: J,. rnspevki za Lauschetovo kampanjo ^'se i, | ' *®t da bi naši dobri i% rojakinje tekiftovali «1 0 '30 drug drugega L Pri prispevanju za Lau-gf^panjo. Tak "drenj" pL. v torek pri voli-»zmaga n,am ne It izkaz bo precej ilii!Se smo nabrali v na-I p«; dečva, gdč. Ančka L lz U202 Revere Ave. [|i?0Žila desetak kot dar Pža mladins^ih pevskih II' -Kampanjo. Slapnikov Bi s sv°j° ženko bo-||| zeno cvetličarno na HP^loo Rd., je prima- Psch desetak- Ko bo sod-e posajen na mestni liS UJx> pa Lojzek, kot je j^'Prinesel tolik šopek °-> °stem nekoliko po. u> ki mu je računal \, Hkrat, ko je Jack vo-n» 6122 St. Clair Sij Frank Lausche!" n Košuta iz Gene-% 3Hknil za kampanjo Su in>ki "ima dobr°- in restavracijo na % p1- Madison, JO. je tu-1 Tonetu dobite tu-H in vse> kar Je , : auša priveze k te-i^tzer v • - t ^ k Je ze Prece') HKampanjo, nam je 'Kanarčkov,' \ Av Gustinčiča iz 9401 C, ^u od J°seph ^ Žn v Prince Ave- in . bla, 10101 Prince UsS Louis Radina, I tiiiS Sta dala $5 in obli?0 te,5t glas°v iz hiše. I V£vali PO $5: Mrs. * 04 St. Clair Ave. A C°erin>1051 Ad- Mary Milla-lVj, ;St., Mr. in Mrs. Carl Ave., h°mas-Postotnik, k A b,Ve-> John Papež, V ' Mike Udovich, S^Psin Mr-in Mrs-'V* grocerija in C Dover Ave. 'feSi lSpevali: družina V:°Vevljar Rudy Ko-: ^lair Ave., Joe Ave. 4 I f .4o VaU: MrS' Ma" Videli-1 Pr°sser Ave., * * Lauschetove SS o °ževar iz 01m" ^Aj °d katerega je i V k vedno kupo-?ase> Louis II- St' John Urbas- L^iL V A' Frank Preveč, \ Nva Ve>' neimenova- 1% ? C' Mr- i" Mrs. Cl uieta Silver Inn 1 Ave., Mr. in Mrs. Fred Glicker, 1412 E. 34. St. Joe in Mary Krajc, 1205 E. 60. St., sta dala $1.50, po $1 pa: Mr. in Mrs. Anton Strnisha, 13608 Coit Rd. ter Mr. in Mrs. Frank Perušek, 6303 Bonna Ave. -o- 50 oseb je bilo usmrčenih v Zagrebu radi položenih bomb v telefonski centrali New York, 23. sept. — Radio iz Berlina poroča danes, da je bilo v Zagrebu obsojenih na smrt in tudi usmrčenih 50 Judov in komunistov, katere se je cbdolžilo, da so položili bombe v zagrebški telefonski centrali. Eksplozija je ranila 12 nemških vojakov. Obsojeni so bili po prekem sodu. Kot je bilo pred nekaj dnevi poročano, so v zagrebški telefonski centrali 15. septembra eksplodirale bombe na ta način, da je nekdo poklical tajno številko in stik je potem sprožil mehanizem v bombah. Pravih storilcev sicer niso prijeli, toda obdolžili so kar Jude in komuniste, da so skovali načrt za ta bombni napad. -o- Angleška dekleta skrbi, če so se fantje poženili na otoku Kreti London. —Angleška dekleta zelo skrbi, če so se njih fantje, ki so bili poslani na otok Kreto, poženili s tamošnjimi domačinkami. Na Kreti je ostalo namreč v gorah mnogo angleških vojakov, ki se niso mogli pravočasno rešiti, ko so prišli Nemci. Ti se zdaj skrivajo v gorah in od časa do časa napadajo nemške postojanke. Ker od teh angleških in avstralskih vojakov ni nobenega sporočila, se dekleta boje, da bodo fantje za vedno ostali tam. Taki so bili tudi slučaji v prvi svetovni vojni, kjer so se vojni ujetniki v raznih deželah poženili z domačinkami in pozabili na domovino. Vojni urad daje dekletom tolažbo s tem, da jim pripoveduje, da če so se angleški fantje na Kreti res poročili z domačinkami, so to storili zato, ker so izgubili vsako upanje, da bi še kdaj prišli domov in ne radi tega, da bi postali svojim izvo-Ijenkam nezvesti. -o- Lepa starost Mr. Joseph Birk, poznani gostilničar na 6220 St. Clair Ave., je dobil iz stare domovine veselo vest, da je nedavno obhajala njegova stara mama, Jerica Pod-bevšek v Dobu pri Domžalah 88. letnico svojega rojstva/ Poznana je daleč naokrog kot Vapova mama. Kot 18 dekle se je poročila z Francetom Podbevšek. V zakonu se jima je rodilo 12 otrok. Pet jih je umrlo še v nežni dobi, edinega sina je ubila krogla na italijanski fronti v zadnji svetovni vojni. Tri hčere, Mina Trdina, Vida Sleeting in Fanny Grasich so poročene v Chica-gu. Najstarejša, Jera Kramar-šič ,je poročena v Duisburgu na Nemškem, Roza in Metka sta pa danes v Jugoslaviji. 25. v mesecu! Jutri je dan, ko je treba storiti dolžnost napram društvu. Olajšate našim vestnim tajnikom in tajnicam delo s tem, da plačate asesment o pravem času. Mehiško vojaštvo strelja delavce 14 delavcev je bilo ubitih in tudi več vojakov ranjenih Mexico City, 23. sept. — Najmanj štirje delavci so bili ubiti in 16 ranjenih, ko je vojaštvo streljalo na skupino delavcev, ki so se zbrali pred stanovanjem predsednika republike, A v i 1 a Camacho, da bi mu predložili svoje pritožbe. Neuradna poročila zatrjujejo, da je bilo ubitih celo 14 delavcev. Ker je bilo tudi nekaj vojakov ranjenih, se vrši preiskava, če so najprej delavci streljali na vojake. Kakih 1000 delavcev je korakalo proti stanovanju predsednika, od katerega so nameravali zahtevati, da odstavi generala Camberosa, ki načeljuje muni-cijskim tovarnam. Straža pred predsednikovo hišo delavcem ni dovolila vstopa k predsedniku in ker so ti hoteli kljub temu naprej, je začela straža streljati. Unijski delavci trdijo, da je general Camberos odstavil več unijskih voditeljev in da je dajal najboljša dela samo svojim prijateljem. -o-- Zagreb poroča o novih pokoljih Zagreb. — Srbski četnikj so pobili 98 hrvatskih vojakov in šest častnikov, ker jim je go-verner Srbije ukazal prostovoljno priti iz skrivališč v gorah, ali pa bodo izgnani z bombami. -o- Lausche na radiju Sodnik Lausche bo imel do pondeljka vsak dan kampanjske govore na radiju in sicer na sledečih postajah: WHK nocoj od 5:30 do 5:45. — WGAR v četrtek zvečer od 5:50 do 6:00. — WTAM v petek zvečer od 6:30 do 6:45. — WCLE v soboto večer od 6:15 do 6:20. — WHK v nedeljo zvečer od 7:00 do 7:15. — WHK v pondeljek zvečer od 6:45 do 7:00. Da se ne pozabi! Naše čitatelje opozarjamo na uredniške članke, katere bomo začeli priobče-vati na drugi strani z današnjim dnem pod naslovom "Da se ne pozabi." Tukaj bomo priobčevali vsak dan, če bo prostor dopuščal, zgodovino neznosnega trpljenja in šikan, ki jih je moral prenesti naš narod od italijanskih oblasti v zasedenem ozemlju. Vse sloni na neizpodbitnih faktih in dokazih. Naj izve civilizacija, kaj počne fašistična drulial z narodnostnimi manjšinami. Naj svet izve, zakaj naša borba, da se končno odreši naše zasužnjene brate in sestre, pred-no popolnoma izginejo s površja zemlje. Berite te članke