JI ŽIMI Primorski < Posimu<» piačana v gotovim Abb. postale i grup po Cena 400 lir nevnik Leto XXXvn. Št.276 (11.098) TRST, nedelja, 22. novembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK j e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi OB 35-LETNICI DELOVANJA SDGZ Nosilec boja za razvoj slovenskega gospodarstva j KONGRES CGIL Z OGROMNO VEČINO ODOBRIL PREDLOGE LUCIANA LAME Zgodovinske prilike so nam dodelile življenjski prostor m stičišču dveh različnih kultur, jezikovnih skupin in socioekonomskih sistemov. Skozi stoletja si prizadevamo. da v tem prostoru živimo v sožitju in prijateljstvu s svoji mi sosedi. S težkimi žrtvami in z velikimi napori želimo ustvariti Ustrezno s časom in pogojeno razmeram vedno znova nove možnosti sporazumevanja, drugačne oblike sodelovanja, nove načine dolgoročnejših odnosov tako v gospodarskih pobudah, kot v sintezah skupne kulturne ustvarjalnosti, kot v političnih pogajanjih in dogovarjanjih. Tudi 35 let dela in dosežkov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ki jih danes slavnostjo praznujemo, lahko imamo za pomemben prispevek k vsem naporom slovenskega naroda in naše narodnostne skupnosti, da čimbolj široko in uspešno uresničujejo vlogo aktivnega dejavnika' miru, razumevanja in sožitja v tem Prostoru. Rdeča nit gospodarskega ustvarjenja, ki se vleče skozi stoletja in katero danes povzemamo na našem jubilejnem zboru s podelitvijo priznanj slovenskim gospodarstvenikom za kontinuiteto dela, za Podjetniško ustvarjalnost, za predanost in uspehe, sega globoko v prejšnje stoletje in se odvija vztrajno naprej v današnji čas. To, navkljub fašističnemu pohlepu po naših obratih, navkljub Povojnim grobijn diskriminacijskim ukrepom in navkljub vsesplošnemu zapostavljanju našega gospodarstva. Zaradi vsega tega še z večjim ponosom in hvaležnostjo podeljuj emo na današnji dan mno-0im izmed dva tisoč slovenskih gospodarstvenikov priznanja in na-Orade, ki so le skromna oddolži-iev za ves vloženi trud in vztrajnost ter za pomembne gospodarske dosežke. Njihovo delo in uspehi so nam vsem v dokaz, da je bila naša prehojena pot pravilno zastavljena in tudi potrebna razvoju naše širše skupnosti. Zavze-tost članov in jasen delovni pro-Oram sta omogočila, da se je združenje aktivno vključilo in to z Vztrajnim delom v različnih političnih in upravnih strukturah, z udeležbo v množičnih manifestacijah, v akcijskem sodelovanju s sorodnimi italijanskimi strokovnimi orOanizacijami, v procese socio-Oospodarskega razvoja dežele. Vsa ta leta se je združenje uveljavljalo kot pomemben dejavnik združevanja različnih gospodarskih interesov naše narodnostne skupnosti v zamejstvu in kot ustvarjalec enotnih teženj in ciljev gospodarskega razvoja. S svojim strokovnim pristopom pri reševanju Vsakodnevnih potreb članstva, z orQaniziranim delovanjem bodisi P° sekcijah bodisi po teritorialni razdelitvi, smo ne vedno brez te-šav, tudi v lastni organizaciji Usklajevali različne potrebe in našli skupne rešitve tudi v korist širšega razvoja naše skupnosti. Posebej pa smo še bili skozi vse obdobje zavestni ustvarjalci boljših, bolj kvalitetnih in dolgoročnih odnosov v gospodarskem m splošnem sodelovanju ob odprti ruoji. Tesne vezi z matičnim narodom ter z ostalimi jugoslovanskimi narodi so nam omogočile, ha smo vedno bili nenadomestljivi Povezovalci in posredniki gospo-barskih interesov, kakor tudi pobudniki pri ustvarjanju novih gospodarskih. iniciativ med našo de-že‘o in Italijo z jugoslovanskim gospodarstvom. Današnja jubdzjna proslava se odvija v času, ko se celotna naša zamejska skupnost, ob podpori masnega naroda in demokratičnih SH v Italiji, kljubovalno bori za dosego takega zakona o globalni zaščiti, ki bo zagotovil prtpadni-k°m slovenske manjšine enakopraven položaj v italijanski družbi in to v vseh 35 narodnostno mešanih občinah v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dejanska in pravična zaščita pomeni tudi imeti enakopraven položaj pri soodločanju o vsebini in usmeritvah gospodarskega in družbenega razvoja; pomeni upoštevanje specifičnih potreb našega gospodarstva, tako pri o-hranjevanju in razpolaganju s teritorijem, kot pri razvoju posameznih gospodarskih sektorjev ali struktur. Potrebno je torej da je naša skupnost direktno zastopana v vseh organizmih, ki o tem odločajo, ter da ima zajamčen dostop do vseh finančnih skladov, namenjenih za gospodarski razvoj. Zaradi še vedno obstoječega diskriminacijskega odnosa oblasti, tudi z zavestnim razlaščanjem slo- venske zemlje in zapostavljanjem tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, do razvoja našega gospodarstva, je naš današnji gospodarski potencial še vedno skromen in v težki odvisnosti ne samo od splošne gospodarske krize, katero danes doživljamo, ampak tudi od upravno političnih dejavnikov. Ti imajo do nas in do razvoja naše skupnosti še vedno močan odklonilen odnos, ki se v gospodarstvu odraža predvsem v nerazumevanju dejstva, da smo kot sestavni del širše družbe istočasno tudi nosilci lastnih specifičnih sociogospo-darskih značilnosti in potreb, zadovoljitev katerih nam tudi zagotavlja normalno vključevanje in razvoj v okviru širšega socioekopom-skega sistema. V vseh teh dolgih letih delovanja slovenskih trgovin, obrtniških delavnic, gostiln, industrijskih o-bratov, bank, zadrug, konzorcijev itd. v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, smo dosegli trdno zavest, da pravnomočno in zasluženo terjamo našo pravico. Gre za soodločanje pri socioekonomskih usmeritvah in izbirah v deželi, za zahtevo, ob upoštevanju naših življenjskih potreb, po vsakodnevni tesni povezavi z matičnim narodom in za upoštevanje prijateljskih vezi, ki obstajajo med Italijo in Jugoslavijo. Gre nadalje za prispevek in napore, ki smo jih vložili v korist gospodarskega sodelovanja na meji, da je današnja meja na obeh straneh široko odprta ter da je zagotovljen neoviran pretok ljudi, kot tudi možnost dolgoročnejšega gospodarskega sodelovanja bodisi v skupnih pobudah, v blagovnih izmenjavah ali v zaposlovanju delovne sile. V tem kontekstu bo tudi naše Slovensko deželno gospodarsko združenje in njeni člani lahko uspešno nadaljevali skozi stoletja začrtano pot prizadevanj za boljše človeške odnose in plodnejše sožitje v prostoru ob meji. POTRJENA ENOTNA LINIJA SINDIKATA 0 BOJU PROTI INFLACIJI Poudarek na potrebi širokega posvetovanja z delavci - V novem vodstvu tudi predstavnik slovenskih elanov Albin Spetič (Od našega poročevalca) RIM — Po šestih dneh zavzete, mestoma vnete, vseskozi pa odkrite in konstruktivne razprave, se je sinoči sklenil deseti kongres najbolj množičnega delavskega sindikata s potrditvijo vseh 15 tez, ki jih je tajništvo CGIL predložilo kot glavne smernice deia v prihodnjem četrtletju, s potrditvijo Lamovega poročila in posebnega predloga o ukrepih za zajezitev inflacije, predvsem pa s potrditvijo družbeno - politične vloge sindikata za preobrazbo i- talijanske družbe in enotnosti, ki je za to potrebna, tako v notranjih odnosih, kot v razmerju z o-staiima sindikatoma CISL in UIL ter v naprednih političnih silah, ki jim je kongres naslovil posebno topel poziv. Razpravo je sklenil generalni tajnik Luciano Lama, ki je najprej pozdravil veliko zanimanje, s katerim je vsa italijanska politična in družbena javnost sledila kongresu, obžaloval pa je, da so sredstva javnega obveščanja osredotočila poročanje na vprašanje predloga CGIL o draginjski dokladi, ki je bil samo del splošne usmeritve k premagovanju gospodarske krize in k ustvarjanju novih odnosov v vodenju gospodarskega in družbenega razvoja, kot so dokazali skoraj vsi posegi delegatov in sindikalnih voditeljev. Kongres je pravilno ocenil, .je poudaril Lama, izredno resnost gospodarskega položaja, ki postavlja tudi delavce pred nujnost boja proti glavnemu sovražniku, inflaciji, ki ne samo odjeda kupno moč plač, a potiska velike množice delovnih ljudi, zlasti mladine in žensk, v brezposelnost. Samo v tem okviru, in s pogojem, da storita vlada in delodajalci svojo dolžnost pri zaviranju rasti draginje, je razumljiv predlog ■CGIL, ki temelji na štirih nespremenljivih postavkah: zaščita kupne moči plač ne glede na raven inflacije, ohranitev mehanizma premične lestvice in draginjske doklade, svobodna pot pogajanjem na vseh ravneh za delovne pogodbe, uvedba davčnih ukrepov, ki naj razbremenijo poviške delovnih pre.jemkov do ravni programirane inflacijske stopnje (16 odstotkov, oziroma 45 točk draginjske doklade), zaostrijo pa pritisk na večje poviške. Lama je torej potrdil vsebino predloga, ki ga je vsebovalo njegovo uvodno poročilo. V odgovor na Carnitijeve in Benvenutove po- misleke je poudaril, da so to bistveni neodpovedljivi pogoji za sporazum o enotnem predlogu sindikalne zveze CGIL, CISL. UIL medtem ko se .je mogoče pogajati o izvršilnih sredstvih za njihovo uresničevanje. Zelo odločen je bil zato njegov poziv kongresistom, naj potrdijo resolucijo, ki vsebuje predlog tajništva o ukrepih za zajezitev inflacije, ter naj poverijo vodstvu nalogo, da si prizadeva za nujen sporazum s CISL in UIL, preden se začne široko posvetovanje na delovnih mestih o enotnem predlogu, ali pa o morebitnih različnih, ker mora biti vsekakor prepuščeno delavcem, da sprejemajo dokončne odločitve, tudi glede morebitnih popravkov ali dopolnil. Kongres je ustrezno resolucijo odobril z ogromno večino glasov, razen zastopnikov tako imenovane «tretje komponente*, ki poteg komunistične in socialistične, združuje sindikaliste skrajne levice, a šteje le okrog 7 odstotkov delegatov. Lama je pri tem poudarjal življenjsko važnost vzpostavitve enotnosti v zvezi CGIL, CISL, UIL, ki jo je kongres razumel. Takoj po njegovem govoru sta tudi vodstvi UIL in CISL izrazili svojo oceno: Benvenutov sindikat bolj navdušeno poudarja «velik ' politični pomen* predloga CGIL in pristaja na posvetovanje na bazi. Carnitijeva organizacija pa ugotavlja možnost poglabljanja soočanja v sindikalni zvezi, a se zavzema za razpravo zgolj na ravni bližnjega zasedanja vsedržavnih svetov vseh treh sindikatov. Poleg enotnosti v sindikalnem gibanju pa pogojuje uspeh njegovih prizadevanj za obrambo življenjske ravni delavcev in za razvoj zaposlitve tudi borbenost in odločnost, je poudarjal Lama v svojih zaključkih, zato je naglasil pomembnost stavke 23. oktobra in napovedal novo vsedržavno splošno stavko v podporo zahtev po preokretu vladne gospodarske politike in v odgovor izzivanjem delodajalcev za polovico januarja. Deseti kongres se je končal z izglasovanjem številnih resolucij in izvolitvijo novih vodilnih orga nov največjega italijanskega delavskega sindikata. Novo vsedržavno vodstvo so prvič izvolili s tajnim glasovanjem, medtem ko so z dvigom rok soglasno izbrali člane nadzornega odbora in razsodišča. V tem ozkem in pomembnem organu sindikata, ki zaseda skupaj z vodstvom, .je bil. kot smo napovedali, prvič vključen, kot izrecni zastopnik slovenskih članov sindikata, tudi Albin Spetič iz Trsta. LUCIJAN VOLK KONČANO SREČANJE MANJŠIN V KOSZEGU V PORABJU Poudarjena povsem nezadovoljiva raven zaščite Slovencev v Italiji in Avstriji Dušan Udovič: Globalni zaščitni zakon bo moral predvsem upoštevati dejstvo, da med Slovenci v Italiji ni nobenih razlik glede na pokrajino, v kateri živijo (Poseben dopis) KČSZEG — Šesto srečanje narodnosti štirih držav: Avstrije, Italije, Jugoslavije in Madžarske, ki se je končalo včeraj, je upravičilo svoj namen, ki je več ali manj enak od prvega srečanja, ki je bilo v Sekiri na avstrijskem Koroškem, pa nato v Lendavi, Trstu, Kopru in Železni Kapli. Srečanje je označilo položaj narodnosti in manjšin v tem delu Evrope; položaj, ki marsikje ni ugoden, označilo Je napredek, ki je bil dosežen; opozo- rilo pa je tudi na že pred časom izrečeno hotenje, da mora postati učinkovitejše. Kako doseči večjo učinkovitost in preseči zgolj raven medsebojnega seznanjanja, je vprašanje, o katerem bodo razmišljali in se dogovorili do naslednjega srečanja, ki bo na Gradiščanskem v Avstriji, v organizaciji tamkajšnje hrvaške manjšine. Tudi letošnje srečanje je pokazalo in potrdilo, da ima med državami udeleženkami Jugoslavija tako zastavljeno narodnostno politiko, da je lahko, brez kakršnegakoli ponujanja, pot in usmeritev za nekatere druge države. Delegacije Italijanov iz Slovenije in Hrvatske ter Madžarov iz Slovenije in Hrvatske, so zlasti poudarjale, pomen uveljavljanja narodnosti v celotnem političnem, HifiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiHiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Tiskovna konferenca o Kulturnem domu V Gorici je bila včeraj tiskovna konferenca o skorajšnjem odprtju Kulturnega doma v Gorici, na kateri so Boris Race, dr. Mirko Primožič, prof. Aldo Rupel, inž. Adolf Moč nik in prof. Milko Rener slovenskim in italijanskim novinarjem obrazložili kakšen je bil potek načrtovan ja in gradnje Kulturnega doma ter kako bodo potekale v dneh 27., 28. in 29. novembra t.l. otvoritvene svečanosti tega pomembnega slovenskega kulturnega objekta, ki bo odprt vsem Slovencem in prav tako tudi someščanom italijanske narodnosti, kar je v skladu s politiko Slovenske kulturno - gospodarske zv eze. — Poročilo na goriški strani ■iiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiitiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiHUMiiiiiiiittHiiiiiiiiiiMBiNfHitiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimii iiiiiiHniiiiniitiiittiiiiliiiiiititiiiitiiiirffmMmtiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiitiN PRIZADEVANJA VZPI-ANPI ZA GLOBALNO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI VERONA — Na nedavnem vsedržavnem zasedanju VZPI-ANPI v Veroni je bil storjen nov in odločilen korak v političnem prizadevanju za dosego enakopravnosti pravic narodnostnih skupnosti in jezikovnih manjšin, ki živijo v Italiji. Na predlog delegacije Furlanije - Julijske krajine so namreč v zaključnih resolucijah komisij za »šolo in kulturo* in za »domovino in propagando* vključili tudi vprašanje narodnostnih skupnosti. VZPI-ANPI ugotavlja, da je ključno vprašanje za vse jnanj-šine v Italiji boj za odobritev zakona o globalni zaščiti Slovencev od Milj pa do Trbiža, za kar se zavzemajo njeni predstavniki tako v Rimu kot Beogradu, pri vladah, strankah in parlamentarnih skupinah. VZPI-ANPI se je obenem obvezala, da bo prispevala svoj delež in vložila ves svo jpo-litični in moralni ugled za razrešitev vprašanja, ki izhaja iz ustavnih določil in tudi iz osimskega sporazuma. V Bonnu veliko pričakovanje za obisk Leonida Brežnjeva BONN — Sovjetski voditelj Leonid Brežnjev bo danes dopotoval v Bonn na svoj prvi uradni obisk neki zahodni državi po sovjetskem vojaškem posegu v Afganistanu. Njegov gostitelj, zahodno-nemški kancler Helmuth Schmidt je napovedal, da se namerava pogovarjati z njim predvsem o popuščanju napetosti med blokoma in še posebej o zadnjem predlogu ameriškega predsednika Ronalda Reagana glede umika .jedrskih raket z evropske celine. Zahodnonemški kancler, ki se vedno boli uveljavlja kot posredovalec med blokoma, bo svojemu zagovorniku predstavil omenjeni predlog in pritisnil na SZ, na.i tudi sama sprejme potrebne korake v tej smeri. Tokrat bo imel Schmidt tudi zelo proste roke. saj ni bila enotnost Severnoatlantskega pakta že dolgo tako velika glede nekega tako pomembnega vprašanja. Pri tem velja omeniti, da bo Brežnjev obiskal ZRN prav pred začetkom ženevskih pogovorov med ZDA in SZ o omejevanju oboroževanja Kljub vsemu temu .je mogoče pričakovati le nekaj novih odtenkov tega vprašanja, ne pa nekaj bistveno novega. Na predvečer obiska Brežnjeva se .je zvrstilo v Bonnu kar VITO SVETINA Patetično lice, a vendar vredno človeške simpatije Na znanstvenem posvetovanju, ki ga je te dni v Ljubljani organiziral Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, sem slišal zanimiv podatek. Da so se namreč v Gorici pred koncem vojne pojavili črno-iolti letaki, ki so v treh deželnih jezikih hrabrili prebivalstvo in mu obljubljali skorajšnjo obnovitev nekakšne multinacionalne srednjeevropske države pod habsburškim žezlom. Ta pobuda je bila najbrž odjek tistih načrtov klerofašističnega tipa, ki so tudi na Slovenskem našli svoje glasnike v ljudeh, kot so bili Ehrlich in njegovi ^stražarji». Glede' na te predznake je jasno, da nam Slovencem ie samo ime *Mitteleuropa* vzbuja dokaj mračne vizije in nam kliče v spomin nič kaj prijetne asociacije. Zato je razumljivo, da smo do raznih smitteleuropskih* gibanj nezaupljivi in neprijazno razpoloženi, čeprav se z druge strani lahko zgodi, da vidimo etiketo, ne pa ljudi za njo. , Te misli sem premleval, ko sem v predzadnji številki ted- nika *Il Meridiana» bral intervju s knjigarnarjem Parove-lom, predstavnikom «mitteleuropskega» gibanja. V njegovih izjavah me je najprej presunila odkritost, s katero Parovel denuncira skrajno nacionalistično atmosfero, ki je vladala (in verjetno še vlada) na italijanskih srednjih šolah. »Ni bilo dneva*, pravi, tda bi ne prišlo do kakšne podpisovalne akcije za Lego nazionale ali za Dante Alighieri. Da ne bi razsajala propaganda Mlade Italije. Da ne bi razdeljevali listov z Oberdanovo podobo in z njegovo malo verjetno kratko biografijo, ki ga je pred stavljala kot mladega študenta, padlega za Italijo in mm nekako mrekovala, mj tudi mi storimo isto. Da bi množično ne odhajali m pohode in manifestacije proti dvojezičnosti». Učinkoviti opis take vzgojne metode mi mrekuje dvojno ugotovitev: da se m srečo v mših šolah ni nikdar zarodil bacil mciomlizma in narodnostne mržnje in da sedaj šele pravzaprav razumem, odkod nenavadna podpi- sovalm manija Tržačanov srednjega sloja. Od prve mladosti so vajeni nanjo in jih kar srbijo roke, če dalj časa nimajo kaj podpisati (po možnosti nekaj antislovenskega). Toda vrnimo se k Parovelu in njegovemu mitteleuropske-mu gibanju. Jaz slutim za njo iskanje mrodne in kulturne identitete, ki sta jo šovinizem in fašizem vzela marsikateremu Tržačanu neitalijanskega porekla, ne da bi v zameno dala kaj odgovarjajočega. Privlačna sila tilalijanske kulture*, o kateri baja odv. Cecovini, kot da bi šlo za nekakšno Lorelei, se vendar ni izkazala tako močna, da bi zapolnila tiste vrzeli, ki jih je izguba materinega jezika, tradicij in kulture zasekala v dušo mnogih ljudi. Ima me, da bi jih primerjal z ameriškimi črnci, ki si v svojem obupnem hrepenenju po izgubljenih koreninah, puščajo rasti lase v bujno goščo. Rekel bi, da je cMitteleuropa* nekakšen tržaški tafrican look*. in čeprav se mi zdi nekoliko patetično, ji vendar ne morem odreči človeške simpatije. JOŽE PIRJEVEC 11 protestnih demonstracij proti sovjetski zunanji in tudi notranji politiki. Tudi včeraj se .ie nadaljevala polemika o zadnjem Reaganovem predlogu SZ glede jedrskega o-rožja. Toni sovjetske strani so tokrat precej umerjeni in dopuščajo možnost, da bo SZ na ženevskih pogajanjih, ki se bodo začela 30. novembra, sprejela vsaj del teh predlogov. Sovjetski tiste sicer še vedno poudarja protislovja v omen jenem načrtu. Ko bi SZ in ZDA umaknile vse svoje jedrske rakete z evropske celine, bi bil namreč vzhodni blok na slabšem, ker bi Zahod lahko računal na britanske in francoske .jedrske rakete, kar je seveda nesprejemljivo za SZ. Moskva ie v tem okviru sprejela še en ukrep, s katerim namerava zmanjšati pomen Reaganovega načrta. Sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu .je objavilo pismo Brežn.jeva Reaganu iz maja letos, v katerem se sovjetski voditelj zavzema za začetek pogovorov o vseh pomembnejših vprašanjih odnosov med velesilama. VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel jugoslovanska katoliška nadškofa Franja Kuhariča iz. Zagreba in Alojza Šuštarja iz Ljubljane. V pogovoru s cerkvenima dostojanstvenikoma je papež obravnaval stanje cerkve v Jugoslaviji. Ker je šlo za zasebni sestanek, vsebine papeževega pogovora z nadškofoma v Vatikanu niso sporočili. gospodarskem, kulturnem in drugih dogajanjih, ob razvijanju e-nakopravnega in dobrega sodelovanja z matičnima državama: Italijo in Madžarsko. Ali drugače: napori so usmerjeni k cilju, da o vseh in specifično narodnostnih vprašanjih odloča narodnost enakopravno z večinskim narodom, na glede na njeno število. Pomembna stalnica v narodnostnem življenju je tudi sodelovanje z matičnim narodom oziroma državo. Za razvijanje narodnostnega življenja so stiki z matičnim narodom in med narodnostmi v širšem smislu nujnost, so poudarjali člani vseh delegacij .ki so postregli tudi s številnimi konkretnimi podatki o izmenjavi kulturnih skupin, študiju in drugih oblikah strokovnega izpopolnjevanja in drugem. V razpravi se je tudi pokazalo, koliko napora so že vložili in koliko truda bo potrebno recimo v Avstriji in Italiji, da si manjšine izborijo svoje pravice na o-snovi notranjih, dvo ali večstranskih dogovorov in dokumentov. V Avstriji je to državna pogodba, ki jo želi tristrankarski sporazum zožiti na uresničevanje manjšinskih pravic prek narodnostnih sosvetov; v Italiji pa si navzlic sporazumom morajo še vedno prizadevati za sprejem globalnega zaščitnega zakona, ki bi zagotavljal pravice vsem Slovencem v Italiji. Zaradi vztrajanja vlade, da mora manjšina v sosvete, so na Koroškem zdaj razmere sila nejasne, saj Slovencem zagotavlja narodnostne pravice državna pogodba. »Kot izhod iz te zavožene manjšinske politike*, pravi dr. Franci Zwitter. »smo avstrijski zvezni vladi predložili 7. decembra 1979 tako imenovani o-perativni koledar, ki vsebuje bistvena odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti in izjavili svojo pripravljenost za dialog.* ' Tudi med Slovenci v Italiji je trenutno položaj neustrezen, zato je Dušan Udovič v imenu delegacije podčrtal: »Glede na položaj je v ospredju političnega boja Slovencev, neglede na strankarsko pripadnost zahteva da se Slovencem, da enakopravno mesto v družbi. Naša narodnostna skupnost je pozdravila osimski sporazum kot prispevek k utrditvi miru, sodelovanju in prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo, kot veliko možnost za razvoj in tesno sodelovanje mejnih območij na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, in kot obvezo Italije, da bo končno z globalnim zaščitnim zakonom uredila položaj naše manjšine. Zakon bo moral upoštevati predvsem dejstvo, da med Slovenci v Italiji ni nobenih razlik glede na pokrajino, v kateri prebivamo.* Za italijansko narodnost v Jugoslaviji je v imenu Unije Italijanov za Istro in Reko izrekel Leo Fusilli oceno, da se je italijanska narodnost zelo aktivno vključila v družbeno politično življenje, zadovoljni so z uspehi v šolstvu, kulturi in razgibanem sodelovanju z matičnim narodom. Italijanska narodnost podpira tudi skorajšnji sprejem republiškega zakona o zagotavljanju posebnih pravic na področju vzgoje in izobraževanja. Slednjemu, narodnostnemu šolstvu, je namenil del svoje razprave v imenu Madžarov v Sloveniji tudi Hajoš Ferenc. Kot zelo važno je poudaril dejstvo, da je krog narodnostne vzgoje in izobraževanja sklenjen. Na srečanju narodnosti v Kos-zegu so bili podrobno razgrnjeni tudi uspehi in naloge vseh narodnosti, ki živijo na Madžarskem. Strnjeno je mogoče ugotoviti u-strezpn napredek doma in sočasno krepitev sodelovanja z državami, kjer te narodnosti živijo, še zlasti z Jugoslavijo, Več neposrednega sodelovanja bi želeli Madžari, ki živijo na Gradiščanskem in so samo zato vstopili v narodnostni sosvet, ker jim je to edina oblika uradnega zagotavljanja manjšinskih pravic. Do sedanjih razmer in odnosa do manjšin, so kritični tudi gradiščanski Hrvati, ki postavljajo na prvo mesto pomen urejanja šolskih problemov. ERNEST RUŽIČ 27., 28. in 29. novembre OTVORITEV KULTURNEGA DOMA V GORICI TRŽAŠKI DNEVNIK 'Š- 7 DEŽELNI KONFERENCE 0 VPRAŠANJIH LADJIDELSKO-MIHAME ŠIROKE, Komunisti zahtevajo, naj vlada in IRI takoj ukrepata v korist ladjedelstva Glavno poročilo člana deželnega vodstva KPI Uga Polija Sklepni poseg zastopnika centralnega komiteja Paize Ladjedelsko-mehanska stroka je bila do pred kratkim ena izmed najbolj vitalnih panog italijanskega gospodarstva. Brezbrižnost vlad in zlasti njene vodilne stranke, Krščanske demokracije ter neučinkoviti finančni posegi pa so v par letih prispevali, da je ta sektor zašel v zelo hudo krizo, iz katere bo sedaj težko najti izhod. Velike mednarodne brodarske družbe se zato vedno bolj poslužujejo ladjedelnic v drugih evropskih državah in na Japonskem, kjer so redno investirale v to stroko in sedaj žanjejo uspehe. Glede italijanskih razmer na tem področju pa je dovolj, da navedemo dejstvo, da so v tem trenutku nekoč znamenite genovske in neapeljske ladjedelnice konkurenčne le s korejskimi, ki se res ne morejo ponašati z veliko tradicijo pri gradnji in popravilu ladij. O perečem položaju, v katerem se nahaja italijansko ladjedelstvo in o stvarnih predlogih za izhod iz krize, je bil govor na včerajšnji deželni konferenci KPI o tem vprašanju. Uvodno poročilo je podal član deželnega vodstva KPI Ugo Poli, ki je s številkami nazorno nakazal krizno stanje tega sektorja, ki danes po vsej državi zaposluje približno 250 tisoč delavcev in uradnikov. Velike tehnološke zamude pri obnavljanju ladjedelnic in mehanskih obratov, ki izdelujejo ladijske motorje, so potisnile Italijo v zadnjem dveletju na zadnje mesto med državami Evropske gospodarske skupnosti. Kaže pa, da to stanje, je med drugim poudaril Poli, ne zaskrbi ja vlade in vodilnih krogov IRI, ki nadaljujejo s staro politiko in ne investirajo v ta sektor potrebnih finančnih sredstev. čeprav jih imajo na razpolago. Naša dežela in v prvi vrsti Trst na lastni koži plačujeta tako politiko, ki je po mnenju komunistov zelo kratkovidna. Kljub ugodni zemljepisni legi in velikim tradicijam na tem področju, se tudi tržiška ladjedelnica Italcantieri in tržaški Arzenal sv. Marko borita s krizo, ki je bolj razvojnega in tehnološkega značaja kot pa kriza naročil iz Italije in tujine. Zakaj torej ne izkoristiti priložnosti, ki jo ponuja tržišče ter z ustreznimi investicijami okrepiti ladjedel-sko-mehansko stroko v državi? To je osrednje vprašanje, ki si ga je na včerajšnji konferenci postavil v sklepnem posegu Tullio Paiza. ki v centralnem komiteju KPI predseduje komisiji o vprašanjih razvoja lad-jedelstva. Od vlade in od IRI je treba izbojevati učinkovito finansi- V NABREŽINI Porazdelitev funkcij v novem odboru Po seji skupščine, na kateri je devinsko - nabrežinska občina dobila trdno tribarvno upravo, ki jo sestavljajo predstavniki KPI - PSI - SSk, se je novoizvoljeni odbor že sestal. Namen sestanka je bila porazdelitev funkcij in resorjev, ki jih bodo odborniki imeli v novi upravi. Odbor je sestavljen takole: ALBIN ŠKERK (KPI), župan: turizem, trgovina in industrija; VITTORINC CALDI (PSI), podžupan: javna dela, kamnolomi, smetarska služba; BOJAN BREZIGAR (SSk), starejši odbornik: urbanistika, prevozi, poljedelstvo; MARINKA TERČON (SSk) e-fektivni odbornik: kulturne institucije, šport, prosti čas; GIORGIO DEPANGHER (KPI), efektivni odbornik: proračun, šolstvo, zdravstvo, skrbstvo; MARINO VOCCI (KPI). nadomestni odbornik: ambient, o-sebje j ORLANDO ŽBOGAR (SSk). nadomestni odbornik: decentralizacija, obrtništvo. ranje sektorskega razvojnega načrta, ki ga je ministrstvo za državne udeležbe odobrilo letos po dolgotrajnem boju in pritisku sindikalnih organizacij in levičarskih strank. Pred koncem leta, je med drugim rekel Paiza, pričakujemo od mini stra De Michelisa izpolnitev vseh obljub in to v prepričanju, da postane ladjedelstvo, kot nekoč, produktivna gospodarska panoga. Konferenca KPI o ladjedelstvu. ki jo je vodil načelnik svetovalske sku- pine KPI'v deželnem svetu Pascolat, se uvršča v vsedržavno akcijo te stranke, ki ima namen sensibilizirati vlado in vse odgovorne organe za rešitev perečih vprašanj te stroke. Zasedanja so se poleg deželnih in pokrajinskih voditeljev KPI in sindikatov, udeležili tudi številni zastopniki tovarniških svetov krajevnih ladjedelnic in kovinarskih obratov. Združenje trgovcev zahteva povrnitev kreditnih olajšav Na sedežu tukajšnjega združenja trgovcev je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, namenjena vprašanju carinskega kreditiranja v zvezi z uvoznimi operacijami, ki se izvajajo čez tržaško pristanišče. Kakor znano, so uvozniki doslej plače- vali za odloženo plačilo carinskih davščin obrestno mero v razmerju 10 od sto, medtem ko je ministrstvo za finance sedaj povišalo to mero na 17 od sto. Ravnatelj združenja E. Geppi je na konferenci poudaril, da zaostritev kreditnih pogojev močno prizadeva promet čez tržaško luko ter s tem resno ogroža poslovanje glavnega stebra vsega tržaškega gospodarstva. Včeraj so se na prvi seji sestali člani odbora SKGZ za uveljavljanje slovenskega jezika. Pregledali so načrt delovanja tega odbora, ki sta ga predstavila predsednik Igor Komel in tajnik Pavel Slamič. Načrt, ki je zelo širok, predvideva predvsem utrjevanje prisotnosti slovenskega jezika v javnosti in uresničevanje tistih zakonov, ki so neposredno ali tudi posredno povezani z življenjem naše narodnostne skupnosti. DELEGACIJA KPI PRI OBČINSKEM KOMISARJU Za hitro rešitev perečih urbanističnih problemov Dr. Siclari bo na postavljene zahteve odgovoril v najkrajšem času Občinski komisar dr. Siclari je včeraj na zahtevo KPI sprejel njeno delegacijo, ki so jo sestavljali pokrajinski tajnik C. Tonel, član tajništva F. Monfalcon in načelnik komisije za urbanistiko De Rosa. Delegacija je predočila komisarju vrsto nujnih problemov, katerim je treba najti v čimkrajšem času primerne rešitve. Med načetimi problemi so po svoji teži prednjačili naslednji: dograditev cest, ki vodijo k novi bolnišnici na Katinari; ureditev socialnih struktur na območju novega stanovanjskega naselja Rocol - Me-lara; vzpostavitev razsodišča za podelitev stanovanj v okviru naselja «Poggi Paese*; poglobitev načrtov glede prostorske ureditve območja bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju; razpis