STEV*—NUMBBR W Poinear* ja ii Nfovi* dal vtjti novi vladi Irje okraji ae prizadeti. Boj bo vodita ohijakf dtetriktaa orga- Sovražniki CaiUauza prarok a jejo Palnkvovemu kabineta kratko življenje, Socialisti nočejo »odelevati. Brland ja aa-. nanjl minister. velika opreznost je" na MESTU. iWheet!ng, W. Va. — Odborniki ohijske rudarake dietriktne u-n(je United Mine Workers Work-ers of America so 16. aprila pozvali rudarje v štirih panhandl* sirih okrajih Zapadne Virginije V splošno stavko, lajema je bila storjena sa rudarje pri Wtndsor Pt>wer Hoose Coal Co. in Hitch-man Coal Co., kjer so v veljavi aodnijske prepovedi. ZDAJ iSCEJO KONCESUP ZA NEDOLOČEN CAS. Bltsu S00 je ranjenih, med ajlml tudi diktator Cankov In vajnl ' minfctsr. Bomba ie ekaalodl- IIIIIIOTVVif J W W m ■■ w ♦rala pred cerkvijo, ke ae je , vršil pogreb generala Georgi- jeva. OBSIDNOfOTANJt RAZO L A- . akno po vsej Bolgariji. Sofija. Bolgarija. IV. apr. — Najnovejša poročim M glaai. da je bomba, ki je ekeplodtrala v eerkvl av. Krala, abtta 140 aaeb, vštevšl 10 šanak In 10 otrok. Med Abitimi ja šeat generalov, JO viš. jer Cnnkav! vojni mialater kaf, nadškof Štefan, iapan skoraj Opeharila nekega rojaka sa 14,000. Poteza ae ni odigrala po sreči, kajti bila ata aretirana in plen je bil nJim* odvzet. To ja zadnji nov "trik", ki se poizkuša izigrati tukaj in v sosednih državah. Zdaj je U "trik" razgaljen In najbrž izumita ko-zaka zopet novega, ki-bo zopet nekaj Časa vlekel. Rojaki naj zi zapomnijo tole: "Kadar jih tujci zavajajo v kupčijo ali v stvari, ki obetajo velik dobiček ali dohod*, naj bodo o-prezjL Take ljudi naj naznanijo nemudoma pojidji in o njih pripovedkah naj ae takoj posvetujejo a svojimi drugimi rojaki Kupčijo naj obeeijo na veliki zvon, in kozaka jo bodeta umih nog ubrala iz naaislbine. Ne zaupajte ljudem, ki jih niste nikdar videli* v svojem življenju, ako vam obetajo zlate gradove na eden ali drug način. Velikomest-ni kozaki ao iznajdljivi ljudje v zvijačah, a katerimi lovp poštene delavca ln farmarje, da jih Opeharijo za njih trdo priSlužefte prihranka. Ottawa* — (Fed. Prem.) — Kriza rudarjev v distrfttu Cape Breton, Nova Skotlja, je zdaj ^ oepredju v kanadskem parlamentu. Nebrojnl apeli na vlado za pomoč ao bili brez odšivk. U mnogih krajev so prišla sugesti-je o radikalni akciji za rešitev krize. (> Na seji sveta strokovnih unij v Ottawi in v legislaturi Nove Skoti je so bile zahteva, da vlada razveljavi najemninsko pogodbo z Besco (British Emplre Steel Corporation). Vlada je namreč dala družbi v izkoriščanje svet a premogovimi žilami sa dolgo dobo. Armstrong, premljer Nove Bkotlje, pa noče nič sUšati o teh zahtevah. Premijer je dovolil $20,000 za rudarje, odredU pa je, da se ta denar porabi le sa bolne, ne ^a za stradajoče ljudi. Besco je raztroeila vest, da Je eksekutiva rudarske unije United Mine Workers prejeU precej denarja iz Kanade V pomožni sklad za rudarje, denar pa drži v Indianapoliau. Farmarako^le-lavski poslanec McDonald v kanadski zbornici pobija to vest s pismom Johna L. Leiriaa, predsednika rudarake unije.) ki ae glaai. da 86 odstotkov kaaadukih prispevkov ostane v Kanadi in da je organizacija porabila $100-000 sa poravnanje dolgov, ki so jih naredili rudarji v Sydneyu in