in opozorite še druge nanje! -o- Mussolinijev sin je umrl za očeta Rim. — Iz zaneljivih virov se zatrjuje, da se Mussolinijev sin, Vitorio, ni slučajno ponerešil z letalom. S tistim letalom se,je nameraval odpeljati njegov oče, Benito Musolini in nekdo je po ložil v letalo bombo. V zadnjem trenutku se je pa diktator pre mislil in se ni odpeljal, a na njegovo mesto se je vsedel pa njegov sin. V zraku je nastala v letalu eksplozija in letalo je padlo v plamenih na tla. Nadarjen otrok Profesorji Western Reserve univerze so zmajevali z glavo, ko se je priglasil k semestru 10 letni Kenneth Wolf. Rekel je, da hoče študirati kemijo. Začeli so ga izpraševati in fantek je odgovarjal tako kot drugi izpit-niki, ki so prišli iz višjih šol. Sprejeli so ga na Univerzo. Ken-nethova starša, ki stanujeta na University Heights, sta oba odvetnika in sta dala edinemu sinu vso izobrazbo. Fantek nj bil še nikdar v šoli. Je že tudi skoro dovršen umetnik na klavirju. Ko je bil štiri mesece star, je že govoril in ko je bil star eno leto, je že čital knjige. Iz tega bo še nekaj! *• Rusi so v ofenzivi na vsej fronti Francozi svare nacije, da se bodo nad njimi maščevali London. — Radio v Londonu, katerega obratuje francoska vlada v izgnanstvu, je posvarila nacije v okupirani Franciji, da jih bo zadelo maščevanje, ker na debelo more Francoze. "Za vsakega ustreljenega Francoza, bosta padla dva Nemca, to vam prisegamo," je govoril radio. "Pa ne dva nedolžna Nemca, ampak dva, ki bosta spoznana krivim umora kakega Francoza. In ne dva navadna Nemca, ampak dva iz nemške okupacijske oblasti." To je bil odgovor domoljubnih Francozov na govor maršala Petaina, ki je pozival narod, naj ne napada več Nemcev, ker da so taki napadi "zločin." -o- Pridite na shod! V četrtek zvečer ob osmih se bo vršil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. velik politični shod demokratske stranke. Glavni govornik bo sodnik Frank J. Lausche. Drugi govorniki bodo: Ray T. Miller, senator Boyd, John J. Prince in kandidati za mestno zbornico. Collimvoodčani in drugi ste prijazno vabljeni, da pridete in napolnite dvorano SDD. To bo edini demokratski shod v tem okolišu pred primarnimi volitvami. \ Prijazen obisk Včeraj sta nas obiskala v družbi Toneta Šublja prijazna Mr. in Mrs. Frank Ermenc iz Milwaukee, Wis. Tam imata pogrebni zavod, menda najlepši na za-padu. Mudila sta se par dni na konvenciji SNPJ v Pittsburghu. Sinoči sta prisotvovala skušnji Glasbene matice za opero Cigan baron, a danes odpotujeta domov. Ruska armada je začela silovito napadati nacije vzdolž vse fronte, da bi zajezila nemško prodiranje proti bazenu reke Donca. Nemci trdijo, da imajo vzhodno od Kijeva obkoljenih 50 ruskih divizij. Borbe trajajo po vsej Jugoslaviji Nemški bombniki so včeraj zadeli neko rusko bojno ladjo v Finskem zalivu. Ladja se je začela potapljati, kot trdijo poročila iz Berlina. Rusi so se vrgli vzdolž vse fronte v silovito ofenzivo proti nacijem, da bi preprečili prodiranje nemške armade proti bazenu reke Doneč, kateremu preti velika nevarnost. Nemci priznajo, da so pričeli -—~ Rusi s protinapadi, toda trdijo, da so vse ruske naskoke odbili. Nemci tudi trdijo, da imajo vzhodno od Kijeva obkoljenih 50 ruskih divizij, kar se pa odločno zanika iz Moskve. Poročila iz Moskve zatrjujejo, da so Rusi pregnali Nemce od Leningrada za nadaljnih sedem milj in sicer so planili na nacije z bajonetnim naskokom. Nemci so izgubili pri Leningradu že 50,000 mož, padlih, ranjenih in ujetih, trdijo Rusi. V bližini Smolenska so Rusi pobili včeraj dva nemška polka, ostanek so pa pognali preko reke Dvine. Na južni ruski fronti je položaj zelo resen za rusko armado. Tukaj se bori armada maršala Budjenija z nadčloveškim naporom, da bi zajezila naval nacije v. Sinoči se je zagnal škadron nemških bombnikov na Moskvo, toda samo dvema se je posrečilo priti do mesta. Bombe so napravile nekaj malega škode. Radijsko poročilo iz Moskve naznanja danes zjutraj (v sredo), da je začelo snežiti v več ■era jih. Ruska vlada ceni, da so izgubili Nemci v treh mesecih boja 2,300,000 vojakov. V tem številu so všteti ubiti,, ranjeni in ujeti. Poleg tega so Rusi potopili v Baltiku Nemcem 74 bojnih in 82 transportnih ladij. -o- Washington, D. C. — Po zadnjih vesteh, ki nam prihajajo iz Jugoslavije po ameriških poročevalskih družbah ali iz starega kraja naravnost, se potrjujejo vsa prejšnja poročila o vojni, ki se nadaljuje po vsej Jugoslaviji, četniško delovanje ni odpor poedinih oseb in državljanov, temveč dejanski vojski in proti Paveličevim njegovi borbi za svobodo. Po vsej Srbiji, severni in južni, po vsej črni gori, v Bosni in v Hercegovini ter na Hrvatskem se narod upira nemški in italijanski vojski i nproti Paveličevim plačancem. Slovenija je od kulturnih držav tako odrezana, da le malo poročil o grozotah, ki se tam dogajajo, uide v svet. Suhoparno poročilo iz Švice, ki smo ga zadnjič objavili, "Ljubljana je bila sinoči dve uri v rokah četnikov," nas, najsiprav ga ne razlagamo dobesedno, navdaja s prepričanjem, da tudi naš mali, mirni slovenski narod ne more vzdržati. Iz pripovedovanja onih redkih, ki so ušli pogubi, sklepamo, da je pri nas hujše kot kjerkoli drugje. Slike obešenih slovenskih izobražencev in semtertja kakšno suho poročilo, pisma, ki uide- jo paznemu očesu tujčevih biri-čev in pričanje poedincev, ki so živi prišli iz pekla, pričajo, da se tam v naši dragi Sloveniji, daleč od ušes civiliziranega sveta, bojuje boj za življenje in smrt našega' malega naroda. Podobno kot v vsej Jugoslaviji je tudi v Grčiji in v Albaniji. Balkan se'pod vodstvom Jugoslovanov in Grkov bojuje za vrnitev svobode, za vrnitev svoje neodvisnosti. Budimpešta. — Poročajo, da so srbski četniki napadli vas Tabor. Po borbi, ki je trajala esem dni in je v njej bilo ubitih 400 oseb, so četniki porušili vas in vzeli prebivalstvo s seboj v gore. Govori se, da imajo v tem predelu visoko v gorah srbski četniki svoje taborišče. Radi neprestanih nemirov je bil ustavljen promet na progi Savala-Humi blizu Mostarja v Hercegovini. Na Savi med šabcem in Beogradom je skupina četnikov ustavila ladjo in vso pošto in vse blago pometala z ladje v vodo. V borbah v severni Hrvatski blizu Bjelovara je poginilo šest Paveličevih plačancev. V Tuzli so ustrelili šest de- lavcev