natečaja za ureditev bivšega silosa pri glavni železniški postaji; ureditev prometa, predvsem javnega, v mestnem središču, in to v sodelovanju z ACT; začetelc izvajanja načrtov za uresničitev predvidenega trgovinskega središča. Delegacija KPI je nadalje pouda- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiimiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmniniiiiiiiiiiiiiiiiiiia S TISKOVNE KONFERENCE V ČASNIKARSKEM KROŽKU V Redipuglii bo 6. decembra velika mirovna manifestacija Manifestacijo so podprle najrazličnejše politične; kulturne, sindikalne sile ter številne osebnosti - Povabljena sta tudi ljubljanski in celovški župan da bo seznam organizacij in posameznikov, ki bodo podprli manifestacijo, še daljši. Svoj pristanek manifestaciji bodo dale tudi sindikalne organizacije, v Redipuglio so povabili tudi celovškega in ljubljanskega župana. Njuna prisotnost bo dala manifestaciji širši značaj, pripravljalni odbor je povabil še številne italijanske politične predstavnike, med drugimi italijanskega predsednika Pertinija. POZIV TRŽAŠKE OBČINE Cintprej oddati izpolnjene pole Na sedežu tržaškega časnikarskega krožka so včeraj predstavili vsebino in potek velike mirovne manifestacije, ki bo v nedeljo, 6. decembra, s pričetkom ob 11. uri pri grobnici v Redipuglii. Manifestacijo prireja pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo sveti delegatov številnih industrijskih podjetij v naši deželi, organizacije, kot so VZPI-ANPI, Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v F-Jk, italijanska kulturno-rekreativna zveza ARCI itd., pa še številne osebnosti, kot so na primer predsednik deželnega sveta F-Jk Mario Colli, pater David Maria Turoldo, podpredsednik poslanske zbornice Loris Fortuna, posl. Mario Lizzero, videmski nadškof Alfredo Battisti, zgodovinar Gio-vanni Miccoli, članica višjega sod-nijskega sveta Cecilia Assanti, poslanec Franco Castiglione ter številni drugi politični in kulturni delavci, kot so na primer Biagio Marin. Tomizza. Zigaina in drugi. Na naše vprašanje, zakaj ni med organizacijami in posameznimi o-sebnostmi, ki pripravljajo oz. pod pirajo manifestacijo, niti enega slovenskega imena, so nam člani pripravljalnega odbora povedali, da so v stiku še z drugimi italijanskimi in slovenskimi kulturnopolitičnimi organizacijami in osebnostmi tako, iiiiiiiiimiiiiMitMHimiiiMiimiiiiiiiiiMiiitititiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinjtaiiiiiiiiiia VUKI BODO MIROVALI DO 21. URE V TOREK JUTRI ZVEČER ZAČETEK STAVKE ŽELEZNIČARJEV Uprava državnih železnic bo poskrbela za delno nadomestitev vlakov z avtobusi • Ljudje naj potujejo le po potrebi Tržaška občina obvešča vse tiste, ki niso še oddali izpolnjene obrazce letošnjega popisa prebivalstva, naj to storijo čimprej in sicer na glavnem sedežu anagrafskega urada (P.sso. Costanzi 2). Urad je odprt ob delavnikih od 8. do 14. in od 16. do 19. ure. Opozarjamo, da so za zamudnike predvidene visoke denarne kazni. Rok za oddajo popisnic zapade nepreklicno v sredo, 25. novembra. Železničarski sindikati FILT (CG IL), SAUFI (CISL) in SIUF (UIL) so napovedali 24-urno stavko vseh železničarjev, ki se bo začela ob 21. uri jutri, 23. novembra, zaključila pa ob 21. uri v torek, 24. novembra. Uprava državnih železnic bo potnikom skušala po svojih močeh olajšati težave z uvedbo nadomestnih avtobusnih zvez. Navajamo nekatere TRST - BENETKE. Ponedeljek: odhod iz Trsta ob 20.40 in 22.25. Torek: odhod iz Trsta ob 6.40, 7.40, 9.40, 11.40, 12.40, 14.40, 16.40, 17.40 in 18.40. TRST - VIDEM. Ponedeljek: odhodov iz Trsta ne bo. Torek: odhod iz Trsta ob 5.00, 6.25, 10.00, 12.45 in 17.50. Avtobusi bodo odpeljali iz Ul. Fla-vio Gioia, ki teče za železniško postajo vzporedno z Miramarskim drevoredom. Na progi do Benetk bodo avtobusi ustavljali v sledečih krajih: Tržič, Cervignano, San Gior-gio di Nogaro, Latisana, Porto-gruaro, San Dona del Piave in Me- stre. Na progi za Videm pa bodo ustavljali povsod tam, kjer se u-stavljajo vlaki. Železniška uprava opozarja javnost, naj v času stavke potuje le, če je to strogo nujno, poleg tega naj budno spremlja obvestila, ki bodo razobešena na tržaški in drugih železniških postajah. KULTURNI DOM, DANES, 22. NOVEMBRA, OB 9.3« 35 LET SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Otvoritev: STANISLAV BOLE Slavnostni govor: dr. VITO SVETINA Nagrajevanje članov in sodelavcev Filmski prikaz gospodarskega združenja Tržaški oktet Upravni odbor družinske posveto-valnice za Rojan, Greto in Barkov-Ije prireja jutri ob 18. uri v veliki dvorani liceja «Dante» - Ul. Giusti-niano 3 — javno zborovanje koristnikov. Vabimo obiskovalce posvetovalnice, da se zborovanja ■ polnoštevilno udeležijo. Na dnevnem redu je sedanje stanje družinske posvetovalnice ter razprava in odobritev programa za prihodnje leto. manife temelji Tako široko zasnovana stacija za mir nikakor ne na obsojanju te ali one sile, želi le potrditi voljo ljudi po miru in pozvati obe velesili, naj zamenjata logiko moči z miroljubno politiko. Pripravljalni odbor je pred temelje manifestacije postavil naslednje štiri točke: boj proti temu, da se nastavijo v Italiji in Evropi a-tneriške jedrske rakete; zahteva po odstranitvi sovjetskih jedrskih raket SS 20; odločen «ne» bombi «N» in zahteva, naj se v naši deželi omejijo vojaške služnosti ter vojaške inštalacije in skladišča. Manifestacija, ki bo v Redipuglii, želi združiti pod zastavo miru politične, kulturne, sindikalne in druge sile. javne ustanove in ljudi dobre volje, ki si prizadevajo, kljub ideološkim in drugim razlikam, za to, «da se izpraznijo vojaška skladišča in da se napolnijo žitnice*. Seminar ZSKD v Škofji Loki Včeraj se je stekel drugi dan tridnevnega seminarja za kulturne delavce v Škofji Loki, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Udeleženci seminarja so včeraj sledili predavanju Jožeta Ostermana, ki je orisal kulturne dejavnosti in kulturne strukture v Sloveniji, Martina Zakonjška, ki je govoril o Slovencih izven Socialistične republike Slovenije in stikih, ki jih z njimi ima Zveza kulturnih organizacij, in izvajanju Breskarjeve o novih o-blikah klubske dejavnosti. Nazadnje je dekliška skupina izraznega plesa iz Tržiča predstavila svojo dejavnost in uprizorila nekaj baletov. Danes bodo udeleženci seminarja sledili še predavanjema, Dušana Udoviča o položaju Slovencev v zamejstvu in Borisa Siege o mladinski problematiki. Finančni prispevki v korist obrtnikov Deželni odbor .je odobril zakonski osnutek v prid obrtniškim podjetjem (teh je do konca leta 1980 bilo v vsej deželi okrog 34.000), ki so se spričo kreditnega vijaka na vsedržavni ravni znašla v finančni stiski. Osnutek predvideva podeljevanje prispevkov pokrajinskim konzorcijem med obrtniki in njihovimi zadrugami, da s temi sredstvi jamčijo povračilo raznih no-sojil. Prispevki za leto 1981 znašajo vsega 600 milijonov lir. rila nujnost predhodnega posvetovanja, pred prehodom h konkretnim posegom za rešitev omenjenih vprašanj, s pristojnimi rajonskimi sveti. Dr. Siclari je zagotovil, da bo vsa vprašanja poglobil ter odgovoril na zahteve KPI v najkrajšem času. V KINU ARISTON Izreden uspeh francoskega filma 4’ultimo metro» Film francoskega režiserja Fran-coisa Truffauta rLultimo metro*, ki ga v teh dneh predvajajo v kinu Manifestacija ZŽI v korist miru Zveza žensk je na Goldonijevem trgu včeraj priredila celodnevno manifestacijo za mir; v dopoldanskih urah se je začela na trgu razstava, ženske so razdeljevale letake in zbirale podpise na peticijo, ki jo bodo odposlale predsedniku republike, ministrskemu predsed-- niku in predsedniku deželnega sveta. V popoldanskih urah so bili na vrsti posegi predstavnic ženskega gibanja, manifestacija pa se je končala že v trdi temi z nastopom «Canzo-niere delle Lame*. Ženske so s to svojo manifestacijo izpričale najodločnej-še nasprotovanje do vojne, kakor so tudi izpričale nasprotovanje do «lažnega» miru, ki ne upošteva problemov ■ lakote in izkoriščanja in ki mrtvi zavest ljudi ter podpira zlorabljanje ženskega dela; istočasno so se tudi odločno izrekle proti oblikam «hinavskega» miru, ki u-stvarja mit skrbne in skromne gospodinje. Izrekle so se proti NATO in varšavskemu paktu in proti nameravani namestitvi jedrskih izstrelkov v Comisu ter zahtevale, naj bi se začela pogajanja za takojšnjo splošno razorožitev, da bi v Evropi ne imeli več jedrskih raket. Poleg tega so poudarile, bi treba vse izdatke, ki so namenjeni vojaškim potrebam, izkoristiti za boljšo kakovost življenja, za izgradnjo stanovanj, šol, ureditev vrtov in drugih socialnih struktur. Ariston v okviru «Festivala festivalov», doživlja izreden uspeh. To potrjuje zelo velik obisk občinstva, kar kaže, da je že sedaj ta film zelo resen kandidat za eno izmed nagrad tržaškega kinematografskega festivala. Glavni vlogi igrata Gerard Depardieu in Chaterine De-neuve, ki je za ta nastop kot znano osvojila prestižno nagrado David di Donatello. NA SINOČNJEM RADIJSKEM SREČANJU «MED DVEMA OGNJEMA» Ekipa znanstvenega liceja ^Prešeren ugnala vrstnike zavoda «Ziga Zois Po napetem boju in bučnem navijanju je tretji razred znanstvenega liceja France Prešeren na sinočnjem radijskem srečanju prvega kola oddaje «Med dvema ognjema» z minimalno razliko ugnal tretjeraz-rednike trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tekmovanje se je končalo z dvema točkama razlike — 33:31 — v korist ekipe znanstvenega liceja, kar kaže, da je bilo dokaj izenačeno. Za pravo tekmovalno vzdušje v avditoriju A tržaškega sedeža RAI so poskrbeli zelo številni navijači, ki sta jih ekipi pripeljali s seboj in ki so med tekmovanjem bučno navijali. Navijači «trgovcev» so v dvorano prišli z velikim transparentom, večkrat se je iz njihovih vrst oglasil rog, ki je zadonel ob vsaki uspešni potezi njihove ekipe; očitno pa ni bilo dovolj niti to navijanje, saj so morali na koncu poraženi iz dvorane. Uspešnejši je bil način navijanja tlicejcev*, ki ga je dokaj iznajdljivo vodila ekipa, ki je tekmovala. Tekmovanje, ki ga je kot vedno vodila in kljub nekaterim zapletljajem u-spešno pripeljala do konca Marjuča Oficija, se je začelo izenačeno, ko sta obe ekipi imeli enako uspeha pri odgovorih na vprašanja prvega kroga na temo Sedanji trenutek. Že v drugem kolu pa so povedli s 4:2, ker je ekipa znanstvenega liceja napačno odgovorila na eno od vprašanj o Jurčičevih delih. Zamudo pa je nadoknadila in vodstvo prevzela že v naslednjem kolu, ko je uspešneje odgovorila na vrsto vprašanj o Gagarinovem vesoljskem poletu. Po četrtem kolu vprašanj, ko sta ekipi morali odgovarjati na temo Resna glasba, sta obe moštvi imeli enako število točk — 14:14. Nekaj pa se je zataknilo v naslednjem kolu, ko je bil na vrsti šport, v okviru katerega je bilo treba odgovarjati na vprašanja o slovenski košarkarski peterki Jadran. Najprej zaradi tehnične okvare, nato pa še zaradi nekaterih drugih za-pletljajev, je bilo treba razveljaviti vsa vprašanja, tako da sta se ekipi spoprijeli z naslednjo temo: Spoznavajmo svet. «Trgovci* so si zagotovili dve točki prednosti, ki so ju obdržali tudi pri naslednjem kolu o lahki glasbi. Prednost se je zmanjšala pri vprašanjih o slovenski stvarnosti, tematika velikih podvigov in izumov pa je bila zanje usodna, saj je ekipa znanstvenega liceja ponovno prevzela vodstvo s točko razlike, ki jo je v desetem in zadnjem kolu še povečala. Gosta oddaje, pri kateri je sodeloval tudi pianist Aleksander Vodopivec, sta bila violinist David Pi-ščanc, ki se je predstavil z 2. stavkom 9. sonate Antonia Vivaldija ter mlada slovenska kantavtorica Mateja Koležnik, doma iz Metlike v Suhi krajini, ki je ubrano zapela tri svoje pesmi in ki jo bomo v kratkem ponovno lahko slišali, ko se bo predstavila v Slovenskem klubu. Gorše to va razstava v Peterlinovi dvorani V Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3) je v teh dneh odprta razstava del sloven- UlinillllllimilllllllllllllUimilllllliilMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHIliiiliiiiiiiiHiiiiiiiiiiii TO STA MARIO SERIN0 IN ZDRAVNIK SULLIG0I Dr. Staffa osumil dve osebi sokrivde iu smrt Dapporta Policija vabi k sodelovanju v preiskavi za razčiščenje dogodka žensko, ki je prva priskočila na pomoč pokojnemu V zvezi s smrtjo 17-letnega Paola Dapporta, o čemer smo poročali v petek, je včeraj dopoldan namestnik državnega tožilca dr. Roberto Staffa zaslišal dve osebi. To sta 19-letni delavec Mario Serino, s katerim se je Paolo pred tednom dni sprl v Pasaži Fenice in dr. Sulligoi, ki je pokojnega prvi pregledal v ambulanti glavne bolnice. Dr. Staffa je tako Serina kot Sulligoia osumil, da sta sokriva Dappartove smrti. Prvega, ker naj bi nesrečnika silovito udaril, zaradi česar je ta padel na tlak in zadobil dva kostna zloma na temenu; drugega pa, ker naj ne bi pravočasno in pravilno diagnosticiral resnosti Paolovih poškodb. Kaže tudi, da je mladenič ostal v bolnici tri ure brez zdravniške pomoči. Paola Dapporta so pokopali včeraj Tihotapec in razpečevalec ur v rokah pravice tm ' Agenti kvesture so prijavili sodni oblasti pod obtožbo tihotapljenja in prekupčevanja z vtihotapljenim blagom 41-letnega Pasqualeja Iurisse-vicha iz Ul. Foscolo 44 in 44-letnega Sergia Marinija iz Ul. Molino a ven-to 80 (po rodu Neapeljčana). Iurissevicha so v neposredni bližini Rusega mosta (Ponterosso) zalotili, ko je izročal tri torbe polne vtihotapljenih ročnih ur Mariniju. Pozneje so ugotovili, da je prvi dobavljal redno tovrstno blago Mariniju, ki je nato ure delil med nezakonite pocestne prodajalce; ti se, kot je znano, osredotočajo predvsem na Rusem mostu in v bližnjih ulicah in pritihotapljeno blago za lepe denarce prodajajo še zlasti jugoslovanskim državljanom. Preiskava na Marinijevem domu je privedla do odkritja kakih 30 ur (na sliki), pa še 600 zahodnonemških mark in 41.650 novih dinarjev, medtem ko so policisti na Iurisseviche-vem domu našli 321 ur in 900 avstrij nekaj po dvanajsti uri. Preiskava o dogodku se medtem nadaljuje, vodi jo dr. Padulano iz letečega oddelka kvesture. Policija je včeraj ponovno naprosila neznano žensko, ki je v Pasaži Fenice prva priskočila na pomoč Paolu Dapportu in se predstavila kot diplomirana bolničarka, naj se zglasi v sobi 34 na kvesturi, da bi tako sodelovala s preiskovalci. Trčil v avto, ker ni spoštoval rdeče luči Na nevrološkem oddelku glavne bolnice so prepeljali včeraj 20-let-nega študenta Antima Santilla iz Ul. Machiavelli 13, ki je na križišču med ulicama Roma in Val-dirivo z lahkim motornim kolesom «forsiral rdečo semaforsko luč* in zato trčil v renault, ki ga je upravljal 23-letni Furio Guerrin iz Ul. Monfort 12. Zaradi močnega udarca v čelo in zloma nosne kosti ter levega ramena se bo moral zdraviti 60 dni. Z lambretto v avtomobil V ortopedskem oddelku glavne bolnice bo moral dva meseca ležati 42-letni zobotehnik Sergio Ferfila iz Ul. Mantegna 1, ki je z lambretto čelno trčil v lancio beta Furia Zonte iz Ul. Vigneti 24. Zlomil si je levo piščal, verjetno pa tudi levo stegnenico. Nesreča sc je pripetila v Ul. Liburnia. skega umetnika Franceta Goršeta, ki se nanašajo na slovensko Primorsko. O umetnikovem življenju in ustvarjalnosti je sinoči spregovoril novinar Sergij Pahor, ki je svoje izvajanje dopolnil z zanimivimi o-sebnimi spomini na Goršeta, človeka in umetnika. Retrospektivna razstava, ki nosi naslov «France Gorše in Primorska», je na ogled občinstvu vsak dan med 18. in 20. uro, danes pa med 10. in 12. uro. Deželni zakon za razmah radiotelevizijske službe Deželni svet je te dni soglasno odobril zakon o financiranju posebne zakonske norme v korist pobud za krepitev in širitev radiotelevizijske službe v Furlaniji - Julijski krajini. Dne 3. maja 1978 je de- » želni svet odobril zakonski osnutek. ki ,ie nakazoval 450 milijard lir gorskim skupnostim, občinam in njih konzorcijem za ostvaritev potrebnih infrastruktur z namenom raztegniti in potencirati javno radiotelevizijsko službo; toda rimska vlada osnutka ni sprejela, vrnila ga je deželnemu svetu, ta ga je ponovno odobril, zadeva je šla pred ustavno sodišče in slednje ie naši deželni upravi dalo prav. Po treh letih je torej osnutek postal veljaven zakon, sedaj pa je bilo treba odobriti še dodatni zakon o ponovnem financiranju zakonskega ukrepa, a to se .ie zgodilo, kot uvodoma povedano, v preteklih dneh. Ženski pevski zbor Tabor izreka Lidiji Hrovatin in družini iskren« sožalje ob izgubi matere. skih šilingov (ure je tihotapec med drugim prinašal iz Avstrije). Iurisse-vich je sicer že znanec organov jav- ne varnosti kot goljuf, tihotapec in ljubitelj prekrškov zoper tako imenovano javno moralo. Podrl pešca na «zebrah» Giordano Zerial (51 let) iz Drevoreda Elizejskih poljan 40 je bil včeraj žrtev avtomobilista, ki ga j jc podrl, ko je prečkal omenjeni > drevored po zebrastem prehodu, j Dobil je hud udarec v lobanjo in si zlomil desno ramo in desno nogo. j Okreval bo domnevno v 60 dneh. i KD SLOVAN sporoča, da so pev ske vaje ob torkih in petkih, ob 20.30 (skupno za moške in ženske) , ZAHVALA Ob izgubi našega dragega GIORDANA MARIANIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala TPPZ Pinko Tomažič. SVOJCI Trst, 22. novembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega sina ALEKSANDRA L0CATELLIJA (Nevio) se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. „ Žalujoča mama Berta Trst, 22. novembra 1981 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki »mo jih bili deležni ob izgubi naše nepozabne ŠTEFANIJE SEDMAK vd. BOGATEČ v^i.- '*mogss nt arasvaorurao! > -«<»* w se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali. , Prisrčna zahvala msgr. Ravignaniju, župniku Speranzi in dr. Pietru Antoniniju. SVOJCI Trst, 22. novembra 1981 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše predrage GIZELE DORIE roj. ŽVAB se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku za tolažilne besede, sorodnikom, cerkvenim pevkam, pevskemu zboru Igo Gruden, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Nabrežina, 22. novembra 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none GILDE REMEC vd. SPANGER se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočustvovanje. Družini Spanger in Hrovatin Opčine, 22. novembra 1981 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage ANE MARIJE ŽIŽMOND vd. PODGORNIK se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Trst, 22. novembra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) Lucia in Annamaria Baša 22. 11. 1980 Ob 1. obletnici smrti 22. 11. 1981 RUDIJA JAGODICA se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo žena Vida, sin Krešo ter vnuka Valter in Luka Trst, 22 novembra 1981 PREDVČERAJŠNJIM NA GRADU SV. JUSTA Priznanje šolskega skrbništva trem slovenskim učiteljem Zlate kolajne za dolgoletno uspešno vzgojno-izobraževalno delo so prejeli Justina Jurkič-Petkovšek, Nada Martelanc in Kiljan Ferluga Na Gradu sv. Justa je bila predvčerajšnjim popoldne kratka, a pomembna slovesnost, ki jo je priredilo tržaško šolsko skrbništvo ob sodelovanju Tržaške hranilnice in posojilnice in med katero so podelili priznanja desetim zaslužnim učiteljem in učiteljicam s Tržaškega. Med njimi so tudi trije slovenski u-čitelji, ki so posvetili štirideset let svojega življenja vzgoji in izobra-. zevanju doraščajoče mladine in so to delo opravljali z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo. To so Justina Jurkič - Petkovšek, Nada Martelanc in Kiljan Ferluga. Vsa tri imena so prav gotovo dobro znana številnim rodovom naših ljudi in jim priljubljeno zvenijo v spominu. Vsi trije so namreč poučevali na številnih osnovnih šolah v raznih krajih tržaške pokrajine preden so stopili v zaslužen pokoj. Nagrajenci so prejeli v dar zlate kolajne, ki jih je izročil šolski skrbnik dr. Čorbi ter ob tej priložnosti tudi spregovoril o zaslugah nagrajencev, čestitke je izrekel tudi predsednik Tržaške hranilnice odv. Terpin, nakar sta se za priznanja v imenu nagrajencev zahvalila neki italijanski učitelj ter Kiljan Ferluga, ki je v slovenščini ta italijanščini poudaril, da je za vsakega učitelja največje priznanje, kadar vidi, kako so njegovi nekdanji učenci dorasli v dobre in poštene ljudi in družinske očete in . matere, ki bodo prenašali naprej svojim otrokom njihove nauke in znanje. Slovesnosti je, kot je običaj za vse takšne priložnosti, sledi la družabnost, med katero je bilo rečeno še marsikaj tvornega in prijetnega. Mladinski zbor GM na Pesmi mladih V okviru Festivala Revolucija in Ejasba bo danes dan Pesmi mladih. Na tem koncertu bo nastopil Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, ženski mladinski zbor 25. maj Doma mladine iz Skopja, ki ga vodi Zapro Zaprov in Mešani mladinski zbor gimnazije Celje pod vodstvom Edija Goršiča. Zbori bodo nastopili zjutraj ob 10. uri v Kulturnem domu v Mengešu in ob 16. uri v Kulturnem domu v Kranju. Zbor iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret se bo predstavil z • Vrabčevo: Pesem svitanico, Bazo-Adco, Bilečanko in Zdravljico. Aloj-lla " kazal vrsto diapozitivov. Najprej je prikazal diapozitive s kresovanja, ki je bilo letos na Padričah, prisotni vaščani so lahko ponovno videli, kako je bilo, ko je kres zagorel v vsej svoji veličini in marsikdo izmed prisotnih se je na slikah tudi prepoznal. Sledili so si nato diapozitivi na tematiko Krasa, slike s praznika v Idriji, s kravjega bala v Bohinju, pa še mikrofotografski diapozitivi in fotografije s posebnimi u-činki. Seražin je prikazal tudi serijo fotografij, ki prikazujejo arhitektonske značilnosti hiš v Benečiji. Serijo fotografij je Seražin posnel med fotoekskurzijo fotografskega krožka »Trst 80», katerega član je. KD Slovan pripravlja že ta teden novo srečanje z Dušanom Jelinčičem, ki bo v četrtek zvečer prikazal fotoreportažo: »Amerika -dežela protislovij*. Gre tu za svojevrsten potopis, ki ga je Jelinčič posnel med svojim popotovanjem po ZDA. Diapozitive bo spremljal komentar z razmišljanji in vtisi, ki jih je Jelinčič nabral po «križarje-nju» po eni izmed najbolj zanimivih pa tudi protislovnih dežel sveta. Večer bo prav tako v prostorih Gozdne zadruge in se bo pričel ob 20. uri. Darko Bratina gost krožka «P. Tomažih Krožek za politične in družbene vede «Pinko Tomažič* prireja v sredo, 2. decembra, v dvorani Ljudskega doma pri Sv. Jakobu zelo zanimivo predavanje sociologa in univerzitetnega profesorja Darka Bratine na temo «Nov tehnološki izziv v življenju in kulturi*. S tem predavanjem stopa krožek «Pinko Tomažič* v novo programsko fazo dejavnosti, ki bo zaobjemala različna področja naše družbene in politične stvarnosti, med katerimi naj omenimo ekologijo, kulturo, načrtovanje teritorija in kinematografijo. Dekliški zbor iz Izole danes gost RD Rdeča zvezda Za danes ob 17. uri je v prostorih osnovne šole Prvi maj 1945 v Zgoniku napovedan zanimiv kulturni popoldan. Kulturno društvo Rdeča zvezda bo namreč gostilo dekliški pevski zbor italijanske samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo iz Izole, ki prav letos slavi pomemben jubilej — deset let obstoja in plodnega ustvarjanja. Zbor, ki ga od samega nastanka dalje požrtvovalno in strokovno vodi Amina Dudine ima za sabo že veliko koncertov, tako v Jugoslaviji kot v Italiji. V desetletnem obdobju se je v zboru zvrstilo kar 108 mladih pevk, ki so pretežno študentke. Tudi izbor pesmi je zelo bogat, saj ima zbor v svojem repertoarju kar 50 pesmi, tako s področja polifonije kot iz partizanske in ljudske pevske zakladnice. Obeta se torej kakovosten koncert, ki bo prav gotovo zadovoljil naše ljubitelje zborovskega petja. Ta koncert pa bo dejansko priložnost za še boljšo poglobitev medsebojnih stikov med predstavniki i-talijanske narodnostne skupnosti iz Izole in KD Rdeča zvezda. Do prvih stikov je prišlo že pred dvema letoma, ko je mladinska folklorna skupina Rdeča zvezda prav po zaslugi Izolčanov nastopila v Tolentinu, temu pa je sledilo tudi gostovanje v Izoli. B. S. ■iiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiumfifiiiiiiiiiiiiiiiHiiitininiifiifiiimfiiiiiiiiiiii« Dolinska srednja šola Gregorčič bo proslavila svojega vzornika Ko je bila pred poldrugim desetletjem dana možnost, da se nekatere naše šole poimenujejo po zaslužnih možeh naše preteklosti, se je tedanji profesorski zbor dolinske srednje šole soglasno odločil, da zaprosi pristojne šolske oblasti za poimenovanje šole po priljubljenem «goriškem slavčku* — Simonu Gregorčiču. Izbira je bila hvalevredna in bi v nobenem pogledu he mogla biti boljša, saj je Gregorčič nedvomno največji pesnik in najzaslužnejši besedni umetnik zapadnih — danes zamejskih Slovencev v Italiji. Še več, njegove pesmi vsebinsko niso ostale le o-draz časa v katerem so nastale, marveč so ohranile vso svojo aktualnost tudi v današnjem času in okolju: ne glede na dejstvo, da je prehojena težavna pot slovenskega naroda bila končno kronana z u-spehom — izbojevana je bila lastna državnost. Slovenci pa, ki smo o-stali zunaj meja matične domovine, cenimo v pesniku ne le velikega u-metnika, ampak tudi vzornika in do v občinskem gledališču Prešeren na kateri bo imel slavnostni govor odlični poznavalec Gregorčiča in uglpdni sodobni slovenski pesnik Ciril Zlobec. S-n ta Srebotnjaka, Nagelj ter'Marija rbojdVdika katerokoli obliko Kogoja Deček in sinička ter Mia- potujčevanja in zapostavljanja nase dinsko,- lep večer diapozitivov v priredbi KD Slovan V sredo je bil na pobudo KD Rovan s Padrič v sedežu Gozdne zadruge uspel večer, na katerem ja fotoamater Antek Seražin pri- ftuuiiiiiiiiunnniniiiiiiiiiiiiitiniiHMiiiiiiiinmiinnmi narodne skupnosti. Ponosni smo, da je naša šola z ministrskim dekretom z dne 19.12.1966 dobila pravico poimenovanja po priljubljenem pesniku. Zato je tudi sedanji profesorski zbor dolinske srednje šole sklenil, da 75. obletnico pesnikove smrti kakor tudi 15. obletnico poimenovanja šole dostojno počasti s posebno proslavo. Svečana prireditev bo v sre- Umrla je Slava Sancin V osemdesetem letu starosti (ro-je bila 26. 2. 