Glaee Baru pri trgovcih s živili odkar stavkajo. VOJAKI SO SE NAVALILI NA JECO. Monteref, CaL — Prostak Fred Dinucci je bU obsojen od civilne porote paradi prehitre in brezobzirna vožnje z avtom na $160 denarne globe. Denarja ni imel, pa ie moral v zapor. Njegovi tovariši so se sešli doli v mestu in nato so v vojaški vrsti odkorakali proti zaporu, kjer ao skušali a kamni razbiti vraža. Dva policaja sta jih razgnala. Nato ao vojaki pridobili še svojih tovarišev in se vrnili, da tešijo svojega tovariša is ječe. Medtem je policijski načelnik poalal po kapitana F. W. A.Cordinga, ki je imel službo v Presldlju. Kapitan jO dospel z vodom vojakov, razgnnl je demonstrante in aretiral okoli petdeašt vojakov. Aretirani vojaki bodo marali delati pokoro ja svoje nepremišljeno dejanje. Avojega tovariša bi bili najhitreje osvoft»dill.j*o bi bili med seboj nabrali $1«0 in plačali denarno glebo, Id ma je Greei FaMe, Mant. — Obrav-nava preti senatorju Burton K Whael<-rju Iz Montane ja priče-la. H'mII^u pr«da«duje zvezni sodnik frank J. Bletrieh Is Ida-ha, ker Ste sodnika Charles N. Prej in George M. Hourcjuin diskvalificirala sama zebe. Obtožnica mu očita, da je »prfjel odvetniški honorar že potem, ko je postal aenatšr Mala dvorana, v kat*rf%e vrši obravnava, Je bila takoj v začetku nabita do sadojega kotička Zagovorniki senatorja Whaeler-ja so senaten Thomas J. Walah. S. C. Ford in James If. Baldtrin. Senator ja bil obtožen pred več ko enim letom la sicer dne |. a-prila 1084. Obtožnice ga obšošu-je, de je kršil 118. člen kazenske TKALCI V PATEBBONU DO-SEGLI USPEH. Palesnen.fr. J. - Svfhii tkai-d, ki tkajo trakova za klobuke ao d'HM»gii 7-odstotno povišanje mezde. Dvanajst tovarnarjev je Chieago ln afcollca: V nedeljo nestalno. Uhkl, menjajoči se vetrovi. Bolne* Izida ob š:00, said* tttKOMCT LASTNINA 8 LOV BN SKLIC NA SODNE H ■ ' -.......—-• • —— - A.IJI si Ji i . ii i—S^a^iiiTrir "*Va*o*alna: Mlaj.Mi drfava (irven CUmi pol iaU in fl.25 m tri m*MM} in 1«U, sa tH roaaam, la »a lno 1657-5® S«. Lairadala Avenua. Cfci "THE ENLIGHTEN1ME* Organ of t k* gloraalc National Baaaftt Mf. r .'n- . ) ffl II * I I Oaat< fcf ti« Mwili NatloaaJ B«m#H ImMt. SubaeripUon: Unltad tttataa (asespt Chlcago) *n# < t; Chiaago fa.60, anj fof^ra aauntria« »«.0Oj^rj*^^ ' UZUBEtL ol TV reogRArEpTlESS' " uwowf label appued foi H^^^fcMHartii«' t^^naaa—■ m II ■>■ aii m ■mM).....h Daltfai v oklepaju n. pr. (April l#.|t25) p*laf vaiaga mL 4a vaia Ja a ta« daavaai potakla aaroialaa. #M*v «pr«vit«U in HIT-81 k UvMili A**, Cfclaa««, n. B BOLKIftKB rODPOO SK KAtLOVftt * •IT4I S«. U«MiU Am CMmi*i Uk »MlLJAtVI IN STVARI, U M Ui«jS «t I ▼obla M HlIlTIl TtjliiUt S. N. P, tf«| MiT-J 1 V EVKZI I BL.AQAJNI0KIMl P08U sa Iva 8. M, P. J, MM-M Uwn4.lt Alk C* 1'rsvo prijsUljfltv* V nakom sntMksm m«atu se Ja prlptUII nI stoj, kiluUUi, da nI U Isumrlo ns aVHtu pravo pri jataljstvo. Hs fw»kopi»u^o HO nssli mrMa. Ko ho krsto sputfsll v grob, 09 Js mrtrv »irrudll v Jnmojiokojqilwv prljatalj, ko is aam prrfj flArW vss ptvrsfen« «v«tenoaM xa Iskra-no ljubijo« tovsrtts. VogMb* ■o MI1 vinjnni In so ju pokopali v m kupnimi frobu. ^ VAB!!/) NA veliko iajmsk0 slavmst kst«ro pHmds SKUPNA imUWVA HHPJ. V !