zaradi sodelovanja s srbskimi četniki. Po neki vesti, ki je prišla iz Beograda, je bilo včeraj ustreljenih 50 srbskih "komunistov" radi uboja enega nemškega vojaka. Berlin. — Brzojavno poročilo nemške poročevalske družbe DNB javlja, da je včeraj bilo v Sarajevu ustreljenih 11 Srbov, obsojenih na smrt radi napada na nemško stražo. Argentinski listi na široko pišejo o uporih ljudstva v Hercegovini, ki jih vodi znani javni delavec in načelnik Sokolov če-domir Milič. Hkratu poročajo o uporih po vsej Jugoslaviji in zlasti o napadih srbskih četnikov in vojske, ki se je umaknila v planine, na nemške vojašnice in skladišča orožja. Nemčija je vsled tega morala povečati svoje posadke po vseh vojašnicah, zlasti v Srbiji. "Veliki poglavar" Pavelič uvaja motorne oddelke za pobijanje "komunističnih" nemirov v svoji "Neodvisni Hrvatski." Proti poiskusom, da bi jih odpeljal v borbo proti Rusom so se Hrvati tako odločno uprli, da je moral opustiti vse misli o taki pomoči Nemčiji. Rooseveltov poslanec prihaja domov Lisbona, Portugalska. — Sem je dospel iz Rima Myron Taylor, ki ga je bil poslal predsednik Roosevelt s posebnim naročilom do papeža v Vatikan. Danes, v sredo, se vkrca Mr. Taylor na Clipper in odleti v Ameriko. Kakšen odgovor je dobil Rooseveltov poslanec pri papežu, ni znano. Niti ni znano, kaj je Roosevelt sporočil v Rim. Samo toliko je znano, da sta papež Pij in Roosevelt velika prijatelja. -o- Nov grob Včeraj zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici Frank Hegler, star 54 let, stanujoč na 8916 St. Clair Ave. Tukaj zapušča hčeri Rose in Josephine ter sina Franka in tri brate: Johna, Josepha in Louisa, sestro Josephine omož. Centa in več drugih sorodnikov. Bil je član društva Carniola Tent 1288 T. M. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. in v cerkev St. Philip Neri in nato na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Glavni odbor SNPJ Včeraj so se vršili volitve v glavni odbor SNPJ. Izvoljeni so bili sledeči: Vincent Cainkar, glavni predsednik, Michael Ku-mer, iz Universal, Pa., prvi glavni podpredsednik; Camilius Zarnik iz Clevelanda, drugi gl. podpredsednik; Fred A. Vider, glavni tajnik; William Rus, pomožni tajnik; Lovrence Gradi-šek, bolniški tajnik; Mirko G. Kuhel, glavni blagajnik; Michael Vrhovnik, direktor mladine, Filip Godina, upravitelj "Prosve-te"; Ivan Molek, urednik "Pro-svete" in Math Petrovich, iz Clevelanda, predsednik gospodarskega. odseka. Konvencija bo končana danes. -o-• Je stara 8 let, pa je že tri leta srečna mati Lima, Peru, 23v sept. — Danes 'obhaja svoj osmi rojstni dan Lina Medina, ki je pred tremi leti razburila svetovne zdravniške kroge/ ker je rodila krepkega sinčka, ko je bila stara komaj 5 let in 8 mesecev. Otrok je bil rojen potom operacije 14., maja 1939. Mlada mati in njen sin Ger-ardo živita na domu zdravnika dr. Moralesa, ki je bil navzoč pri porodu. Materin oče Tiburcio, preprost delavec, je dobil od vlade dovoljenje, da oskrbuje hčer in sina. Družina ima poleg Line še osem drugih otrok. Ker • je bila v družini dostikrat lakota, je oče končno dovolil, da gre hči z otrokom prebivat k zdravniku. Mlada mamica se še vedno rada igra z dolikami in tudi svojega sinčka smatra za nekako igračko. V šolo ne hodi, ampak jo poučuje doma najstarejša zdravnikova hči. Nemci bodo deli pod letala smučke Rim. — Nemška armada že uri na tisoče avijatičarjev, da bi se navadili pristati z letalom na zemlji s smučkami. To so priprave, za zimsko bojevanje v Rusiji. Iz Nemičje že pošiljajo na rusko fronto snežne pluge, ki bodo čistili zrakoplovne pristane žametov. -o-— Posnemanja vredno! Kakor se nam sporoča, je društvo Kras št. 8 SDZ na svoji zadnji seji odobrilo za jugoslovansko pomožno akcijo vsoto 50 dolarjev. Da bi le našli mnogo posnemalcev! •Mil ................................................................................................................................................................ PLES V P0ČAST LAUSCHETU! I V četrtek, 25. septembra v SND, St. Clair | PETJE, PLES, ZABAVA! 1 3 PRIDITE, BO PRIJETNO! g ..........................................................................................ti........................iiKiniiiiiiimuniimiiiiicC flMERIŠKflWD©M6VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ ■ - W LANGUAGE ONLY AA/irniPAV! I t^lV /11^ SLOVENIAN MORNING __ AMERICAN HOME DAILY newspaper ), 223 --'- 1 ---------------!---- L"~~-1— "' " -■ ■■ - — ^^^_CLEVELAND, P., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMEER 24, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.PC Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3o___ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. __ Amerika o Jugoslaviji 83 No. 223 Wed., Sept. 24, 1941 V torek se bo odločilo V torek 30. septembra bodo v Clevelandu primarne volitve za župana. Ni nam treba poudarjati, kako silno važne bodo te volitve zlasti za nas. Saj bo prvič v zgodovini milijonskega mesta v Ameriki, da bomo volili za župana moža, ki je slovenskega porekla, Franka Lauscheta. Poudarjamo, da je to važno za nas ne samo zato, ker je g. Lausche Slovenec, torej naše gore list ampak predvsem zato, ker je on mož, ki bo spravil zavoženo mestno gospodarstvo zopet v pravi red. Zato tudi ne agitiramo zanj iz vzroka, ker je Slovenec, ampak predvsem zato, ker se nam zdi, ker smo prepričani, da bi bil in da bo on najboljši župan izmed vseh kandidatov. Razume se pa, da smo ponosni nanj, ker je naš rojak in zaveden Slovenec. Saj smo ponosni na vsakega našega rojaka, ki se dvigne v ameriškem javnem življenju. Vsak tak podvig je v kredit narodu, ki daje javnosti zmožne može in žene. Narod, ki da javnosti velike može, sposobne javne či-nitelje, nekaj velja. Že danes pa opozarjamo na nekaj, ki bo pri volitvah veliko štelo. Od vseh strani se namreč sliši brezskrbno zagotovilo: "Eh, kaj, Frank bo izvoljen brez vsakega posebnega truda!" Rojaki, take trditve so dostikrat v škodo kandidatu in celo v njegov poraz. Prevelika samozavest je že marsikoga pokopala. Vsi veste, da napenjajo nasprotni kandidati vse sile, da bi sodnika Lauscheta porazili. Politikarjem niso mar zmožnosti kandidata. Njim je samo za korita. Pri tem se poslužujejo vsakih sredstev, grdih, umazanih, sleparskih in bogve kakšnih, samo da bi zmagali in