1901) je preminila Slava Sancin, ki je v svojem Svljenju doživela marsikateri u-*°dni trenutek v zgodovini našega baroda. Že med prvo svetovno vojno je Rava Sancin poizkusila grenkobo ® grozoto vojne. Njenega očeta so h&mreč ujeli na ruski fronti, v dru-Jj®11' letu vojne pa ji je umrla mati. Ostala je tako sama z devet let Mlajšo sestro. K sebi ju je vzela **ta, Slava pa se je morala odpovedati šolanju, ki ga je začela po *®novni šoli v Skednju in po treh |*tih Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu še na liceju. Po končani vojni se je mlada Sla-vključila v domače prosvetno ®yljenje in šp zlasti sodelovala v Paškem zboru Velesila. Pa so ponovno prišli temni dnevi in Slava ? pila priča nasilne zasedbe ške-n®njske dvorane, ki so jo napadli 5* Martinov večer leta 1922 fašisti. Naslednji večer so prišli fašisti na "len dom. Slava pa, kljub temu, ?a je vedela za nevarnost, ni pre-“hcala svojih obtožb in pred polno dvorano fašistov potrdila kar J* Prejšnji večer videla. Za las je ušla ricinusovemu olju... Ker je postajal fašistični jarem J* dneva v dan bolj moreč in krut, "p je Slava Sancin preselila v Jugoslavijo, kjer je preživela več let ? pogrebu, Tu se je vključila Jjruštvo zagrebških Slovencev, i~ "eiovala pa je tudi pri emigrant-“Kem društvu »Istra*. Domov se je ^nila leta 1939, tako da je v do-™ači vasi doživela nov vojni po ar- Ko se je v Trstu in okolici azvil0 osvobodilno gibanje se je anj vključila. V ilegalnem delu je ™*Y.a zbirala hrano in zdravila za Partizane. Sezname dobljenega in oddanega blaga je skrivala do konca vojne pod kamenjem zidka, ki je obdajal dvorišče. Blago za partizane je zbirala med vaščani in ni se bala morebitne izdaje, z možem Albinom pa sta v svoji skromni hišici dajala zatočišče ilegalcem. To je seveda pomenilo veliko tveganje, vendar je Slava ostala zvesta klicu svobode do konca. Med drugim je podpisala tudi več obveznic za »Posojilo svobode* in vsestransko podpirala partizanski boj. Povezana je bila tudi v skupini Slovenske protifašistične ženske zveze. Tej organizaciji je o-stala zvesta tudi po vojni, sodelovala je v krajevnem odboru OF, pozneje pa se je vključila v do mače prosvetno življenje. Dolga leta je sodelovala v odboru KD Ivan Grbec. Za svoje delo je Slava Sancin prejela visoko odlikovanje in sicer red zasluge za narod. V vsem svojem življenju je Slava Sancin ostala zvesta idealom svobode in bila globoko narodno zavedna, svojo zavest je plačala tudi osebno grenkobo, izpostavila se je najhujšemu tveganju, pustila pa je za sabo neizbrisno sled človeške čistote in pokončnosti. Tržaški zbor «A. IUersberg» odpotuje na gostovanje v ZDA Na povabilo italijansko-ameriške kulturne ustanove iz Washingtona bo jutri odpotoval na enotedensko gostovanje v ZDA tržaški pevski zbor «Antonio Hlersberg*, ki ga vodi Tullio Riccobon. Glasbeni ansambel bo med drugim pel v ameriški prestolnici in pa v New Torku, kjer bo nastopil v oddaji televizijske mreže WBC. Posvetovanje nefrologov, z obeh strani naše meje: V Cervignanu je bilo predvčerajšnjim tretje posvetovanje med izvedenci za nefritis in dializo iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Tridenta na eni ter Slovenije na drugi strani. Zbranih je bilo preko petdeset italijanskih in slovenskih zdravnikov, ki so si izmenjali izkustva in poglobili prijateljske stike. Posvet, ki ga je vodil ravnatelj šole za specializacijo v nefrologiji in ravnatelj inštituta za medicinsko patologijo na tržaški univerzi prof. Luciano Campanacci, je bil na visoki znanstveni ravni, saj so bili referati z obeh strani sila poglobljeni. Zlasti zanimivi so bili referati o dializnih izkušnjah v Ljubljani, Pordenonu, Palmanovi, Vicenzi, Mestrah, Padovi in Trentu. • Kot je bilo že objavljeno pred nekaj dnevi, bo opensko kulturno društvo priredilo tudi letos v Prosvetnem domu veselo silvestrovanje. Za prijetno počutje ob veselih zvokih se je društvo dogovorilo z našim dobro znanim ansamblom L. Furlana. Številni člani in prijatelji, ki so se že odločili, da bodo preživeli slovo od letošnjega leta in pozdravili prihod novega na Opčinah, sporočamo, da bodo organizatorji v začetku decembra sporočili vse potrebne podrobnosti za prijavo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU * EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI Režija: BORIS KOBAL Danes, 22. t.m., ob 16. — abonma red C - prva nedelja po premieri jutri, 23. novembra, ob 20.30 — abonma red D - mladinski v sredo v torek, 24. novembra, ob 20.30 — abonma red E - mladinski v četrtek. Zaradi tehnični!, ovir bosta mladinska abonmaja tokrat izjemoma v ponedeljek in torek. Gledališča VERDI Danes ob 16. uri, red D za vse vrste prostorov, četrta predstava Wagnerjeve opere »Valkira*. Dirigent Friedrich Pleyer. Pri blagajni gledališča se začne danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic. AVDITORIJ »Lutke Podrecce* danes ob 16. uri. Popusti za abonente. Rezervacije pri glavni blagajni. Zadnja predstava. ROSSETTI 24. t.m. bo Stalno gledališče F—JK uprizorilo «Das Kapital* Curzia Ma-laparteja, za oder priredil Mario Maranzana. Režija: Franco Giraldi. Nastopajo Mario Maranzana, Mar-gherita Guzzinati, Vittorio France-schi, Maria Teresa Sonni, Carlo De Mejo. V abonmaju, odrezek 2. Rezervacije pri glavni blagajni. zgodbo o Tristanu in Izoldi v večplastni gledališki govorici, kjer so si različni elementi enakovredni, tekst naj bi se tako odprl v sodobna razmišljanja o ljubezni in zaljubljenosti (kdor citira Alberonija zadene v črno). Po vstopu v dvorano ansambla Area in po začetnih akordih se je obetala zanimiva predstava, ki pa se je kmalu razbila in ni utegnila zrasti v trdnejšo celoto, kjer naj bi se glasba, plesi, recitacija, scena in likovna podoba strnili v neko jasno sporočilo. Režiser ni znal spo j iti jragmentov, ostal pa je pred vsem med dvema poloma: med ironijo in pravljičnostjo in ni se znal odločiti, kam naj bi odkorakal. Razmišljanje o ljubezni se je tako izteklo v neprepričljivo predstavo. Najučinkovitejši je bil ansambel' Area, ki je igral kvalitetno, a od. predstave odmaknjeno glasbo. V glavnih vlogah sta nastopila Luciano Virgilio in Elisabetta Carta. Kino te* _________ssr- TABOR **" Danes, 22. t.m., ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah zadnjič MELONARJADA Spisal in režiral Drago Gorup Vabljeni KD S. ŠKAMPERLE SV. IVAN Vljudno vas vabimo na 3. filmski večer, na katerem bomo predvajali film Sergiota Nodusa PETRA, POTA KADILA (Jordanij*a) ki bo v petek, 27. t.m., ob 20.30 v prostorih društva — na stadionu «1. maj*. KD RDEČA ZVEZDA prireja danes, 22. novembra, ob 17. uri v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ITALIJANSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI IZ IZOLE ob praznovanju 10-letnice njegovega obstoja pod vodstvom Amine Dudine. Vabljeni! Razstave V galeriji Planetario je odprta razstava slikarja Santomasa. V galeriji »Corsia Stadion* v Ulici C. Battisti 14 je odprta razstava slikarja Gilda D’Annunzia. Razstava bo odprta do 27. novembra. Na sedežu v Ul. Barbacan 4 je odprta razstava jugoslovanskega slikarja Maura Stipanova. Razstava bo odprta do 29. t.m. V domu Albert Sirk v Križu je odprta razstava slik domačina Danila Košute. Občinstvo si jo lahko ogleda danes od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Tristan, Izolda in ansambel Area V gledališču Rossetti je gostovala gledališka skupina Nuova Scena, ki je v sodelovanju z baletno skupino Arteballettg predstavila igro *Tri-stan in Izolda». Velik delež je imel pri predstavi znani ansambel Area. Igra je bila v bistvu splet glasbe. baleta in recitacije. Režiser Amedeo Amodio je želel predstaviti Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da zapade 29. novembra rok za prijavo količine pridelanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina na osmici. Vinogradniki s tržaške občine lahko izpolnijo prijavnice na občinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze. Ul. Cicero-ne 8/b. Za ostale okoliške občine naj se vinogradniki obrnejo na pristojne občinske urade. Opozarjamo, da so za izpolnjevanje prijav potrebni naslednji podatki. Za vinogradnike proizvajalce: ime in priimek, količina pridelanega vina, površina vinograda ter davčna številk (codice Jiscale). Za vino iz kupljenega grozdja morajo proizvajalci navesti poleg osebnih podatkov in davčne številke tudi podatke in davčno številko prodajalca ter pokrajino in občino, kjer je bilo grozdje pridelano. Tajništvo Kmečke zveze Ariston 15.15 - 17.30 - 19.45 - 22.00 »Ultimo metro*. Catherine Dene-vue in Gerard Depardieu. Rltz 16.00 »Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Omella Muti. Eden 15.30 »Nella notte interminabi-le agghiacciante: 1’ululato*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 »Cristiana F. — Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 »H tango della gelo-sia*. Monica Vitti. Cristallo 16.30 »Non entrate in quel-la časa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 »La chiamavano Tri-nitš*. Capitol 16.30 »Atmosfera.zero*. Sean Connery. Moderno 16.00 »La dottoressa prefe-risce i marinai*. Paola Senatore. Renzo Montagnani. Filodrammatico 15.00 «Lady Florence e i porno amici*. Prepovedan mladini pod 18. letorft. Nažlohaie 16.00 »Manlač*. Prepdve- •J.da» mladini pod 14. lefofnAS1-' Vittorio Veneto 15.00 »Mano lesta*. Thomas Milian, Giovanna Ralli. Mignon 14.30 »I predatori delTarca perduta*. Radio 14.30—21.00 »Core pomografi-che*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 15.00 »Ezterminator*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Razna obvestila Seja pripravljalnega odbora za poimenovanje osnovne šole pri Domju bo v sredo, 25. t.m., ob 20. uri v šolskih prostorih. Srednja šola Simon Gregorčič v Dolini priredi v četrtek, 26. t.m., ob 19.30 v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu proslavo ob 75. obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. O liku pesnika in njegovem delu bo spregovoril pesnik Ciril Zlobec. Družinska posvetovalnica Rcpen-tahor vabi na srečanje z dr. Musta-chijem o prevenciji rakastih obolenj na prsih, ki bo 25. t.m. ob 20.30 v domu Albina Bubniča v Repnu. Sekcija KPI »Josip Verginella* vabi člane na redni letni kongres, ki bo v torek, 24. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Praznovanje 50-letnikov zgoniške občine bo v soboto, 28. t.m., z večerjo v restavraciji »Volnik* v Repnu. Zbirališče ob 18. uri pred spomenikom v Zgoniku. KD S. Škamperle - KD Union vabita na mladinski oles, ki bo danes, 22. t.m., ob 16. uri na stadionu «1. maj*. PD Rovte - Kolonkovec sporoča, da je v teku vpisovanje za tečaj slovenščine. Informacije na številki 811-565 od 18. do 20. ure. KD Rdeča zvezda obvešča udeležence plesnega tečaja, da bodo vaje vsako soboto, od 20. do 22. ure v telovadnici osnovne šole Lojze Ko-koravec - Gorazd v Saležu. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981 - 82 2. abonmajski koncert V sredo, 25. novembra 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PRIMOŽ NOVŠAK, violina ROLF MAESER, klavir Spored: Brahms, Beethoven, Kelterbam, Franck Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma aiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiuiiiiniiiiiiiiuiiiin niniiHiliiiiiiiuiliiiiilMilliiliiiiiiiiiliiiiniiimiiiiliiiiimimiimniiilliiiHiiliiltumiliiimiiiiimiiilli....ihiiiiimiiiiiimiii.... Danes, NEDELJA, 22. novembra CECILIJA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 9.14 — Luna vzide ob 2.43 in zatone ob 14.58. Jutri, PONEDELJEK, 23. novembra KLEMEN Vreme včeraj: najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 7,2 stopinje, ob 18. uri 10 stopinj, zračni tlak 1030,5 mb ustaljen, vlaga 86-odstot-na, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 13,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI In OKLICI Rodili so se: Stefano Ciacchi, Lisa Latin, Carmelina Napolano, Diego Iersettig, Anna Babich, Francesca Babich. Umrli so: 70-letnl Amedeo Borto-lotti, 77-letni Poerio Gottardis, 74-let-na Ermenegilda Remec vd. Span-ghero, 68-letni Emanuele Sevastopu-lo, 75-letna Giovanna Carli, 61-let-na Amelia Potrata por. Sarovich, 81-letna Rosa Cescutti, 87-letna Giovanna Karis vd. Toffolon, 68-letni Paolo Esposito, 70-letna Luigia Pu-rin por, Colktta. Včeraj - danes Oklici: mehanik Giorgio Bacinello in trg. pomočnica Rosalia Saule, trgovec Vittorio Drnovšek in univerzitetna študentka Vanda Cecchi, uradnik Giuseppe Svaghel in trg. pomoč- nica Gabriella Coccolo, elektromeha-nik Vito Cuttich in natakarica Anna Soranzo, uradnik Tullio De Palma in trg. pomočnica Tiziana Ulcigrai, o-brtnik Roberto Bellian in trg. pomočnica Ada Delvecchio, nogometaš Roberto Lenarduzzi in uradnica Laura Vatta, finančnik Paolo Innocenti in keramičarka Tiziana Chiaromonti, smetar Paolo Negro in trg. pomočnica Letizia Ferrante, uradnik Paolo Cigui in uradnica Marina Perossa, uradnik Marcello Zamataro in uradnica Paola Maria Fonda. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-827, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ura, tel. 68 441. LEKARNE V OKOMCI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Pro6ek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; žavlje: teL 213137; Milje: tel. 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8:30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, UL Tor S. Piero 2. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 2 1 X 89 88 5 40 38 85 12 -11 -10 - loterija 78 85 90 15 41 28 31 25 55 34 82 37 68 6 24 60 89 enalotto 1X1 XXX kvote 41.599.000 647.200 57.800 37 16 7 33 56 21 44 4 9 82 88 61 90 36 34 49 69 65.78 18 67 47 86 66 49 Koncerti Za Societa dei eoncerti (Tržaško koncertno društvo) jutri, 23. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti za abonma koncertnega društva koncert pianista Alda Ciccolinija. ^Čestitke Danes praznuje v Gropadi naš dragi mož in oče LADI KRIŽMAN-ČIČ rojstni dan. Še mnogo zdravih In veselih let v krogu svojih dragih mu iz srca želijo Jelka, Betty in VValter. JUSTINI JURKIČ por. PETKOVŠEK, ki je dobila zlato odličje za zasluge v učiteljski službi, čestitajo mož Marcel, sinova Ivo in Andrej ter snahi MaMft in Rosaria., Jutri prazttijef' 50A fifisnir dan VINKO FONDA. Vser najboljše mu želi sestra Sabitia z ritožertis Andrejem. Danes praznujeta diamantno poroko ROŽA in ANTON GRDINA Ob tem lepem jubileju jima iskreno čestitajo in želijo še mnogo sreče v skupnem življenju hčere in sinovi z družinami SLOVENSKI KLUB v Trstu # UL. SV. FRANČIŠKA 20/n priredi v torek, 24. novembra, ob 20.30 kratek teča| pod naslovom VLADANJE ZA ZAČETNIKE Svoje visoko kvalificirane poglede na oblast — kako jo pridobiti, utrjevati in okrepiti — nam bo posredoval pisatelj Miloš Mikeln. Pred tem bo slikar Bard Iucundus predstavil mapo svojih risb o Martinu Krpanu, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Kmetijska zadruga v Trstu (Iti. traversale est - tel. štev. 817-325) sklicuje, pred začetkom del v boljunski Torkli, naslednje sestanke za pridelovalce oljk: v sredo, 25. novembra, ob 19.90 v Srenjski hiši v Borštu; v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Srenjski hiši v Mačko-ljah; v petek, 27. novembra, ob 19. uri v kulturnem krožku Mer-candel Sv. Barbara - Milje. Izleti Združenje Union skupno z vinogradniki lz Podlonjerja priredi enodnevni izlet 8. decembra v Sežano z ogledom vinske kleti. Kosilo v Štanjelu. Prijave vsak dan razen ob sobotah, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Valdirivo 30 - telefon 64459 ah 732858. KD VESNA prireja v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje mladinske gledališke skupine KD F. Prešeren iz Boljunca, ki bo uprizorila delo «S kakšno pravico tl ročem dober dana (M. KRAVOS - S. VERČI Vabljenil Razsodba a domnevni smrti Tržgikč sodišče s razsodbe št. 3/81 z dne 2.-30./10./1981 ja proglasilo domnevno smrt GRUDEN Alojzije roj. v Zgoniku 14. 1. 1904, na dan 31. 12. 1941. odv. Branko Agneletto AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Deželno ravnateljstvo administrativnih služb TRST RAZPIS NATEČAJA V OBLIKI ZASEBNE LICITACIJE ZA IZVEDBO NOTRANJE TELEFONSKE NAPELJAVE PRI SEDEŽU V GRADNJI V UL. S. FRANCESCO - POSLOPJI F-G OSNOVNI ZNESEK ZAKUPA Lit. 158.289.300 IVA IZKLJUČENA Včeraj nona je praznovala naša MILKA 80. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo njeni dragi, posebno Tanja, Borut in Omar Včeraj poroko sta praznovala zlato ZOFIJA in FRANC KRIŽMANČIČ Obilo sreče in zdravja jima želijo Teo, Silvija in še posebno vnukinja Dorotea. M4H9OT ORVISI vse igrače za igre na prostem (na vrtu) bogata izbira koles, triciklov, motociklov (ročnih in električnih) Itd. bogata Izbira vsakovrstnih igrač za Miklavža TRST — UL. PONCHIELLI 3 CASTEL Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA od 12.000 Kcal. do 25.000 Kcal. Insta!acl|e In naprave centralno gretje Deželno ravnateljstvo administrativnih služb avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ima namen sklicati »zasebno licitacijo za podelitev zakupa za Izvedbo notranje telefonske napeljave pri sedežu dežele v gradnji v Ul. S. 'Francesco — poslopji F-G», osnovni znesek zakupa znaša Lit; 158.280.300, IVA izključena. Opominja se, da bo podelitev zakupa za zgoraj navedena dela •potekala po postopku, ki ga izrecno navaja čl. 1 črka a) zakona št. 14 z dne 2. februarja 1973 in po pogojih, ki jih' predvideva člen 73 črka c) ter po postopku navedenem v naslednjem členu 76, H. odstavek Pravilnika za upravljanje premoženja in splošnega državnega knjigovodstva odobrenim z deželnim dekretom št. 827 z dne 23. maja 1924 in v smislu čl. 89 R.C.G.S. Zainteresirana podjetja, vpisana v državni seznam gradbenikov bodo lahko za odgovarjajoči. znesek vložila prošnjo za vabilo in to na kolkovanem papirju in jo naslovila na Deželno ravnateljstvo administrativnih služb, Trst, Ul. Carducci 6, in sicer od 10. dne po objavi tega oglasa. Kot predvideva čl. 7, odstavek VII. že omenjenega zakona št. 14 z dne 2. februarja 1973, navedena prošnja za deželno upravo ni ob: vezujoča. DEŽELNI RAVNATELJ dr. Glovajini Rone ona Orientalski predmeti eksotična oblačila iz Nepala, Indije, Ceylona, Indonezije ročno izdelani umetniški predmeti iz celega sveta □aobab . „ Šalita dl Graf ta bazaar «. 7/t Cvuicfo Trg S.Giaeomo S \Ji\V, ^\nlSejpolno_g^^ V- artikli PLAČILO NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ AKONTACIJE IN BREZ MENIC GORIŠKI DNEVNIK TISKOVNA KONFERENCA PRED SKORAJŠNJIM ODPRTJEM KULTURNI DOM V GORICI BO ODPRT SLOVENCEM IN TUDI SOMEŠČANOM ITALIJANSKE NARODNOSTI Zastopniki SKGZ so novinarjem obrazložili historiat načrtovanja in gradnje ter program otvoritve, ki bo potekala tri dni9 od petka do nedelje Otvoritvene svečanosti za Kulturni dom v Gorici bodo trajale tri dni, od petka, 27., do nedelje, 29. novembra. Dolga, predolga so bila prizadevanja pri načrtovanju in gradnji tega doma. Kaj je bilo napravljenega, kaj se pripravlja. Vse to so zastopniki SKGZ in sodelavci podrobno obrazložili na tiskovni konferenci, ki je bila v Kulturnem domu včeraj zjutraj in na katero so prišli slovenski in italijanski novinarji. Na konferenci so spregovorili predsednik SKGZ Boris Race, predsednik TO SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič, tajnik TO SKGZ prof. Aldo Rupel, vodja del inž. A-dolf Močnik in predsednik upravnega odbora Kulturnega doma prof. Milko Rener. Konferenca je potekala dvojezično. Uvodoma je dr. Mirko Primožič orisal zgodovino slovenskih kulturnih domov v Gorici, še posebej zgodovino Trgovskega doma, zgra-jerlega leta 1904, ki so nam ga fašisti nasilno odvzeli leta 1926, docela odtujili pa sedem let kasneje. Primožič je poudaril, da bo Kulturni dom v Gorici odprt tudi italijanski kulturni javnosti, saj se nočemo zapirati v ozke okvire, služil pa bo prav zaradi tega za spoznavanje med Slovensko in italijansko kulturo. Predsednik SKGZ Boris Race je uvodoma dejal, da mora vsaka organizacija imeti za svoje delovanje prvenstveno svoje lastne prostore. Zaradi tega so predstavniki SKGZ in, predliodnih organizacij stremeli za tem, da bi povsod v zamejskem prostoru pridobili svoje prostore. Po dolgih prizadevanjih je bil leta 1964 otvorjen Kulturni dom v Trstu. Sledili so na tržaškem in goriškem podeželju drugi domovi, v zadnjem času na Opčinah in v Križu, pri Sv. Ivanu je bila docela obnovljena in adaptirana telovadnica, na Goriškem pa sta bila zgrajena doma v Sovodnjah in v Štandrežu. Po začetnih težavah v prvih pet- GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP G ) R I C A Na prvem abonmajskem koncertu, ki bo v avditoriju v Gorici v torek, 24. novembra, .ob 20.30, nastopi ,am\: GORIŠKI KOMORNI ORKESTER Solista: ANTON GRČAR, trobenta STANKO ARNOLD, trobenta najstih povojnih letih, ko je bilo, prav zaradi pomanjkanja domov, kulturno delovanje skoro onemogočeno, so se kasneje razmere izboljšale. Po otvoritvi Kulturnega doma v Trstu se je pričelo misliti na podobni podvig v Gorici. Težav pa je bilo veliko, saj je bilo treba izdelati kar pet načrtov, bilo je več ovir. Sedaj pa smo tik pred otvoritvijo. Kulturni dom v Gorici ima to posebnost, da ima dva ločena sektorja, kulturnega in športnega, tako da se bo zlasti mladina lahko udejstvovala tako v prvem kot v drugem prostoru. Race je še omenil, da so v akcijo gradnje Kultur-no-športnih objektov pristopile tudi krajevne uprave, še zlasti Dolina, kjer so objekti že urejeni, potem še Repentabor, v zadnjem času pa še Zgonik in Sovodnje. Goriški Kulturni dom bo odprt vsem Slovencem, je še dejal Race, prav tako someščanov italijanske narodnosti. To je v skladu z odprto in prijateljsko politiko SKGZ in vse naše narodnostne skupnosti. Kako bodo potekale otvoritve je orisal tajnik TO SKGZ Rupel. Zaradi omejenega števila prostorov v dvorani (nekaj nad 300) bo vstop na prireditve strogo oseben, na podlagi osebnega vabila tako v petek kot v soboto. Poleg priložnostnih pogovorov bo na sporedu vse tri dni, v petek, soboto in nedeljo, gledališko-glasbena predstava »Krvava rihta», na besedilo Filiberta Benedetiča, glasbo Aleksandra Vodopivca, v režiji Jožeta Babiča. Gre za gledališke podobe iz goriške slovenske zgodovine od naselitve do današnjih dni. Izvajali bodo gledališki igralci ŠŠG iz Trsta in PDG iz Noye Gorice; operni pevci, članice in člani pevskih zborov «Oton Župančič« iz Štandreža in Noneta iz Sovodenj, statisti. Nastopilo bo na odru približno 50 ljudi. Prireditve bodo v petek ob 17. uri, v soboto in nedeljo pa ob 20. uri. V nedeljo zjutraj bo ob 10. uri v telovadnici še telovadna a-kademija. Ogled doma pa bo možen v petek po prireditvi (od 19.30 dalje), v soboto po prireditvi, v nedeljo pa po jutranji telovadni a-kademiji. in od 15. ure popoldne dalje do večerne prireditve.. Inž. Močnik, ki je bil ravnatelj del in istočasno načrtovalec notranjih naprav ter pomočnik načrtovalca arhitekta Eda Mihevca, je obrazložil tehnične posebnosti doma. Najprej je govoril še o celotnem načrtovalnem in gradbenem postopku. Prvi načrt je bil predložen prav v času, ko je mesto Gorica sprejemalo svoj urbanistični načrt, Pic-cinatov načrt. To je bil prvi načrt v naši deželi, istočasno je bilo treba pripraviti prvo spremembo. Tudi to je otežilo načrtovalni postopek, ker so vse te stvari bile novost. Bile so težave, veliko nepotrebnih težav, je dejal inž. Moč ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA obvešča, da bo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85 CECILIJANKA 1981 DANES OB 16. URI Nastopa 20 pevskih skupin iz vsega zamejstva in bližnje Slovenije. ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA c©*® TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL 73174 Da!!! , trgovini ČASA DtlLA MACHA dobite resnično tople domače jope... nik. Potem je še orisal posebnosti zgradbe, v kateri 'je gledališka dvorana in one, v kateri je telovad niča. Predsednik upravnega odbora prof. Milko Rener je še povedal kaj se namerava prirejati v Kulturnem domu. Po otvoritvenih predstavah bo prva večja prireditev v dneh od 15. do 20. decembra, ko1 se bo v njem vršil «Teden slovenskega filma«, prvi prikaz povojnega slovenskega igranega filma.. V ostalem pa bodo v domu gledališke predstave, ‘ končerti, predava-1 nja, simpoziji, srečanja, razstave. V domu je dovolj prostora za vse take pobude. Zatem so novinarji postavili ne kaj vpfašanj. V Gorici' so torej v teh dneh zad nje mrzlične priprave. Pripravljalni odbor za odprtje Kulturnega doma se obrača na vso našo javnost in po poziva, da obišče v otvoritvenih dneh Kulturni dom. Razposlanih je bilo okrog tisoč vabil. Vsi so naprošeni, da se predvidenih datumov strogo držijo, ker. dvora-, na ne bi dopuščala tistega navala, ki ga' lahko pričakujemo. Zaradi tega potekajo otvoritvene svečanosti kar tri dni. (m\v) Narečna literatura: razprava v Gradežu V 'kongresni palači'v Gradežu bo še danes zjutraj mednarodno srečanje literatov, ki razpravljajo o dialektih in kulturi, ki jo ti izražajo. Srečanje sta priredila reška italijanska revija «La Battana» in Ljudska univerza v Trstu. V glavnem, so bdi na posvet povabljeni sodelavci reške revije z obeh strani meje,' prišli pa so tudi mnogi Slovenci. in . Hrvati. Na otvoritveni svečanosti, ki je bila v petek popoldne, je pozdrav prinesla tudi članica izvršnega sveta Slovenije Marija Zupančič - Vičar. Spregovorili so ’■ tudi . Ennio Machin od založbe EDIT z Reke, predsednik Ljudske univerze iz Trsta Luciano Rossrt, predsednik Unije Italijanov za Reko in Istro Mario Bonita. Prvo poročilo, je imel prof. Mario Doria s tržaške univerze. Včeraj so z razpravo nadaljevali, precej poudarka so dali gradeške-mu narečnemu pesniku Biagiu Marinu. ' i h i' i' i ' • V AVDITORIJU PROSLAVA -70-LETNICE SPD V GORICI Obletnica je dokaz trdoživosti in veljavnosti idej planinstva Predsednik SPOG Vladimir Klemše je v slavnostnem govoru opisal zgodovino in naloge enega najbolj aktivnih društev na Goriškem - Številni izrazi simpatij in podpore <70 let je že v življenju posameznika dovolj dolga doba. Tak jubilej pa je prav gotovo posebnega pomena v delovanju društva, posebej pa še v tako burnem razdobju zgodovinskih dogajanj. Slovensko planinsko društvo v Gorici je doživelo in preživelo dve svetovni vojni, utrpelo nasilen razpust v najbolj temnem obdobju zgodovine primorskih Slovencev ter pred več kakor - tremi desetletji z obnovljeno močjo znova pričelo gojiti plemenito poslanstvo s ciljem vzpostavitve • prvobitnega odnosa med človekom in naravo,-s ciljem približati slovenskega človeka slovenskim in tujim goram, vzpodbujati in ohranjati v njem zavest o narodni istovetnosti. Letos praznuje naše društvo 70-letnico ustanovitve in prav je, da se ta jubilej, s katerim se lahko ponašajo > bolj redka društva, jubilej, ki je obenem dokaz trdoživosti in vztrajnosti ter potrditev veljavnosti idej planinstva, primerno proslavi«. Tako.je predsednik Slovenskega planinskega društva Vladimir Klemše dejal na sinočnji slavnostni akademiji v počastitev 70-letnice društva v goriškem avditoriju, ki so se je, poleg številnih članov, ljubiteljev narave in gora, udeležili tudi zastopniki sorodnih planinskih društev in oblasti. Potem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiHitfiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiMiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA GRAZIATA Ugodna bilanca goriške hranilnice kljub krizi, ki je zajela pokrajino Po nekajmesečni ustavitvi spet dajejo dolgoročna gradbena posojila Važno mesto Goriške hranilnice v državnem bančnem sistemu S svojimi 652 milijardami lir depozitov v najrazličnejše namene in 475 milijardami lir v administraciji za druge ustanove predvsem javnega značaja, je Goriška hranilnica na 74. mestu med 1.096 bančnimi zavodi v Italiji in na 28. mestu med 90 hranilnicami. To je povedal predsednik upravnega sveta Goriške hranilni^-, inž. Gelserino Graziato na tiskovni konferenci, ki je bila v sejni dvorani hranilni^, na stenah katere visijo oljnate sjike dosedanjih predsednikov tega bančnega zavoda, med katerimi so tudi številni gorički nadškof je slovenske narodnosti. To je tudi dokaz, da je bila in je Gorica narodnostno mešano mesto. Goriška hranilnica zajema, upoštevajoč te številke, nekaj več od polovice vsega bančnega prometa v pokrajini. Le hranilnica in še eno drugo goriško bančno podjetje so v tem letu, letu gospodarske krize, ki je zajela predvsem Goriško, povečali poslovanje. V prvi polovici leta je prišlo zaradi raznih omejitvenih ukrepov do zastoja v izplačilu posojil za stanovanjsko gradnjo. Prizadete so bile tako stanovanjske zadruge kot posamezniki. Za stanovanjske gradnje je bila težava odpravljena, nakazan je bil denar za vse tiste, katerih hiše so že bile v gradnji ali so imeli odobrene načrte. Ponovno so se odprle možnosti tudi za zasebne graditelje, vendar pa so sedanji pogoji zelo o-mejevalni. Tudi Goriška Hranilnica mora, kot vse banke v državi, odvajati veliko denarja v državne blagajne po zelo nizkih obrestnih merah. To pomeni da imajo banke neko nevidno davčno obveznost. V dajanju kreditov so skušali posojati denar predvsem tistim gospodarskim pobudam, ki so dajale garancijo, da bodo zagotovile finančno kritje in istočasno tudi zagotovile zaposlitveno raven. Sedanja kriza je hudo udarila predvsem na tista podjetja, ki se niso posodobila. V notranjem poslovanju banke u-vajajo čedalje bolj moderne avtomatizirane naprave. To v sodelovanju z zvezo italijanskih hranilnic. Povezani so z mednarodnim bančnim svetom. Dokaz za to je bila tudi prisotnost zastopnikov dveh največjih švi- TURISTIČNA AGENCIJA GORICA GOTO U R vabi na novoletni 5-dnevni oddih s silvestrovanjem na Pohorju. Ceha s prevozom 160 tisoč lir. GOTOUR Gorica, Korzo Italija Tel. 33-019 205 carskih bank na letošnji proslavi 150-letnice obstoja zavoda. Od prihodnjega januarja bo pri njih delovala avtomatska naprava «SWIFT System», kar bo omogočilo zelo hitro bonifikacijo tudi v mednarodnem merilu. Dobili so. med maloštevilnimi bankami v Italiji, ki imajo to možnost, tudj možnost uporabljati devizna sredstva evropskega finančnega sklada. Gafancijo za morebitno flukt^cijo vrednosti^ tujih valut jim daje rimska vlada. Dobri so odnosi med Goriško hranilnico in krožnim deželnim skladom (FRIE), podelili so posojila v vrednosti 16 milijard lir. Imajo tudi službo leasinga in faetoringa. Širijo mrežo svojih poslovalnic. Zgradili so novo stavbo za novo podružnico v Tržiču, gradijo tudi stavbe poslovalnic v Gradežu in Marianu. V Goriški hranilnici je zaposlenih 300 ljudi. Veliko denarja, 370 milijonov lir, so nudili kot darilo raznim zdravstvenim in socialnovarstvenim ustanovam, pomagali so tudi kulturnim ih športnim dejavnostim. V marsikaterem oziru so bili sami tudi sponsor športne prireditve ali društva. bi prišlo do pobratenja med Ro-mansom in Šempetrom. Gabrijel Leban se je zahvalil za lepe sprejemne besede, poudaril prijateljsko sodelovanje ob meji in, dejal, da bodo predlog o pobratenju podrobno preučili. Danes odprtje fotografske razstave Danes ob 11. uri bodo v razstavnem prostoru avditorija v Gorici odprli fotografsko razstavo. Ob letošnjem mednarodnem letu prizadetih otrok bo poseben oddelke posvečen tudi tem otrokom. Sicer pa objavljajo na razstavi, nad katero je pokroviteljstvo prevzela goriška občinska uprava, enoletno produkcijo članov krožka CIFI. VELIKA IZBIRA SMUČARSKE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK PO UGČDNIH CENAH Stiki med Romansom in Šempetrom pri Gorici Skoro je ni občine na Goriškem, ki ne bi bila imela takih ali dru gačnih stikov s krajevnimi upravami ali kulturnimi ter športnimi društvi na jugoslovanskem obmejnem področju. V Romansu se prav v teh dneh vrši vaški praznik sv. Elizabete, v okviru katerega imajo tudi kmečko in obrtno razstavo. Ob tej priliki .je občinska uprava v Romansu povabila v ta kraj občinsko skupščino iz Nove Gorice in krajevno skupnost Šempeter pri Gorici Prišli so, kot zastopniki teh dveh uprav. Stojan Žigon, predsednik zbora krajevnih skupnosti občine Nova Gorica, Jožko Zoran, predsednik krajevne skupnosti Šempeter in Gabrijel Leban, sekretar komisije za stike pri občini Nova Gorica. V dvorani občinskega sveta so se zbrali občinski svetovalci goste je pozdravil župan Edi Pe-truz. Naglasil je dobre stike med Italijo in Jugoslavijo, miroljubno politiko sosedne države ter izrazil željo, da bi se stiki razširili in da PRISPEVAJMO ZA UMETNIŠKO OPREMO KULTURNEGA DOMA V GORICI Prispevke lahko nakažete na tekoči račun št. 1533 pri Posojilnici v Sovodnjah, na tekoči račun št. 1321 pri Posojilnici v Doberdobu ter na tekoči račun št. 1699 pri Kmečki banki v Gorici. Prispevke lahko izročite tudi na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. «Vocc isontina» o Trgovskem domu ' , . tr.atJicnt} v ,u. V zadnji (sedeminštirideseti) številki tednika goriške nadškofije «Voce isontina» je objavljen tudi daljši članek našega novinarja Marka Waltritscha o dogodkih v Gorici, 4. novembra 1926, ko so fašisti napadli in opustošili Trgovski dom ter sedeže drugih slovenskih organizacij. Gre za opis istih dogodkov, ki smo jih v Primorskem dnevniku brali pred petnajstimi dnevi. POSEBNA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo partizanskim borcem, članom sekcije KP «Tonče Reja-Sever« šte-verjan, ZB KS Kojsko, vsem posameznikom, ki so pripomogli k postavitvi nagrobnega spomenika našemu očetu TONČETU REJI v Štcverjanu Zahvaljujemo se govorniku in pevskemu zboru «Briški grič«, ki sta ob spominskem obeležju počastila njegov spomin. Njegovi hvaležni otroci Lucija, Vera, Adrijan, Mirko, Oktavijan in Silvan pa je takole nadaljeval: ('.Organizirane oblike planinstva kot družbenega in zgodovinskega pojava, smo na Slovenskem dobili pravzaprav precej pozno za drugimi evropskimi narodi. Ob tem pa ni mogoče trditi, da pred tem nismo imeli Slovenci alpinistov - samohodcev, raziskovalcev