>KŽAVI KAffSAS, listavci, rojaki in rojakinj drlnv* Kan*„ prUJIta vsi, dn turno nktfpno slavOi na* daiaVskl prssiitk. U v HliM sko poatvHlM bode skrtM odbor. Tor*J m 1 v klanj« msia na Kdlsonu. Idtta . ODBORI Iz zapisku priraMfini Spisal Pavel Grošelj. (Dalje.) Geolog Lyell nam je orisal njeno nsdaljno preobraževanje in navijanje, kako se js ohlajala nje žareča krogla in odela s trdo skorjo. Morje je zašumelo po njej in v njem je vzklilo prvo življenje. Darwin, Kant organskega sveta, nam je dokazal neprestano napredovanje in razvijanje obujenega življenja od kambrijske formacije do današnjega dne. Vse se razvija po nerazrušnih naravnih zakonih. * v V nebesnih meglah se je dvig nil val razvoja, spočel se je iz nerazvite, popolnoma neurejene materije. Po neštetih razvojnih stopnjah se je po prostoru neredno razpršena snov osredotočila v žarečih solncih. Solnca so se razvijaj dalje in rodila nebroj planetov, zemelj, med, njimi tudi našo zemljo. In zemlje so se razvijale in izpopolnjevale še dalje; iz razvoja naše zemlje lahko presojamo njih nadaljno zgodovino. Od ognjenotekoče naše zemlje se je odtrgala luna, potem pa se je zemlja vedno bolj in bolj o-h lajala, in ko se je odela s trdo skorjo, je nastopila zanjo tako-zvana arhajska doba, doba brez vsakega življenja. Njej sta diU paleozoična (praživijenska) in mezosoična (srednježivljen-ska) doba; na pragu prve — takoimenovani kambrijski formaciji- — je vzniknilo življenje iz dotlej mrtve snovi in se v o-ViSčenih dveh dobah razvijalo od nizkostoječih do vedno popolnejših bitU. V tercijarni formaciji, to je ob začetku sledeče neozoič-ne (novoživljenske) dobe, pn je živijenski razvoj prispel do tebe, rodil je človeka. . Iz nerazvitih megel izišll val je kulminiral v tebi! ■frodoči si še enkrat v duhu velikansko rszvojno vrsto od nebesne megle do sebe! Ali razumeš, da je vse to moralo tako priti, da je ves ta razvoj produkt slepo delujočih prirodnih sil? A-ko bi se bil zgoraj orisani razvoj >rl obstoječih prirodnih zakonih zvršil le zapičico drugače, bi bilo to protinaravno, bilo bi nerazrešljivo čudo! Ozri se zopet na pUmeneče nebo! I Sedaj ti je jasno, da so vsa go- Ije in lune brat veeoljstva. Zgoščujoča megla jim Je bila mati. HH Vei nebesni svetovi so torej so- itpHA fi kundolf , rrt ™ ,, , , Tsvrstno, v § minutah in 15.5 sekundah bovrna solncu ..« Na cilju sva! Ozrfva se nazaj na zemljo, ki sva jo ravnokar za-rodni med seboj; skupni posta-j pustila! Toda zaman išče tvoje nek, ista snov in enake sile jih oko njene mogočne oble po ob-spajajo v organsko celoto, v eno-1 neb ju. Najina stara znanka, ten univerzum. ; - Rimska cesta, ae veličastno vzpe- Ists snov in enake sile pa vo- nja črez nebni obok, zvezda te-dijo vselej do sličnega razvoja. čajnica in Veliki voz žarita na Ako se je torej na zemlji raz- nJcm f nezmanjšani krasoti — % kje je naša zemlja, ki se nama je dom daj dozdevala tako prostrana in velikanska? -------- Glej, tam v ozvezdju Tehtnice žari svetla, nama do danes še neznana zvezdica — naša zemlja; skoei to ozvezdje namreč potuje meseca marca, ako jo opazuješ s nolnca. Kako je neznatna sredi blesteč-ih milijonov! Ce bi ostala na solncu celo le- ' netilo bUo (Dalje prihodniir i vilo življenje, zakaj se ne bi jbil mogel isti proces izvršiti tudi po ostali^-švetoviht- , ^ ; - ^ Neverno skomigaš s Nebrzdana fantazija, jevo sanjarstvo" mi pravil? Podaj mi desnico, hitiva! Dbvoli, tovariš, kako hitrost želiš? Sto kilometrov ni uro." "Ha, to bi bilo prepočasno! to, bi zapazila, kako je zemlja v Midva potujeva namreč p* soln- ten^času enkrat.potovala okrog ce. S to hitrostjo bi doapeirna njega, obenem pa bi zaznala na cilj šele v SI,987.5 dnevih, to je nebu še sedem drugih zvezd, ki • 169.69 letih." kipr naša zemlja bodisi z več- "Torej sto kilometrov v sekun- jo, bodisi z manjšo hitrostjo di!" ^ majo okrqg solnca, spoznala bi Prepočasi, prijstelj, ker rabi- sedpm njenih ožjih sestric, zvezd bi za pot nad 17 dni, premičnic ali planetov. 'Torej polotiva s hitrostjo Onale živordeča zvezda na na- svetov r- in "»S; bila ta "misel! Modri Lukreoijl" mi pritrjuješ; in kako mi ne bi? Zasledoval si val razvoja, ki se je dvignil v vesoljnem kaosu in prispel na naši zemlji do človeka? spoznal si, da je ta zemlja le atom v našem svetskem sistemu in da je nešteto svetskih sistemov razsejanih po prostoru, zemlja predstavlja torej lf kratek val razvijajočega še veeolj-Istva; čul si, da vežejo sorodstvo, skupni postanek, isU snov in e-«ile-|vse nebesne sveto-Kar je torej priroda zmogla zemlji, to je v tem večji meri« lahko dosegla na popolnejših in mogočnejših svetovih,"^sklepaš popolnoma pravilno. lijakom širomds Val razvoja, ki je vstal vbrez- kruta smrt vzela iiJuli liki materiji, se ni omejil J^Sl™* žlv,J<'»Je na brezpomembno zemljo, ampak razprostrl se je po vseh iz 18 apri^ ed aktivna materije. Ako bi —»Ji ne-bilo vo* na PRODAJ je šest sobna iz opeke sezidan, ša, Furnace gorlcota, vse hZ in ^mska okna vso hišo, vse v najlepšem in prodati, ker želimo iti \ trir 0°. Da se prepričate p* in oglejte si, SsS&SM MORJE Spisal E. Kristan. V (Dalje.) >) Veljko ni vedel, kaj naj bi mislil. Ta hip je bilo Jo dekle zanj prava uganka. Rad bi kaj rekel, s na misel mu ni prišlo nič, prav nič. Ona pa se Js še bol j vnemala. i "Pojdi, pojdi! Pozno je že. Jutri odideš. Ce hočeš, mi včasi kaj piši. Vidiš, danes mora biti jasno. Morda najdeš tahs zunaj v svetu kos ledu, ki bo pristojal tvoji lesenostl, in potem se vzeihita. No — meniš, da svS*prva otroka, ki sta si nekaj Časa domišljala, da se ljubita, in končno sta upopala, da sta bila grozno neumna?" "v '} iST » "Slavka!" Veljko ni mogel več prenašati njenih besed. V njegovih prsih se je zoptt budila tista tajna divjost. One gube fcitd očmi so se mu nabirale In ustnice so se mu jele tresti. * "Slavka!" je kliknil še enkrat. % "Kaj ti je?" "Tega ne trpim! Da je moja ljubezen neumnost, tega ne trpim." "V najinih lotih je še marsikaj drugega Veljko M mogel Izpregovoriti nobene besede ter Je odšel. Ko je čula, da je zapri vrata na hodniku za seboj, je pristopila k oknu in ga odprla. Videla je, kako je izginil v temi. A dolgo, dolgo je še strmela v zvezanato noč. Pozno je legla v posteljo. Ugasnite je sv©: čo, a vendar se ji je zdelo, da je sobasvetla, polna neke magične luči. ' < : In v njenem srcu je pelo: "Ljubim ps, ljubim ga, ljubim! ..." ' i v "■-'i HJ. , Ko se Je Veljko drugi dan odpeljal, ni utegnil yeč, da bi se bil poslovil. A spomin sil nočnjega večera ga je pekel v dnu srca. Za Boga, kako je