porazili nasprotnika. Kakor stoji politična situacija sedaj, bo Lausche nomi-niran v torek, ako bomo zlasti Slovenci storili svojo dolžnost. Ako jo bomo, in bo šel vsak slovenski državljan in državljanka v torek na volišče in oddal svoj glas zanj, bo to taka podlaga, kakršne nima noben drug kandidat. Ti naši glasovi, če mu jih bomo dali izdatno število bodo z onimi, ki jih bo dobil pri drugih narodnostih, dali našemu kandidatu zmago. Brez vašega, pa vašega, pa vašega glasu, Lausche ne bo zmagal! Zapomnimo si, da imamo prvič letos slovenskega kandidata za'župana. Ako ne bo zmagal sedaj, ga ne bomo imeli nikdar več. Slovenski glasovi mu dajo lahko zmago. Naj ne bo slovenskega državljana iti državljanke, ki bi ne šel v torek na volišče! Da se ne pozabi. . . Pod tem naslovom bomo objavljali vsak dan oziroma kolikor bo prostor dopuščal trpljenje in borbo slovenskega naroda pod Italijo in sicer od časa rapallske pogodbe 12. novembra 1920, pa do najnovejših časov. Gradivo smo dobili iz knjige "Borba na življenje in smrt narodne manjšine (Jugoslovanov v Italiji)," katero je spisal dr. Lavo Čermelj v angleščini V tej knjigi je zbrano gradivo z neizpodbitnimi dokazi o zatiranju in uničevanju našega naroda pod Italijo in to gradivo bo dokazovalo svetovni civilizaciji velike krivice, ki so se godile našemu narodu. To gradivo bo tudi dokazovalo, da tako ne sme iti naprej, da mora biti vnebovpijoča krivica popravljena in naš narod odrešen izpod italijanskega jarma, združen ter zedinjen z ostalimi slovenskimi brati in sestrami v eni državi. Naši državniki bodo skrbeli, da bo prišla ta knjiga v roke onih državnikov, ki bodo delali po tej vojni nove meje, da bodo videli veliko napako in krivico, ki je bila storjena kulturnemu slovenskemu narodu po zadnji svetovni vojni, ko so ga izročili skoro polovico v roke tujcu, da je ž njim ravnal tako, da se mora pošten človek nad takim postopanjem zgražati, pa da se bodo ježili lasje tudi trdokožim diplomatom. Ta knjiga ima nalogo, da prepreči v bodoče vsako novo mešetarijo s slovenskim narodom in ne samo novo, ampak da se razdere stara kupčija, s katero je bila Italija plačana za svojo pomoč zaveznikom v prvi svetovni vojni na račun naših Slovencev. Tudi našim čitateljem ni znana vsa borba naših rojakov v zasedenem ozemlju, vsaj ne v taki podrobnosti, kakor jih navaja ta knjiga, katere vsebina temelji na nepobitnih fak-tih. Zato mislimo, da jih bo to zanimalo, zlasti pa one naše čitatelje, ki so iz zasedenih krajev doma. Opozarjamo jih, naj to skrbno prečitajo in opozorijo na to še druge. Mnogo se je pisalo in govorilo o tem, toda gola fakta boste č i ta 1 i šele tukaj v tem prevodu. Čitali boste, kako so Italijani odrekali-slovenskim staršem dajati svojim novorojencem slovenska krstna imena, kako so bili naši ljudje, trpinčeni v konfinacijah, kakšno ogromno denarno globo in ječo so našim ljudem nalagali za vsak najmanjši prestopek. Kot rečeno, to niso kake izmišljene pravljice, ampak sloni vse to na golih dokazih z imeni prizadetih, kraji in letnicami. Ob čitanju teli člankov se boste prijemali za glavo in vzklikali, kako da je kaj takega mogoče v prosvitljenem 20. stoletju. Torej berite te članke,- ki jih bomo začeli priobčevati jutri. Take stvari je dobro, da ne pozabimo. Washington, D. C., 20. septembra (JCO) — Ameriški tisk je v zadnjih dneh večkrat dal svoje priznanje Jugoslaviji in njeni vlogi v današnji borbi za zmago načel, pravice in svobode. številni članki so opozorili ameriško javnost na žrtve in junaštvo Jugoslovanov, ki so rajši izbrali smrt kakor sramotno suženjstvo. John T. Whitaker, znameniti ameriški časnikar in dopisnik "Chicago Daily News" se je pred nekaj tedni vrnil iz Evrope. Svoje vtise je napisal V vrsti člankov, od katerih je četrtega polsvetil Jugoslaviji. G. Whitaker, ki je odličen poznavalec razmer v Evropi in na Balkanu, je točno označil veliko važnost odločnega stališča Jugoslavije in pravilno uvidel daljnosežne posledice jugoslovanskega odpora Hitlerju. Poudarjajoč, da je varnost bližnjega vzhod bila zagotovljena s hrabrostjo Jugoslovanov, g. Whitaker med drugim pravi: ". . . Hitler začne obkolje-vati Balkan. Za Rumunijo tudi Madžarska in Bolgarija vstopita v nacijski tabor. Hitler izvaja pritisk na Jugoslavijo in njeni državniki odhajajo v Berlin, če bi Jugoslavija vstopila v Hitlerjev tabor, bi Turčija morala tudi pristopiti k osišču ali pa bi doživela bliskovito vojno, ki ne bi trajala dalj kot dva tedna. In tedaj . . ." Jugoslavija pokvari Hitlerjev načrt Polkovnik William Donavan, posebni poslanec predsednika Roosevelta, g. Arthur B. Lane, poslanik Združenih držav v Beogradu in polkovnik Fortier, vojaški izvedenec Združenih držav so razpravljali z jugoslovanskimi državniki. Obljubiti niso mogli ničesar. Upravičeno pa je bilo upanje, da bo Amerika poslala Jugoslaviji orožje, — če bo Jugoslavija mogla vzdržati dokler orožje v to oddaljeno državo prispe. In Jugoslovani so se odločili. Rajši so šli kot svobodni ljudje v smrt, kakor da bi se uklonili in živeli v nacijskem suženjstvu. Računali so s tem, da bo Amerika zmagala in ne Nemčija. Računali so s tem, da bo po ameriški zmagi Jugoslavija vstala. Jugoslavija je bila uničena; Nemci so bili posebno kruti; zasuli so mesta z bombami in s strojnicami so pokvarili Hitlerjev načrt. Turčija je postala odločnejša in Hitlerju onemogočila lahko osvojitev Turčije, Sirije in Palestine pred spremembo vx*emena v Libiji. Hitler je izpeljal svoj napad na Kreto, toda ta poteza se je, še dokler je napad trajal, izpre-vrgla v napoi*e za zavarovanje nemškega boka z napadom na Rusijo, ne pa v izhodno točko za napad na Sirijo. Ameriški diplomaciji in jugoslovanskemu junaštvu smo dolžni zahvalo, da je bližnji vzhod še vedno varen. Tja danes prihajajo ameriški tanki. Tja lete ameriška letala. Če bodo ameriška prevozna sredstva in ameriški letalci mogli prožiti pomoč Angležem v usodnih časih, ki so pred nami, bi Suez utegnil postati Ahilova peta Hitlerjeve moči . . Hon. Arthur Bliss Lane, poslanik Združenih držav v Beogradu, je napisal članek, ki ga je objavil veliki ameriški časopis "Life" dne 15. septembra. Naslov članka je bil "Conquest of Yugoslavia." V njem pisec prikazuje glavne trenutke jugoslovanske zunanje politike, pristop prejšnje jugoslovanske