ali samo preprostih občudovalcev in oboževalcev gorskega sveta. Takih, ki so svoje podvige uresničevali sami, na lastno pest in to precej desetletij preden so Angleži leta 1857 formalno ustanovili svoj Alpine Club. Naj spomnimo samo na štiri srčne može, ki so se pred več kakor dvesto leti povzpeli na vrh Triglava, na raziskovalca in podjetnika Zoisa, pesnika Vodnika in ne nazadnje na našega goriškega rojaka, Valentina Staniča, ki nasploh velja za prvega pravega alpinista in gorskega popotnika, ki je osvajal vrhove na Kranjskem in Primorskem pa tudi na Koroškem in v drugih avstrijskih deželah«. Predsednik Vladimir Klemše je nato spregovoril o ustanovnem sestanku goriške podružnice leta 1893 v Ljubljani ustanovljenega matičnega Slovenskega planinskega društva, ki je bil 28. januarja 1911 pri Zlatem jelenu v Gorici. Pobudil je ustanovitev te podružnice profesor na realki Jakob Zupančič (ki jo je vodil do vojne), v odboru pa so bili znani zdravnik dr. Anton Brecelj, odvetniški kandidat dr. Janko Pikuš, prof. dr. Janko Pretnar, Anton Koritnik, trgovec in obrtnik Ivan Kravos. Slavnostni govornik je nato opisal težavno življenje, zlasti pa narodnobuditeljsko vlogo SPD pod fašizmom, povedal je, s kolikšnim poletom so se lotili dela po drugi 'svetovni vojni.v Ljudskem, nekdanjem Trgovskem domu. Društvo je ob'raz-mejitvi ošibelo, toda kaj kmalu je spet predstavljalo enega izmed poglavitnih stebrov narodnega življenja na Goriškem na sploh. Sedanja planinska družina šteje 600 članov, njena dejavnost pa se ne omejuje samo na prirejanje izletov v naravo in vzponov v gore, ampak so s tečajem na Lažni obnovili takoj po vojni začete smučarske tečaje v Planini in Ukvah. Delavnost so obogatili z jamarskim odsekom Kraški krti in gojitvijo družabnosti, sedaj pa ustanavljajo alpinistični odsek, za katerega vlada zanimanje. Klemše je ob koncu svojega govora napovedal odprtje •razstave o društvu decembra v Kulturnem domu. Po govoru predsednika Klemšeta, v katerem je prišlo do izraza, kako prekinitve društvenega delovanja zaradi prve svetovne vojne, fašizma, druge svetovne vojne in razmejitve po njej, niso mogle zaustaviti njegovega življenja in niti prekiniti planinskih vezi na slovenski zemlji, je napovedovalka Savina Remec pozdravila nekatere najbolj ugledne goste, in sicer predsednika SPD Trst Rudeža, predsednika SPD Celovec Urbajsa, predsednika Planinske zveze Slovenije Banovca, častnega predsednika PZS Potočnika, predsednika CAI iz Gorice Bru-matija, predsednika deželnega in goriškega CONI Civellija in Cristia-nija, generalnega konzula Jugoslavije v Trstu Cigoja, delegacijo SKGZ, ki so jo sestavljali Primožič, Rupel in Blažina, predsednika ŠZ Oiympia Vrtovca, deželnega delegata CAI Goitana, župana Sovodenj Primožiča in toliko drugih. Slavnostno akademijo, ki je pote kala v povsem napolnjenem avdito riju, je začel harmonikarski orkester Miramar iz Trsta pod vodstvom Zajčeve, gledališki igralec Stane Raztresen je prebral odlomek iz Avči-nove knjige, zapela pa sta še Sovo- SESTANEK V VIDMU Poenotiti stališča do zakona o pravici do študija Pokrajinski odborniki za kulturo so lo nalogo poverili deželi, ki je zakon izstavila denjski Zupan. nonet in Kvintet bratov Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada Rojstva: Simone Bais, Alex Lugnan, Marco Salomoni, Karin Altinier, Roberto Paganelli, Beatrice Zanin, Fabrizio Previt, Maida Russo, Nico-la Setola, Max Pascetto, Roberta Moretton. Smrti: 61-letni šolski sluga Ed-mondo Druffuca, 79-letna upokojenka Maddalena Pellegrini vd. Libe-rale, 57-letni računovodja Alberto Pellizon, 70-letni kmet Marino Pun-tin, 70-letna gospodinja Maria Cet-tolo, 81-letna upokojenka Clementina Francovig vd. Trampuš, 77-letna u-pokojenka Eleonora Prinzi, 74-letni upokojenec Luigi Zanolla, 82-letna gospodinja Maria Martellanc vd. Vida, 69-letna upokojenka Maddalena Romere vd. Conzato, 79-letni šofer Rodolfo Mosetti, 76-letni upokojenec Roberto Ursic, 67-letni upokojenec Bruno Turel, 79-letna gospodinja Jo-sipina Žnidarčič vd. Delpin, 70-letna upokojenka Branca Zorzi vd. Guerri-ni, 91-letna gospodinja Frančiška Rijavec vd. Benčič. Okici: slikar Roberto Furlan in bolničarka Giordana Žara, uslužbenec Elio Frie in bolničarka Loreda-na Vino, podčastnik mornarice Pie-tro Mottola in uslužbenka Anna Val-lis, kmet Ivan Koren in uslužbenka Agata Gravnar, Salvatore De Cre-scenzio in študentka Speranza D’A-gostino, uslužbenec Ennio Barra in gospodinja Anna Maria Di Biase, gasilec Ivo Mozetič in delavka Elvira Malič, radiološki tehnik Emiliano Ca-staldo in profesorica Claudia Ursic, Poroke: živinozdravnik Marco Ru-bino in profesorica Loreta Grapulin, profesor Alberto De Fabris in profesorica Silvana Terpin. Razstave V avditoriju v Ul. Roma bodo danes ob 11. uri odprli društveno fotografsko razstavo Posoškega fotografskega krožka. Kino Gorrca VERDI 15.30-22.00 (jutri: 17.30— 22.00) «11 tango della gelosia«. M. Vitti. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 (jutri: 18.00-22.00) «La corsa piu pazza d’A-merica«. Roger Moore in D. Martin. VITTORIA 15.30 — 22.00 «La dottores-sa preferisce i marinai«. Barvni film. Jutri zaprto. Trži* EXCELSIOR 15.00-22.00 (jutri 17.30 —22.00) «La cameriera seduce i villeggianti«. PRINCIPE 15.00-22.00 (jutri 18.00-22.00) »Aiutami a sognare«. Aova Gorico in okolica SOČA 10.00 «Gosji pastir Matija«. Madžarski film. 16.00-18.00-20.00 «Invazija tretjih bitij«. Ameriški film. Jutri: 18.00—20.00 »Zakaj bi lagal«. Ameriški film. SVOBODA 16.00 «Hajduški časi«. Jugoslovanski f 1 i. 18.00—20.00 «Ma-dam in njen čakinja«. Nemški film. Jutri: 1 > -20.00 »Mlada že- na«. Italijanski film. DESKLE 17.00—19.30 «Terezino telo«. Italijanski film. Jutri zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško ima popust tudi pri koncertnih abonmajih Glasbene matice, in sicer 10.000 lir za vso sezono. Smučarski odsek SPD v Gorici obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj. Smučarski odsek SPD v Gorici obda bo uradnik goriške hranilnice jutri 23. t.m., od 9. do 11. ure pobiral davke v Sovodnjah. BSSaHB Slovensko deželno gospodarsko združenje , je ob priliki martinovanja v Sovodnjah prispevalo 150.000 lir Dijaškemu domu v Gorici. Milko Marušič iz štandreža je daroval 4 tisoč lir za SPD Gorica. Sekcija VZPIANPI z Vrha izreka prizadetim svojcem sožalje ob izgubi Franca Devetaka Nasa preljuba mama " .- 7-/Esifiayjo.aou»nemocf ijaiboi) 'i -v...v. ■ • \ i|i"iovinortrn ’» no iy »r* rv• *f'}! f JOSIPINA ŽNIDARČIČ vd. DELPIN nas je za vedno zapustila. Po pogrebu naznanjata žalostno vest hčerki Daša in Neda skupno z zetom, vnuki, pravnuki in drugimi sorodniki. Gorica, 22. novembra 1981 Po kratki neozdravljivi bolezni nas je zapustil naš dragi FRANC DEVETAK Pogreb bo Vrhu. v torek, 24. novembra, ob 14.30 iz cerkve na Žalostno vest sporočajo: žena Melanija, hči Dolores z družino, hči Pavla, sin Franko in vsi sorodniki Foljan - Redipuglia, 22. novembra 1981 Ob smrti FRANCA DEVETAKA prvega predsednika po vojni obnovljenega prosvetnega društva, izrekamo toplo sožalje družini in sorodnikom. PD Danica z Vrha Vrh, 22. novembra 1981 Pokrajinski odborniki za javno vzgojo in kulturo v deželi Furlaniji - Julijski krajini so se sestali v Vidmu in preučili izvajanje de želnega zakona št. 10. ki govori o pravici do študija. Ugotovili so, da so pokrajinske uprave različno tolmačile ta zakon, ki je dyoumno napisan in tudi deželni funkcionarji so ga razlagali na različne načine. Zaradi tega slovenski učenci in dijaki iz Benečije, ki so gojenci goriškega Slovenskega dijaškega doma, niso prejeli deželnega prispevka. Prejeli pa ga zato niso (kot smo že pisali), ker za videmsko pokrajino niso izpolnjevali pogoja (kraj šolanja), za goriško pokrajino (stalno bivališče) pa tudi ne. Poleg tega je videmska pokrajina prispevke v korist gojencev izplačevala neposredno ustanovam, goriška pa gojencem osebno. Ostali dve pokrajini sta se razlikovali še po drugih tolmačenjih, toda stvar nas v tem primeru ne za nima. Pokrajinski odborniki, ki jih je sklical predsednik zveze italijanskih pokrajin (UPI), so povabili deželo, naj sama napravi red pri izvajanju deželnega zakona št. 10, ki govori o pravici do študija. Ta red naj bi pričel veljati s prihodnjim le tom, za letos pa so poskušali naj j ti takšno rešitev, da bi «sporni» dijaki ne ostali povsem praznih rok. Goriška pokrajinska uprava se je v zadnjem času zavzemala, skupno i z občinsko upravo, tudi za podr- 1 žavljenje goriške glasbene šole. Ta | šola ima mimo finančnih tudi dru ga odprta vprašanja. Prispevki za spomenik NOB na Peči Nadaljujemo objavo prispevkov za postavitev spomenika padlim V NOB na Peči, ki nam ga je poslal odbor. Jožef čotič Sovodnje 10.000, Franc Tomažič Ru| a 10.000, Jožef Ožbot Peč 100.000, Rudolf Čandek Rupa 15.000, Erminija Ožbot Rupa 30.000. Ludvik Pregel Gorica 30.000, Spa Gcnca Gorica 150.000, Drogerija Julko Čaudek Gorica 50.000, La Giu lia. Ul. Fermi 25.000. Olivi Nor bedo, koncesionar Talbot - Simca 30.000, Luciano Sacchetti, koneesio nar Volksvvagen 100.000, Luigi Zof, trgovina z gradbenim materialom. |* Ločnik, 10.000. Odbor se vsem naj iskreneje zahvaljuje. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ROBERTA URŠIČA se toplo zahvaljujemo vsem. ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Še posebna zahvala darovalcem cvetja, domačemu župniku in vaščanom. Žalujoča družina Pevma, 22. novembra 1981 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubljenega SIMONA ČEVDEKA se toplo zahvaljujemo g. Butkoviču za ganljivo slovo in vsem duhovnikom, ki so pri obredu sodelovali; pevcem zborov Bratuž, Filej in Rupa - Peč, govornikom, skavtski družini, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam v trenutku bolezni in smrti pomagali, vsem, ki so se udeležili pogreba ali na katerikoli način 1 k nami žalovali. Mama Viktorija, oče Ludvik, sestra Marjanka in sorodniki Peč, 22. -novembra 1981 Perspektive slovenskega gospodarstva v naši deželi C Na drugem mestu današnje priloge prinašamo pregled gospodarskih storitev, ki smo jih znali Slovenci ustvariti v dolgem evolucijskem razvoju na področju, kjer daitčs Učimo. Res, da se je takratni ekonomski razcvet oplajal iz širšega naravnega zaledja, vendar pa ne bi doživel tolikšnega padca, tako gospodarskih struktur, kot tudi predvsem kadrovskega in tradicijskega obu-božanja, če ne bi bilo nasilnega posega fašizma, ki je znal uničiti vse čvrstejše gospodarske osnove, prekiniti razvojno pot našemu gospodarstvu in za dolge generacije zatreti možnosti kadrovskega obnavljanja. Fašizem in drugo svetovno vojno so pa preživela številna manjša podjetja, pa tudi nekateri večji individualni o-brati. Dovolj jim je bilo 25 let nasilja in prisiljenega uokvirjanja v strukture in organizacije, ki so bile Slovencem vse prej kot naklonjene. Na pobudo številnih gospodarstvenikov in PNOO se je pred 35 leti ustanovilo Slovensko gospodarsko združenje z namenom, da bi se tako omogočila trdna osnova in obenem pospešena obnova našega gospodarstva in njegova enakopravna uveljavitev. Slovenci smo tako dobili strokovno organizacijo v alternativo italijanskim. rrv i sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenskega gospodarskega združenja se je vršil 11. januarja 1946 ob 18. uri na sedežu Prosvetnega društva v Škorklji. Temu je sledilo še nekaj sej in zbiranje članstva in Splošen DARIJ CUPIN Trdna gospodarska osnova bistven dejavnik za razvoj naše skupnosti v razdobju po drugi svetovni vojni, ko je bilo treba na ruševinah fašizma ponovno obnoviti celotno družbeno dejavnost Slovencev v zamejstvu, je bil ustanovitveni občni zbor slovenskih gospodarskih operaterjev, ki so ustanovili svojo lastno organizacijo. Slovensko gospodarsko združenje, !ziemno pomemben dogodek Pred .ijji leti .je ustanovne člane SGZ vodila zavest, ki je v nas prisotna še danes, da je gospodarska osnova eden bistvenih elementov obstoja in razvoja naše narodnostne skupnosti. To nam je dokazal zgodovinski razvoj naše narodnostne skupnosti pred prvo svetovno vojno, ko je ravno takratni gospodarski Potencial omogočal hiter razvoj vseh ostalih družbenih dejavnosti. Tega se je zavedal fašizem, ki je kot prvo dejanje začel uničevati »iovenski gospodarski potencial, r.ato da bi nas izbrisal iz teh krajev. Tega so se zavedale tudi povojne oblasti na tem področju, ki so na razne načine zavirale obnovo in preporod našega gospodarstva. Prav v tem nenaklonjenem političnem vzdušju .je začelo SGZ svoje delovanje. Na ruševinah fašističnega uničenja je bilo potrebno graditi novo, potrebno je bilo premostiti ovire, ki so jih postavljale takratne politične oblasti in potrebno .je bilo vlivati ljudem poguma, naj kljub vsemu začno znova in vztrajajo v pričakovanju boljših časov. Današnja proslava 35-letnice je dokaz, da je znala organizacija uspešno prekoračiti razne nemajhne ovire ter da se je uveljavila tako med pripadniki naše narodnostne skupnosti kot pri večinskem narodu. Koliko truda in koliko naporov je bilo v teh 35 le tih potrebno, .vedo naibolje povedati razni odborniki in požrtvovalni člani organizacije, ki so vsa ta leta vztrajali za dosego ciljev, ki si jih .je organizacija zadala. Veliko je bilo uspehov in zadoščenj, pa tudi težav in razočaranj ni manjkalo. Vendar morajo doseženi uspehi in priznanja vlivati novega poguma za vztrajno delo po začrtani poti, da bo organizacija tudi vnaprej vršila tisto vlogo, ki jo naša skupnost od nje pričaku je in da bo imela v širšem gospodarskem prostoru, kjer smo Slovenci prisotni tisto mesto, ki ji pripada. Tako bo še v bodoče odraz teženj in potreb naše narodnostne skupnosti na gospodarskem področju. S svojim vztrajnim strokovnim delom v korist gospodarskih operaterjev si je organizacija, ki je Z razširitvijo na Goriško zadobi-la deželni značaj, pridobila zaslužen ugled pri včlanjenih gospodarstvenikih in, v širšem smislu, pri ostalih strokovnih organizacijah ter oblasteh. > SDGZ je bilo v svojem delo- (Nadaljevanje na 9. strani) Stalno ponavljanje zgodovinskih vzrokov, zaradi katerih se nahajamo v tako težkem političnem in gospodarskem stanju, je nekonstruktivno. Nujno je, da se zamislimo v perspektive našega bodočega razvoja. Poplava sedanje gospodarske krize lahko nepopravljivo prizadene tudi našo deželno gospodarsko stvarnost. Trst in naša dežela se lahko znajdeta v brezizhodnem položaju posebno še, če bodo nekateri politični krogi trmasto vztrajali na svojih zaviralnih in okorelih stališčih. Emblematičen primer takega kratkovidnega političnega zadržanja je prav še vedno nerešena u-zakonitev naših pravic. Nerazumljivo je, da ni dejanske politične volje zaščititi z zakonom našo etnično skupnost, v kolikor bi pozitivna rešitev naših osnovnih pravic gotovo pripomogla h kvalitetnemu zagonu tudi celotne deželne gospodarske politike. Odprava tega problema bi pomenila vzpostavitev trdne osnove kulturi sožitja in naši deželi bi bila tako dana možnost demokra- Občni zbor članov SDGZ leta 1962 v mali dvorani trgovinske zbornice EMIL PETAROS * * 3 4 5 6 7 8 9 zgodovinski pregled delovanja SDGZ 24. novembra istega leta je bil že ustanovljen občni zbor Slovenskega gospodarskega udruže-nja. 26. 11, 1946 je bila naša organizacija tudi Uradno ustanovljena v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Ustanovni akt, ki ga je sestavil tržaški notar dr. Bruno Sandrin pa nosi opr. št. 37413, štev. zbirke 10848 in niti po enem letu obstoja je bila naši organizaciji 10 marca 1947 z odlokom št. 3/83/2598 conskega predsedstva v Trstu priznan status pravne osebe. Ustanovni člani tedanjega SGU so bili sledeči: 1. Josip Mihelčič - trgovec na debelo 2. Ivo Kranjc - špediter 3. dr. Peter Udovič - trgovec 4. Rudolf Bidovec - trgovec 5. Miha Flajban - trgovec 6. Rudolf Kobel - gostilničar 7. Alojz Gec - čevljar 8. Ciril Žetko - trgovec 9. Edvard Novak - mizar 10. Ignac Marc - trgovec 11. Franc Miljevič - trgovec 12. Gregor Miljevič - trgovec 13. Franc Udovič - trgovec 14. Alojz Božič - trgovec 15. Kristjan Batič - obrtnik 16. Ivan Ribarič - trgovec 17. Roman šmuc - trgovec 18. Aleksander Goljevšček - trgovec 19. Edvard Furlani - trgovec 20. Ivan Panjek - trgovec Člen 3 ustanovnega akta opravičuje nastanek Slovenskega gospodarskega udruženja s sledečim namenom (izvirni citat): 1. Zbirati na svojem področju pripadnike gospodarskega u-dejstvovanja, trgovine, obrti, industrije, prometa, bančnih in slično ter vzgojiti med njimi zavest medsebojne povezanosti, sodelovanja in solidarnosti s sestanki, prizadevanji in strokovnim tiskom. 2. Ščititi moralne in gospodarske interese trgovsko - obrtniškega stanu, združenja in njegovih posameznih članov. 3. Zastopati svoje članstvo in njegove koristi, skupno in posamezno pred oblastmi in pred drugimi organizacijami. 4. Dajati članom potrebna pojasnila, informacije, nasvete in pomoč v trgovskih, obrtniških, .carinskih, valutarnih, tehničnih. pravnih in sploh vseh poslovnih in administrativnih pogledih. 5. Obnoviti slovensko gospodarstvo na svojem področju in zlasti skrbeti za to. da se vrnejo zavodi in gospodarske u-stanove, fci jih je fašizem nasilno odvzel ali uničil, ter da se povrne škoda. fi Pospeševati in koordinirati u-stanavljanje gospodarskih podjetij na svojem področju ter vzbujati iniciative v pogledu izmenjave blaga z inozemstvom. 7 Zastooati svom člane v sindikalnih zadevah, 8 Zastovati gospodarsko skupnost Združenja in njene koristi do inozemskih gospodarskih kadrov. 9. Postati center zbiranja novic in podatkov, ki naj bi bili koristni pri razvoju gospodarske dejavnosti. Prvi upravni odbor je tako porazdelil funkcije: 1. Josip Mihelčič - predsednik .%'■ fr'.Ivo Kranjc - jkvi podpredsednik 3. Han Pretnar - drugi podpredsednik 4. dr. Peter Udovič - tajnik 5. Franc Rupena - blagajnik 6. Roman Šmuc, Marjo Zafred, AiOjZ Gec, Rudolf Kobel in Franc Miljevič - odborniki 7. Mirko Suban, Gregor Miljevič in Josip Antončič - namestniki 8. Ciril žetko, Ugo Margon in Josip Prelog - nadzorni odbor 9. Karel Martelanc in Danilo Schmidt - namestnika. Da bi Združenje čim bolj ščitilo koristi posameznih članov, je bilo po 6. členu statuta osnovanih za razne gospodarske stroke osem strokovnih odborov: 1. finančni, 2. odbor veletrgovcev, 3. Cestninarjev, 4. trgovcev na drobno. 5. gostilničarjev, 6. prodajalcev goriva, 7. obrtnikov, 8. pekov. Leto kasneje je upravni odbor SGU ustanovil še mesarsko in avtopre-vozniško sekcijo. Vsak odbor je imel svojega načelnika, ki je bil izvoljen od sekcijske skupščine. Letu 1947 so v sklopu Združenja načelovali raznim strokam sledeči slovenski gospodarstveniki: 1. Mozetič - obrtniki: 2. A. Poro-pat - prodajalci goriva; 3. F. U-dovič - trgovina na drobno; 4. M. Hmeljak - gostinčarji; 5. F. Hrovatin - jestvinarji; 6. 1. Panjek -trgovci na debelo; 7. 1. Puhal j -finančniki; 8. 1. Mahovec - peki. Naslednje leto pa so bili načelniki raznih sekcij sledeči gospodarstveniki: 1. 1. Mahovec - peki; 2. R. Šmuc - pravni zastopnik zadruge jestmnarjev: 3 1. Mikelj obrtniki; 4. I. Ribarič prodajalci goriva; 5. M. Hmeljak - gostinci; 6. A. Obersnel - jestvinarji; 7. V. Trušič - trgovci na debelo; 8. čenček - avtoprevozniki; 9. S. Babič - mesarji; 10. M. Kocijančič -finančniki. Številčno pa je bila vsaka sekcija tako sestavljena: 48 pekov, 46 trgovcev na debelo, 124 jeslvi narjev, 139 gostincev, 79 prodajalcev goriva, 190 obrtnikov, 13 avtoprevoznikov, 3 finančniki, 85 trgovcev na drobno, 7 zadrug, medtem kar se tiče številčnosti sekcije mesarjev ni bilo na razpolago ustreznih podatkov. Število članov Združenja je iz leta v leto raslo, kar jasno izpričuje dejstvo, da so se slovenski gospodarstveniki globoko zavedali vloge, ki naj bi jo organizacija nosila, ne samo v zvezi z njihovimi osebnimi ko ristmi, temveč tudi kar se celotnega razvoja našega gospodarstva tiče. Trdno je bilo v njih prepričanje, da je narodna skupnost močna, kadar je gospodarsko krepka in samostojna. Ob pri liki 3. občnega zbora, ki se je vršil 14. 5. 1950 je SGZ sestav Ijalo že 674 članov. Ta številka pa je vedno bolj rasla. Leta 1956 je Združenje imelo 935 pripadni kov in štiri leta kasneje doseglo svoj maksimum, to je 1.200 čla nov, nakar pa je začelo članstvo vse do konca šestdesetih let postopoma padati. Od tedaj dalje pa je Združenje v stalnem vzponu. Od prvotnih osmih je leth"1971 delovalo šest sČlfftfjV/fšiclikf-.jnd-; la trgovina, finančni odšek, obrtniki, zunanja , lesom in gostinci. V zadnjih letih pa se je Združenje omejilo le im štiri odseke: 1. zunanja trgoviim, grosisti, industrija in banke, 2. obrtniki, 3. gostinci in 4. mala trgovina, od katerih pa so številčno najbolje zastopani obrtniki. Kot je bilo že omenjeno je bil prvi predsednik Združenja Josip Mihelčič, ki je to funkcijo obdržal do 4. aprila 1948. Od tedaj pa do danes so mu nasledili sledeči slovenski gospodarstveniki: F. Rupena (do 14. 5. 1950), inž. Šturm (do 1958), S. Švagelj (do 1967), S. Bole (do 4. 12. 1977). Sedanji predsednik pa je dr. Vito Svetina. Prvotno se je organizacija imenovala «Slovensko gospodarsko udruženja, zaradi tedanje jezikovne rabe te besede. Leta 1949 pa so se upravitelji zavedli te napake in ime spremenili v tSlo-venslco gospodarsko združenje». V vseh teh letih je Združenje v glavnem delovalo na območju tržaške pokrajine in nekaj tudi v Gorici. Na Gorico se je pričelo Združenje obračati pogosteje v prvih šestdesetih letih, ko so bili navezani prvi stiki tudi z Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Pristop številnih članov iz teh področij v Združenje, je narekoval tudi spremembo statuta leta 1969 v tSlo-vensko gospodarsko združenje» za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, tudi z ozirom na ustanovitev avtonomne dežele. Ojačenje dejavnosti in pristop številnih članov iz goriške pokrajine pa je narekovalo korenito spremembo statuta, ki bi istočasno zagotavljala pravično zastopstvo vsem pokrajinam in obenem omogočajo dinamično dejavnost organizacije. Organizacija jetako leta 19?J dobila nov statut, ki povzema v smernicah ustanovnega in novo ime: «Slovensko deželno gospodarsko združenjet>. Sedež organizacije je bil od u-stanovitve do leta 1973 v Ul. F. Filzi najprej na št. 10 nato np št. 8; od leta 1973 do leta 1980 v pritličju zgradbe št. 8/B v Ulici Cicerone, od lanskega leta dalje pa v mednadstropju iste zgradbe. Sedež na Travniku št. 11 v Gorici pa je iz leta 1978. Ze takoj ob ustanovitvi, ko je Združenje delovalo na ozemlju tedanjega — Svobodnega tržaškega ozemlja pod ZVU in ob prisotnosti še neurejenih upravnih enot v Trstu je bil glavni napor usmerjen k obnovitvi kreditnih zavodov. k ustanovitvi novih konzorcijev in za dosego večje enakopravnosti z drugimi stanovskimi organizacijami, ki so delovale pod Zavezniško vojaško upravo. Razmere v katerih je delovalo so bile zelo težke, toda kljub temu (Nadaljevanje na 6. stranil tičnega, kulturnega, socialnega in ekonomskega razvoja. Dane bi bile obenem možnosti, da se učinkovito uveljavi v vsej svoji konkretnosti mednarodna vloga Trsta in dežele, kajti ekonomska kooperacija z Jugoslavijo bi le ustvarila infrastrukture za nadaljnje u-spešne stike tudi z ostalim evropskim zaledjem in z neuvrščenimi državami. Ne bo rešilo našega gospodarstva le pristanišče Marije Terezije, rešitev je predvsem v uresničevanju duha in vsebine osimskih sporazumov. Gospodarska situacija države, v kateri živimo, in države, kateri narodnostno pripadamo, je v tem obdobju kritična. Tudi gospodarski del osimskega sporazuma bo zaradi premestitve proste industrijske cone zabeležil ponoven zastoj in ohromil prvotno zaželeni učinek podpisnikov. V tem so vzroki, da se splošna poslovna blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo lahko začasno občutno zniža, avtonomni računi pa ne bodo zadovoljivo in primerno nadoknadili zmanjšanja blagovnega prometa. Dolgoročna in srednjeročna kooperacija predstavljata alternativno rešitev v tem konjunkturnem obdobju. Naloga združenja, ki je v bistvu že tradicionalni vezni člen v itali-jansko-jugoslovanskem gospodarskem sodelovanju, je spodbujati naše gospodarstvenike, naj se u-činkoviteje predstavljajo in uveljavljajo v matični domovini predvsem v konzorcialni obliki kot močan in primeren poslovni partner, ki zmore s svojim finančnim, ekonomskim in polivalentnim poslovnim potencialom sprejemati večje obveze, podpisovati kooperacijske posle in pristopati k skupnim vlaganjem. Taka oblika bi morala zajeti naša trgovska podjetja, o-brttiike, male industrijske obrate, špediterje in finančne zavode, v kolikor bi lahko tudi v kritičnih tržnih situacijah dovoljevala poslovanje,- ne da bi bil promet podvržen hujšim omejitvam. Združenje oziroma gospodarstveniki moramb znati izkoristiti vse možnosti, ki izhajajo iz globljega poznavanja gospodarske stvarnosti in perspektiv na tej in na oni strani meje, možnosti, ki izhajajo iz našega sociogeografskega položaja in okolja, v katerem živimo. Ker so dani mednarodni instru-, menti za gospodarski razvoj našega gospodarskega potenciala in gospodarstva Furlanije - Julijske krajine nasploh, moramo obenem prepričevati tudi pripadnike večinskega naroda, naj se ne predajajo apatiji in brezbrižnosti, temveč naj z novim poletom in neutesnjenimi iniciativami pripomorejo k reševanju sedanje gospodarske krize. Ne smemo zamuditi zadnjega vlaka. SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA izreka svojemu ustanovnemu članu Lr- Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združen|u — ob 35-letnici organiziranega d0lo-i/ vanjo čestitke in priznanje za vložene napore in dosežene rezultate za napredek slovenskega gospodarstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. VOJKO KOCJANČIČ^ SDGZ in naša stvarnost 35-letno delo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je dokazalo pomembnost te slovenske organizacije, ki deluje na področju, ki še ni pozdravilo ran, ki sta mu jih zadala fašistično obdobje in druga svetovna vojna. Pomembnost te organizacije najbolj ponazo-ruje dejstvo, da se vanjo složno stekajo Slovenci vseh političnih prepričanj in vseh družbenih slojev. Vsi se namreč zavedajo, da je gospodarstvo tista korenina, ki nam najčvrsteje omogoča obstoj na tem področju, ki nam zagotavlja potrebno moč za narodno, kulturno in politično rast. Prav tako pa nam je vsem jasno, da so te korenine še izredno šibke in še zdaleč ne zadoščajo več drevesu, ki se je košato razrastlo nad njimi. SDGZ je torej še vedno pred odprto nalogo, ki si jo . je zadalo z daljnovidnim programom ob nastanku: ja-čiti slovensko gospodarstvo, odpraviti posledice fašizma. Priznati moramo, da je ta naloga izredno zahtevna, zlasti še, ker so še vedno na delu sile, ki nam onemogočajo naravno rast. V obdobju, ko je bolj kot kdajkoli poprej pomembno za socio-ekonomski razvoj biti soudeleženi pri izbirah oblasti, se pristojni organi poslužujejo vseh sredstev, da bi Slovence in njih organizacije ne imele vanjo vstopa. Vstopa nimamo niti v tiste organe, ki odločajo o sredstvih, ki so namenjena gospodarskemu razvoju. Brez teh dveh bistvenih elementov pa je naloga Združenja še bolj otežena. Tej osnovni funkciji, ki se ji Združenje ni odreklo vseh 35 let obstoja in ki jo ima tudi za v bodoče v prvi vrsti svojega programa, se pridružujejo še druge nič manj pomembne. v Živimo namreč v sistemu, ki šibke enote uničuje, močne pa prevladujejo. Naše gospodarstvo je sestavljeno iz nebroja drobnih enot. Posamezno so šibke, skoraj nepomembne. Združene pa so čvrste, važne in ne-obhodno potrebne. Združevati te enote je torej druga prioritetna funkcija. Več kot jih bo združenih, jačja bo organizacija, bolje bo kos zahtevnim nalogam, ugledno in z zadostno predstavniško močjo bo predstavljala svoje člane in vso skupnost. Enakovreden sogovornik bo dragim sorodnim organizacijam tudi v manj pomembnih sindikalnih zahtevah. Življenje je sestavljeno iz vrste nepomembnih stvari, iz katerih nato zrastejo pomembne. SDGZ mora biti prisotno v vseh nepomembnih, če hoče postati pomembna organizacija. Ponovno je važna količina enot, ki se v organizaciji združujejo. Gospodarstvo je dandanes izredno razvejano. Le v veliki organizaciji lahko pride vsa razvejanost do izraza, in s tem tudi možnost biti povsod prisotni. Združevanje pa ni pomembno le za sindikalne namene. V današnji dobi se teži k specializaciji po eni strani, h koncentraciji sorodnih sil po drugi. Z združevanjem majhnih podjetij ali pa z ugotovitvijo skupnih potreb majhnih podjetij se ustvarjajo možnosti za nove strukture večjih dimenzij. Te nove strukture bi lahko prenašale lažje hitri razvoj določenih sektorjev, ki jim individualne enote ne morejo biti kos. Z njihovim ustanavljanjem bi obenem krepili male enote in ustvarjali nova delovna mesta. Združevanje je torej izredno važen faktor, tako gospodarskega kot sindikalnega značaja. Prav tako je funkcija Združenja, da spodbuja svoje člane k večji specializaciji v svojih poklicih, tudi z vzgojo potrebnih kvalificiranih kadrov. In prav kadrovanje je ena naj večjih hib našega gospodarstva. S skupnimi prizadevanji gospodarstva in šolstva nam bo mogoče uspelo zagotoviti si pravo izbiro dovolj kvalificiranih kadrov, kot tudi prekvalificirati na višjo stopnjo že obstoječe. Organizacija, ki vrši te funkcije, je zato primeren predstavnik gospodarskih interesov slovenske narodne skupnosti v Italiji in v tem svojstvu lahko vrši še nadalje, pa tudi čedalje uspešneje svojo vlogo povezovalca med stvarnostjo Italije in Jugoslavije, ter seveda tudi posrednika specifičnih gospodarskih interesov tako v okviru naše skupnosti kot tudi v njenem imenu. 35 let organiziranega slovenskega gospodarstva Priloga Primorskega dnevnika ob 35-letnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja SILVIJ TAVČAR Splošen zgodovinski pregled Srečanje obrtnikov Kako je strukturirano Gospodarsko združenje in zakaj taka izbira (Nadaljevanje s 5. strani) je leta 1949 uspela ustanovitev raznih konzorcijev, jestvinarjev, mlekarjev, gostincev, mizarjev, prodajalcev rib in preko katerih so člani posameznih gospodarskih sekcij prejemali razno blago po znatno nižjih cenah, da so lahko tako ustregli svojim potrošnikom. V začetku šestdesetih let pa lahko opazimo postopno propadanje teh oblik združevanja in prav v tem, je bil eden od tehtnih razlogov za rahel padec članstva, ki se je pripetil v šestdesetih letih. Razveseljivo pa je dejstvo, da se zadnja leta spet pojavljajo težnje k ustanovitvi raznih konzorcijev in s tem v zvezi so obrtniki že ustanovili dve tovrstni obliki in sicer GOMETAL v Gorici in Tržaški tehnični konzorcij v Trstu. Spomladi 1948 je ZVU uprava sklenila z italijansko vlado gospodarski sporazum, s katerim je bilo tržaško področje vključeno v gospodarski sistem Italije. Zaradi tega in zaradi neskladnosti tega sporazuma z besedilom in duhom mirovne pogodbe je upravni odbor Združenja poslal na Varnostni svet OZN protestno spomenico z raznimi statističnimi podatki. Obenem se je Združenje borilo za vključitev svojih predstavnikov v razne komisije in še posebno v posvetovalno komisijo za dodeljevanje fondov ER P (akcije za obnovo evropskega gospodarstva) za investicije v malo in srednjo industrijo, a naletela je na gluha ušesa. Po številnih prošnjah se je 5. občni zbor 18. marca 1956 le vršil v glavni dvorani tržaške zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo in na katerem je članstvo z veseljem pozdravilo podpis gospodarskih sporazumov sklenjenih med italijansko in jugoslovansko vlado aprila meseca 1955, še posebno pozornost je Združenje stavilo na podpis posebnega sporazuma, ki zadeva ureditev trgovinske izmenjave med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji. Glede konstruktivnega izvajanja tega sporazuma je vodstvo naše organizacije tudi večkrat interveniralo pri generalnemu vladnemu komisariatu in pri tržaški zbornici kateri je 1954 predlagalo tudi ustanovitev posebne zbornice za pospeševanje trgovine med Trstom in Jugoslavijo. Mešana italijansko - jugoslovanska zbornica je nato tudi nastala v Milanu z ločeno delegacijo v Trstu. Letos slavi 25 letnico obstoja. Svoj pomemben doprinos pri njenem uspelem delu so dali prav člani SDGZ. Tudi zahteva o pravičnem zastopstvu v novo preurejeni pokrajinski gospodarski konzulti je naletela na gluha ušesa. Čeprav SGZ ni bilo pri javnih mestnih organih dovolj upoštevano in ni imelo še svojih predstavnikov v raznih organizmih se je vseeno pridružilo zahtevam, porodnih organizacij za: 1. okrepitev tržaških rednih pomorskih zvez in tržaške mornarice; 2. uvedbo deželne avtonomije; 3. olajšanje davčnega pritiska, zlasti davka na poslovni promet; 4. okrepitev pristanišča in ureditev železniških ter kopenskih zvez: 5. modernizacijo ladjedelniške in druge dežurne industrije, ter splošpi industrijski razvoj. Vsestransko pa se je zavzemalo, da bi se ojačili še obstoječi stiki s tukajšnjimi gospodarskimi ustanovami in tistimi v tujini, zlasti s tistimi iz sosednje Jugoslavije. Veliko pažnjo pa je postavljalo tudi na obmejni sporazum in na videmski sporazum o prehodu oseb na bližnja skrajna področja. Kar se tega tiče je predstavilo mešani italijansko jugoslovanski komisiji več tehtnih razlogov zd razširitev obmejnega pasa, za večkratni mesečni prehod meje, za podaljšanje bivanja na obmejnem področju in je o-stro protestiralo proti davkom na dvojezične napise, ter vsestransko podprlo izdajanje tednika eGospodarstvo». V teh letih so se predstavniki Združenja večkrat sestali s predstavniki italijanske vlade. Takoj po občnem zboru leta 1959 so predložili spomenico o perečih problemih avtoprevoznikov na ministrstvo za prevoze v Rim. 17. marca 1963 se je vodstvo sestalo z ministrom za zunanjo trgovino Pretijem v zvezi z raznimi težavami in ovirami, ki so preprečevale zlasti na obmejnih blokih hiter in nemoten potek trgovske izmenjave in obmejnega prometa. Združenje se je obenem tudi živo zanimalo ra problem ^razlaščanja slovenske zemlje in v ta namen je dalo skupno s Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov pobudo za ustanovitev Konzorcija razlaščencev in oškodovancev, tajco da bi se našim ljudem odvzelo čim manj zemlje, ter da bi zanjo dobili pravično odškodnino. Največ truda je v vseh 35 letih delovanja organizacija posvetila prizadevanjem za enakopravno vključevanje v posvetovalne in odločilne organizme vri raznih javnih ustanovah in organizacijah. In prav na tem področju so se vedno porajale zapreke iste narave. Narodnostno nestrpne sile do pravičnega uveljavljanja Slovencev so preprečevale tako vključevanje. Združenje je v ta namen izvršilo cele akcije in brez števila vlog, ter celo sodnih postopkov. Prva vidnejša akcija je bila za vključevanje zastopnikov Združenja v občinske komisije za izdajo trgovskih dovoljenj od leta 1950, ko so predstavniki Združenja bili vključeni v komisije o-koliških občin, kjer so še danes. Kljub številnim poskusom ni še zdaj slovenskega zastopnika v komisiji pri občini Trst. Prav tako nima Združenje -svojega zastopnika v izvršnem odboru tržaške trgovinske zbornice, kar je tudi že tridesetletna zahteva, medtem ko je prva zahteva iz leta 1954 za vključitev slovenskih predstavnikov v komisije pokrajinske e-konomske konzulte bila uslišana šele v zadnji mandatni dobi zbornice, to je leta 1979 in se pravi po 25 letih prizadevanj. Številne vloge pa niso še odprle poti ne v pokrajinske odbore za cene, ne v posvetovalne organe pri občini in deželi. Naj navedemo le dva značilna primera. Ko je prišlo do imenovanja z dekretom prefekta vodilnih članov Združenja, Švaglja v Trstu in Vižintina v Gorici v vodilni odbor bolniške blagajne, o-ziroma v izvršni odbor trgovinske zbornice v Gorici, sta oba predstavnika izpadla iz omenjenih odborov zaradi izredno ostre reakcije vodstev teh organov. Pravi boj na teni področju so vodili obrtniki. Za obrtniško pokrajinsko komisijo pri zbornici so bile prvič razpisane volitve leta 1961. Združenje se je predstavilo samo v Trstu in nihče ni bil izvoljen, vendar je organizacija dobila v komisiji svojega sindikalnega zastopnika v osebi A. Re-narja. Pri volitvah leta 1970 pa sta bila izvoljena Kovačič in R. Grgič, leta 1975 pa K. Grgič in Renar, kot izvedenec pa Frančeškin. Združenju ni bil priznan sindikalni zastopnik. Tudi potrpljenja je enkrat konec in organizacija je vložila rekurz na Deželno upravno sodišče. Razsodba iz leta 1976 je zgledna interpre tacija pravičnosti državne zakonodaje. Sodstvo se je z zelo jasno motivacijo izreklo, da dežela (pristojna za imenovanje te komisije) ni spoštovala ne državne ustave ne svojega statuta in prisodila Združenju sindikalno zastopstvo. Vendar kaže, da nekaterih sil ne moderni duh in ne čas ne izuči ničesar. SDGZ je moralo J#! -tos ponovno vložiti priziv na sodišče, ker ni bilo vključeno v u pravni odbor ESA in v deželni odbor za uporabo finančnih sredstev; kljub temu, da je organizacija vključena v obrtne pokrajinske konzorcije za jamstvo kreditov tako v Trstu kot v Gorici; v istovrstni konzorcij za trgovino na drobno v Trstu; ter da je na volitvah v. upravne odbore bolniških blagajn za obrtnike in trgovce uspelo na demokratičen način vedno izvoliti svoje zastopnike v odbor v Trstu od leta 1965 dalje, do njih razpusta leta 1980 z ustanovitvijo krajevnih zakonilve-nih enot, v katerih organizacija ponovno ni dobila svojega zastopstva. Posebno poglavje v delovanju Združenja je bilo skrb za strokovno šolstvo. Združenje se je stalno potegovalo za čimbolj razvejano šolstvo, saj se je dobro zavedalo, da le široko kadrovanje na strokovnem področju lahko zagotovi podmladek gospodarskim dejavnostim. Tako je Združenje vložilo precej vlog in zahtev v petdesetih letih za nižje srednje strokovne in trgovske šole. v šestdesetih let h so bile zahteve usmerjene po ustanovitvi višjega strokovno-in-duslrijskega zavoda, v sedemdesetih letih je organizacija podprla zahtevo po ustanovitvi oddelka za geometre, ter bila z drugimi slovenskimi organizacijami soustanovitelj Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje leta 1979. Stalno pa je bilo sodelovanje s trgovsko akademijo —- sedanjim zavodom Žiga Zois. Že v petdesetih letih je veliko absolventov dobilo zaposlitev pri članih Združenja, kasneje se je to sodelovanje razširilo, tako da je danes že precej stalnih iniciativ, od katerih naj omenimo le poletno prakso za dijake, ki se vrši od leta 1974 dalje v podjetjih-članih SDGZ. Težko je navesti številne stike Združenja z zbornicami. Stalno se ponavljajo v vsem obdobju. Lahko rečemo, da je v tem oziru organizacija imela stalne dobrodošle odnose z zbornicami v Trstu, Gorici in Vidmu, Čeprav jo po drugi strani niso hoteli priznati. Prav tako tesni so bili odnosi z zbornico v Ljubljani in Zagrebu, medtem ko so se po letu 1978 razširili še na beograjsko, sarajevsko, re-ško, novosadsko in Zvezno zbornico. Organiziranih je bilo precej obiskov, tudi poslovnega značaja, od katerih je bil seveda najpomembnejši obisk pri srbski zbornici v Beogradu leta 1980, ki se ga je udeležilo 50 članov SDGZ razdeljenih v šest interesnih skupin z ločenimi programi, nadalje naj omenimo obisk goričkih članov vri novosadski zbornici. Združenje je izvedlo leta 1964 izredno pomembno akcijo za razvoj turizma v naši deželi z obiskom turističnih ustanov v Gorici, Pulju, Reki, Ljubljani in Kopru, s predstavitvijo dolgoročnega programa delovanja, vendar pa je akcija naletela na precejšnjo hladnost pri tukajšnjih krajevnih organizacijah. Naj navedemo še skupno udeležbo članov Združenja na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, ki se jih je leta 1976 udeležilo kar 36 podjetij, v prejšnjih letih pa nekoliko manj a nič manj pomembnih. Pobud je bilo seveda veliko tudi na drugih področjih, naj omenimo le sodelovanje med bančnimi zavodi in Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu v koordinaciji SDGZ. Člani Združenja so delavni in marljivi ljudje, vendar se radi tudi pozabavajo, zato je imela pri delovanju organizacije velikokrat besedo tudi rekreacija, ki je bila navadno vezana na poslovnost. Najčešče so bili to izleti organizirani že takoj po ustanovitvi in ki so bili zlasti številni leta 1950-1951 tako na zagrebški velesejem kot na druge turistične kraje. Vrh pa je organizacija dosegla z av-to-ralliji, ki so se odvijali v letih 1967-1972 in ki so dosegli štiri izredno uspele izvedbe s cilji v Opatiji, Uvala Scottu, Bledu in Kranjski gori s številno udeležbo članstva. Naj omenimo še izlet z vlakom Divača-Koper leta 1971, ki se ga je udeležilo 250 ljudi, ter na koncu še uspele tri izvedbe gospodarskih srečanj v Gorici od leta 1979 dalje, dve izvedbi obrtniških srečanj v Bazovici in gostinske večere 1981 v Gorici, ki pa so imeli tudi pomembnejši sindikalni značaj. Sindikalno delo v korist posameznih kategorij pa je zelo težko opisovati, ker se vrši sproti ob nastopanju potreb. Prisotno je seveda od ustanovitve dalje, od problemov zapiranja gostinskih o-bratov leta 1953, do obnove trgovskih dovoljeni leta 1971 va do problemov zamrznjenih cen leta 1981, da navedemo le kontinuiteto akcij, ki peresa bile ' vsako leto izredno številne?, saj;')?."članstvo Združenja ražveiam in. jjna zato zelo raznolike * promCtp^. Morda ni to delo tako doneče, vendar pa je bilo pri članstvu izredno občuteno, ter pravi barometer pri številu članov organizacije. Kadar je bilo sindikalno delo v korist kategorij razvejano in dinamično se je članstvo večalo, kadar je zamrlo je upadalo. Predolgo bi bilo naštevati vse intervencije in pobude, vendar ne moremo prezreti akcije za dosego pravičnega plačevanja S1AE za člane Združenja. Akcija se je po vztrajnem postopku pozitivno zaključila leta 1960 s posegom v Rimu. Pri sindikalnih akcijah je Združenje veliko sodelovalo s sorodnimi italijanskimi organizacijami. Če so bili odnosi v prvih letih obstoja težki pa so se precej izboljšali po letu 1955 z Zvezo trgovcev, z obrtniškimi zvezami pa šele v zadnjih letih. Ogromno delo pa je Združenje naredilo za svoje člane na strokovnem področju. Z okrožnicami, tečaji, predavanji in s stalnimi zaposlenimi na področju tehničnih služb je bilo opravljeno izredno delo za članstvo. Tudi člani so znali pravilno ceniti vrednost teh uslug, saj so se jasno zavedali, da so njihove in le njim namenjene. z namenom, da se jim pomaga iz zagate z najmanjšim možnim stroškom. Zato so se tudi množično odzvali vabilu za nabavo elektronskega računalnika, ki bi te službe kakovostno izboljšal in pocenil. Računalnik je bil kupljen leta 1976, ponovno posodobljen leta 1979 tako, da je danes tehnična služba Združenja tako v uradih v Gorici kot v Trstu izredno učinkovita, razvejana in sodobna. Ob zaključku tega strnjenega sprehoda skozi pestro in razgibano zgodovino tako kompleksne organizacije kot je SDGZ, ki še zdaleč ne pokaže vsega izrednega dela, ki ga je organizacija razvila ne samo v korist svojih članov, temveč tudi v korist celotne naše skupnosti in naše dežele nasploh, naj omenimo še, da je Združenje za svoje delo prejelo plaketo J1K banke in plaketo boja in dela SKGZ. Na 1. srečanju obrtnikov 1. 1980 v Bazovici Srečanja se je udeležilo večje število obrtnikov Človek je s postopno delitvijo dela in specializacijo izboljšal sebi življenjski standard. Tako i-mamo danes veliko poklicev in dejavnosti, ki jih nekoč ni bilo, ker je bilo življenje preprostejše. Slovenci, ki živimo v mejah Italije, smo prisotni v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih, bodisi kot odvisni, kakor tudi kot neodvisni delavci. Slovensko deželno gospodarsko združenje lahko po svojem statutu združuje neodvisne delavce ali samostojne gospodarske dejavnosti vseh vrst od o-brti, trgovine, industrije, bank pa do prostih poklicev, razen kme-tejskih dejavnosti neposrednih obdelovalcev zemlje. Vsak poklic ima seveda svoje specifične probleme, zahteve in potrebe. Zato je v Italiji nastalo nebroj specifičnih strokovno - sindikalnih združenj najrazličnejših strok, ki so se medsebojno povezale v večje federacije, od katerih najpogosteje slišimo v vsakodnevnem življenju: zvezo indu-strijcev, zvezo trgovcev in zvezo obrtnikov. Kot smo že omenili, imamo tudi Slovenci svoje zastopnike v skoraj vseh poklicih. Ponekod bolje, drugod slabše zastopane. Ker pa nas ni toliko, da bi lahko imeli več strokovnih združenj, so se slovenski podjetniki združili v enotno združenje. Taka združitev v eno samo organizacijo je dajala niz prednosti, vendar pa se je takoj porodila potreba po razdelitvi na sekcije, v katerih bi se problemi bolj specifično obravnavali. Danes je Združenje razdeljeno na štiri sekcije. Po potrebi pa se sek- cije delijo na podsekcije, če se pokaže potreba po obravnavi ožjega problema, ki zadeva en sam poklic. Sekcije so sledeče: a) obrtniška (prevozniki, zidarji, mizarji, kamnoseki, jave, avtomehaniki, kovači, pleskarji itd . . .) b) trgovina na drobno (jestvine, mesnice, sadje in zelenjava, pekarne, mlekarne, železarne, tekstil itd . . .) c) gostinska (gostilne, hoteli, cam-pingi, restavracije, bari itd. . .) č) zunanja trgovina (ta sekcija združuje vse ostale poklice, ki ne spadajo v prejšnje .tri sekcije. Ime pa je dobila po najštevilnejši kategoriji. Vključene pa so med drugim te dejavnosti: zunanja trgovina, tr-govina na debelo, zastopstva, špedicije, banke, industrija, prosti poklici, itd. . .) Ker imamo v vsaki pokrajini specifične razmere, ki izhajajo tako iz . posebnosti gospodarskega ustroja in tradicij krajevnega tržišča, kot tudi zaradi umestnosti primernega krajevnega sogovornika za javne uprave, je Združenje organizirano po pokrajinah. Tako imamo sekcije obrtnikov za Trst in Gorico ločeno, skupno nastopajo le na deželni ravni. I-sto velja za vse ostale sekcije. Če sintetično prikažemo strukturo Združenja in organe, ki strukturo koordinirajo in vodijo, dobimo sledeči prikaz: — Članstvo — porazdeljeno po sekcijah — Pokrajinske odbore sekcij — Pokrajinsko predsedstvo Zdru- ženja — Deželni glavni odbor Združenja — Deželno predsedstvo Člani se zberejo na občne zbore sekcij, kjer izvolijo tako vodstvo svoje sekcije kot tudi delegate za deželni občni zbor, kjer se volijo deželni vodstveni organi, iz katerih izvolijo kasneje predsedstvo. Tak ustroj je istočasno elastičen za vse sindikalne potrebe članstva, kot primerno strujen, da se lahko odločitve sprejemajo dokaj hitro in razčlenjeno glede na trenutne potrebe. Zagotoviti je treba namreč, glede na okoliščine primerno sindikalno zastopstvo tako na krajevni kot na deželni ravni kot tudi dinamičnost organizacije, ki deluje na gospodarskem področju in kjer morajo biti velikokrat sklepi takojšnji, a vendar dovolj tehtni in premišljeni, za kar je spet nujna raznolika sestava odborov, katerih člani s ' svojim doprinosom, ki izhaja iz osebnih izkušenj lastnega poklica na tak način omogočijo popolnejšo informacijo pri sprejemanju odločitev. Istočasno imamo s takim sistemom primerno protiutež sorodnim italijanskim organizacijam, s katerimi Slovensko deželno gospodarsko združenje veliko sodeluje in skupno nastopa pri javnih u-pravah ali ob drugih prilikah. Zagotovljeno je tako slovensko sindikalno zastopstvo, obenem pa e-notna organizacija na gospodarskem področju, kar daje Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju dodatno težo, moč in ugled. VLADO TURINA Naša gospodarska prisotnost do nastopa fašizma Rast in razvoj katerekoli slovenske gospodarske panoge v Trstu, Gorici in na Primorskem sploh, sta bila le naravna posledica podjetnosti Slovencev, zavest ljudstva, da s svojimi sredstvi samo upravlja, da se otrese gospodarske odvisnosti tujega kapitala in se gospodarsko osamosvoji. To je bil boj za obstoj, proti raznarodovanju in za širjenje slovenske kulture in prosvete. Splošno se vsi strinjajo, da je 1880. leto nekak mejnik slovenskega gospodarskega razvoja pri nas. Čuti se naša navzočnost, napredek, zastoj v italijanskem in nemškem gospodarstvu pri nas. Korenine segajo nazaj v stoletja, tega še ne bomo dotaknili,' četudi dokazov qe manjka. Nacionalni preporod Slovencev, katerega začetki segajo v revolucionarno leto 1848, ima za cilj gospodarsko osamosvojitev. Z malimi sredstvi začenjajo poganjati razne zadruge, kreditno - posojilne, nabavljal-ne, potrošniške in vrsta drugih. Na Tržaškem in Goriškem skoro ni bilo vasi ali večjega kraja brez ene. dveh zadrug. Zadružna miselnost je bila rešiteljica našega kmeta, delavca, obrtnika in tudi meščana, skoro ni bilo delovnega človeka, ki bi ne bil zadružno organiziran. Ob tako velikem številu zadrug se je pokazala potreba po lastni zadružni zvezi. V Trstu jo ustanovijo 1907. in konec 1922. leta je v njej včlanjenih 127 zadrug, od teh je denarnih 85. V prvem polletju 1923 je znašal njen denarni promet 110 milijonov lir (takratnih!), v samem mestu 16 milijonov lir. Zadružna zveza v Gorici je bila ustanovljena 1904 in je ob izbruhu prve svetovne vojne štela 91 članic in lastni blagovni oddelek. 1928. leta je štela 68 denarnih in 122 drugih pridobitnih zadrug. Tržaško zvezo so razpustili 1929 in je takrat štela 133 včlanjenih zadrug: 81 denarnih in 52 pridobitnih. Ob imenovanju komisarja - likvidatorja je Goriška zadružna zveza imela včlanjenih 68 denarnih in 122 drugih zadrug. (Podatki se nanašajo na tedanja območja obeh mest). Skupno premoženje obeh zvez so cenili na več kot 60 milijonov. Namen je bil prozoren, fašizem je sklenil, da naše ljudi in ustanove spravi v odvisnost italijanskih denarnih zavodov. V tako ozko odmerjenem prostoru je nemogoče, čeprav bežno in nepopolno, našteti vse takratne gospodarske dejavnosti slovenskega pečata. Kar ni omenjenega, naj mi bralci blagohotno oprostijo. Še pred razvojem industrije, ladjedelstva, plovbe, zavarovalstva, denarništva v Trstu, smo delovali v skoro vseh takratnih gospodarskih panogah: mala, srednja in veletrgovina, vsakovrstno obrtništvo ter vmesne gospodarske dejavnosti. Do leta 1918 so bile skoro vse pekarne slovenske, o-krog leta 1910 od 102 jestvinarjev je 83 slovenskih, 56 je bilo krojačev slovenske narodnosti. V lončarstvu - suhi robi od 10 trgovcev je slovenskih 7. Menda pet je bilo drogistov, trgovcev s kmetijskimi pridelki 7 od desetih. Na 18 raznih proizvajalcev 4 so bili Slovenci (mehanična predilnica, Stroji, milo, splošna mehanika). Z ‘železnino so se ukvarjali (rije ,$lp-venci od petih. .trgovcev je poslovalo z lesom, z žitaricami tudi 7 od desetih, polovica trgovcev z vinom je bila slovenske narodnosti. Med veletrgovci, ki so se obdržali še nekaj let po prvi svetovni vojni so Gorup, Truden, Mankoč, Bogdanovič, brata Primc, Mahne, Plesničar idr. V manufak-turni trgovini najdemo slovenske tvrdke Križmančič in Breščak, Potočnik, Špehar, Leban sinovi, Levi in Živkovič. Bili so naši tudi mnogi zavarovalni agenti, zastopniki paroplovnih in spedicijskih družb, javni mešetarji, mojstri za jambore in vesla, kositarji in kleparji, kovčkarji, čevljarji, sodarji, mizarji in še toliko drugih poklicev, ki so preživeli svoj čas. Od treh podružnic mestne zastavljalnice je eno vodil Slovenec. Ni manjkalo uvoznikov kave, riža, žitaric, ruma z Jamajke itd. Po letu 1900 se je uveljavilo znano podjetje ŽBOKELJ, izdelovalo je ladijsko opremo in makete za železniške postaje. Po teh maketah so zgradili postajo Termini v Rimu, Messini, Firencah in v Trstu. Podjetje je bilo nagrajeno na svetovni razstavi v New Yorku. Z nepremičninami posluje naša IMOBILIJA z začetno glavnico 1 milijona kron. Od 12 špediterjev je bilo pet naših in • 1907 ustanovijo pomembno spedicijsko podjetje BALKAN z glavnico 500 tisoč kron, katerega glavni delničar je bila Jadranska banka. 1914 so našteli v Trstu raznih komisionarjev 158, od katerih je 30 slovenskih. Balkan se vedno bolj razvija in 1910 ustanovi svojo podružnico v Ljubljani. 1897 Kranjska industrijska družba na Jesenicah zgradi prvo visoko peč za železarno v Skednju, ki sta skupno z Jesenicami predstavljala kombinat, ki je še bolj po- Tako j« bilo M avtorailyJu 1971 v Opatiji Gospodarski zbornici Slovenije in Hrvaške čestitata Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju ob 35-letnici njegovega delovanja in mu želita nadaljnjih uspehov vezal Trst s Slovenijo. Danes je to v rokah Italsidra. Vsega bi ne zmogli brez naših denarnih zavodov in zavarovalnic. Kaže, da so bili Srbi prvi, ki so v našem mestu ustanovili svojo Ilirsko zavarovalno družbo, po vrsti reform, ki jih je uvedel prosvetljeni absolutist, Jožef II., sin Marije Terezije. 1826 se pojavi Adriatisches Banko, predhodnik današnje RAS. Pet let pozneje se 21 manjših zavarovalnic poveže v Assicura-zioni Generali. Obe družbi sta i-meli večji del dunajskega kapitala s slovensko - hrvatskim deležem. 1884 začne s poslovanjem hr-vatska zav. družba Croatia, ki od 1904 deluje tudi v Trstu, katere premoženje se je 1912. leta cenilo na 3,5 milijona kron.' Še prej, 1891 pride v Trst Prva češka d.d. za zavarovanje. Pozneje dobimo zavarovalno družbo Fondiaria in Vzajemno zavarovalnico z najširšim krogom slovenskih zavarovancev. Omenimo naj le tri zav. agente: Ambrožič S., Mate Polič in Lazarevič Jeromund, vsi trije so zastopali tudi paroplovne družbe. V razmerju z italijanskim in nemškim prebivalstvom smo tedaj predstavljali 40 odstotkov prebivalstva in 100 odstotkov slovensko - hrvatskega in češkega kapitala. Vzporedno so nastajali in se razvijali tudi slovenski denarni zavodi in krepko podpirali naš vsestranski razvoj. Naj navedem zgolj slovenske denarne zavode (ne slovanskega porekla, ki jih je bilo več). Poleg goste mreže zadružnih hranilnic in posojilnic se je tako na Tržaškem kakor tudi na Goriškem začutila potreba po finančno močnejših organizacijah. 1885 je rojstno leto Tržaške posojilnice in hranilnice, ki je dosegla zavidljivo višino: Zgradila si je svoj lastni dom - Narodni dom (1994). V njem so imele sedež tiskarna Edinost, Slovenska čitalnica, Sokol, gledališče, Slovenski akademski klub, kavama in hotel Balkan z restavracijo. To mogočno stavbo je leta 1920 zažgal fašistični škvadrist Francesco Giunta. V prvih dese- tih letih poslovanja je znašal denarni promet TPH 195 milijonov kron. Deset let pozneje so znašale čiste vloge 11 milionov kron, bilančna vrednost Narodnega doma 1.288.000 kron. Po zadnjih podatkih (1929) je znašal promet skoro 33 milijonov lir, lastni efekti. 151, hiša 183 in inventar 18 tisoč lir. To niso bile majhne vrednosti! TPH sledijo Trgovsko o-brtna zadruga, Ljudska posojilnica, Narodna posojilnica, Splošna hranilnica. Pomembno vlogo je odigrala tudi TOZ, ustanovljena 1996. Že po nekaj letih doseže 33 milijonov kron denarnega prometa. Bila je pobudnica ustanovitve CM šole v Trstu s prostori v njehi stavbi na AcquedottU 20 (današnji Drevored 20. septembra), sedčž je takrat imela v Ul. Cesare Battisti 21, v svoji stavbi. Tudi ta zavod je končal kot toliko drugih. 1928 je štela 2562 članov, 69 milijonov lir poslovnega prometa, samo blagajniškega 48 milijonov, nepremičnine 291 (Nadaljevanje na 9. strani) Na trgovinski zbornici leta 1974 Nastop predsednika SKGZ B. Raceta na občnem zbora 1967 PrmiorillcT^nevnik KULTURA 22. novembra 1981 TRETJI_ ABONMAJSKI KONCERT^ GLASBENE^ MATICE^ Gost: violinist Primož Novšak s pianistom Rolfom Maeser jem Na sporedu dela L. van Beethovna, Francka, Brahmsa in Kelterborna Prihodnjo sredo bo na tretjem abonmajskem koncertu Glasbene matice nastopil v Kulturnem domu znani violinist Primož Novšak, ki sodi danes v vrh najboljših slovenskih glasbenih umetnikov. Novšak, ki je po rodu iz Ljubljane, je študiral glasbo v rodnem mestu in diplomiral na Akademiji za glasbo v razredu prof. Pfeiferja. Postdiplomske študije je zaključil na državni visoki glasbeni šoli v Kolnu pri prof. Igorju Ozimu. Že kot študenta ga srečujemo kot mnogo obetavnega violinista, ki se danes posveča prvenstveno komorni igri. In prav na tem področju se Novšak razvije v prvovrstnega glasbenega poustvarjalca. V Novšakovo komorno glasbeno udejstvovanje sodijo zlasti številni koncerti Ljubljanskega godalnega tria, kjer nastopa skupaj * svojo ženo, violončelistko Su-lanne Basler in violinistom Bogomilom Kosijem. Razen v godalnem triu nastopa Novšak tudi v duu z Igorjem Ozimom. Zelo obširen je tudi Novšakov repertoar violinskih koncertov od predklasike do sodobnih avtorjev. Njegove izvedbe lahko poslušamo tudi na gramofonskih ploščah. Za svoje umetniško delovanje je Novšak prejel številna mednarodna priznanja (Freiburg, K din, Praga itd.). Kot glasbeni pedagog poučuje Novšak na konservatoriju v Baslu. Na Abonmajskem koncertu Glasbene matice bo tokrat njegov klavirski spremljevalec Rolf Maeser. Obsežen in zahteven program obsega sonatna dela L. van Beethovna, C. Francka in J. Brahmsa ter skladbo švicarskega skladatelja Kelterborna. Prva bo na koncertu Sonata v A duru op 100 za violino in klavir Johannesa Brahmsa. Med o-stalima dvema sonatama, kolikor jih je Brahms napisal za violino, je druga v A-duru najmanj problematična. Njena mirna spokojnost je morda odsev lepega poletja, ki ga je skladatelj preživljal l. 1886 ob Thunskem jezeru v Švici, nekateri jo celo imenujejo «Thunska sonata». Prvemu stavku ustvarjata obe terni' ki nista kontrastni, vzdušje, jfi ga je skladatelj označil kot *amabile». Najlepši del predstavlja coda, ki v lepem toku potrdi ljubezni značaj stavka in mu doda rahel nadih trpke resignacije. Oblika drugega stavka, kjer se trikrat izmenjata počasni in hitri del, je dokaj nenavadna. Najsi imamo to formo za kombinacijo počasnega stavka s scherzom ali pa za razširjen scherzo z dvema trioma, dobi stavek popolnoma novo, izvirna podobo. Glavna tema temne, polne zvočnosti, ustvarja v tretjem stavku, v rondoju, osnovno srečno atpiosfero, katere ne morejo skaliti bežne temne slutnje nekaterih stranskih tem. V’ prvem delu koncerta bosta umetnika predstavila še Sonato v c - molu op. 30 št. 2 iz bogate Beethovnovi zakladnice. Beethoven je napisal deset sonat za violino in klavir, -ki po številu in tehtnosti ne dosezajo klavirskih. Njihov največji in pozivni uspeh je v tem, da je skladatelj znal prilagoditi virtuozni značaj glasbila resnobnemu in Violinist Primož Novšak strogemu sonatnemu kalupu. Sonata v c - molu op. 30 št. 2 je po vrsti sedma. Kot po navadi vsem kompozicijam v c molu (Patetični klavirski sonati, 5. simfoniji itd.) je tudi njej skladatelj zaupal patetično, udarno izraznost. Po vsem prvem stavku se razliva viharno, uporno in s patosom prepojeno razpoloženje, podvrženi sta mu tako strastno preteča glavna tema, kakor odločna stranska misel. Iskreno je občuten drugi, spevni stavek, medtem ko je' lahkotni scherzo pomirjujoč in veder intermezzo. Zato pa je finale tem bolj razgiban in drvi neizprosno k velikemu koncu, ki kaže že simfonični kov. Sklepna gradacija je mogočna in zavzetna ter skoraj že presega izrazne možnosti krhkega in rahlega solističnega instrumenta. V drugem delu koncerta bosta violinist Novšak in pianist Maeser izvedla najprej skladbo «Re-aktionem — glasba za violino in klavir (1973/74) sodobnega švicarskega skladatelja Rudolfa Kelterborna. Kelterborn se v svojih glasbenih delih opira na dvanajst-tonski sistem, ki ga utemeljuje tudi teoretično. Kelterborn se u-dejstvuje tudi kot učitelj kompozicije na konservatoriju v Ziiri-chu, občasno pa kot dirigent. Koncert bosta umetnika zaključila z znamenito sonato Cesarja Francka, francoskega skladatelja flamskega rodu. Sonata za violino in klavir je delo 64-letnega mojstra ter se kot edina violinska sonata iz zad- njega četrtletja 19. stol. trajno drži na repertoarju poleg Brahmsovih sonat, kot vseskozi samoraslo delo čiste melodične vsebine, harmonske barvitosti ter odlične oblikovne fakture. Njeno romantično bistvo se vtisne že v prvem taktu začetnega Allegretto ben moderato, ki je kot nekaka sanjska zvočna podoba le predigra k drugemu stavku, za katerega je značilna strastna razgibanost in čigar klavirski uvod hrani v sebi ritmičnoo in melodično glavno temo. Tretji stavek je nenavadni, svobodni re-citativ - fantazija; že naslov o-značuje, da stavek nima določene oblike. Ta improvizirani - intermezzo izzveni v končno vprašanje, ki mu odgovarja takoj prva, čvrsta, skoraj ljudsko obarvana in kanonično obdelana tema četrtega stavka v svobodni obliki - rgndoja z obširno srednjo izpeljavo, podobno beethovenskim variacijam. V stavku vnovič srečamo tematični material prejšnjih, ki je tokrat spretno polifon-sko in skoraj simfonično povezan. Sonata se konča v vedrini in vznesenosti. dg. iiiniiiiiiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiitiniiiiiiiiiiiinniiiiiiiiimiiititiiiiiitiiiiiiiiniititiiiiiiiiiitiiittiiiiiiitimiiiiiimttimiiiiiiiiiiiiiniitiitliHiiimiiiie SLOVENSKE KNJIŽNE ZALOŽBE ZA PRIHODNJE LETO (1) Štiri knjige in koledar Prešernove družbe za 1982 France Bevk: cLjudje pod ()sojnikom». Miroslav Pahor: «Po jamborski cesti ...v mesto na peklu», Smiljan Itozman: «Ta glavna Urša», Andreja Grum: «Hitro pripravljene jedi» Pred kratkim je Prešernova družba na posebni tiskovni konferenci predstavila izid svoje redne letne zbirke Prešernove družbe za leto 1982. V uvodu je predsednik glavnega odbora Prešernove družbe pisatelj Ivan Potrč povedal, da predstavlja letošnji knjižni dar Prešernove družbe svojevrsten fenomen v našem založništvu, saj bodo prejeli naročniki za skoraj simbolično.-ceno 350, dinarjev kar /5 kn jig„ kar spričo' drage slovenske knjige v tem trenutku vsekakor pomeni pomemben prispevek k širjenju bralne kulture med Slovenci. Res je sicer, da je tudi širša družbena skupnost finančno podprla to zbir ko, na drugi strani pa je tudi res, da pomeni naklada 25.000 posamičnih izvodov zbirke tudi morda tisto pot, po kateri naj bi ceneno in dobro knjigo nudili res najširšemu krogu slovenskega bralstva. Za njim je Prešernov koledar za |eto 1982 predstavil njegov urednik Tone Fajfar, ki je dejal, da tudi letošnji koledar predstavila zanimiv zbornik člankov in literarnih prispevkov sodobnih slovenskih pisateljev. Tudi to pot je koledarski del opremljen z barvnimi podobami enega izined naših pomembnih slikarjev, in to pot so izbrali značilne ljudske motive Maksima Gasparija, o katerem je kratko študijo za koledar prispeval Stane Mikuž. Original- no krajšo prozo so za koledar napisali Miško Kranjec (Vonj po zemlji), Pavle Zidar (Vonj pre teklosti), Karel Grabeljšek (Zdom-ka), Mimi Malenšek (Dež), Vladimir Kavčič (Obiski), Tone Svetina (Gamsi), France Brenk (Trije dedi in tri babice), Jože čop (Koprski vrtiljak) in Miloš Mikeln (Neizbrana dela). Dalje najdemo v koledarju zanimive spomine Franceta Adamiča na njegovega brata. Louisa Adamiča. Z družbenopolitičnega stališča pa je vsekakor zanimivo pisanje škofa Vekoslava Grmiča «Kristjan v samoupravni socialistični družbi*. Jože Smole je napisal sestavek o podobi današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak o samomoru kot grozečem zlu porabni ške družbe, Ivan Sedej o starem in novem, o kmečki in sodobni ljudski umetnosti, Čoro Skodlar pa članek pod naslovom »Umetnost takšna in drugačna*. Sodobne problematike se je lotil Vlado šlamberger v prispevku o Kosovu, medtem ko je ekološke probleme obdelal Janez Gregori v prispevku pod naslovom «Tudi pri nas je živalstvo ogroženo*. Ob koncu koledarja pa je Jože Dolenc pripravil že tradicionalno kroniko letošnjega leta. Desetletnice smrti velikega pisatelja Franceta Bevka, ki je bil tudi eden izmed aktivnih de ■ javnikov Prešernove družbe, se je Prešernova družba spomnila *»'iiimiumiiiiiul.iliiiliiilli.mm.mn.mmnmmmmmimmmmim..............um.....■■rim................................m glasbeni dnevi v repentabrski cerkvi Srečanje s francoskim gambistom J. R. Gelisom ■ Glasbene dneve je prirejal Oddelek za slaro glasbo pri Glasbeni matici Preteklo nedeljo so se zaključili Glasbeni popoldnevi v repentabr-ski cerkvi, ki jih je priredil Od-oelek za staro glasbo pri tržaški Glasbeni matici. Koncerti so pribili v repentabrsko svetišče m»ogo prijateljev glasbe. Ugoto-vitev, da so bili predstavniki slo-veriskega kulturnega življenja sla-zastopani in da so večino občinstva sestavljali italijanski štu-dentje, nas skoraj ne preseneča, vendar še nam vedno zavestnejše Poraja dvom o kulturnosti slovenskih krogov. Na zadnjem koncertu je sodeloval tudi francoski gambist Jeanov Gelis, kar je dalo koncertu še Posebno zanimivost. Na pobudo oddelka se je Gelis naslednji ponedeljek ustavil na se-oežu GM, da bi posredoval na-s>m gambistom svoje izkušnje. Ta-ko je v dopoldanskih in popoldanskih urah osem gambistov aktivno Prisostvovalo njegovim lekcijam, večje število mlajših gojencev GM Pa je sledilo pouku. Vpr. — Gospod Gelis, zanima •ne, kako in kdaj ste se odločili za staro glasbo. Gdg. — Na marsejski univerzi sem bil vključen v odsek, ki se Je Ukvarjal z glasbenim eksperimentiranjem. Štiri leta sem aktivne sodeloval pri avantgardnih raziskavah, vendar sem stalno imel Občutek, da stoji pred mano ne- premostljiv zid, oziroma da je pot, ki sem si jo izbral, brezizhodna. Čisto slučajno sem takrat prišel v stik s skupino, ki se je ukvarjala s staro glasbo, vključil sem se v ta ansambel in se sam posvetil taki glasbi. Vpr. — Kdo se dandanes ukvarja s staro glasbo? Odg. — Predvsem mladina. Verjetno je to zanimanje za preteklost posledica nekega odpora, reakcije zoper brezizhodnost sodobne glasbe. Tako je namreč bilo v mojem primeru. Poleg tega je stara glasba zelo primerna začetnikom, čeprav kasneje zahteva bolj poglobljen študij v primerjavi s pripravo, ki jo na konservatorijih smatrajo kot potrebno za izvajanje romantične glasbe. Vpr. — Kaj menite o zanimanju za staro glasbo v Italiji? Odg. — V Trstu sem se soočal z zelo aktivnim centrom. Drugod sem prišel v stik s posamezniki, pri vas pa sem imel priložnost spoznati naenkrat več ljudi, ki se res zanimajo za staro glasbo. Vpr. — Verjetno se je vam tako zdelo. Resnici na ljubo pa moram povedati, da sta bila gojenca GM le dva gamblsta, ostali so se nam pridružili ob priložnosti vašega obiska, sicer so to ljubitelji glasbe, ki se z renesančno in baročno glasbo ukvarjajo neodvisno od naše šole. Gambist J. R. Gelis Govorili smo o Italiji, kako pa je v drugih evropskih državah? Odg. — Na splošno imate v Ir taliji mnogo dobre volje, manjkajo pa vam strukture (začenši s pomanjkanjem pedagogov, do in-, štrumentov, do same izdaje glasbenih zbirk). Edina država, v kateri je stara glasba deležna i-ste pozornosti kot romantična glasba, je Velika Britanija. Tudi v Franciji je situacija boljša kot v Italiji, v okolici Pariza obstajajo mnoge privatne šole, včasih pa oddelki posameznih državnih konservatorijev, ki se ukvarjajo izrecno s staro glasbo. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v Franciji kljunasta flavta vključena v vse konservatorije kot samostojen inštrument. Ob zaključku lahko dodamo, da nam je bil Gelisov obisk zelo dobrodošel in upamo, da ga bomo lahko spet povabili k nam. E. S. z izdajo njegovega prvega kme-tiškega romana «Ljudje pod 0-sojnikom*. Med najzanimivejše knjige letošnje zbirke sodi vsekakor delo Miroslava Pahorja »Po jamborni cesti ... v mesto na peklu*. Avtor žal te nenavadne slovenske knjige ni dočakal, vendar je s sodelovanjem Ilonke Hajnal delo le dočakald svoj izid. Dr. Miroslav, Pahor,' zgodovinar Pirana, je poleg drugega vneto raziskoval ttidr' zgodovino slovenskega pomorstva in zgodovino primorskega ljudstva, pri tem pa je odkrival tudi del zgodovine slovenskega ljudstva, katerega usoda je bila povezana z «jamborno cesto* in Trstom, «mestom na peklu*. Delo ima znamenja literarnosti iz zgodovinarske dokumentarnosti', kateremu dajejo svojevrstno razsežnost tudi pripovedovanja in spomini naših ljudi o pomorskih, kulturnih in trgovskih dogodkih pod Avstrijo in Italijo, preko narodnoosvobodilne vojne do današnjega časa, vse pa v povezavi z mor .jem. V tem delu Miroslava Pahorja lahko vidimo posrečeno spojitev vseh prejšnjih Pahorjevih raziskovalnih prizadevanj in zraščenosti z domačimi tlemi. Naslednja knjiga zbirke je povest Smiljana Rozmana «Ta glavna Urša*. Smiljan Rozman je že star sodelavec Prešernove družbe, saj predstavlja «Ta glavna Urša* že tretje njegovo delo, ki ga je izdala Prešernove družba. V tem svojem literarnem delu pripoveduje Smiljan Rozman zelo slikovito in prodorno o 13-lptni najstnici Urši, njenem odnosu do sveta odraslih ter o našem sodobnem času, ki ga načenja potrošniška miselnost in vse ono, kar takšna miselnost prinaša s seboj. Zato to ni delo, namenjeno doraščajoči mladini, in takšnih del na slovenskem pravzaprav zelo pogreša, temveč je tudi knjiga, v kateri bodo lahko starejši videli in spoznali same sebe skozi oči svojih otrok in vnukov. In če k temu še dodamo določen humor, potem Rozmanova knjiga predstavlja vsekakor pomembno osvežitev sodobnega slovenskega pisanja. Četrta knjiga, ki jo je napisala Andreja Grum pod naslovom »Hitro pripravljene jedi*, pa predstavlja kuharski priročnik, ki je sestavljen precej drugače kot o-bičajne kuharske knjige ter obravnava druga področja kuharske tehnologije. Knjiga prvič obravnava bolj temeljito spoznavanje; industrijskih živilskih izdelkov in njihove vsakdanje uporabnosti pri pripravljanju dnevne družinske hrane. Praktičnost te knjige je vsekakor tudi' v tem, da spričo današnjega hitrega in modernega življenja, ko sta zaposlena oba zakonca, vedno primanjkuje časa za kuho in prav zato skuša knjiga s pridobljenimi spoznanji skrajšati čas kuhe in zmanjšati količino vloženega dela, ohraniti pa, kar je bistveno, vrednost prehrane in njene okusnosti. Kot vidimo, prinaša letošnja redna zbirka Prešernove družbe dela. ki bodo ustrezala najširšemu krogu slovenskega bralstva, od Bevkovega romana preko sodobne Rozmanove povesti do dokumentarnega dela o naši preteklosti pa tja do sodobnega kuharskega priročnika, če pa k temu še prištejemo koledar, potem bo v sleherni slovenski družini vsakdo v tej zbirki gotovo našel kaj zanimivega in privlačnega zase. D. £. ZALOZBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 ZBIRKA OKROGLE POVESTI Vrsta svetovnih mojstrovin, ki jim je skupna sproščena, nagajiva vedrina in humor, včasih tudi malce robat, vedno pa naperjen zoper človeško hinavščino, malopridnost in poniglavost. Nesmrtne, oble, a tudi bodičaste zgodbe, še vedno poine sporočil za današnji čas... V zbirki OKROGLE POVESTI so doslej izšla tale dela: Honoreja de Balzaca OKROGLE POVESTI so zbirki posodile ime in jim tudi dajejo ton radoživi, hudomušni, nagajivi, razumevajoči, duhoviti, a tudi porogljivi, zdaj bolj pa spet manj z erotiko pobarvani smeh, ki naj nas zabava, a v nas tudi utrne kak razmislek o človekovi naravi. Balzac je bil pač mojster življenja in pisanja. Njegove zgodbe o galantnih plemičih in njihovih ljubicah, o veseljaških zakonskih možeh in skušnjavah poštenih meščank, o pohotnih menihih in maščevanjih prevaranih ljubimcev nam predstavlja bleščeči prevod Antona Debeljaka, ki zaradi svojega izredno bogatega in sočnega jezika še danes velja za vzor. V knjigi so številne ilustracije Gustava Doreja. 668 str. pus. — 590 din (3 obr.) Tudi DEKAMERON Giovannija Boccaccia, najbolj znano delo tega slovečega humanista in renesančnega pisca, občudovalca Danteja in Petrarkovega učenca, Slovenci že poznamo. Ta zbir 100 novel, ki si jih deset večerov pripoveduje sedem mladih žensk in trije mladeniči, begunci iz kužne Florence, je avtorjeva vojna napoved mračnjaštvu in asketizmu srednjega veka; v svoji ironiji in roganju človeški poniglavosti in hinavščini je Boccaccio ves človeški in nasmejan, ves čuten, a ne vulgaren, skratka — pisatelj prefinjene kulture. Dekameron je zaslovel že v svojem času in bil preveden v francoščino in angleščino. V dveh knjigah z ilustracijami s konca 15. stoletja je zbranih vseh 100 zgodb; prevedel jih je na novo Niko Košir. 1172 str. pus. — 960 din (5 obr.) Apulejeve METAMORFOZE ali ZLATI OSEL so delo, s katerim se je ta v Afriki rojeni, v Kartagini izšolani, v Grčiji, Mali Aziji in Rimu živeči plodoviti pisatelj 2. stoletja za zmerom zapisal v svetovno književnost. Njegov fantastični roman je zrasel iz ljudskega in umetnega pripovedništva tedanje dobe. Vanj je avtor po takratni šegi vpletel nekaj krajših zgodb, medu katerimi pravljico o Amorju in Psihi. Prevajalec Zlatega osla je v spremni besedi zapisal, naj bralec — ob teh z bujno domiselnostjo opisanih dogodivš^l-' nah v osla spremenjenega junaka med antičnimi ro-komavhi in preprostimi ljudmi, v razkošnih mestih stare Grčije ter v fantazijskih okoljih — ravna po avtorjevem napotilu: «Bralec, prisluhni, užival boš!» Ilustracije v knjigi so iz ene italijanskih izdaj z začetka 16. stoletja: prevod je delo Primoža Simonitija. 386 str. pus. — 380 din (2 obr.) Pravkar izšlo: Francois Rabelais, GARGANTUA IN PANTAGRUEL. Rabelais, prvi veliki francoski prozaist, največja osebnost francoske renesanse, redovnik, zdravnik, profesor, nesmrtnik satirik, enak Cervantesu in Molišru, je s svojim življenjskim delom o Gargantui in Pantagruelu ustvaril nedosegljiv vrh fantastično satiričnega romana. Ta roman, sprva zamišljen kot zabavna pravljična pripoved o «grozovi-tih dejanjih in junaštvih* družine velikanov, znanih iz ljudskega izročila, je s staplanjem fantastike in realizma prerasel v genialno satiro in veliko besedno mojstrovino. Pantagruel, sin velikana Gargantue, nenasitnega požeruha in pivca, je po očetu nasledil apetit in žejo ter tipično renesančno voljo za u-živanjem in spoznavanjem sveta: in ko spoznava svet, spoznava v vseh odtenkih njegove svetle in temne plati. V sočnem in razbrzdanem jeziku, z enkratno bogatim besednjakom, ki mu ni primere v svetovni kpjiževnosti in ki ne ločuje besed na spodobne in#rfespodobne, se Rabelais s svojim junakom posmehuje lažnim vzgojiteljem, krivičnim sodnikom, mračnjaškim teologom, jalovim filozofom, nespametnim asketom, pravovernim in krivovernim, pametnim in neumnim. In Rabelaisov smeh — od najbolj prefinjenega do najbolj robatega in kosme-tega galskega humorja — ni nikdar trpek ali žolčen: zdrav je, neposreden, prešerno vitalen in optimističen, osvajajoč in tako moder, kot je človeški. Vseh pet knjig Rabelaisovega romana GARGANTUA IN PANTAGRUEL dobivamo tokrat Slovenci prvič v celoti, v dveh delih s 570 stranmi in z ilustracijami Gustava Doreja. Poslovenil ga je in mu spremno besedo napisal Branko Madžarevič. 1308 str. pus. — 1.200 din (6 obr.) Nizami, SEDEM ZGODB SEDMIH PRINCES. Opus tega humanista 12. stoletja, ki sodi med najpomembnejše perzijske pesnike, je velikanski, a ohranil se je od vsega le majhen del; največjo slavo je Nizamiju prineslo pet poem. Četrto, Sedem slik, je Rudolf Gelpke prevedel v nemščino iz iranskega jezika in jo preoblikoval v ritmično prozo. Te zgbdbe so za ljubitelja umetniške besede prava poslastica: najpopolnejša poduhovljenost se v njih preliva v najbolj drzno čutnost. Delo je iz nemščine prevedla Gitica Jakopin. 188 str. pus. — 250 din (1 obr.) NAROČILNICA PD Podpisani(a): ......................\........... Natančen naslov: ............................ Zaposlen(a): ..................I.....’.......... Reg. št. os. Izk.: ..................... Datum: .........................;... Nepreklicno noročam: Podpis: Knjige so na razpolago tudi v Tržaški knjigami - Ulica sv. Frančiška 20, Tret ali jih naročite v GORICI na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV maggio 1 KULTURA SERGIJ GRMEK GERMANU CAMERIM Monografija o svetovno znanem filmskem režiserju Cameriniju Delo, ki priča o avtorjevem znanstvenem poznavanju stvari in o njegovi kulturni zrelosti V mesečniku «11 Castoro Cine-ma> florentinske založbe «La Nuo-va Italia« je izšla monografija o svetovno znanem in pred kratkim umrlem filmskem režiserju Mariu Cameriniju. Napisal jo je tržaški Slovenec Sergij Grmek Germani, ki se že dolgo let ukvarja s kinematografsko kritiko in zgodovino. Gre za knjigo, namenjeno sorazmerno zelo ozkemu krogu bralcev in sicer tistim redkim, ki se poklicno posvečajo zgodovini kinematografije in jim je kinematografija prava znanost z lastno poetiko, lastno terminologijo in z lastnimi tehničnimi prijemi. Težko je zaradi tega pričakovati, da bi taka knjiga utegnila prekoračiti točno začrtane meje, ki jih je tako imenovana osma umetnost, kot tudi sicer vse druge, postavila med ustvarjalce in potrošnike, to je med tiste, ki skrbijo za to, da film nastane, in tiste, ki ga gredo gledat. Vendar je Grmekovo delo v svojem žanru tako privlačno in tudi v zgolj zgodovinopisnem pogledu tako zanimivo, da lahko pritegne tudi površne obiskovalce kinodvoran prav tako. kot tudi tradicionalne bralce. Čar Grmekove monografije je namreč v jasnosti in jedrnatosti poročanja o Camerini-jevem življenju in delu, a tudi v bogati in dražljivi izbiri podrobnosti. s katerimi je pisatelj posejal svoj prerez ne samo Camerini-jevega opusa, temveč tudi vso zgodovino italijanske kinematografije od zmagoslavnih početkov nemega filma pa do leta 1972. ko je Camerini zrežiral svoj zadnji film. Gre za kratke vsebine filmov, za bežne namige na scenarije, za citate iz tega ali onega časopisnega članka izpod peresa velikih kinematografskih kritikov in zgodovinarjev, za pripombe o filmskih načrtih, ki že sami na sebi tvorijo izvrsten in zelo pregleden izbor literarne in tudi e-stctske in družbene podlage za vso najpomembnejšo italijansko filmsko proizvodnjo v tem stoletju in se berejo kot do potankosti izpopolnjen mozaik o usodi. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO hotenju, željah, prizadevanjih in razočaranjih vsega italijanskega kinematografskega sveta do današnjih dni. In naj v tej zvezi omenimo tudi citat iz «S poti* Izidorja Cankarja, s katerim začenja Grmek zadnje poglavje svoje knjige, da bi mu dal poseben pomen in širšo vsebinsko dimenzijo. Grmekova knjiga, ki obsega skoraj dvesto strani, je torej precej več kot monografija o Cameriniju, dasi se nikoli ne oddaljuje od svoje strogo znanstvene sheme in se nikoli ne poslužuje jezika, ki bi ne bil dosledno kinematografski in izrazito zgodovinski. S pomočjo večplastnega prijema in rahlo dialektične igre kontrastov je Grmeku vseeno u-spelo napraviti iz svoje monografije nekaj estetsko sočnega in celo filozofsko agresivnega, kar posredno razodeva veliko bogastvo njegove osebnosti in globino njegovega pogleda na zgodovino i-talijanskega filma in na pomen in funkcijo kinematografije nasploh. In vse to brez nikakršnega vsiljevanja in nikakršnega antipatičnega apriorističnega ali načelnega sojenja. Ni dvoma torej, da se je Grmek s tem delom proslavil kot kinematografski zgodovinar velikega formata in hkrati tudi kot zelo razgledan kulturni delavec z velikim znanjen in prefinjenim čutom za duhovno ozadje vseh dejstev o katerih poroča. Razpolaga pa tudi z neko, žal, redko lastnostjo in sicer s hladno znanstveno nepristranostjo, ki pa jo zna včasih obarvati s človeško toplino in to vedno na pravih mestih, to je tam, kjer bi nas hladna znanstvena neprizadetost lahko zavedla in bi sami, kot bralci, ne mogli prodreti v duhovno bistvo vseh problemov, ki izhajajo iz magične skrivnosti, v kateri se skriva sleherno človekovo ustvarjalno delo in kajpada tudi kinematografsko. In še nekaj za zaključek. V tej monografiji o Mariu Cameriniju zna Grmek strogo ločiti kritične poglede od zgodovinskih. Drugače povedano se je približal Cameriniju z namenom, da nam pojasni njegovo umetnost in jo napravi dostopno vsem brez izje- me. In vse to, ne da bi zapadel v apologetiko. Skrbno se je zato izognil vsakršni osebni kritični presoji Camerinijevega opusa, kar nam ponovno priča o veliki kulturni zrelosti Sergija Grmeka, ki je s to svojo knjigo prav gotovo postavil pravi zgled idealnega zgodovinskega eseja. JOSIP TAVČAR LJUBLJANSKO KUL TURNO PISMO Med koncerti in razstavami Miranda Caharija in Bogdana Bratuž v de Fillippovi komediji »Dolgonoge laži« RIIIIIIIIIIIIttlliMfHlllllllllimillllllllllfllllllimilllllinilllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllMIIIIIIIIMIIIItllllllllllllllllllKIHIIlllHIIIIIIIIIIIII KONCERT MLADINSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE ZBOR ZA VRHUNSKO POUSTVARJANJE Zbor je bil tokrat v vokalnem pogledu dobro pripravljen, spored pa je bil zanj vendarle prezahteven za celovečerni koncert Vsak nastop mladinskega zbora Glasbene matice v Trstu postaja čedalje bolj prisoten in živ dogodek v kulturnem življenju Slovencev pa ne le v Italiji, temveč se delovanje in rezultati vedno bolj in globlje vpletajo v celotno mladinsko zborovsko dejavnost m Slovenskem ter uspešno vključujejo vanjo svoj umetniški prispevek. V Trstu samem pa ostaja ta zbor mladih pevcev, ki ga vodi dirigent, o katerem lahko rečemo, da ve, kaj hoče in kako mu je nadaljevati zasnovano delo, važen umetniški dejavnik. Saj sodi po svojem tehnično pevskem razvoju in dovr-ševanju, kakor po interpretativnem dozorevanju, skratka, v smislu vsestranskih pridobitev in usposobljenosti za učinkovito interpretiranje, med poustvarjalce, ki lahko posegajo v vrhove vokalnih ustvaritev; odločujoča pevska skupina, ki ima in bo lahko še stopnjevala svoj vpliv na kulturno življenje mesta, posebno še slovenske skupnosti. V tem smislu in v tem namenu dobiva pojav tega zbora, ki se vzpenja k vrhunskemu petju, svoj pravi pomen in svojo upravičenost. Zato je treba njegov obstoj zagotoviti in za vsako ceno podpirati njegovo nadaljnje delovanje in prizadevanja dirigenta, ki je mlad, nadarjen, poln delovne volje in umetniških hotenj. Zato smo te- ga zbora veseli, zadovoljstvo in željo, da bi zbor napredoval in nam nudil zrele sadove z dreves slovenske mladinske zborovske literature, kakor literature,’ ki bi nas seznanjala z glasbeno umetnostjo tudi od drugod, da bomo stalno vključeni v široke vode evropskih in drugih kulturnih pretokov, delijo z nami tudi mnogi, ki jim je pri srcu razvoj in ki se zavedajo pomena, moči in vpliva kulture na osveščanje človeka. Kar zadeva spored, je naše pričakovanje bilo osredotočeno na drugi del koncerta, v katerem je bila napovedana prva izvedba prvega mladinskega zbora, ki naj prikaže celotno zbirko Kogojevih Otroških pesmi in to prav v Trstu, kjer je zbirka izšla pred šestimi desetletji. Lepa zbirka kvalitetnih pesmi, katerih vrednost prehaja med mladinske pevovodje šele po tolikih letih ... Pa imamo v mladinski zborovski literaturi še marsikaj, kar bi lahko uvrstili v koncertne ■ sporede, u-metnih in ljudskih. Zato nas je razveselila Gobrijelčičeva Kralj Matjaž, ki je, bila tokrat pevsko mnogo bolj čista in Interpretativno otipljivejša, bolj plastično izoblikovana, kakor ha tekmovanju V Celju. Tudi Zvončki iz Kogojeve zbirke so bili pevsko ubranejši in izrazno bolj toplo občuteni, pri srčni. Pa še nelcaj drugih, kakor Holadrijo, Trobentice in druge iz iste zbirke, so otroci zapeli s pristnim navdihom. Pri nekaterih pesmih je seveda občasno opešala intonacija in s tem homogenost v prvih sopranih. Morda bi lahko bilo več pesmi slovenskih skladateljev, ki bi gotovo oplodile vrednote celotnega sporeda. Zbor je bil dobro pripravljen. Bil je zlitejši kakor na primer na tekmovanju v Arezzu, pa tudi boljši v Vokalnem pogledu, kakor na tekmovanju v Celju. Imel pa je, po mojem mnenju, vendarle za celovečeren koncert pretežek program, ki je poleg tehnično - vokalnih zahtev terjal od mladih pevcev stalno koncentracijo in napetost, ki je tudi vselej niso zmogli, čeprav je dirigent zvesto skušal prenesti nanje realizacijo svojih interpretacijskih zamisli; le-tem pa nimamo kaj oporekati, nasprotno, prikazale so njegovo inventivnost, oblikovalno osmišljenost, prepričljivo odzivnost. - Poleg navedenih je zbor izvajal še Ebnovo De angelis, Corv-jevo Laus tritm puerorum, So-fianopulovo Ave regina caelorum, Nptsedtovo Sok Eerren in Briti novo Miss abrevis v D-duru op. 63 za zbor in orgle, na’ katerih je sodeloval Andrej Pegan. IVAN SILIČ •: -p> Obe največji ljubljanski razstavi v tem mesecu: Diirerjeve grafike (do 30. novembra) v Narodni galeriji in Umetnikov in sopotnikov (do 6. decembra) v Modemi galeriji vzbujata še naprej veliko zanimanje. Prvo si je ogledalo že nad 15.000 obiskovalcev, katalog razstave v 2000 izvodih so že do nedelje (15. nov.) razprodali, drugo pa si je ogledalo nad 5.000 ljubiteljev domače umetnosti. Med manjšimi razstavami je zanimiva predstavitev treh mladih slikarjev v Mestni galeriji. Gorazd Satler se je po končani akademiji spopadel s problemi krajine in oživljanjem postimpresionistič-nega izročila, nato pa s problemom plastičnih form v prostoru. Slike Nikolaja Beera sodijo v figuraliko, ki jo razvija pri nas njegov akademski učitelj Stupica. Njegove figure le nakazujejo telesno gmoto, ki se staplja z o-zadjem. Marina Mihelič - Satler pa je svoje moči naklonila tapiseriji. Njena dela so po tehnični plati in po postopkih neposreden dedič srednjeveških stenskih preprog. Njene na videz abstraktne kompozicije so podobne krajinam. V Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča pa so postavili na ogled razstavo kostumografije in scenografije na odrih. Razstava je bila prikazana tudi v Mariboru ob Borštnikovem srečanju. Njen namen je opozoriti na scenografijo in kostumografijo ne samo kot nujen in sestavni del gledališke umetnosti, ampak na specifično in avtohtono gledališko likovno umetniško ustvarjalnost. Razstavljeni so scenografski in kostumografski osnutki v risbi, grafiki in maketah za baletne, operne in dramske predstave. Med avtorji zasledimo najstarejša imena kot sta že umrla Ernest Franz in Uroš Va-gaja, dalje Ivo Spinčič, Viktor Molka, Sveta Jovanovič, Melita Vovk, do mlajših Nika Matula, Zvesta Apollonia ter najbolj znane in dejavne Mete Hočevar. Med kostumografijo so zastopane Milena Kumar jeva. Alenka Bartlo-va, Marija Robijeva, Mija Jarčeva, Melita Vouk. Saša Pavlič, Nada Souvanova, Cveta Mimikova, Marija Vidau in Vlasta Hegedu-šič. Lutkarsko scenografijo predstavljajo Marija Vidau, Tomaž Kržišnik, Marija Lucija Stunica in Agata Freyer Majaron. Razstava sodi v okvir 30-letnice Društva oblikovalcev Slovenije. Nekaj simfoničnili koncertov je v zadnjih dneh vzbudilo veliko zanimanje. Najprej je na prvem a-bonmajskem koncertu simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki ga od letos vodi nov dirigent Anton Nanut (Samo Hubad je odšel v pokoj), nastopila odlična gruzinska violinistka Liana Isakadze iz. Tbilisija. Iz.vedla je Brahmsov Koncert za violino in orkester v D-duru. Njena igra je bila izredno dinamična in prodorna, v hitrih pasažah bravurozna — njen temperament je brzda, vplival na orkestrOvo natančno in radoživo spremljavo, na zvočno zlitost. Njen nastop je kratko in malo navdušil: brezhibno znanje je dopolnila z ognjevito interpretacijo. kot jo je na ljubljanskem filharmoničnem odru v zadnjem času pokazalo le malo violinistov. Orkester je uvodoma zaigral Sedem miniatur Sama Vremšaka, ki zlasti temelje na zvoku godalnega orkestra. V drugem delu so predstavili še redkeje izvajani Lontano sodobnega madžarskega skladatelja Gyorgyia Li-getija (1923), nato pa še Skitsko suito Sergeja Prokofjeva. Dirigent Anton Nanut je ponovno dokazal, da je naš odličen mojster in da mu je zahtevna naloga šef dirigenta orkestra RTV, ki je predvsem snemalno telo, prišla v roke v pravem času in da bo tiha konkurenca s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije pripeljala oba orkestra do novih poustvarjalnih višin. To pa je pokazal že naslednji koncert z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom svojega dirigenta Uroša Lajovica, mlajšega Nanutovega vrstnika (r. 1943). Lajovic je tudi vodil orkester SF na opatijski Tribuni glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije, kjer je prav ta ansambel dosegel največ priznanj. Predstavil je kar šest partitur, med njimi tudi krstno izvedbo Tripluma za pihala, trobila in tolkala Primoža Ramovša. To delo je orkester (pihalni del) predstavil le nekaj dni zatem v Ljubljani. O svojem delu je naš odlični skladatelj Ramovš zapisal: «Do glasbe za ansamble brez godal, simfonične in komorne, sem imel vedno veliko simpatijo. Živ in klen zvok, ki ga take skladbe posredujejo, mi je posebno všeč, saj je tako značilen, svojevrsten in zanimiv. Zato sem s toliko večjim veseljem sprejel ponudbo Slovenske filharmonije, da za njihova pihala, trobila in tolkala kaj napišem. Odlični mojstri, ki sede za temi pulti, in njih izvrstna igra, ti jo iz dolgoletnega sodelovanja dobro poznam, je bila pravi spi-ritus agens pri mojem delu. Skladbo sem si zamislil kot tristavčni riklus za 3 krat 3 instrumentalne skupine. Tudi pri mikrostruk-turi igra število 3 pomembno vlogo. Triplum je nastal pred letom dnLA, Predstavitev,, novp -Ra-v. . .v* ,ua movševe kompozicije je bila zgledna, mestoma prav bravurozna. Lajovic je del orkestra vodil izredno natančno in sugestivno. Po izvedbi se je prišel Ramovš priklonit pred občinstvo ter se zahvalit dirigentu. Manj sreče je imel dirigent z drugo točko koncertnega sporeda. V Koncertu za violončelo in orkester Arthurja Honeggerja je nastopila nam znana solistka Susan-ne Basler. Čeprav ima odličen Guarnierijev instrument, je bila njena interpretacija premalo naštudirana in izrazita, tako da v celoti ni mogla narediti nadpovprečnega vtisa. Uroš Lajovic je svoje vse večje mojstrstvo pravzaprav pokazal šele v Tretji simfoniji »Božanski pesnitvi« Aleksandra Nikolajeviča Skr.iabina. V delo, ki obsega tri dele, a brez prekinitev ob prehodili, zahteva od dirigenta še posebno zbranost in jasno zastavljen koncept poustvarjanja. Lajovic je delo dirigiral na pamet in si, s tem še otežil nalogo. Njegova interpretacija je bila domišljena in tem-peramentnejša, kot smo je vajeni sicer: razgibal je orkester — v veliki zasedbi — natančno in poglobljeno, izpiljeno in morda nekoliko refleksivno se je približal jedru tega zahtevnega dela, ki menda potrjuje ustvarjalno, herojsko načelo volje človeškega duha. MARIJAN ZLOBEC Novost na knjižni polici Berta Golob: ZNANI OBRAZI V nenavadni obliki prav majhnega formata je knjiga nepriročna. Zate je najbrž oblikovno ponesrečena izdaja knjige Znani obrazi, ki skuša na kratko prikazati življenje in delo domačih pesnikov in pisateljev. Morda naj bi zunanja podoba kazala na kratkost in skopost najnujnejših podatkov? Kdo ve? Toda zunanja podoba je lahko varljiva. In dejstvo, da je ta knjižica Berte Golob doživela pravkar drugo izdajo, kaže na potrebnost in koristnost izdaje. Sicer pa skuša knjižica na kratko prikazati življenje in delo slovenskih, jugoslovanskih in tujih umetniških ustvarjalcev pisane besede. Glavni namen je bil ta, da bi pri mladih bralcih knjig in zbirk Mladinske knjige vzbudili željo po natančnejšem poznavanju avtorjev in da bi se mladi bralci sami poglobili vanje in seznanili z njihovimi deli. Ta namen pa drobna knjižica kljttb. svoji nepriročnosti dosega. Ulični! tUT; C HI iNf/V-t7 '0IV j ■MT’ PRIMORSKI DNEVNIK KNJIŽNE IZDAJE ALPE ADRIA OGLASNI ODDELEK TUJI LISTI IMPORT-EXPORT GRAFICENTER TISKARNA KLIŠARNA FOTOLABORATORIJ EXPEDIT IBM TRŽAŠKA KNJIGARNA PREDSTAVNIŠTVO V JUGOSLAVIJI ADIT LJUBLJANA GRADIŠČE 10 ZTT CČT C3I ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA TRST UL. MONTECCHI 6 TEL. 794672 TELEX 460270 EST I z/Hjspešncm/zpostavljanje POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJO i^jugoslavuo ) 1 DELOVNA ORGANIZACIJA ZAMEJSKIH SLOVENCEV Naša gospodarska prisotnost (Nadaljevanje s 6. strani) tisoč, oprema 62 tisoč in čistega dobička 185 tisoč lir. TPH in TOZ so nasilno prevzeli italijanski denarni zavodi. Tu so poslovale še Osrednja banka čeških hranilnic (od 1903), Jadranska banka (1908), Hrvatska štedionica (1909) in ži-vnostenska banka od leta 1910. Nekaj podobnega je v Gorici; 1883 ustanovijo Goriško ljudsko Posojilnico, 1899 Centralno posojilnico, v Sovodnjah (1908) Kmečko - delavsko hranilnico in posojilnico, v Doberdobu Kmečko posojilnico (1908). Kmečka banka (1909), danes važna kreditna u-stanova, je komaj pet mesecev od ustanovitve izkazovala 714 tisoč kron prometa. Ohranila se je skozi vso dobo. Ne samo za tržaške Slovence je za gospodarski razvoj veliko pripomogla leta 1905 ustanovljena Jadranska banka v Trstu, »prva samostojna slovenska banka* imenovana. Začetna glavnica je znašala 1 milijon kron, leto pozneje 2 milijona z lastnim poslopjem v Ul. Cassa di Risparmio 5. Ima svojo menjalnico in v nekaj letih vrsto podružnic od Opatije do Dalmacije in na Dunaju. Leta 1911 je njena glavnica potrojena. Isto leto prevzame Hrvat-sko vjeresijsko banko v Dubrovniku in z njo 4 nove podružnice. Njeno delovanje je vsestransko in na vsedržavni ravni. Po letu 1918 deluje še par let in leta 1924 dokončno preneha. Ladjarji se pojavijo že v 14. st. in za leto 1689 pravi Valvazor, da je neki »gospod iz Krape* imel dve ladji v Trstu. Skozi stoletja so tod križarili slovenski ladjarji Sardoči, Furlaniči, Markiči, Šturman in pomembna ladjarja Kalister in Gorup še v drugi polovici prejšnjega stoletja. Lastnik prvega slovenskega parnika SLOGA (1868) je bil ladjar novega šaša. Na pobudo Jadranske banke se je nekaj dalmatinskih pomorskih družb združilo v novo družbo DALMATIA (1908) z glavnico 4 milijone kron; 1912 je vzdrževala 12 prog s 35 ladjami večje in manjše tonaže, vse moderne. To je bil izreden podvig slovenskih podjetnikov. V Trstu so i-mele svoj sedež še RAČIČ, TOPIČ, JANKOVIČ, KOSOVIČ z udeležbo od 40 do 100 odstotkov slovenskega oz. hrvatskega kapitala. Pri Tržaškem Lloydu računajo, da je bilo 25 odstotkov slovenskega kapitala (delničar K. Go-fup), pri Tržaški svobodni plovid-ni 40 odstotkov (znaten odstotek last Petra Mašere). Prav v vojnem času, aprila 1917, so slovenski in hrvatski gospodarstveniki Ustanovili lastno pomorsko družbo »OCEANIA*, ki je štela že ob ustanovitvi 10 večjih in 5 manjših ladij ter nekaj parnikov vgradnji. Med njenimi ustanoviMjr*je • gospodarstvenik dr. Egon Stare, sicer advokat v Trstu. Nekaj let pred prvo svetovno vojno se v tržaškem pristanišču, prvič v zgodovini, usidrajo slovenske ladje: TRIGLAV. NANOS, SAVA. Leta 1910 začne z delom Hotelska d.d. GRLJAN - MIRAMAR' V TRSTU s kapitalom 1 milijona kron. Skrbela je za promet tuj-cev oziroma turistov. Ustanovitelji so Jadranska banka. Tržaška Posojilnica in hranilnica ter Trgovsko - obrtna zadruga. Kupi takoj kopališče, nekaj gostinskih o-Uratov, hotel GRLJAN, preuredi kopališče z 200 metri obale in 50 uovih kabin. Za prevoze kupi najprej motorno ladjo, pozneje postane lastnik dveh parnikov: MIKA in VOLOSKO. Na Tržaškem in Goriškem je Piamen uničil veliko našega premoženja, kar ni zgorelo so pobra-u fašistični dekreti o likvidaciji °rganizacij. nasilne polastitve npr. Uajlepše stavbe v Gorici — Trgovski dom. Zakaj? Ker je Mario Alberti 1913. napisal, da smo zelo i, Člani SDGZ o svoji organizaciji Pomen neposrednega slovenskega zastopstva v javnih organizmih Čeprav živimo v državi s kapitalistično gospodarsko ureditvijo, ima vendarle javna uprava veliko pristojnosti pri gospodarskih izbirah in socioekonomskem u-smerjevanju specifičnih ozemeljskih in življenjskih področij. Pri izvrševanju teh nalog, ki so sicer političnega značaja, a končno gospodarsko - upravno usmerjene, je izredno pomembno mnenje izvedencev, strokovnjakov in zastopnikov raznih gospodarskih sil. Zato imamo pri vseh javnih upravah posvetovalne organe, pa tudi izvršilne, oziroma odločilne organe, pri katerih nimajo glavno besedo izvoljeni po politični poti, temveč strokovnjaki in zastopniki gospodarskih (med te prištevam tudi sindikate odvisnih delavcev) dejavnikov. In to od občinskih u-prav ali občinskih podjetij, preko pokrajine, dežele do države in javnih ustanov krajevnega, deželnega in vsedržavnega obsega. Čeprav so ti organi širši javnosti malo poznani, saj delujejo običajno brez velike reklame, se prav tu porajajo vsi sklepi, ki imajo dolgoročne posledice za ljudi, ki živijo ali se udejstvujejo v določenem kraju. Velikokrat je prav od sposobnosti teh organov odvisna pravilna izbira najrazličnejših socioekonomskih odločitev. .°rs to, ker ne bi imeli dobre volje, da v njih sodelujemo, temveč zato, ker nas določene sile načrtno odrivajo in preprečujejo naše vključevanje vanje. Dobro se namreč zavedajo, da imamo Slovenci poleg splošnih interesov posamez- ne kategorije, še specifične interese kot narodna skupnost. Te interese pa znamo dovolj energično braniti samo če smo neposredno zastopani v teh organih. Le redke izjeme posrednih zastopstev so doslej pravilno doumnele specifičnost naših zahtev. Tudi ustrezna zakonodaja je sestavljena po ključu, da imajo v nekaterih organih možnost zastopstva samo organizacije, ki delujejo na vsedržavni ravni. Združenje je zato že večkrat vzelo v poštev umestnost, da bi se priključilo organizacijam, ki delujejo na področju cele države. Tu pa nastane vrsta težav. Prva je, da ni mogoče, da bi se SDGZ priključilo eni sami organizaciji, ker združuje zelo različne sektorje (obrtniki, trgovci, banke, itd. . .), ki imajo na vsedržavni ravni ločene organizacije, Na vsedržavni ravni bi se lahko vključile posamezne sekcije. S tem bi seveda nastala majhna zmešnjava. Dogaja se namreč, da imajo vsedržavne organizacije včasih različna mnenja. Posamezne sekcije Združenja bi zato imela različna mnenja in organizacija bi imela težkoče pri iskanju skupnega jezika. Največji problem bi pa nastal pri vključevanju v javne organe. Kdo bi zastopal našo skupnost v slučaju, da-jfeSljDh Vsedržavne organizacije, v katere bi se vključila sekcija Združenja, tudi italijansko avtonomno organizacijo na našem ozemlju? V Trstu delujejo skoraj vse vsedržavne organizacije vseh sektorjev, zato so te težave že gotovost. V primeru, da i, ■ JV I UOlilVl ,|V IIIVU naLijanskim in slovanskim kapita-1 proti 3/4, ker je Ruggero *auro (1914) bil istega mnenja, napisal je, da so italijanske tržaš-/*e banke manjšega pomena v primerjavi s sredstvi slovanskih bank. Anglež J. P. Taylor (1945) pri-zn'lva italijansko premoč do 1880, nakar se pojavi zastoj in v »Au-strian Litoral*. London 1920 bere-JJ10' da se od 1914. kažejo znaki, , Postane Trst mesto s slovansko večino. Občni zbor članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja leta 1971 je na razpolago eno samo mesto v javnem organizmu, bi moralo priti do dogovora. Ker pa se organizacije za to mesto zelo potegujejo, je zelo verjetno, da bi naše Združenje največkrat potegnilo krajši konec, se pravi, ostalo bi brez neposrednega zastopstva. Za tega pa smo že iz prakse ugotovili, da je v teh sektorjih edino učinkovito. SDGZ je zato prisiljeno iskati svoje neposredno zastopstvo, v povezovanju z vsedržavnimi organizacijami pa najti novo izhodišče, ker bi vključevanje ne prineslo rešitve osnovnega problema. Zato je nujno, da vsedržavni zakon o globalni zaščiti predvideva, da ima naša skupnost zastopnike v javnih organih kljub temu, da ni organizacija na vsedržavni ravni. Vanda Dol ja k gostilničarka - Sempola/ Naša gostilna je že več let članica SDGZ. Pravim gostilna, kajti najprej je bila članica organizacije mati. potem brat in sedaj jaz. Ob današnjem slavju SDGZ bi rada poudarila važnost dejstva, da razpolagamo Slovenci V zamejstvu s takšno organizacijo, ki je pomembna tako za krepitev naše narodne zavesti kakor tudi za redno poslovanje naših obratov, saj nam je na voljo s številnimi storitvami, pa tudi nas sprotno obvešča o novih jakanih in uredbah, ki še nanašajo na našo kategorijo. V okviru odbora za gostinstvo se nadalje občasno sestajamo, da pretresamo skupne probleme, in da hkrati utrjujemo medsebojne prijateljske vezi. Na žalost se dogaja, da smo v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju organizirani le nekateri in ne vsi slovenski operaterji, ki se na našem območju ukvarjamo z gostinstvom. Ti ljudje bi morali odložiti vse svoje predsodke in stopiti v naše vrste, da bomo tako še bolj trdni in da bomo laže dosegli cilje, za katere se že leta borimo. Na koncu bi rada čestitala SDGZ ob današnjem visokem jubileju. Igor Petaros gostilničar • Boršt Član združenja je od tedaj, ko se je delovanje strokovne organizacije raztegnilo na podeželje, sicer pa mu je oče bil v SDGZ tako rekoč že od samega nastanka združenja. Dejavnost SDGZ ocenjuje Igor čez vse pozitivno, še posebno, odkar je bilo uvedeno elektronsko obdelovanje podatkov, ki je izpopolnilo in pospešilo dejavnost združenja. Pomanjkljivosti v delu organizacije Igor ne vidi, predlaga pa učinkovitejšo službo za urjenje članov v knjigovodstvu in razumevanju zakonskih predpisov Tako bi združenje nemara lahko stavilo članstvu na voljo veščega komercialista, pa tudi davčnega izvedenca, ki bi ljudem lahko nu- dil pomoč kar na domu. Tudi posebni knjigovodski tečaji bi prav prišli. Ob 35. jubileju Igor toplo čestita združenju z željo, da bi čim-prej lahko izpeljalo vse zastavljene načrte (med nje sodijo tudi tečaji za natakarje, kuharje in pokuševalce vin). Petaros se zavzema za najširše sodelovanje med člani SDGZ oz. med njimi in organizacijo, pa tudi za pomnožitev članstva; le tako bo združenje še uspešneje delovalo in hkrati utrjevalo pomembno vlogo, ki jo igra tudi v narodnostnem pogledu. Davorin Pelicon tiskar ■ Sovodnge Davorin Pelicon, doma iz Sovodenj, je skupno z Romanom Čevd-kom, doma s Peči, solastnik tiskarne »Grafica Goriziana* v Fa-vetti.ievi ulici. Zaposlen najprej v tiskarni Lukežič, se je z drugimi nekdanjimi uslužbenci te tiskarne združil pred približno petnajstimi leti v tiskarsko zadrugo šestih članov, ki so skupno delali in upravljali to staro gori-ško tiskarno. Ob koncu leta 1978 se je zadruga razpustila, prejšnji člani so se upokojili, ostala sta v dveh. V tiskarni delata oba pri strojih, imata še šest drugih sodelavcev. V Slovensko deželno gospodarsko združenje se je njih podjetje včlanilo ob nastanku go-riške sekcije, takoj v začetku leta 1979. »V naši realnosti je združenje slovenskih gospodarstvenikov nujno potrebno. Naše podjetje ima v pisarni združenja resnega prijatelja, saj nam tam sestavljajo vse knjige, od tiste za davek IVA do davčnih prijav in do vseh knjig, ki so v zvezi z osebjem. Prej smo to delali sami, danes pa bi za vse to potrebovali v podjetju najmanj eno o-sebo, kar pa bi nas preveč finančno bremenilo. V pisarni SDGZ nam pripravljajo tudi vse fakture. Obračamo se na to pisarno, tudi zato, ker so tam seznanjeni z vsemi zakoni, ki se velikokrat menjajo oziroma izpopolnjujejo, mi pa bi vsemu temu le stežka sledili. V naši tiskarski stroki smo sicer sami, vendar se družimo z drugimi obrtniki, še posebej ta- Z občnega zbora leta 1962 Podelitev priznanj SDGZ PRAVILNIK O PODELJEVANJU PRIZNANJ čl. 1 Slovensko deželno gospodarsko združenje podeljuje priznanja svojim članom in sodelavcem za zvestobo, zasluge in dosežke na področju gospodarstva. čl. 2 Odličja, plakete in diplome se podeljujejo posameznikom ali družbam, fizičnim ali pravnim o-sebam. Čl. 3 Priznanja so sledeča: 1. Odličje za izjemne zasluge za razvoj, rast in u-veljavljanje slovenskega gospodarstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini in za izredne dosežke na področju gospodarstva. 2. Plaketa zaslužnim članom in sodelavcem za dolgoletno aktivno delo in požrtvovalnost za napredek Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. 3. Diploma za vsaj 35-letno zvesto članstvo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. 4. Diploma podjetjem, ki delujejo nepretrgoma 70 ali več let. Čl. 4 Priznanja se lahko podeljujejo ob rednem deželnem občnem zboru delegatov ali ob jubilejnih manifestacijah Združenja. čl. 5 Predloge za priznanja sestavijo odbori pokrajinskih'strokovnih sekcij za priznanja, predvidena pod številkama T. in 2. čl. 3. Za. priznanja, predvidena pod številkama 3. in 4. čl. - št. 3 zaprosijo člani sami, ali jih predlaga Deželno predsedstvo na podlagi znanih podatkov. Čl. 6 Predloge sprejema za to imenovana komisija predsedstva. Priznanja podeljuje ■ Deželno predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. PRIZNANJA SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Odličja za izredne gospodarske dosežke Avtoprevozniško podjetje «La Goriziana* s.r.l.; Prinčič Giovanni e Figli S.N.C; Franc čaudek; Simon Prescheren, Fabio Bonini. Odličja za izjemne gospodarske zasluge Stanislav Bole, Dušan Košuta, Libero Polojaz, dr. Lojze Berce, Milan čebulec.; " Plakete za dolgoletno aktivno delo; Livio Antonič, Anton Nanut, Tvrdka TERPIN, Viktor Vižintin, Franco Mikus, Vilko Batič, Vladimira Ribarič por. Rupena, dr. Milan Klobas, dr. Franc Škerlj, Jurij Kufersin, Borivoj Švagelj, Andrej Renar, Jure štavar, Danilo Schmidt, Emil Colja, Milan Kovačič, Stanko Zidarič, Anton Malalan, Stanko Ko-smina, Vlado Švara, Srečko Ostrouška, Milan Am-brosi. Diplome za 35 let članstva Hirlanda Adamič, Milan Bevk, Carlo Kalc, Maria Češarek, Miriam Colja por. Picciulin, Federi-co Košuta, Celestin Daneu, Anton Floridan, Milovan Floridan, Maria Daneu por. Sedmak, Avguštin Gregorič, Andrej Grgič, Stanislav Jazbar, Vladimir Juriševič, Ernesta Kobal por. Mikulus, Renato Jazbec, Stanko Kosmina, Herman Križman, Martino Lozar, Danilo Mihelič, Sofia Milkovič por. Gornik, Ermenegildo Mislej, Ivan Nadlišek, Ser-gio Novelli, Marija Ostrouška, Zdenka Ota, Viktor Petelin, Casimiro Pazzicari, Anton Poropat, Boris Ščuka, Alma Sedmak por. Ivančič, Leopold Štolfa, Marjan Suban, Borivoj Švagelj, Techna, Oscar Ten-ce, Rosamaria Terčon. Trans Trieste s.r.l., Stojan Udovič, Jakob Vatovec Succ. Sne., Wanda Ze-riali por. Grdina, Ljubomir Susič, Josip Košuta, Giuseppe Kuret, Emil Milič, Manica Terčon, Drago Žerjal, Ladislav Lozar, Hranilnica in Posojilnica na Opčinah - Cassa Rurale ed Artigiana di Opici-na, Imelda Mesesnel por. Baltista, Oleum - Sonja di Demetrio, Carlo Sirca, Francesca Terzoni, Ada Turk pori Ota, Drago Ota, Mario Gherlani, A-graria Furlani. Diplome za 70 let neprekinjenega delovanja Josip Košuta (1852), Andrej Grgič (1905), Sofia Milkovič por. Gornik (1898), Marija Legiša 0820), Emil Milič (1886), Manica Terčon (1902), Danilo Petaros (1862), Alma Sedmak por. Ivančič (1903), Gospodarsko društvo Prosek (1905), Gospodarsko društvo Kontovel (1900), Hranilnica in Posojilnica na Opčinah (1908), Jakob Vatovec Succ. S.N.C. (1888), Rosamaria Terčon (1904), Marjan Suban (1850), Restavracija Furlan (1885), Gostilna Škabar (18C5), Olga Križman (1906), Sofija Ravbar (1850), Gozdna zadruga v Padričah (1907), Anton Koren succ. (1890), Kmečka banka - Gorica (1909), Boris Kerševani (1902), Elija Čuk (1902), Kmečko - delavska hranilnica in posojilnica - Sovodnje (1908), Društvena gostilna - Gabrovec (1901), Grafica Gori-ziana (1907), Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica - Nabrežina (1889), Kmečko - obrtna hranilnica.Doberdob C|908), Drago Ota. >> krat, ko gremo na razne poučne izlete in predavanja. Vedno pridobimo kaj novega in zanimivega.* Drago Kukanja trgovec - Nabrežina Član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja sem že od leta 1949, saj sem se kaj kmalu po njegovem nastanku prepričal, da nam je takšna organizacija potrebna za naš obstoj in za u-spešno obrambo naših pravic. Reči moram, da sem z delovanjem SDGZ zadovoljen, saj se k njemu zatekam kadar koli naletim na probleme, ki se jin sam ne znam ali ne morem lotiti. Združenje posluje učinkovito in zanesljivo ter zato zasluži zaupanje vseh slovenskih poslovnih ljudi iz naših krajev. Kolikor mi je znano, se članstvo še vedno postopoma širi, želeti pa je, da bi vsi Slovenci, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, stopili v to našo organizacijo. Navsezadnje je prav delovanju. SDGZ treba pripisati zaslugo, da nas danes tudi oblasti upoštevajo v neprimerno večji meri kakor pred leti. Prepričan sem, da se bo ta zaslužna naša organizacija v prihodnje še naprej krepila v korist vseh članov in slovenske narodnostne skupnosti v celoti. Dario Bensa obrtnik - Standrež Dario Bensa ima svojo obrtno delavnico v Štandrežu, v njej ima še nekaj pomočnikov, sam pa je od jutra do večera zaposlen pri strojih. Samostojno delavnico ima od leta 1969, prej pa je celih 13 let dela pod gospodarjem. V njegovi delavnici ima obilo dela, tega mu ne zmanjka nikoli. Veliko ima naročil za popravilo tega ali onega zahtevnega stroja, izdeluje pa tudi marsikaj svojega, novega. V sodelovanju z nekim trgovcem, ki skrbi za komercialno dejavnost, izdeluje n.pr. stroje za izdelovanje piškotnih zavojčkov za sladoled, in jih izvaža v razne države, tako n.pr. v Bolivijo, Pakistan, Sirijo, Honduras in še kam drugam. «Sem v vodstvu goriškega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja od vsega začetka, sem tudi načelnik sekcije obrtnikov. Prav je, da ima naše združenje svojo pisarno, v kateri nudi vse, kar je potrebno članom, vendar ni to dovolj. Od vsega začetka sem si naše združenje drugače zamišljal. Obrtniki smo se takrat sestajali skoro vsak teden, izmenjavali smo si misli, govorili o naših izkušnjah, t . Jift,. {ero, da . dobimo^ m da si pomagamo eden drugemu. Vedeti je namreč treba, da imajo nekateri obrtniki prepolno dela in ne zmorejo vseh naročil, drugi pa velikokrat gledajo v strop. Zakaj ne bi si pri tem pomagali eden drugemu? Teh sestankov sedaj ni več toliko, nekatere takratne hvalevredne ideje so se izgubile po poti. Treba bo ponovno poprijeti. Morda se bodo moje besede zdele polemične, vendar mislim, da je polemika potrebna, saj odkrije vedno^ marsikaj, kar ne bi drugače prišlo na dan. Diskutirajmo, pa bo za vse nas boljše. Tudi to je naloga Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.* Danilo Mihelič kovač ■ Nabrežina V združenju .je včlanjen kakih devet let. Po njegovem opravlja SDGZ zelo pomembno poslanstvo združevanja slovenskih obrtnikov (in drugih vršilcev samostojnih poklicev) in obenem seveda dajanja praktičnih navodil in pomoči članom, če si bil v sorodni italijanski strokovni organizaciji, si se počutil nekako kot drugorazredni član, kot tujec, in nisi imel podpore, kakršno lahko uživaš danes v SDGZ. Prav zato pa bi se po Miheličevi sodbi morali vpisati v našo organizacijo vsi Slovenci, ki potrebujejo take strokovne storitve; mnogo je še pač takih, ki so vključeni v italijanskih združenjih. Zlasti mlade sile je treba vpreči, kajti SDGZ jim že itak pušča vrata na stežaj odprta. Delovanje združenja je pohvalno, tudi Mihelič pa pogreša enega ali več izvedencev, ki bi obrtnikom nadrobneje obrazloževali posamezna zakonska določila — posebno v davčnih zadevah. Dobro bi tudi bilo ustanoviti posebno finančno komisijo. Ob jubileju želi Mihelič združenju, da bi tudi v bodoče naglo , napredovalo in da bi se prek njega Slovenci vse bolj uveljavljali tudi v raznih strokovnih organi- zmih, kjer smo za sedaj zel« slabo zastopani. Ivan Tavčar trgovec - Trst V Slovenskem deželnem gospodarskem združenju je vpisan od leta 1975. Kako ocenjuje delovanje organizacije? Laskavo. Pravi namreč, da je SDGZ zaznamovalo zadnja leta ogromen napredek, tako še zlasti na področju izračunavanja in poravnavanja dav'ka na dodatno vrednost IVA. Z uslugami, ki mu jih združenje nudi kot trgovcu, je zadovoljen »zato tudi nimam kar koli kritizirati*.-Tavčar je mnenja, da igra SDGZ literarni natečaj na strokovnih šolah Ob 35-letnici obstoja razpisuje Slovensko deželno gospodarsko združenje literarni natečaj za dijake 3., 4. in 5. razreda sledečih višjih srednjih šol: — Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trsiu — Slovenskega strokovnega zavoda v Trstu — Strokovnega zavoda za trgovino »Ivan Cankar* v Gorici na naslednjo temo: »Gospodarstvo slovenske na- ‘ rodne skupnosti v Italiji* Dijaki bodo podrobnejše objasnilo dobili od svojih predmetnih profesorjev. Literarni natečaj je nagradnega značaja. Predvidenih je sedem nagrad, in sicer: 1. denarna nagrada 150.000 lir za absolutno najboljšo nalogo 2. šest praktičnih nagrad —- po dve za najboljši nalogi vsa ke šole Najboljše naloge bodo objavljene v dnevnem tisku. Natečaj bo koordinirala In vodila komisija štirih profesorjev: Ester Sferco, Ivo Sossi, Silva Valenčič in Franko A-brami. Dijaki bodo dobili sporočilo točnega datuma za pisanje naloge vsaj 15 dni prej na svojih šolah. Nagrajevanje bo na sedežu Združenja mesec dni po pisanju naloge. sila važno vlogo v povezovanju slovenskih trgovcev, gostincev in obrtnikov; ti morajo biti čimbolj združeni, kajti v slogi je moč, kot pravi star pregovor. Tembolj še, ker članov naše strokovne organizacije ne bremeni jo samo problemi, ki tarejo tudi njih kolege italijanske narodnosti, ampak imajo povsem raz.uml.jivo opraviti še s prav specifičnimi težkočarai kot pripadli« slovenske narodnostne Hifc&SrSfJSS ta, da bi člani združenja v bodoče še aktivne.jo sodelovali s svojo organizacijo, z druge strani pa, da bi prav z njihovo pomočjo in angažiranostjo SDGZ napredovalo posebno v smislu kakovosti svojih storitev; zaenkrat že samo s ciljem, da se Slovencem priboriio tisti delovni iij socialni pogoji, ki jih Italijani že uživajo. ' ri; s Trdna gospodarska osnova (Nadaljevanje s 5. strdftf) vanju vedno pobudnik tesnega gospodarskega sodelovanja območja, kjer prebivamo Slovenci,, s svojim naravnim zaledjem, to je med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo v ožjem smislu ter med Italijo in Jugoslavijo v širšem smislu. S podpisom Osimskih sporazumov so zadobi-la ta prizadevanja novo kvaliteto, saj so potrdila pravilnost gospodarskih izbir, ki jih je- SDGZ vedno zagovarjalo. Kljub globoki gospodarski krizi, v kateri se nahaja naše območje, obstajajo danes še Vedno močne sile, ki realizacijo Osimskih sporazumov odklanjajo ali z drugo besedo, ki odklanjajo gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo na enakopravni ravni. To so iste sile, ki nam tudi kratijo pravico do gospodarskega uveljavljanja in so proti temu, dahi se enakopravno vključevali v gospodarski razvoj območja, kjer prebivamo. V vztrajnem zagovarjanju gospodarskih izbir, ki jih predvidevajo Osimski sporazumi ter v iskanju raznih operativnih , noti povezovanja gospodarstev obeh držav, bo prav gotovo ena osnovnih poti, po kateri bo SDfiŽ nadaljevalo s svojim delom, v korist. in dobrobit svojih člandv. Če bo nadaljevalo po tej poti z dosedanjo vztrajnostjo in doslednostjo, bo vsak nadaljnji jubilej gotovo oredstevl'a1 nove uspehe njegovega delovanja. j- | ""* j? tiskarna graphart ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 33/c — Tel. 20-03-71 O KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina /a vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST - Via le XX. settembre 16 Tel. 796 301 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto kino kontaktne leče Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29 96 USTANOVUENA LETA 1909 GORICA K0RZ0 VERDI 51 no - strokovne, ki pa se bistveno razlikujejo od poklica do poklica. Za vso to pomoč so stalno na raz polago usposobljeni uradniki ali pa konvencionirani strokovnjaki. Uradi Združenja v Trstu razpo lagajo tudi z elektronskim centrom dokajšnjih zmogljivosti, s katerim postopno mehanizirajo vse delo in s tem seveda obdržijo cene storitev v sprejemljivih me jah ob čedalje boljšem kakovost nem nivoju uslug. Elektronski center so člani kupili s samoprispevkom. TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI TELEFON. 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 t. • “ 7 iTNf rt .. , .. I . JJiiOVOU 00. ii . v>[i ■ • -u;rcV •?!*■■' • * S !’ i . mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S . P. A. GLAVNICA IN REZERVE LIR 2.412.598.507 OPRAVLJA VSE BANČNE POSLE: — kredite na tekočem računu — eskont trgovskih menic — menična posojila — petletna hipotekarna posojila — osebna posojila — obrtniška posojila ESA — vse storitvene usluge SPREJEMA — po ugodnih pogojih vloge na hranilne knjižice — na tekoče račune — naročila državnih obveznic (BOT - CCT) in nudi njihovo upravljanje Banka pooblaščena za devizno poslovanje s tujino ima korespondente po vsej Italiji in v tujini SEDEŽ: TRST — UL FABIO FILZI 10 Tel. 61446/68881 — Telex 460264 TEL. NASLOV BANKRD Uradi združenja: gotova pomoč za vsakega člana Uradi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in Gorici nudijo dandanes članstvu raznoliko pomoč, kot je razveja na njihova dejavnost in pestra zakonodaja, ki te dejavnosti urejuje. Člani in vsi. ki želijo ustanoviti podjetje ali začeti s samostojnim poklicem lahko dobijo v uradih Združenja vsa potrebna pojasnila v zvezi z začetnimi problemi ustanavljanja: izbira najustreznejše pravne oblike podjetja ali družbe, sestavo vseh potrebnih pro šenj in plačilo pristojbin za vpis na trgovinsko zbornico, morebitno registracijo na sodišču ali registrskem uradu; sestavo prošnje za novo trgovsko ali gostinsko dovoljenje, odpiranje pozicij INAIL, 1NPS, IVA. Pojasnila dobe lahko tudi v zvezi z držanjem knjig plač, knjig IVA. knjigovodstva. sestavljanje mesečnih trome sečnih, letnih prijav IVA z vse mi prilogami, sestavljanje davčnih prijav in raznili prijav delodajalcev, prijav UTIF, itd. Uradi Združenja plačujejo za račun čla nov celo vrsto davkov, taks in pristojbin: IVA. TRPEK. ILOR, IRPEG, INPS. Cassa Edile, Učen ce, takse na hladilnike, radiotelevizijske aparate, koncesije SIAE, itd ... Po želji lahko člani za upajo Združenju tudi držanje knjig IVA ali knjigovodstva. S tem se seveda razbremenijo dokajšnjega bremena, saj imajo tudi majhna podjetja na stotine ali tisoče registracij. ki niso vedno enostavne in predstavljajo tudi dokajšnjo zamudo časa. Na razpolago so tudi strokovnjaki za najemninske pogodbe, upravljanje zgradb in računanje stanarin. Strokovni nasvet je vsem na razpolago za kupoprodajne pogodbe podjetij in nepremičnin. Uradi so na razpolago, za pravno zaščito članstvu, ki ima težave s fiskalnimi ali drugimi organi. Prav tako kot za začetek podjetja so uradi Združenja usposobljeni za zaključevanje dejavnosti, zapiranje pozicij, likvidacijo podjetij in izbris iz vseh pristojnih uradov. Poleg tehnično - strokovnih nasvetov nudijo uradi tudi sindikal- Slovensko deželno gospodarsko združenje je razvilo ta precejšnji aparat z veUkim trudom in skrajnimi prizadevanji z name nem, da dobijo lahko člani od govor na vsa vprašanja v domačem jeziku in preprosti razlagi v obdobju, ko tako enega kot drugega krepko primanjkuje. ■ P A IVI železnina STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) Donijo 132 - Tel. 624979 čestita ob 3o-letnici KMEČKA BANKA Hranilnica in Posojilnica na Opčinah OPČINE (Trst) Bazoviška 2 - Tel. 211120-212494 TRST Ul. Cicerone 8 Tel. 68-812 630-336 69-489 Telegram: TRAD - TRST Telex: 460187 TRADEX VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA HRANILNE VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE POSOJILA VSEH VRST SPECIALIZIRANA POSOJILA PO ZNIŽANI OBRESTNI MERI: OBRTNIŠKA KMEČKA TRGOVSKA MALOINDUSTRIJSKA LJUDSKE GRADNJE Naš program vsebuje komplet avtomatizirane linije in posamezne stroje za: — industrijo pohištva — proizvodnjo stavbenega pohištva — lesno predelavo in obdelavo na splošno - □ Rezervni deli □ Dobro organiziran servis r-iiii. KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Na uslugo domačemu gospodarstvu od leta 1889 TELEFON 200186 ... • * ki itij: TRST • UL. RISM0ND0 9 Telefon 761884 -761819 ČESTITA OB 35-LETNICI SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA ter se priporoča vsem članom za KRAŠKI TERAN istrska vina: CABERNET, REF0ŠK, MALVAZIJA pršut: S. DANIELE pohištvo ■ S OPČINE — TEL. 21-22-55 v** *f FURLANI in TRST Ulica Milano 25 Telefon 62200 - 65383/4 Ulica Milano 12 Telefon 62612 III. Trasversale Est, tel. 820308 Industrijska cona — Kmetijski stroji GOLDONI. BENASS1, BCS, FERRARI. PINZA, GASPARDO freze MURATOR1 IN TERRANOVA, BARONI motorne žage ECHO, ALPINA, OLEO MAC, HUSQUARNA nakladalci LEON VSE ZA OPREMO VAŠEGA DOMA IN POSLOVNIH PROSTOROV Vabimo vas na ogled novih izložbenih prostorov Narodna ulica 51 (pritličje Prosvetnega doma) PRODAJALNA — Proseška ulica 3 TOVARNA POHIŠTVA Ivan Prinčič & Sinovi 1924 34071 Cormons Krmin - Ul. Venezia Giulia 18 Telefon 60-121 se priporoča cenjenim klientom tarari IMPORT-EKPORT I TRST • UL. BRIGATA CASALE 3 - TEL. 827757 GORICA - UL. 0UCA 0’AOSTA 42 - TEL. 32 321 TELEX 480682 PRI NAS NAJVEČJA UBIRA VSAKOVRSTNIH KMETIJSKIH STROJEV IN PRIKLJUČKOV! REŠIM ZASTOPSTVA - IZVOZ - UVOZ 34100 TRIESTE - TRST P. P. 101 Ulica Cicerone 8 Telefon 61-241 - 61-478 Telex 460561 BBESB Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica GRGIČ J PADRIČE — TRST — 226161 KAROSERIJA MEHANIČNA DELAVNICA CESTNA POMOČ Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS La j&mvEca f TRST - Ul. Battisti 23 • Tel. 723206 GORICA - Ul. Arcivescovado 8 - Tel. 32089 KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar na|bol|šega nudi nemška In ltali|anska tehnika ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN. PHILIPS, REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 TRGOVINA OBUTVE /TSPERIA7 NAJBOLJ MODERNI ČEVLJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633 Vaillant a.p.a. Stenski kotli in bojlerji na plin Conski zastopnik, asistenca In nadomestni deli: Podjetje GIARETTA LUIGI 34126 TRST — UL. G. VERGA 16 — TEL. 040/574-31: 1 Glauco Decorti r Napeljave za civilno, industrijsko in ladjedelniško 'klimatizacijo Hladilne napeljave za industrijo in civilno uporabo Ogrevanje na toplo vodo, vrelo vodo, radialni panoji, radialni trakovi Napeljave na paro, nizek in visok pritisk Termične centrale, kuhinje, pralnice za skupnosti 34145 TRST — UL. CAPODISTRIA 35 Tel. 040/820089 - 820960 * n 00 (D ■ “o H 00 o trn « N N n -i c (0 i im Vse modne novosti usnjene galanterije in konfekcije monfalG Govorimo slovensko q in hrvntsko V/ W $ J? -S> o boutiqne S* TR2IC — Ul. 9 Giugno 71 * Telefon (0481) 74114 NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI NEVIDNI SllfŠNI APARAT Da Di povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili m napredovali toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta tn leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji ih filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST ki 1o lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund In spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za posknsr'obiščite’nas brez vsakršne obveznosti: v TRSTU SESUANU v GOIJUNCU t ZGON1KL (Božje polje) v MILJAH naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793-490 Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197 Lekarna Val Rosandra tel. 228 124 Lekarna dr. Budin tel 225-596 Ambulanta dr Stener Ul. S. Giovanni 1 tel. 271 191 vsak petek in soboto v torek, 24. 11. 1981 v sredo, 25. 11. 1981 v četrtek, 26. 11. 1981 v ponedeljek, 23. 11. 1981 MODNA 2ENSKA OBLAČILA IN VSE ZA NEVESTE Boutique MODE BIANCA Korzo Italia 17 TRST Blasi Luciano SERVIS IN ASISTENCA Kotli in ogrevanje ter bojlerji na plin Vzdrževanje In originalni nadomestni deli JUNKERS «.1.111. leblanc r Gruppo BOSCH (Pl BONGIOANNIspA lttiMJ=XIdrogas Zanussi Climatizzazione spa Trst — Ul. Molino a vento 59/A — tel. 040/741-866 KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Vse po najugodnejših cenah ! v v TRZIC Ulica Duca d’Aosta 91/93 Telefon (0481) 44557 ismm Nedelja, 22. novembra 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Maša 12.15 Zelena črta: kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK ob enih 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje ... 14.10.15.15 in 16.20 športne vesti 14.30 Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah 17.30 Fantastičo bis - oddaja v zvezi z Loterijo Italija 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme B lige 18.30 90. minuta Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Anina zgodba - 4. del TV priredbe 21.45 Športna nedelja 22.45 Koncert Narodnega ansambla 23.15 DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Bologna: Tenis 11.30 Evropski dnevi 12.05 Opoldanski program 12.30 George in Mildred - TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Colombo - TV film 14.55 Blitz - prpgram o športu, kvizih, navadah in tako dalje , Vmes Bologna: Tenis Milan: Konjske dirke '18.00 Šerif proti vsem - TV film 18.50 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme A lige 19:50 DNEVNIK 2 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.40 Več ali. manj umetnik 22.05 Srce in utrip srca - TV film 23.00 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 - 17.25 Neposredni športni prenosi: Grosseto: Boks Neapelj: Košarka 17.25 Zvoki spomina: glasba etnično - jezikovnih manjšin 17.55 ženska rock 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Deželne športne vesti 19.35 Stranieri d'Italia, la mušica’ s'p' dešta 20.40 Šport tri ’ f 21.35 Ouegli animali degli italiani 22.10 DNEVNIK 3 22.30 Italijansko nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Živ žav, otroška matineja 10.15 V. Mimica: Anno Domini 1573, 1. del TV nadalj. 11.10 TV kažipot 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 14.30 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 15.00, Sodni proces, angleški film 16.50 Poročila 16.55 Prečuden cvet je v grapi črni - dok. oddaja 18.00 športna poročila .18:10 Sestanek v nebotičniku ; 19.10 Risanka 19.22 TV. in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna ‘ 19.30 TV dnevnik ‘ 19.55 Vreme - , ' 20.00 R,, Cvetličanin: Sedem sekretarjev' SKOJ - Zaključek TV nadalj. 21.05 Dva dni v \Veimarju, dok. oddaja i ■ 21.35 športni pregled 22.05 V znamenju Koper i 16.00 S festivala v Montreaux, dok. oddaja f 16.30 Mljet - dok. oddaja iz seri; je Narodni parki 17.00 Pravljice iz gozda - risanke 17.30 Franco Madau - glasbena oddaja 18.00 Ponovitev filma 19.30 Telestart - glasbena oddaja 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Pridi prihodnjo pomlad -film 22.00 Glasbeni nokturno Zagreb 14.00 Kritična točka 14.30 King Kong, ameriški mladinski film 16.00 Nedeljsko popoldne 17.30 Veliki rop, ameriški film 21.00 Poskusni pilot Špiro, dok. oddaja ŠVICA 13.35 Eno uro za vas - tedenska oddaja 14.35 Najhitrejši človek na vodi 15,20 TV film 16.35 Sedem malih Avstralcev 19!15'Giašbena oddaja TRST A 8.00, 13.00, 14 00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste: 10.30 Nediški zvon; 1100 Mladinski oder: «Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi*. Drugi del: 11.30 Nabožna glasba: 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 in 13.20 Glasba po željah: 14.10 Na goriškem valu — šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. KOPEP (Italijanski program) 7.30, 10.30. 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.45 Podrobnosti: 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Znami je . . .; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Valčki; 11.30 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 15.15 Stisk roke; 15.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.00 Popevke tedna; 16.30 Crash; 18.30 Glasbeni slovar; 18.45 Športna nedelja. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 6.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.40 Kinospored; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Spored zborovske in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja; 13.00 Najava sporeda - Sosednji kraji in ljudje; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Oto Pestner; 15.30 Programi tedna; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 15 min. s skupino Arinka and Tingl Tangi; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7 00 Glasba in besede za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 Dovolite, konj?; 12.30, 14.30 in 16.30 Car-ta bianca; 14.00 Radio 1 za vsakogar; 15.20 Nogometne vesti; 19.24 Jazz ... Charles Bukovvski; 20.00 Melodrama v dveh dejanjih; 22.30 Radijska drama; 23 03 Telefonski klic, RADIO 2 7.30,8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15 18, 16.25, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00- 8.00 Vsa tista leta: 8.45 Danes je nedelja; 9.35 H baraccone; 11.00 Nedelja proti: 12.15 Tisoč pesmi; 12.48 Hit Parade 2; 13 41 Glasba in kino; 15.20, 17.15 in 18.32 Nedelja z nami; 19.50 Nove italijanske zgodbe; 20.10 Glasbeni trenutki; 21.10 Mesto ponoči: Turin; 22.50 Lahko noč. Evropa. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke in Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16 20 Gremo v kino; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.40 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih - Mednarodno srečanje Glasbenih akademij - Rovinj 81; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 23. novembra 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Intervju z znanostjo 13.00 Tedenska oddaja knjižnih informacij 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Iz Troje v Rim: Eneida - 7. del 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta - ... 15.00 Šolska vzgoja: Rimljani v Britaniji 15.30 Capitan Futuro - risani film 16.00 Preživeli - 17. del TV nadaljevanke 16.30 Pustolovec - TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos 17.10 Tom story - risanka /17.30 Neposredno - o vsem govorimo skupaj" 17.55 Pota dogodivščine - TV film 18.20 Nabožna oddaja 18.50 Onega večera pred letom dni: Slika potresa in pričanja o rijem ‘ 20.00 DNEVNIK 20.40 Dosje Odessa - film Režija: Ronald Neame; i-grajo: John Voight, Maria' Schell,. Marry. Tamm, Peter Jeffrey in drugi 22.50 Kinematografske novosti 22.50 Posebbna oddaja DNEVNIKA 1 23.50 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 -«Spazio aperto* 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.30 Šolska, vzgoja:' Pripoveduj o čem drugem... nato dovolj 14.(1 Popoldan, dnevna rubrika’ Mnenje 14.10 Veliki mojstri umetnosti; Življenje Leonarda da Vinci ja - 1. del .L 15.25 Šolska vzgoja: . Življenje v Kalkuti'- Zaključni del 16.00 Tip-tap : komično-glasbeni program 16.55 McMillan in gospa - TV film 17.45 DNEVNIK 2 - Flash ' > 17.50 DNEVNIK 2 -Večerne športne vesti Iz parlamenta 18.05 Muppet show 18.30 Programi pristopanja 18.50 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 DNEVNIK 2 20.40 V nedeljo zvečer nekje v novembru: pričanja o potresu 22.45 Studenec življenja - rubrika judovskega življenja in kulture 23.10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.05 Vabilo: Konference o astrofiziki 16.45 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ponedeljkove deželne športne vesti 20.05 šolska vzgoja 20.45 Jezik ali narečje? 21.40 DNEVNIK 3 22.15 Ponedeljkov proces JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 - 15.30 TV v šoli TV koledar; Pravljica; Ante Jakič; Arhitektura; Materinščina; Risanka; Zemljepis; Mali program; Iz arhiva šolske TV; Obiščimo vojašnico; Pravljica; Rišemo; Na meji med kopnim in vodo 17.20 Poročila 17.25 Glasba za cicibane: Otroška srca 17.40 Dežela pod Popocatepetlom, češki kratki film 18.00 Za zdravo življenje. 4. del 18.10 Otroške igračke, oddaja iz ciklusa Otrok in igra 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 I. Cankar: Hlapci, predsta va drame SNG Ljubljana 22.00 V znamenju Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja 16.00 Nikola Tesla - TV nadalj. 17.00 Rezervirano za najmlajše: Avanti! Avanti! - tečaj italijanščine Priročnik za otrokovo prehrano Stare japonske pravljice 18.00 Ponovitev filma 19.30 Cirienotes 2fl.(K) Risanke 20.15 TV’D - Stičišče 20.30 Vsi domov - film 22.20 TV D - Danes ’ f- 22.30 Madly film Ob koncu TV D - Danes TRST A v ’ 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika pri nas in v svetu; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Nenavadno kramljanje o navadnih stvareh; 10.10 Koncert; 11.30 Izbrani listi; 12.00 Kulturni dogodki (ponovitev) - Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; «Co-ro polifonico triestino*; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Boris Leonidovič Pasternak: «Doktor Živago* - 9. del; 15.00 V svetu športa in glasbe; 17.10 Mi in glasba: altistka Marta Valetič v našem studiu -Breda Šček: čez Pohorje sinje; 18.00 Pesniške podobe in usode; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30. 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8 32 Vrtiljak jugoslovan-. skih motivov; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 16 00 Štadioni in telovadnice; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.55 Pismo iz ...; 17 00 Spominjajoč se operete; 17.32 Rock party; 18.00 Za vas, sonata. KOPER (Slovenski program) 6.30 , 7.25, 13.30, 14 30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Mladi izvajalci; 13.40 Izbrali smo smo za vas; 14.00 V podaljšku;' M.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in, odmevi; .15.30 Glasga po željah; 16 00' Pogovor o jeziku* .J6.10 Vaš telefon* naš mikrofon? 16.30 Primorski dnev nik; le.ffi^flbavna glasba. *T RADIO 1 7:00, 8.00. 000, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00. 14„00:, 15.00, 17.», 19.00 Porpčila; 6.00 -7.40 Glasbe na kombinacija; 9.02 Raflio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem; 11.42 Radijska priredba; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.35 Master; 14.28 In osmi dan se je prebudil...; 16.00 R Paginone; 17.30 Mali koncert; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Šolska vzgoja; 19.30 Zgodba jazza; 20.00 Aida; 20.42 Glasbeni odmor; 21.03 Pridite sanjat z .rami; 22.00 Objektiv Evropa. LJUBLJANA 6.00, 6 30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14», 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutru, otroci!; 8.08 Z glasbo v dobe* -šan; 8.25 Ringaraja; 840 Izberiv pesnico; 9.05 Z radiom na pc£ 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; M 25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na- ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19,35 Lahi«) rioč, otroci!; 19.45 Minute z anslamblom Milana Križana; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.25 Iz naših sporedov; 22 30 Popevke z jugoslovanskih studiev; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 24. novembra LJUBLJANA 9.00 - 15.55 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Lolek in Bolek; 17.40 Nihče kakor jaz, mladinska serija; 18.10 Škotski ansambel Dud; 18.30 Obzornik; 18.40 Mostovi-Hi-dak; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Kdaj bo brazda daljša, aktualna oddaja; 20.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 20.55 N. Companeez: Ženske na obali, 1. del TV nadalj. KOPER 13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Narodna glasba; 16.35 Cinenotes; 17.00 Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja; 17.30 Ponovitev filma; 19.30 Obzorja; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Žandar se ženi. film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Vrnitev odpisanih, TV nadalj. SREDA, 25. novembra LJUBLJANA 9.00 -10.00 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Cirkus; 17.45 Romantika proti klasicizmu; 18.15 Okrogli svet; 18.25 Obzornik; 18.40 Jesenska serenada (Pihalni trio); 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Večer partizanske glasbe; 21.00 Ljubezenska izjava, sovjetski film; 23.05 Poročila. KOPER 13.30 Odprta meja; 15.30 Ponovitev Odprte meje; 16.00 Vrnitev odpisanih, TV nadalj.; 17.00 Rezervirano za najmlajše; Dokumentarna oddaja in Pravljice iz gozda; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Visoki pritisk, glasbena oddaja; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Roparska trojica, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Nogomet: Srečanje za pokal UEFA; Ob koncu TV D - Danes. ČETRTEK, 26. novembra LJUBLJANA 8.55 -15.50 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Jelenček, otroška serija; 17.55 Mozaik kratkega filma: Sla-marska obrt, iranski film; 18.30 Obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Glasbeni četrtek; 21.30 Napoved programa; 22.00 V znamenju. KOPER 13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Gimnastika: Moskva - svetovno prvenstvo; 17.00 Serijski film: 17.30 Gimnastika; Moskva - svetovno prvenstvo; 19.30 Eurogol; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Izziv mestu, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Kdo pozna umetnost?; Ob koncu TV D Danes. PETEK, 27. novembra LJUBLJANA 8.50- 15.30 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Padla z neba, češka otroška serija; 17.40 Telestart 81, zabavnoglasbena oddaja; 18.15 Obzornik; 18.25 Energetika: Voda, izobraževalna oddaja; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 M. Heidish: Ženska, imenovana Mojzes, zadnji del TV nadalj.; 21.35 Ti. dnevi, ta leta: Filmska kronika 1945, 1. del dok. oddaje; 22.20 V znamenju; 22.35 Nočni kino: Mož, imenovan konj, ameriški film. KOPER 13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Visok pritisk; 17.00 Rezervirano za najmlajše: Avanti! Avanti - tečaj italijanščine; 17.30 Gimnastika: Moskva - Svetovno prvenstvo; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TV D St'W(V in Dve minu ti; 20.30 Sodišče brez sodnikov, film; 21.50 TV D - Danes; 22.00 Nikola Tesla, TV nadalj.; 23.00 Gimnastika: Moskva - Svetovno prvenstvo; ob koncu TV D - Danes. SOBOTA, 28. novembra LJUBLJANA 8.00 Poročila 8.05 Glasba za cicibane; 8.20 Lolek in Bolek, risanka; 8.30 Jelenček; 9.00 Nihče, kakor jaz; 9.30 Dva dni v \Veimarju, dok. oddaja: 10.05 Jedrska revolucija; 10.35 Župan v Casterbridgeu, TV nadalj.; 11.25 Poročila; 16.00 Ne obračaj se sinko, jug. film; 17.45 Festival «Revolucija in glasba*; 18.50 Naš kraj; 19.05 O muli. ki je rešila partizane;, 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV'dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Naše 12. srečanje; 21.^0 Modni utrinki; 21.45 Vrnitev, jug. film; 23.15 TV kažipot; 23.35 Poročila. KOPER 15.00 Boks: Beograd - «Zlata rokavica*; 18.00 Donovitev filma; 19.20 Pravljice iz gozda - risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Divja ljubezen, film; 22.05 TV D - Danes; 22.15 Gimnastika: Moskva - Svetovno prvenstvo; Ob koncu TV D - Danes. M.C.P. Ul. S. Francesco 9 PREDSTAVI NAJBOLJŠE ZNAMKE TAPISONOV IN ZIDNIH TAPET 3p Tapete in barve Prodaja na debelo In na drobno tapet, zidnih oblog, plutovine in moquettes. Barve za gradbeništvo In karoserijo Ekskluziven zastopnik MAX IM EY ER (JI. G. Zanetti 1 — 34143 TRST — tel. 040/750339 Blagovnica KONFEKCIJA Verbitz OPREMA 10-15-20% POPUSTA NA ODEJAH PREGRINJALIH PREŠITIH ODEJAH RJUHAH TRG OSPEDALE 3 • 34129 TRST • TEI. 794-341 Sporočilo občini 4, 11. 1981 FODERAMI JL PERT0T Ul. Ginnastica 22 TRST Poleg podlog vam podjetje v svojem oddelku za opremo nudi tudi: ZAVESE — KRETON — ODEJE iJa-but POHIŠTVO •eri jsko in |iu inrri Sedež: STEVERJAN Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA Ul Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno in moderno pohištvo — epaine sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinie — opieme *o kopalnice — pohištvo la urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST UGODNE CENE n H1 LL MEDENINA IN KERAMIKA PRI: INTERFORM INTERFORM S.r.l. T R 8 T • Ul. Rossettl 22/23 Ul. Stuparlch 18 • Tel. 755-130 GRADE2 • Ul. Orsera 1 - Tel. (0431) 82-709 OBLOGE V STANOVANJU Pri oblaganju stanovan|a uporabljamo talne, stropne in stenske obloge. Obloge so lahko dekorativne barve, tapete in drugi trajnejši materiali. Poleg plastičnih oblog, kot so sinteloni in slični proizvodi, bi omenili še neka| novih, ki so v zadnjih časih v modi: grobe tkanine, plu-tovina, slamnice, trakovi iz rafije, kitajska slama in podobno. Vse materiale lahko uporabljamo kot obloge in sicer lepljene na steno kot stenske, lepljene na tla pa kot talne obloge. Talne lahko samo položimo na tla kot na primer kitajsko slamo, debele tkanine in podobno. Nekateri neradi kupujejo tovrstne obloge, ker se vanje rad nabira prah. Ce je obloga lepa, dekorativna, estetska in praktična, bomo pozabili na tovrstno nevšečnost, saj so na voljo močni sesalniki. S sintelonom lahko obložimo tla in stene; ni sicer trajen, je pa zelo dekorativen in predvsem za otroške sobe kar primeren, ker ga je lahko čistiti. Kot oblogo lahko uporabimo tudi taftinge, ki jih v trgovinah dobimo v lepih pastelnih barvah. Ti so precej dražji od sintelona, so pa trajnejši in primerni za vsak prostor. Z grobim tekstilom obložene stene so lep okras in dopolnilo ostalemu blagu in o-premi v sobi. V trgovinah boste prav gotovo našli primerne kariraste, črtaste pa tudi rožaste in enobarvne tkanine. Te uporabljamo kot stensko oblogo v spalnici, v dnevni sobi kot dopolnilo zavesi, pregrinjalu, oblazinjenemu pohištvu in podobnemu. Zelo lepa obloga je tudi plutovlna. V prostorih kjer ni vlage, je ni potrebno la- kirati. Z lakom jo moramo zaščititi samo v kuhinji ob elementih, v kopalnici, na balkonu. Vendar dobite v trgovinah tudi plastificirano plutovino, ki je edina, ki zagotovo vzdrži talno obremenitev. Mimogrede velja omeniti, da je plutovina tudi dober izolacijski material. Dekorativen in izolacijski material so tudi slamnice, s katerimi obložimo stene v suhih prostorih. Kitajsko slamo v obliki preprog položimo na tla ali obesimo na stene. Zelo lepo izpade na temni steni. Poleg teh materialov uporabljamo še rafijo, drvonitko, grobi plastični omet ter grobe ali gladke tapete. V stanovanju je torej precej možnosti za dekoracijo z oblogami. Z nekaterimi lahko stene tudi izoliramo (bolj toplotno kot zvočno). Vendar moramo paziti, da dekoriramo okusno, zadostno in barvno usklajeno. Samo tako bomo opremo v prostoru dopolnili, ne pa natrpali. OGLASNI ODDELEK ZIDNE TAPETE ARTIKLI ZA SLIKARSTVO KARNISE OKVIRJI Bottega della Cornice Lastnik G. LISJAK Opčine Proseška ul. 3 PERLACASA ■ ZAVESE ■ HARMONIČNA VRATA SINCOVICH GIORDANO Drevored D’ANNUNZIO 26 TRST - Tel. 741-566 ars cretairla LONČENI IZDELKI GABRIJELE OZBIC '• •. j •>", ; , , ’" Delavnica In prodala: Ul. Settefontane 25/D - Trst // 7 /// />7 / / .* ' / //. KERAMIKA [| BRUNETTA TR2IC Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129 ■ KAMINI ■ MOOUETTES ■ PARKETI C £Lcc\s HIŠNA OPREMA DARILA PODI OBLOGE TRST - Ul. Ginnastica 24 - Tel. 772665 Lastnik G. CRISMA Železniška postaja Prosek 5/C Tel. (040) 225-241 ♦ LESENE OBLOGE IN GREDI ♦ LESENA KOTNA LETEV - LETVICE + LES ZA GRADBENIŠTVO .■tč. ■‘"V ' ‘ VELIKA IZBIRA GOSPODINJSKIH PREDMETOV ŽELEZNINA IGRAČE PRI ■ . £ t., * is -:U/v,V . ‘5vv v.* *•? k' • • / UNUSSI Proseška ulica 13 OPČINE ^jtalplast Oprema PREPROGE v stilu In moderne PREŠITE ODEJE perje - volna - sintetika PREPROGE ZA KOPALNICE bombažaste ali sintetične 3 P ZA VAŠ DOM! TRST— TRG OSPEDALE 7 •"*; t; y \vi’ POHIŠTVO ?E\\? „7 ¥ \ ' . £ \ ■' -S. •T RAZSTAVA - Narodna ulica 51 TRGOVINA - Proseška 3 - OPČINE - Tel. 212255 Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami «n široko izbiro pohištva. ■ HHMOBIU TRST Ul. Balamontl 3 — telefon: 820766 Ul Di Vlttorlo 12 — telefon. 813301 S -.....Znan*** o/or/n US C( a A S or A. FLORAMO Nagrada »Preferenza Trleste 1981» Je razlika... ne razpolagamo samo z bogato izbiro vsakovrstnih tipov ploščic - keramičnih izdelkov - tlakov - in oblog, ampak tudi na vašo željo vam jih polagamo. Je razlika... ker imamo na razpolago v skladišču plinske peči, peči na kurilno olje, vodovodne pipe, bojlerje, sanitarije, boxe za prho In ogledala ter načrtujemo vsakovrstne ogrevalne instalacije in jih nqmestimo. Poleg tega... kamini za ogrevanje celotnega stanovanja. Brezplačni načrti in predračuni. Trgovina In razstava OPČINE - Ul. Nazionale 71 Zaprto ob ponedeljkih Tel. 212-000 -TRST ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Tudi Jugoslavija že v Španiji * P lav h so včeraj v Novem Sadu visoko premagali Luksemburg, s prikazano igro pa so povsem razočarali ■ Jugoslavija prva v skupini 5 Jugoslavija — Luksemburg 5:0 (2:0) STRELCI: v 2. in 45. min. Ha-lilhodžic, v 67. min. Sur jak, v 72. min. Pašič, v 75. min. Zlatko Vujovič. JUGOSLAVIJA: Pantelič, Krm-potič, Stojkovič, Zajec, Gudelj, Bu-ljan, Zlatko Vujovič. Petrovič, Ha-lilhodžič (od 70. min. Pašič), Šu-rjak (od 70. min. Jerolimov), Sušič. LUKSEMBURG: Moes, Dax (od 75. min. Schreiner), Clemens, Bos-si. Rohmann, Girres, Weis, Dresch, r Velimir Zajec Di Domenico (od 70. min. Malgeth), Langers, Reiter. SODNIK: Chery (Malta). GLEDALCEV: '20.000. KOTI 15:3 *» Jugoslavijo. RUMENI KARTON: Langers in PetroVič (69.). NOVI SAD — Z včerajšnjo visoko zmago proti Luksemburgu si je Jugoslavija matematično zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji. »Plavi* so sicer včeraj visoko in *asluženo premagali poprečno reprezentanco Luksemburga s prikazano igro pa so krepko razočarali. Nihče od Miljanovičevih varovancev tokrat ni zadovoljil, saj so vsi i-grali pod svojimi sposobnostmi. Več je bilo pričakovati predvsem od Surjaka, ki je včeraj proslavljal jubilej 50. nastopov v reprezentan-$L Po dolgi odsotnosti zaradi vojaških obveznosti je zopet igral Sa-fet Sušič, ki se je sicer trudil, vi- deti pa je bilo, da še ni nared za pomembnejša srečanja. Poprečni Luksemburžani pa niso bili kos tudi slabim Jugoslovanom. Le Rohmann in Langers sta pokazala nekaj več od ostalih. Z včerajšnjo zmago je Jugoslavija tudi prehitela Italijo na vrhu lestvice v tej skupini. «Plave» sedaj čaka še zadnja formalnost: tekma v gosteh proti Grčiji. LESTVICA SKUPINE 5 Jugoslavija Italija Danska Grčija Luksemburg 7 5 1 1 20:6 12 7 4 2 1 11:5 11 8404 14:11 8 7 3 1 3 9:11 7 7 0 0 7 1:22 0 PREOSTALI SREČANJI: Grčija-Jugoslavija (29. 11.); Italija r Luksemburg (5. 12.). Fiorentina ponudila pet milijard za Heinza Rummeniggeja BONN — Kot poroča zahodnonem-ški dnevnik «Bild Zeitung», je Fio- rentina ponudila kar pet milijard lir za Karla Heinza Rummeniggeja, ki igra pri Bayernu. Poleg tega naj mu bi zagotovila okrog 500 milijonov lir letne plače. Zgleda pa, da se za ponudbo Rummenigge, ki je pred časom zavrnil težke denarje od Barcelone, ni zmenil, saj zasluži dovolj tudi doma. TENIS TOKIO — V polfinalu ženskega mednarodnega teniškega turnirja v Tokiu je Evert Lloydova (ZDA) premagala Mandlikovo (ČSSR) s 5:7, 6:2, 7:6), Navratilova (ZDA) pa Austinovo (ZDA) s 6:3 in 6:4. flndoora v Bologni Romun Nastase in Američan Mayer sta finalista mednarodnega teniškega prvenstva Italije «dndoor» v Bologni. Nastase je v polfinalu premagal Čehoslovaka Šmida s 6:3, 5:7 in 6:4, Mayer pa je odpravil Italijana Barazuttija s 6:3 in 6:0. Barazzutti je v četrtfinalu izločil Francoza Noaha, nosilca skupine št. 1, s 6:4 in 7:6. ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V ČLANSKIH PRVENSTVIH Sokolu prvi točki, Borovi ekipi praznih rok V drugi ženski ligi Nabrežinke zmagale doma, borovke pa izgubile v Prati V mestnem derbiju 3. moške lige Bor JIK Banka klonil po petih setih igre ŽENSKA B LIGA Sokol — FAV Ceramiche 3:0 (15:10, 15:11, 15:13) SOKOL: Lozar, Mervič, G., L. in V. Legiša, Kralj, Škrk,. Pernarčič, Antoni. Bolj kot proti nasprotniku so tokrat Nabrežinke igrale proti paniki, ki jih je oklepala in mrtvila njihovo igro skozi vse srečanje. To najbolj zgovorno dokazuje podatek, da so v zadnjem setu vodile kar s 14:5 in nato dopustile, da nasprotnice zberejo kar 8 točk, preden so same dosegle odločilno točko, s katero so osvojile set in srečanje. Tudi v prvih dveh setih Nabre-žinkam ni šlo, zlasti pa je pešala obramba. To se je poznalo na igri, za katero ne moremo trditi, da je bila kvalitetna. Če bi domačinke igrale kot znajo, bi gotovo še bolj prepričljivo odpravile sicer skromne nasprotnice. Pomembno pa je, da sta točki le ostali doma, kar bi moralo Nabrežinkam vliti novega elana in tudi večjega zaupanja v lastne moči. - S. U. uiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiHiiniiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiHiiiiiun KOŠARKA V PRVENSTVU C-I LIGE Podvig Jadranu v Codroipu Zasluženo premagal domače moštvo II Mobile - Marko Ban 31 točk II Mobile • Jadran 77:87 (40:32) JADRAN: Adrijan Sosič, Žerjal 9 (7:9), Valter Sosič, Kraus 6 (2:2), Klavdij Starc 15 (5:12), Vitez 25 (3:4), Ban 31 (5:10), Daneu 1 (1:3). SODNIKA: Chiopris in Verdoliva (oba iz Gorice). CODROIPO — V petem kolu prvenstva C-l lige je Jadranu sinoči v Codroipu uspel nov podvig: naši košarkarji so namreč povsem zasluženo premagali moštvo II Mobile z desetimi točkami razlike in so tako v petih zavrtljajih pospravili že osem točk. Sinočnja zmaga pa ni bila tako. lahka, kot bi kazal končni izid. Ja-‘ dranovci so namreč v prvem polčasu zelo slabo igrali. Predvsem so zatajili pri metu na koš (le 33 od sto). V 12. minuti so zaostajali kar za 13 točk in vse je kazalo, da bo poraz neizbežen. Sodnika sta stalno in dokaj čudno prekinjala Vitezove akcije zaradi «korakov», Klavdij Starc je bil zelo nezanesljiv v metu (1:10), tudi ostali so povsem odpovedali. V nadaljevanju pa preporod! Ja-dranovci so z vseh položajev kot za stavo zadevali nasprotnikov koš (v metu 19:26, to je 72 od sto), za domačine pa je bil še zlasti nerešljiva uganka Marko Ban, ki je bil z 31 točkami tudi najboljši strelec. Opomogla sta si tudi Klavdij Starc in Boris Vitez; Edi Kraus je bil zanesljiv v obrambi, Peter Žerjal pa prodoren v napadu. Žal, pa je moral zaradi petih osebnih napak že v 25. minuti zapustiti igrišče Valter Sosič. Srečanje ni bilo na dokajšnji teh- • .....V •••V” f Domači Snort i i/orriaCi spone .. ........* ..... VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas VEč ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Bristki - Girandole 42/B DANES NEDELJA, 22. NOVEMBRA 1981 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Miljah: Fortitudo - Vesna; , 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Olimpija - Primorki 14.30 v Dolini: Breg - CGS; 14.30 v Repnu: Kras - Zarja; 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: SLFY - Primorec; 10.00 v Trstu, Sv. Sergij: Ban Vito - Gaja; '4.30 v štandrežu: Juventina - Piedimonte; 14.30 v So-yudnjah: Sovodnje - