stvareh in sta slednjič doapeli do pege^ora o mladem paru, loesar sta se spočetka obe skrbno ogibali. Enkrat se je gespej Hammer zareklo, da spodaj marsikaj ni po njenem okusu in volji. — Klara, saj veste, kaj sem si vedno želela. Da bi moja sinaha saj nekaj vašega imela v sebi. Teda nima nikakdga veselja, da bi se kaj učila. Za nobsno stvar se ne briga, Andrej pa ji j usti njeno volja. Je namreč iz drugačnega stanu in ne spada med nas navadne meščane. Je' ljubeznjiva, v tem ji ne smem delati krivice, toda nifcakor ne spada v profesorsko družino. Vsak dan pravi, da je z vsem zadovoljna in tudi sama misli, da je priprosta. Pri tem pa nima niti pojnra o denarju in njegevi vredne s ti. O, Eog, vam lahko to povsem: Andrej s rvojo plačo ne more pri takem gospodinjstvu izhajati; jaz sama moram večkrat kaj pridjaJti; toda, 'če ne bi Andrej s pisanjsm in posebnimi urami še več zaslužil, potem ne vem, kako bi izhajali. Njegov popis o potovanju s profesorjem Baumerjem mu bo prinesel tudi lep denar; saj je pa imel ž njim tudi mnogo dela. Nobeno minuto ne postava. Za šelo se mora tudi vedno pripravljati, mora popravljati naloge, — vsega tega pa Silva noče videti. Vedno ga moti. Zahteva, da se ž njo pogovarja, da igra klaivir, gre na izprehod, ji bere kak roman; za vse to pa nima časa. Ima pač poklic, ki ga mora vestno vršiti. Pa zasluiti mora tudi denar. Se veda, če bi bili Silva kaj prinesla t zakon! Tako pa mora za vse Andr ej skrbeti. Velik del naših majhnih prihrankov smo porabili za balo. Silva je popolnoma sprta s svojimi stariši. Seveda to pri njej treba vzeti vpoštev, ki je v svoji veliki ljubezni tako zvesto držala z Andrejem. Ko je bil otrok rojen, je Andrej baronu pisefl tako ganljivo pismo. Silva je bila tedaj v slabem stanju; mnogo je prestala, — toda nobenega odgovora ni bilo. Silva je bila zelo žalostna; vedno je še upala, da se bodo njeni stariši ž njo-pcbctali, pa zastonj! Kot curek vode so tekle besede stare gospe. Klara je opazila, da je bilo to za njo veliko olajšanje, ko je stresla svoje srce. K2ara pa je s tem dobila glcfcck pogled v življene mladega para. — Moj sin si je vse to mislil vse bolj lahko. Toda sama ljubezen tudi rti vse v življenju. Pogotovo im am velike in mučne skrbi. Kako se bo končalo. In zadnje mesece, pre dno je prišel otrok, moj Bog, one dneve bom pctnnila celo svoje življenje — in vzdihnila je ob spominu na to. — Mlada gospa se bo še naučila, kako mera vse biti, — pripomni Klara. — Pomislite vendar, iz popolnoma drugih razmer, — to tudi ne gre od danes do jutri, — tu mora imeti človek potrpljenje in še enkrat potrpljenje. — Saj ga tudi imam, Klara. Dokler bom jaz, bo še šlo; saj sem še čvrsta in malo hišnih del še vedno lahko opravim, posefbno še, ker je naša sedanja služkinja zelo pridna. In po preteku nekaj let se bo bolj užlvela in bo pametnejša. Gospa posluhne — ali ni otrok zajokal? Kot mladenka naglo vstane in odhiti v spalnico in Klara za njo. Jok je postal že glasnejši — Zobje mu nagajajo, drugače pa je mali Pric-Andrej zelo priden otrok, — pravi gospa Hammer in ga dvigne iz zibke in mu govori lju-beznjive besede. Sledeč zahtevi nepopisljive sile, vzame Klara otroka stari materi. Čudni, mehki obžutki jo obidejo; šlo ji je na jok, ko je začutila toploto otrokove glave na svojih ramenih. — Ko bi bil moj! — si je mislila. Na lice mu pritisne lahen poljub. Tiho pejoč je mehko plesala po sebi, da je otrok nehal jokati. Njegove velike modre oči so začudeno obstale na nepoznanem obrazu, ki ga pa ni prav nič navdal z bojaznijo, temveč nasprotno z zaupanjem. — TI, ti. — govori Klara in veselo se ji nasmehne otrok ter ugrabi za verižico, ki jo je Klara imela okoli vratu. — Tako, zdaj pa mora Fric-Andrej zopet spati, ali slišiš, ti paglav-ček. ti! Skrbno položi Klara