vlade k silam osišča in junaško odločnost naroda, ki ni hotel pozabiti svojih zgodovinskih izročil in svojfe velike ljubezni do svobode in neodvisnosti. Opisujoč razvoj dogodkov pred 27. majem in poslej posveča g. Lane posebno pažnjo zračnemu napadu na Beograd in med drugim navaja: ". . . Veliko število zažigal-nih bomb je bilo spuščenih v sredo mesta, kjer ni bilo kakršnihkoli vojaških postojank. Hiše so bile v plamenih — vročina taka, da nas je pekla v lica, ko smo se z brzino 30 milj vozili mimo . . . Ulice so vsepovsod bile posute z ometom in z razbitim steklom. Naše poslaništvo se je zdelo celo, ko pa smo prišli pred glavni vhod, smo videli, da je zadnji del zgradbe spremenjen v gomilo kamenja in ruševin. Na razmeroma mali prostor, ki ga je zavzemalo naše poslaništvo, je bilo spuščenih sedem bomb. Hiše poleg naše zgradbe so bile porušene. Tisto noč je bila prestolnica ogromno morje plamenov. K sreči je naslednja dva dneva padal pozni sneg ter onemogočil daljnje širjenje požara in nove letalske napade. Na veliki petek, 11. aprila, so trije madžarski letalci napadli središče Beograda; nekaj sto meščanov je plačalo ta napad s smrtjo. Prestolnica je mnogo trpela. Ni bilo vode, ni bilo hrane, ne razsvetljave, ne telefona, ne brzojavnega prometa, in ne policije. Mnogi, ki so jim domovi bili porušeni, so od izčrpanosti pomrli. Kasneje je nemško paveljstvo izdalo poročilo, da je število mrtvih 15,000 . . . Zgodaj zjutraj so Jugoslovani dvignili v zrak tri mostove čez Savo in Donavo ... Za Veliko noč so nemške čete vkorakale v mesto. Prebivalstvo Beograda je sprejelo zasedbo v, grenkimi čustvi toda mirno. Hodili so z dvignjeno glavo in razen manjših nočnih napadov je prevladoval mir. Z lastnimi očmi smp videli, kako Nemci praznijo trgovine in tovorijo vse imetje na avtomobile; moja soproga in jaz sva videla, kako so praznili belgijsko poslaništvo — celo igrače poslanikovih otrok so odnesli . . ." Demaree Bess, znani ameriški časnikar, je objavil 13. septembra v "Saturday Evening Post" članek z naslovom "And After Hitler . . .?", ki v njem opisuje dve Evropi, eno s središčem v Berlinu in drugo s središčem v Londonu, kjer zdaj bivajo predstavniki pod.iarmlje-nih evropskih držav. V svojem članku posveča g. Bess pozornost odloku predsednika Roosevelta, ki je z njim. imenoval Hon. A. Drexel Biddle-a za ameriškega ministra pri jugoslovanski vladi v izgnanstvu. V zvezi s tem g. Bess med drugim pravi: ". . . Z imenovanjem svojega ministra pri neki jugoslovanski vladi, ki se še dobro naselila ni, je predsednik Roosevelt mislil — če nič drugega — da mora ameriška jkvnost tem Jugoslovanom v izgnanstvu pomagati, da znova osvoje te štiri dele svoje domovine, ki so zdaj pod oblastjo Nemcev, Italijanov, Madžarov in Bolgarov. Da se do teh Jugoslovanov v izgnanstvu čutimo' obvezane in da jim pomagamo, imamo mi Amerikanci posebne razloge. Naša vlada jim je odkrito dala vzpodbudo, da so se marca meseca uprli Nemčiji . . .» Ljubi sin: Pozdravljam te čez globoko morje in ti voščim sreče in zdravja. Pri nas doma ga pa ni. Stara sem in roka se mi trese, ne vem če boš znal brat. Tako hudo je pri nas, da se zmeraj jokam in tudi zdaj mi solze kapljejo na pisanje. Nič več nismo svoji. Ko so prišli, so ta prve dni popisovali in zadnjič nam je soldat prinesel cegelc, ki ga ata niso zastopili pa so ga nesli na vas vprašat kaj pomeni. Nemški žandar ga je pa s puš^o sunil v život in zdaj ata ležijo. Krištofov nam je povedal, da so naš grunt prodali. Ljubi moj sin ali še veš kako sva se z Janezom martrala zato se že nisva, da bi na stara leta mogla hodit osobenkovat al pa k tujim ljudem v kot. Korlnov je pa rekel, da nas bodo ven pognali iz Slovenije ker hočejo Nemci imet tukaj svoje ljudi in da jih že peljejo. Nobeno noč ne morem zaspat. Našega gospoda so ta prvi teden nekam odpeljali in potem ni bilo nobenega gospoda več v fa-rovž. V Smledniku so tri mlade fante obesli ker so bili pijani in so se z nemškimi soldati stepli. Glavačevo so najdli v potoku in noben ne ve, če se je sama al so jo te živine. Anico Terezo in Polono so koj ta prve dni nekam odvlekli in jih več ni bilo nazaj. Moj Bog, kaj smo ti storili, da nas tako tepeš. Gospod učitelj so ušli še preden so prišli, če ne bi ga gvišno že obesli, ko je bil tako proti Nemcem. Otroke zdej nemško učijo in vsi morajo vedet kaj je fi-rer in znat vpit hajl Hitler. Če kdo neče ubogat nemških sol-datov ga pretepejo na smrt. koliko so jih pa odpeljali in živa duša ne ve, kje so. Pravijo, da so jih vse postrelili. Berna-čev se je hotel v binkoštih ženit z Gornikovo Manco pa so pri njem puško dobili in so ga koj sabo vlekli. Noben ne ve, kaj bo. Naša živina tako tuli, ko nima futra, ko so ga soldati pobrali in zdaj ji samo seno po-kladamo pa travo. Ljubi sin, pri vseh ranah kri-žanega te prosim, da pošlji kaj, če imaš. Kdaj bojo ta novi ljudje prišli, ne vem. Ata ležijo pa pravijo* da bojo vse . . . (nečitljivo) . . . da tistega rineva ne bom dočakala. Mater božjo bom prosila, naj to pisanje pride v tvoje roke, da boš videl, kam smo prišli. Veliko bi ti še lahko napisala, pa me oči bolijo od samega jokanja in stara sem že. Pozdravljam te, moj ljubi sin, in ata te tudi pozdravljajo, pa mu pisma nisem pokazala in nič. ne ve, da ti pišem ker se bojijo, da ga l ojo drugi prebrali. Jaz ga bom pa zjutraj dala Trobčeve-r.iu, ki gre vsak teden v Kranj. Mati. Pisma iz doline solza Redka so pisma, ki pridejo iz Jugoslavije do nas. še bolj redka so tista, ki so ušla paz-nim očem nemškega in italijanskega poštnega nadzorstva. Od treh pisem, ki so prišla v naše roke, se nam za žalostne razmere v tistem delu Slovenije, ki so jo zasedli Nemci, zdi posebno ganljivo in značilno to-le z dnevom poštnega pečata 12. julija: Greh bi bilo vsake besede in vsaka razlaga. Zamislimo se v trpljenje te uboge preproste ženice, ki nam predočuje neizmerno tragedijo našega naroda in sklenimo, da bomo vse svoje sile posvetili pomoči nesrečnim rojakom in borbi za obnovitev srečnih dni, ki smo jih imeli v dragi Jugoslaviji. Drugo pismo je pismo slovenskega izobraženca iz ujet-niškega taborišča v Italiji. Pismo nam priča, da narodna «a-\ednost naših izobražencev navzlic strašnemu preganjanju ni klonila in prav tako ne upanje na vstajenje Jugoslavije. Objavljamo ga