bilo mogoče? Kakšno zver imam v sebi? Kakšen razbojnik sem? — In ona! Sedaj je končano! Morda si Je bila izmislila, da me prej ni ljubila; Hotela me je dražiti, saj me je vedno rada dražila. desnici je premičnica Mars, en, toda star svet, ki ga obtoke luni; naša zemlja ga ša v velikosti sedemkrat. ______ vid nama sveti nasproti žarkobeli Jupiter; to ti je mogoč-"s starddavna premičnica; nič lanj nego 1414 zemelj bi moral staliti, da zvariš njeno mogočno kroglo, okrog katere se vrti petero lun. Izza horizonta ravno vzhaja svinčenosivi Saturen — "Maleficus" nekdanjih astrofo-gov — najzanimivejši podanik našega solnca. Osmero lun teka okrog njegove.,velikanske oble, ki Je 772krat večja od naše zemlje, vrhutega pa jo obdajajo široki obroči. Začuden strmiš y to veličastvo. "Kako borna je naša zemlja proti . .... , _______________A sedaj ______________________— ^llllJO — sedaj Je resnica, saj ni mogoče drugače! Ka- tem »vetovom!" ti šepečejo ust-ko naj bi ljubica takega razbojnika! . .. Samo en hip, da bi mogel stopiti prednjo pa JJ rn&i, da je bil blazen, in prositijo, naj mu odpns£! £ A nI mogel k njej. Caa je bil prekratek in sploh ni bilo priložnosti. V Ko je šel .mimo njene hiše k pristanišču, si skoro ni upal dvigniti oči k njenemu oknu. niče. Krasno izpoved si mi zaupal, tovariš; že te imam na pravi poti in ne izpustim te izlepa. Par korakov sem popeljal v vesoljr stvo in že se majejo tvoji nazori o prednostih, ki naj bi jih imela MHIM - 'I _.J _'__A. . ■ . • . ... uviHiuu oci k njenemu osnu. v---,7 J JM "Jlcm Sele ko je bil na golu, ga je prevladala silna zemlJa pred ostalimi sveto- želja. Trenotek je obstal in se ozrl. ' vi..«vo ti mogočnejših in popol- al___I__j .... i I lUtilk t | nje izišlih svetovih. Odkar se je polastila človeškega mišljenja razvojna ideja, sa postali zgoraj označeni nazori znanstven postulat. Razvojna ideja je najplodovitejša ideja, Id se je kdaj v*ggla v človeških možganih. Pojasnila nam je postanek najpopolnejših harmonij in krasot v prirodi potom slepo delujočih sil, mehanični razvoj vesoljstva je postal Znanstven dogma: Brez smotra, delujoče prirodne sile so zgostile kaotično snov v solnca, od solne so odtrgale zemlje, od umelj kine, vsled obstoječih prirodnflt zakonov se je ohlajala zemlja, se obdala s trdo skorjo in rodila življenje; in šiva M tis so se po* vplivu istih sil preobraževala ln izpopolnjevala do človek«*1 <> Kjer se kreše kamen ob kamen, se vname iskfra, kjer svobodno delujejo prirodne sile, se vrši proces, ki ga nazivi jemo razvoj. , ;; . • " p f 'Jm "Dajte mi materijo, in zgradil bom svet!" kliče Kant opravičeno. Iz neharmoniČno v prostoru razpršene snovi in nebrzdanih sil se razvijajo svetovi s^mi iz se-be. Kako daleč dospe ta razvoj, ffi^Sl0vcnkl v1^ KATARINI PIRNAT v Cle Ellsm, Wash., za kst žaluje soprog Anton Pimat hčerka Angela. V JUg08ia1 pa en sin. Moje izkreno soin POTREBUJEMO Zastopnike agente, V^m T^pinerjeve grenko rjlr^ji^6 h v mestih kjer «e nimamo j •^»Ikov. Nobene skušnje Za pojasnila pišite i Joseph Triner Companj " 13M-45 S. Ashland Avs^ Chicago, III ' (Adi "Kaj mi mar let! Povej ml naravnost: ali si se takrat lsgaU, ko si mi rekla, da me ljubiš?" Njegov glas js bil hripav in na licu se mu Je še jasno