otroka zopet v zibko in mu pri tem mehko ln ljubeznjivo prigovarja. — Kako lepo znate ravnati z otrokom, Klara! Vi tudi vse znate! — To vendar ni nil* posebnega, gospa. — No, da; moja sinaha vsega tega ne zna. Svojega otroka gleda kot kak čudež, smatra ga za kako igračo, toda da bi se ž njim kaj pečala, tega ne zna. Tako majhni otroci so ji kot zaprta vrata. Pravi da mora najprej hoditi. Klara lahno se smeje, maje z glavo. Toga ni razumela! V prijateljskem pomenku je obema čas naglo potekel. Klara je čutila, kako detoro je dela stari gospej njena navzočnost in celo s P^dli v tem vsoto. Tedaj so mi poverili nakup novega senčnika. ( In včeraj sem se napotil po me- s stu, da ga. kupim. Stopil sem v prvo trgovino. Povedali so mi, da nimajo senčnikov. V drugi so mi dej-ali, da jih imajo a samo take za pocestne svetiljke. V tretji prodajalni mi je prodajalec pokazal čisto primeren senčnik, pripomnil pa je, da ga mora SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. *. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posinžajmo se vsi bres Izjema te stare in stanovitne domače banke. mesecu. j Nadaljni dve trgovini sta bili zaprti — kakor je stalo zunaj na listku — zaradi inventure. Pritaval sem do trinajste prodajalne in začel: — Tovariš, ali imate pri vas.... — Ne! — je jezno zabrusil v o-braz upravitelj in si z rokavom o-brisal nos. — Oprostite vendar, — sem rekel, — saj še nisem izrekel, kaj bi rad. — Prav zato še enkrat izjavim in potrdim, da tega nimamo. Ali me imate za otroka? Ali za bebca? Bilo mi je dovolj, Minila me je volja, da bi iskal še dalje, zato sem nameril korak naravnost v lesni trust na drugi strani ulice. Tam sem kupil za1 denar stojalo za palice. Prinesel sem ga domov in vsi sostanovalci so bili — zadovoljni. — Prav si storil, — so dejali. — Saj "bi se utegnilo primeriti, da bi kdo od nas napil in začel uganj-ati burke s pručico. Potem bi šel senčnik spet rakom žvižgat. Povejte mi, ali ni imel prav? Zakaj, če človek natančno premisli, se mora prav res vprašati: čemu pa je človeku takšen-le senčnik? BAZNE POVESTI in ROMANI; (Nadaljevan JeJ Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki Inkviiiler ................L— Tisoč in ena noč I. zvezek..................1.S0 IL.........................1.40 III« ..»«.«...••.••...........1.5*1 KNJUJK SKUPAJ ........$3.75 Vera (Waldova). brc*. ........ J5 Vojska na Baiikana. s slikami .. JK Vrtnar. (Rabindraasth Tagore). trdo vezano ................ broSlrano .................. Volk spokornlk In Trdo Tesano .75 .00 1— .1.25 .35 M .25 JM .Rt .60 .60 .00 VStajega repatica, roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L it... .35 V pasti v jo Šla, ILL zv ...... Valetin Vodnika Izbrani spisi .. Vodnik svojemu narodu ........ Vodnikova prmtika L 1027...... Vodnikova prmtika L 1028 ...... Vodniki in preporoki .......... Zmlnel smrt) .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za krakom, povest ............ js Zadnja kmetica vojska...........75 Zadnja pravda ............................ .70 Zgodovina o nevidnem človeka .. .35 Zmaj Is Besu .................70 Življenje siov. trpina, Izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........L50 Zvesti «tn. povem .............. JS5 ZlatohopI ....................... M Ženini nage Koprnele ...........46 Zmote In konec cdt. Pavle...... .45 Zlata vas ...................... JO Zbirka narodnih pripovedk: I. del.................... .40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ................. .41 Znamenje štirih (Doyle) ....... M Zgodovinske anekdote .......... JU Z ognjem in mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. In II. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .Ki Zgodbe zdravnika Muznlka.......7t Zlati pantar ................... JM Zvestoba do groba ______________________HO ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L sv. Vojnsmir ali poganstvo .... t. SV. Hudo brezdno ....................JS 1 sv. Vesele povesti ........................Ji L vs. Povesti In slike .....................35 S. sv. Študent naj bo. Na« vsakdanji kruh ....................................J| spisi za mladino: «3ANGD 2. sv. trdo Temno. Pripovedke ln pesmi ........................ ji 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- ........................ M 4. av. trdo vezana Vsebuje S. povesti ....................... # j| 5. zv. trdo vezan«-. Vinski brat .. Jf 0. sv. trdo vezano. Vsebnje 10 po- ......................... M igre: Beneški trgovec. Igrokas v S. dejanj M Cyran de Bergerae. Heroične komedija v petih dejanjih. Trdo ve-■»no ..........................L70 Edela. drams v 4. dej........... J» Gospa z morja, 5. dej__________________.75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta, Semenj v Rlcbmcndo, 4 - dejanja ...................... je Ob vojski. Igrokas v Otlrlb slikab Jfr rontkove rajne na Miklavžev veter .Mladinska igra s petjem v 3. dejanj lb .................. .s« R. D .R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek). ves. ...........45 Revizor. 5. dejanj, trds vezana .. .7* Veronika DeseniSka. trda ves ....Ut Za krii tn svobodo, Igrokai v 6. dejanjih....................J8 Ljudski 4. sv. Tihotapec, 6. dejanj .... .04 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60 Zbirka ljudskih hrerr 3. snopič. Mlin pod zemlje. Sv. ..Neža, Sanje ...................60 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device. Marijin otrok ........ it 14. snopič. Sv. Boitjan, Junataa deklica. Materin blacsslev .... .30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neia ............ JO 20. snopič. Sv? Just: Ljubezen Marijinega otroka .............. j| pesmi in poezue: Akropolis in Piramid* ........ M brofilrano................... .go Azazel. trdo vea ................L_ Balade In romance, trda ves......1.25 Bob za mladi zob. trda ves____ .40 Kraguljčki (Utva) ............ jk trdo vezano.........;...... m MoJe obzorje. (Gsnjrf)............ijs* Naries (Gruden), broi........... m Primorske pesmi, (Gruden), vea. JK Slutne (Albreht) bro«........... je Pohorske poti (Gl»~"r) bro«. .... Oton Zupana«: ngank ......................................jgš Vijolica. Pesmi za mladost .... M Zvončki. Zbirka pesnlj sa slovensko mladino. Trdo vesano .... JO Zlatorog. pravljice, trda vea .... JO Slovenska narodna Krila ............JO 21. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourf George Washington. Cherbourg, Ham-burs 24. septembra: Berlin, Boulogne 6ur Mer. Bremen 25. septembra: Sslunila, Trst liomerir, Cherbourg n<>tterua.in. Boulogne Sur Mer. Rot terdum 26. septembra: France. Havre Levlaitia.n. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 30. septembra: Albert Kallin. Cherbourg. Hamburg Aquttana, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Ham burg 1. oktobra: Cherbourg. Bremen 2. oktobra: lb- de France. Havre Majestic, Cherbourg 3. oktobra: St. Louis, Cherlx»uig. Hamburg Vnlendani, Boul<*gne Sur Mer, Itoter-datn 5. oktobra: ileso'ute, Cherbourg. Hamburg 7. oktobra: HereiiKiiria, <'h-rhr»urg Ha >uhur£. Clu'rlniurjj, Hamburg 9. oktobra: Bremen. Chtrbuurc, lircmcn 9. oktobra: l^i ri s. Havre < ►lymph*. dierl»li. Urliova 10. oktobra: Amerb-a. Cherbourg, Hamburg 13. oktobra: Vu'cuniu. Trst 14. oktobra: Kiirop;«. Cherbourg, Bremen I ,evi;,than. Cherbourg Ixutmhluii't, Cherbourg, Hamburg 15. oktobra: lJr.-K«Icn, Ch- •lire. Bremen .