t Koncem junija '41. Dragi prijatelj in brat: Krvnik Slovanstva je ukazal, naj se Slovenci iztrebijo iz Maribora in iz Spodnje štajerske. Njegov "gauleiter" v Mariboru Frafiz Steidel je dejal, da bo najsrečnejši dan v njegovem življenju takrat, ko bo mogel stopiti pred "firerja" in mu reči: "Moj Fuehrer, ukazal si mi naj ponemčim Spodnjo Štajersko.' Spodnja štajerska je nemška!" V ta namen je nemški guverner štajerske izdal ukaz, po katerem se zaplenjuje vse premoženje Slovencev v korist Nemčije, a za uvedbo in utrditev germanstva v Spodnji štajerski. Drugi ukaz je, da se mora 280,000 Slovencev izseliti v Srbijo. Do sedaj so preselili že 50,-000 Slovencev, največ iz Maribora in okolice. Nemci prirejajo pogone, zapirajo predele mesta in posameznih vasi in dajejo rok 20. minut, v katerem se morajo cele rodbine, starci, žene in otroci izseliti iz pradedovskih domov; vse v njih mora pustiti za Nemce, ki se bodo polastili njegovega imetja. Sleherni sme vzeti s sabo le sto dinarjev, svojo staro obleko in perilo za preobleko. Često ustavijo mlada dekleta, zakaj seveda? Nedvomno za svoje gnusne potrebe. Vse takoj strpajo v železniške vagone, po 26 oseb v enega in jih zaklenjene pošiljajo skozi Zagreb, Bosanski Brod in Sarajevo v Srbijo. V vagonih ostanejo vso pot zaprti, s tisto malo hrano, ki je najdejo pri odhodu, a brez vode in brez stranišč — kakor živina. V Srbiji jih vržejo ven med Užičko Požego in Jagodine, a slišim, da nekateri pridejo do Arang-jelovca. Bratski srbski narod jih pričakuje. Ustanavljajo odbore s pravoslavno duhovščino na čelu in vsak hoče sprejeti nekoga v svojo hišo. Pravijo, da je narod v svojem siromaštvu nabral celo nekaj denarja, da jim pomagajo. Srbi pravijo Slovencem: "Kar bomo imeli mi, boste imeli tudi vi," a Slovenci pišejo v domovino: "Zdaj smo pri bratih Srbih, da skupaj trpimo in sanjamo sen o boljši bodočnosti v osvobojeni Jugoslaviji. Živel naš mladi, junaški Kralj, živeli zavezniki!" To smo pisali na vse strani, da bi se slišalo V domovini in po svetu, a ti, dragi prijatelj in brat, pomagaj nam, da se bo to razvedelo in potolažilo Slovence, Srbe in brate Hrvate,, ki sc niso vtopili v Paveličevih grehih, a vemo, da je teh mno go, v prvi vrsti večina kmetov Radičeve in Mačekove Hrvatske seljačke stranke. Vemo, da Pavelič pripravlja proti njim nove pregone, toda, naj jih oni junaško prenašajo in naj trpe, kakor tudi mi trpimo za domovino, ker bo prišel dan maščevanja in osvoboje-nja, ki se ga že danes boje vsi krvniki svobode, človeških pravic in dostojanstva. V tem času našega osvoboje-nja ne smemo pozabiti tudi tistih naših rojakov, ki so 20 let sklanjali glavo in vzdihovali pod sovražnikom. Zato: Živela osvobojena in povečana Jugoslavija (ne od Triglava) od Soče in Koroške pa vse do Djevdjelije! S prijateljskimi in bratskimi pozdravi, tvoj ujeti brat, Slovenec Tako sem se po čutil stopiti pred arner^ vence in jim povedati^ krito, kako je doma, nevarnostjo življenja, J ( vedati o strašni boleči"1^ teri ječi naš nesrečni nujni potrebi hitre po® j ma je tu, ni strehe. M1^ ni obleke; lačni so Bratje, pomagajte! j se svojih nesrečnih bra stra' 'J Ko sem govoril z elU j, setimi, z stotimi v v Clevelandu, Chicag« sil in rotil za pomoč, P rotil v svojih predav««-ko me je zabolelo v d ko dobim tu tak ugovo, drugega. Tu ta P°n tam zopet drugega ■ ' j bi dal in bom dal • • , ..." — "Saj se ne ^ sar poslati . . •" — h Nemce. . ." — "P»b!$ jane . . ." in tako še ^ Oh, bratje, ko bi gorje naroda doma, gnancem, kakor sel" , del v Zagrebu, kakj> j gače bi govorili, pif8 Jj Posebno pa me iie . ^ "Ne po poti, o kate% da bi se menda dalo rj ne! Ne zaupamo! ^ ko bi mi umiral kr in bi tako obupno W > ni za košček kruha i ^ ložene mize, kakor ^ moj narod, če bi s ^o prišel, ki bi mu ga ^ bi mu ga porinil v ® ^ bec samo, da bi reSJt^ ko strašne smrti. ^ šček kruha Prosinl0h'e f loke prosimo, stre ^ . . ." kriči naš n»r° ma • • • v. i vs^ Pa sem slišal "Rad bom dal, sai"%f "Rada bom dala i» t dala, samo . • "samo," kako 2» ^ ,,f Pa sem se drznil cl* mu odboru povedal,) "samo" sem slišal, le, kako nam škod>J° ^ rao nasvetoval 11 aC! ^e' bi se uredilo, da bj no" odstranili, da ^ velikodušno dal ^ ker je potreba, ^ bilo. Narod nam ^ I narod je v nevarn°s so je zgodilo? • $ Kalilec miru roda razbijam k" sem šel k vsem in .j ^ ni stranki, vse Pr0?1,'evl! lagal, vsem dj t no potrebo, Pa'.)J1# takojšnje pomoči ^ očmi samo tisoče, ft soč stradajočih, srečnih bratov d01 Pa me je lasten^ nunciral, češ da b jg* samo Slovencem P ^ ne tudi bratom krik iz domovih ^ 9 naroda, da ra« je acija . . .?! J Bratje, dajmo J Ce se da res je odbor sprem«"' se ne? Ali ni gla V ■več nabere, ali ve« ^ joči narod? spremeniti, P« 9fg C oden Človek —! Ali li(irSo medtem ljudje ^Je ujetnik izginil, ne-i&lKp,°Zneje ,pa so mene 6, Je'ni bilo težko po- e-0Ua v,; laj " "isem trdno zve-!{j| je na vezi in k\ ^ kamenje, si je* fcil'jj ® So Ayari zajeti, fta|)0 3l!l Je ter se izmiiz-^akor je znal le Sito h j6 ^ že Pri vhodu k l*1 Prvem eskadronu. iesti l>il0 treba vedeti, sk?0 "čarovnijo." Dvo-k Jal: I^Ja. Ali je bil ^tact n> da sem jaz I^J^ko spoznaš iz te- V bolje>že bi bil si" 'kar bi ti bil rad po-? »treii fsttt6 nasih vojakov i" tvojih ljudi?" !'6 d k \.0br°! Naročil sem, Si0 v.zrak. Šele če bi it Rajanja razbila, bi Vfe Vrste- uPam pa> »bi bi. godilo. Ne boš ho-%| Ž6ne in otroci tvo-> p& e in sirote. s° vaši odnosa j i z \ \°LVeta je med nami." °°Jevnikov ste jim JV> 4tivam?" S*MUah naj pošlje Vjbo jo džehenno!" gatejši ali ubožnej- jff^ Že prej so bi-! Pa J'e slaba Črede, je raz- 5 gl. ni niso izgubi" aVe> še pomnožile \rt.credo. Razen tega ? Sillia"a, ki mu SMS bilo tisto s kol IV^Jfudheru?" Jih pri raz vali- j J" 1 sam je ponudil Al- fe3 t»aširT ni bil° druge čete?" A]jš'ni vojaki so imeli s 0r°žje, lahko bi i tNl0 ^ mnogo naših * se Je kol agasi sklenil pogodbo z 6 nudil?" ' ^tenam J'e eskadron L temu je povelje-tiste- ki bi ^»ialski sel? In S. trum povrh J^ YOUR ^System ^ Zfor Coai> Gas> \ S. ter or Steam I ■...............$12.00 ............