odražala notranja razburjenost Ml. ' sli so se mik kalile in oči so bile kakor zalite, motne. Ves tsjnl bes se je dvigjU v njem. i Slavka Je oppslla izpremeno njegovega bitja. To Jo je dražilo. En hip je bila opo-Jena, omotena, nOvi prizor jo je silno prevzel. Ali premagati se ni dala« Povedati je morala, kar JI Je prišlo na misel prvi trenotek, ko jo Je vprašal, ali se Je lagala. "Lagala? Pravzaprav sem se lagala. A vedela nisem tega. Tudi tebi ne zamerim. Menil si, ds govoriš čisto resnico. Kaj hočeš? Bi In sva neumna!" * "Slavka! , . . Slavka!" , Bil Je grozen videti. V rfjegovih očeh je bilo nekaj rdečega, pb licu so mu plavale maj* hne sence, prsi so se mu bqmo, a težko dvigale, v glavi pa mu Je bilo, kakor bi mu bila polna raztopljenega svinca. V rokah je Čutil krč, ki mu Je.napenJal mišice, krčil pesti in jih dvigal. "Slavica! *. . Ne reci, da Je bila laž! No £Ci, da me ne ljubiš! Ubijem te, ako rečeš "Ha ha ha! Laž je bila, kajpada ... !" Tudi njen smeh ni bil popolnoma *naraven Ali Veljko je bil tak k&kof razjarjena gozdna zver. Prežal Je na njene besede z febuljentmi očmi, in ko je izrekla "kajpada", je planil kvišku, .ne vede, kaj dela. Težko se mu je vila beeeda 'laž" petkrat, šestkrat iz grla, njegove roke pa so pograbilo Slavko za vrat in ga sti-skale . , . Bil Je močan, a tudi Slavka ni bila slabotna. Rasvll se Je grozovit boj; Slavka ga je suvala v prsi. praakala ga Je po licu, potem Je z VSO močjo zamahnila proti njegovi glavi. Zadela Je lestenec, ki Je stal nn mizi, sveča je pad la na tla In preproga je začela tleti. Ta hip ae Je Veljko zavedel, hpustil je Slavij, z nogo Je atrl ogenj i)a tleh, potem )* en trenotek buljil predse, naenkrat se J»» vrgel na dlvan, x rokami zakril lice in zaplskal kakor otrok. Alavka nI pazila na to. Z rokami si je popravila lase. poglndlla obleko ln počasi, se je obrnila k divanu. Njene oči no bile velike in aljajne. Pral so Ji valovale in v srcu se jI je dvigalo nekaj neznane^ kar je bila včasi nekam tajno slutila . . . MUliU je, da mora pograbiti Veljka in ga pritisniti na prsi in poljubiti ga vroče, kar h monv Ves ogrni njenega Je ailil v tisti ssšeljoni poljub. Že je pri-korak bliže k divanu, s ta hip je bOa močna. Brez naglaska Je dejala Veljku: "Vstanil Pojdi donim ' Pojdi spat!" Veljko Je opotekaj* se vsul in padel ha kolono. Ona pa Je ssaahtila s roko In rekla Še s*kr»t: "Pojdi spntr _________ nejUh svetov! Jn le ta borna pastorka med svetovi, drobna žemljica, kj premore eno samo luno, naj bi bila | domovina življenja? Vsi ostali divni in mogočni svetovi pa naj j bi bili brezplodni, prazna potrata stvarjajoče narave?., -toda hitiva! UPI Ostaviva to orjaško solnce, ki j bi lahko sprejelo v svoje telo nad en milijon zemeljskih krogel, ki ima tako velikansko privlačno žilo,, da bi ti,t tovariš, tehtal na I njem 1946 kg, dočim jih tehtaš I na jemlji le borih 70 — ostaviva obiščiva druga po vsemiru lena solnca! „ fosti, dragi moj, kolika Je že bila hitrost, g katero si si želel ! na pot? ^Hitrost svetlobe, 800,000 sekundi." |i Ka tuja aolnca potujeva in na-1 jina hitrost naju pušča na cedilu, prijatelj. S to hitroetjo bi ra- Slavka Je stala pri oknu s robcem v roki ... Planil je naprsj . . . Kaj je pomenil tisti robec? Ali pozdrav? Mu je li sama odpustila? Ali je plakala? i ^ Kakšni dvomi in kakšno trpljenje! ... Veljko je prišel nk ladjo, prispel v novo mesto, s Jedva je opazil vse to. Izprva se ie izkušal potolažiti, da je ljubezen sicer izgub-ijena, ali da mu je Slavka gobovo odpustila. Ali neopaženo so se te misli obrnile; odpustila d! ne odpustila, to šo malo pomeni; a ljftbe*n, H^^m W J« I njo! Če ne ljubi .njS! dobi drugega ... In to je bila najhujša bol. Ljuhost|nnost se je zopet 4v!gala v njegovi do-ši ln vse sovraštvo do onega, ki mu jo ugrabi. •, Do onega ... do koga pravzaprav? Njegova bol je bila prevelika, da bi bil sploh mogel mirno mialiti. Nekaj dni se je opotekal po mestnih ulicah, kakor bi bil pijain, vedno s tistim znanim občutkom, da mora sto-riti kaj groznega. Končno se'je pomiril. Vpisal se je na mornarski šoli in z delom se Je izkušal Iznebiti čuvstev. Oh, kako je bilo to težko! . . , ^ A kdo ve? — Morda se vendar mbtl. Saj « w m ra- Pto ljubezen rtifenda^S bita do najbližjih tujih sdne nad ir^i S ^V ,e WI to* VO-U*' toče W hotela dospeti ~ n*J bl P°kopim f< v bledem pasu Rimska ceste, bi po- Nemfren je sedel ter pisal pismo; na papir trebovala najmanj tisoč let. pa so mu kapljale debele, vroče solze. To pi- Misel, ki ni vezana na okove smo Je bilo težko pisati. Da bi bil napisal vse, I6*** ln Prostora, naju vodi! kar je čutil in mislil, deloma 4util, ne da bi ti- Ko beživa skpzi brezkrajni sto tudi mislU, bi bil moral napiaati celo knji- Proetor, srečujeva na desni in lego. A ko je vzel pero v roke, ni vedel enega \yi ^»meneče zvezde, mnoge neiz-sUvka. Da bl znal vsaj začeti! Ali kaj naj h*"0 °d našega domačega pravi, kako naj Jo nagovori? ------- | Pet ur je pisal. Ko je vložil pismo v poštni nabiralnik, mu je nekoliko odleglo. Mučile ao ga še vedno rasne misli, a tisto grozno trpljenje zadnjih dni Je vendar pojenjalo. Nekako milo mu Je po-stalo, kakor bi se bilo vse omehčalo v njem. Vso dušo mu je izpolnilo sočutje In usmiljenje. Sol Je v kavarno, kjer se je vedel precej neokretno. ker doslej še ni nikdar sahajal v jkv-ne lokale. Sedel je k oknu. poplf črno kavo in gledal na ulico. Kmalu Je prišel neki znanec Jn se mu pridružil. Hotel se Je pogovarjati š njim. toda Veljku se nI ljubilo prasne slame mlatiti. Srce mu Je bilo prepolno. . i Po ulfcfl je šel berač in to je Veljka, ki navadno nI bil sentimentalen, globoko dimilo. "Moj Bog!" je vzkliknil, "to Je pravzaprav grozno. Tak reveži In koliko Je takih! -Ne morem se Imebltl očitanja, da Je greh, ako tro- Iwua ln v hlivW -J aim d«>ar za take nepotrebno.* kakor Je črn. Znaius *e mu je smejal in potem mu II V °€*končn<»t! izkušal logično dokazati da on ni kriv berače-vngn etoomaMva In da mu tudi ne bi mnogo po- SSffvSi bl 1r~,,rni7l, mmjo črno kavn. Ali v Veljku ni govoril razum, temveč site — In tn ga Je bolelo. «1.7* too p020r jugOslov\n'i Velik izlet v Jugoslavijo ____IV.*!!™ OdptaJ« h N«r Vork. BERENGARIA" v "•d0 27 MAJA —^---i. M. Vnkorite. ■Mtapalka Cuurd V Mfw Yosku. - -----" — '—— »a ofcUk k avoji Snel »dhJ«l y ^^^LSLf^TT^ T ki o**** • •Urn.m prnlkom -WmiafOAaiA'\ JM«JU pod vMtom im VUKOVKSA, ki vM bo br« J^^J^T*^ bo. S. hsrt. SN. »e^lln najbolj M«4m donMll » domovino. Pomnite. 4» Jo te u.luf. br«