\qiiitania. Cherbourg 16. oktobra : lli-mi ric. Cherbourg 17. oktobra: l*i »-sident ltoosevelt, Cherbourg. Hamburg Milwaukee, ("h'-rlxiiirpr, Hamburg X w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 22. oktobra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 23. oktobra: lie de France Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Xapoli. Genova 24. oktobra: George Washington. Cherbourg. Hamburg 26. oktobra: Bremen, Cherbourg, Bremen 28. oktobra: Albert 1 Vail in, Cherbourg, Hamburg 29. oktobra: Satturnia, Trst Stuttgart. Cherbourg. Bremen 30. oktobra: Kuro].a. Cherbourg. Bremen Berengarta. Cherbourg Olympic, Cherbourg 31. oktobra: ITesident Harding, Cherbourg, Hamburg Cleveland, Cherbourg. Hamburg 4. novembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 6. novembra: Hom-rie. Cherbourg Stat« ndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 7. novembra: America, Cherbourg, Hamburg 10. novembra: Koma, Na poli. Genova IT. novembra: BeviaJhan, Cherbourg r»euts< hiajid. Cherbourg. Hamburg 12. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 13. novembra: Aqultania. Cherbourg Majestic, Cherl«ourg St I.ouls, Cherbourg, Hamburg 14. novembra: He de France, Havre Vulcanla. Trst President ltoosevelt. Cherbourg. Hamburg X«w Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 17. novembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 18. novembra: • New York, Cherbourg, Hamburg 19. novembra: Ber in. Boulogne Sur Mer. Bremen 20. septembra: i »lympie. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Su«* Mer. Rotterdam 21. novembra: Ceoige Washington. Cherbourg. Hamburg 25. novembra: Albert Kallin. Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 27. novembra: Homeric. Cherbourg Augustus, N'apoli. Genova 28 novembra: President Harding, Cherbourg, Hamburg ZNIZANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA SO ¥ TRETJEM RAZREDU $167. (U. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na vseh nasiti parnikih Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hanoiihg-American Link St BROADWAY ... NEW TOM pesmi z notami: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... JO 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMUEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) __________________________ .M Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov < Bal a tka) _______________________ I.— MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grom) ....lit Slovenski akordi (Adami«): ..I. grezek .....................75 D. zvezek .................. .75 Pomladanski odmevi I. ln IL vmk ........................49 Ameriška slovenska Ura (HoUnar) 1.— Orlovske himne (Vudoplvcc) ____UM l« moških in mefianlh zborov (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije metki zbori (ParOC) <= izdala Glasbena Matica ...... Narodna nacrobniea (PavOtf) . Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. SAMOSPEVI: .4« 35 .45 Štlrji samospevi, iadala Gtesbeaa •».....»....•»......». .45 Na« hmini ..................... i| MEŠANI ZBORI: Planinske. IL sv. (Laharnar> .. .45 Trije metan! zbori. Izdala Glasbena Matica ....................45 RAZNE PESMI 8 SPREMUEVANJEM : Dom* vini. (Foester) .............M Izdala Glasbens Matica Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero In petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad radeflh ro*. moftl s bor m bariton sol ozn ln priredbo ss dvosper ...................... JM V pepelnltnl mB (Sattner). kan-ta d ta za soil, zbor ln orkester, iadala Slaabena Matica.......95 Dve pesmi (Prelovec). sa moški zbor ln bariton solo............ J9 Kopičil (Gromi. tTM Mihec.— Kranjsko ftere U navado. Ne-sadovljstve. 8 sveskl skopaj ..L— K a pie ta Kom Mnca (Parma) _ .4« Vse 3 stopnje skupaj .................50 PESMARICE GLASBENS MATICE: t KMfcke'oUvea^ Hnb*d (SvlkamC) L. in 8. ■kopaj...................L—* Knjiga poid/omo poitnmt prosto "GLAS NARODA" 216 W. IS. SL, New York