$4.00 '"V, % ryn£f, Tinning i \ **fing : <^4nCrplete »n J^GCO. W SON RD. "Tudi tiste." "In kaj je zahteval za sebe?" "Svojo prostost in gospoda vojnih trum, ki bi ga prisilil, da bi mu plačal visoko odkupnino." "Nisi slutil, kak je tisti človek in s kakšnim zločincem si sklepal pogodbo!" "Iškariot je, izdajalec! Izdal, prodal je svojega gospoda in zapovednika, ki ga je cenil in ljubil in odlikoval!" "Še vse kaj druga je! Pripovedoval ti bom o njegovih zločinih, ko bo prilika. Danes ne utegnem. Tudi sam bi namreč rad sklenil s teboj pogodbo, pa drugačno, nego jo je sklenil kol agasi in boljšo, ki ne bo nasprotovala načelom poštenosti in viteštva in ki ti ne bo nakopala pašinega sovraštva." "Govori! Moje uho napeto pričakuje besede, ki bi mi jih rad povedal!" "V vsaki pogodbi je nekaj, kar še nudi, in nekaj, kar se zahteva. Naj prvo ti povem, kaj bom zahteval, ker so moje zahteve važnejša stran pogodbe. Zahtevam prostost gospoda vojnih trum in Angleža, ki je tudi tvoj ujetnik. In izročiti mi moraš fzdajalskega kol agasija ter plačati davek, po katerega smo prišli." Resno je odkimaval. "Effendi, vse ti dam, kar zahtevaš, le davka ti ne morem plačati. Ni mogoče! Da je mogoče, bi ga bil že itak plačal." "Le počakaj! Nisem ti še vsega povedal. Vsaka pogodba tudi nekaj nudi, sem dejal. In če ugodiš mojim zahtevam, ti dam tisoč štiri sto velblodic, oziroma toliko druge živine, kolikor so vredne velblodice." Z velikimi očmi je strmel v mene, molčal, majal z glavo pa dejal: "Effendi, oprosti —! Najbrž nisem prav čul —. Prosim te, povej še enkrat, kaj mi nudiš!" "Rad! Če izpolniš moje zahteve, dobiš tisoč štiri sto volblo-dic, oziroma toliko glav živine, kolikor znaša vrednost tistih tisoč štiri sto velblodic." Še vedno je strmel. "Ampak čemu —? Pomislf, effendi, da ti ni treba ničesar nuditi, da ne smemo ničesar zahtevati od tebe. Zajeli ste nas, na milost in nemilost se moramo predati, če si hočemo rešiti golo življenje. Po kaki pravici bi naj dobil tisoč štiri sto kamel —?" "Dobiš jih! Uvidel boš, da se je bolje pogajati s kristjanom ko pa z muslimanom. Povedal ti bom, zakaj dobiš i velblodice! V vašem rodu je ženska, ki ji je ime Elate, ne?" "Da!" "Priljubljena je pri vas?" "Da. Ljubljenka rodu je. Pa Allah ji je poslal veliko žalost in težko preizkušnjo. Sinček ji je prišel slep na svet. Zaobljubila se je, da bo romala na grob čudodelnega marabuta v Na-blumo. Res je tudi potovala v Nablumo, častitljiv starček jo je spremljal, kmalu se povrner ta." "Pri nas je." Začudil se je. "Pri vas —? Pri naših sovražnikih — ? Kako pa je prišla k vam —? So jo vaši vojaki ujeli?" "Ne. Sam sem jo pripeljal v naš tabor. Vračala se je iz Na-blume, pa so jo spotoma našli Ayuni. Starčka so ustrelili, Elato pa so zakopali do vratu v pesek'." Razburjen je vzkliknil: "Allah 'llah —! Že spet umor —! Štirinajst umorov so nam že dolžni Ayuni —! Kri umorjenih kriči do neba po maščevanju! In niti revni ženski ne prizanašajo ti psi, povrh še ženski, ki se vrača z romanja!" Ves je bil iz sebe. ■ Tako dajmo, kakor se spodobi krščanskim ljudem, kakor se spodobi zavednemu narodu, kakor Kahteva tako strašna nesreča naroda doma. Pa so mi rekli, zakaj se spuščate pri Vaših letih še v to? Odgovarjam, pa vprašajte ogenj, zakaj gori; zvončnik, zakaj prenaša kar sliši? Duša mi je polna bolečine in trpljenja naroda, katerega ljubim. Ko bi kdor koli izmed vas bil na mojem mestu, sem prepričan, da bi moral narediti isto. Vojna bo minila. Časi se bodo umirili. Prišel bo obračun za vse kaj in kako smo delali v teh velikih časih, če smo sploh delali. Zavejmo, se tega! Takrat bomo drugače videli vse kakor danes. Postavimo pa se vsaj na to stališče in iz tega presodimo tudi našo nalogo zbiranja, pa tudi strašno potrebo naroda doma in po tem uravnaj mo svoje govorjenje, svoje pisanje in pa svoje delo v pomoč narodu, pa bomo gotovo drugače delali kakor pa delamo sedaj. t -o-— K ruskim bojem in spomini na Rusijo Jože Grdina (Nadaljevanje) Kakor sem že omenil so bili naši Slovani, ki so živeli po širnih ruskih planjavah razdeljeni v več rodov ali plemen ter so imeli različna imena. Eni od teh so bili Ilrnenski Sloveni, ki so poleg Poljanov igrali odlično vjogo v zgodovini Rusije. Gla-| vno mesto teh Slovenov je bil kot omenjeno Novgorod. Slovani tedaj živeči na teh ruskih planjavah so imeli to napako kot jo imamo še danes in ta je, da ni bilo med njimi sloge. Ker' tega ni bilo, so prišli večkrat pod tujčev jarem. Tam Kožarjem, tu Fincem, predvsem pa Normanom ali Varjagom, ki so živeli i današnji Skandinaviji, šved-ikem in Norveškem, Leti so naj-/eč pritiskali na te Slovane in ;ih podjarmili. .Tlačeni Slovani o se v takih neprijetnostih idružili, iztirali tlačitelje iz dvojega ozemlja, potem pa zače. i. zopet staro pot nesloge. Tako je bilo nekako sredi 9. stoletja, •co se otresli Normanov ali Var.. :agov; pričelo se je nepomirljivo sovraštvo. Kaj storiti ? V Novgorodu je tedaj živel preudaren starejšina Gostomi-sel ki je po končnem posvetovanju predlagal, da se pošlje na Škan-didavsko k Varjagom nekaj Slovanskih mož ter jih prostiti, da bi prišli vladati tem nesložnim Slovanom. V tem so upali, da bodo tujim knezom najbolj poslušni, ker drug drugega itak niso marali ubogati kot je žal še danes. Slovanski poslanci so res šli k Normanskim knezom rodovine "Rus" ter jim rekli takole: "Zemlja naša je velika in bogata vsakovrstnih plodov, samo reda ni v nji. Pojdite z nami, bodite naši knezi naši vladarji." Varjagi si niso dali dvakrat reči in trije bratje Rurik, Sineus in Truvor, so sprejeli vabilo teh poslancev in šli z njimi na ozemlje slovansko. Starejši Rurik se je z svojimi ljudmi nastanil v Novgorodu, ostala dva pa v drugih krajih. Ker sta brata potem umrla je Rurik združil vse pod svojo oblast ter potem vladal v Novgorodu, ki je tako postal prestoli-ca nove države, katero so bratje, ki so bili iz normanske rodovine Rus, po sebi na zvali "Rusko ozemlje." To se je vršilo kakor poroča zgodovina, leta 862. Tedaj so prišli k tedanjim Slovanom normanski knezi in od tedaj ime Rusija. Knez Rurik je dal v mesta svoje normanske posadke, ki so v kali zadušile upore ter tako ohladili, če je bilo treba, prevroče glave Slovanom, ki so si svobodo kaj napačno tolmačili, oziroma jo niso znali rabiti, ker, drug drugemu ni so hoteli biti j pokorni; potem so jih pa tujci počasi krotili. Značilno kajne, kako so nastali Rusi in kako so naši prednika tam pri Ilmenskemu jezeru v Novogorodu sprejeli tuje vladarje in tuje ime, kajti če bi šlo ime države po tem kar so se imenovali, to bi morala biti Slovenija, ali recimo Slavija, ali podobno. Oni so se zvali "Sloveni" in od tega imena poteka . tudi naše slovensko ime in imajo še to dedščino starih Slovanov še Slovaki; vsi drugi Slo- i vani imajo drugačna imena, to- : da na splošno se pa vsi več ali i manj priznavajo za Slovane. j Marsikdo bo morda rekel: 1 Kako so bili vendar nespametni ! ti stari Slovani tam pri Novgo- 3 rodu, da so to dopustili in se ta- 1 ko zadržali. Ampak ali smo današnji Slovani kaj boljši? Jaz pravim, da še slabši. Poglejmo kakšni smo bili predno se je ! pričela ta vojna: pravi politični otroci in to precej izprijeni otroci. Kako so se obnašali Če-hoslovaki, Poljaki in kako Jugoslovani. Poglejmo zdaj Hrvate na primer, potem Slovake 1 in tudi Slovenci nismo bogve i kaka posebna izjema, dasi ne ( trdim, da smo ravno slabi, ampak kaj prida Jugoslovani tudi ne. To se je videlo skozi 20 let in to se vidi tudi danes. O tem J bi se dalo precej komentirati, ' ampak ni moj namen, odnosno ne namen tega članka. Slovani se vse od Novgorodskih pa do c danes nismo še nič naučili, dasi j smo kulturni in poznamo zgo- ( dovino, vsaj poznati bi jo mo- ] rali in poznati težke preizkus- " nje, skozi katere so morali Slo-livani; dočim vsega tega niso imeli na razpolago in niso vede- . li Slovani tam pri Umenskem 1 jezeru. Časi so pa danes taki, J da se bomo morali dobro zasukati, se združiti in pozabiti na 1 razne, sicer tehtne pa tudi pre-cej neumne predsodke, ter se združiti ne le kot samo Jugoslovani, ampak kot Slovani. « Za naše prednike tam v Rusi- < ji, to ni bilo tako napačno, ko i so poklicali tuje vladarje, ki ; so se prilagodili tem ruskim i Slovanom, dočim so današnji tlačiteljI- Slovanov taki, da je njih namen Slovana, zasužnjiti in celo uničiti. Najbolj uvaževano mesto v Rusiji je pa Moskva, sedanja prestolica te ogromne države, j ki je prva po številu prebivalstva in istotako po moči in politiki, ni pa najstarejša kot sem že omenil pri Kijevu in Novgorodu. Ta dva ji prednjačita precej daleč in sta bila slavna ko o Moskvi še ni bilo ni duha ni sluha. Mestece Moskvo, ki se je nahajala v nekdanji kneževini Su-zdalski, je še v sredini 12. stoletja ustanovil kijevski veliki knez Jurij Dolgruki, kateremu je pripadala ta kneževina, ki je ležala ob srednjem toku reke Volge in njenimi pritoki. Zemlja v tej kneževini je bila pusta, podnebje mrzlo, Na tej zemlji so prvotno živeli Finci, katere so pa počasi izpodrinili Slovani, ki so se počasi pa stalno selili na sever ter deloma Fince pregnali, deloma se pa pomešali, ter je tako nastalo novo takozvano pleme Veli-, korusov. V tej kneževini je | Dolgo ruki leta 1147 ustanovil Moskvo, ki je bila pa neznatna. Ime ni slovanskega izvora pač finskega. Moskva pomen j a v finskem kalno ali motno vodo,, ker skozi mesto teče reka istega imena. Početnik moskovske kneževine je pa Danijel, najmlajši sin velikega kneza Aleksandra Nev-skega, katerega Rusi častijo kot svetnika. Takrat je bila Rusija že pod Tatarskim jarmom in Aleksander NeVski se je moral iti klanjati.pred Tatarskega kana ter mu prinašati darove ter potem vladal po milosti Tatar-l jev, ki so bili gospodarji Rusi- , je. Bistroumni pa varčni Dani-| jel je znal spretno širiti to kneževino Moskovsko. Njegov sin Jurij je priklopil Moskvi še Ko-lomno ter Možaisk ter pričel borbo za velikokneževstvo. Tu se je poslužil laži zoper Tverske-ga kneza Mihaela, ki je bil po nasledstvu velikoknežnega prestola upravičen do te časti velikega kneza v Vladimiru, ter nalagal tatarskega kana, ki je podeljeval velikokneževstvo komur je on hotel, da je kan ukazal usmrtiti velikega kneza Mihaela, Juriju pa je dal čast velikega kneza. Tako je bilo v tistih žalostnih časih tatarskega jarma in takrat se je pričela dvigati kneževina Moskovska, katere knezi oziroma veliki knezi so se hodili klanjati na Ordo pred tatarskega kana ter mu prinašali bogate darove. (Dalje prihodnjič.) -o- Mohamedansko sveto pismo se imenuje Koran. MALI OGLASI Trgovina naprodaj Proda se konfekcijska trgovina, kjer se dobi tudi stanovanje. Vprašajte na 7610 St. Clair Ave'. (225) Kdo ima voziček Radi bi dobili otroški voziček za dvojčke. Kdor ga ima naprodaj, naj pokliče ENdicott 2985. Delo dobi Dekle ali starejša žena dobi delo za hišna opravila. Dobra plača. Vprašajte v Birk's Cafe, 6220 St. Clair Ave. Telefon ENdicott 9138. (x) Grocerija in mesnica naprodaj Radi bolezni se proda dobro-idoča grocerija in mesnica v slovenski naselbini. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Za naslov se izve v uradu tega lista. (225) V najem V najem se odda dva trgovska prostora s stanovanjem v ozadju. V jako dobrem trgovskem okrožju na 14301-14803 Sylvia Ave. Pokličite ENdicott 8002. (226) Dobro delo Dekle ali žena v starosti Od 18 do 40 let dobi delo za hišni) opravila. Samo dve odrasli osebi v družini. Plača $10 na teden. Ob večerih prosto. Mora predložiti priporočila. Vpraša jte na 15189 Broadway, tel. Mel-' rose 275. (225) Hiša naprodaj Proda se hiša za dve družini, 6 sob spodaj, 5 zgoraj, na 7501 Cornelia Ave. Cena je $5,000. Vprašajte pri Muliolisu, 6606 Superior Ave. (225) Dekleta dobe delo želi se dobiti dekleta, ki bi šivate na Singer električne šivalne stroje. Vprašajte na 7400 Stanton Ave. (224) Delo dobi Takoj dobi delo Slovenka, stara 25 do 35 let, ki se malo razume v kuhinji in pa da bi pomagala v gostilni podnevi. Ako želi, tudi lahko ostane tu. V nedeljo je prosta. Zadal j ne informacije se je obrniti na naslov 1393 E. 53. St., ali pa pokličite ENdicott 6456 med eno i in četrto uro popoldne. )223) | Pri nas dobite polno izbiro 1 Maytag pralnih strojev. | Imamo tudi prenovljene Maytag pralnike, garantirane, j Pri nas dobite iste plačilne pogoje kot poprej z malimi izjemami. j NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. SATAN IN 1$ K AR IO T Po nemškem Izvirnika K. Maya DEKLETA IN ŽENE! J Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, f^m za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO naravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call njfl STERLING SUKNJE so od.......$14 i ladja North Carolina in gornja slika vam d^P' ^M o prostornosti te ladje. Nasproti vam gleda šes ^ J topov. Vseh skupaj ima ta ladja devet takih toP\M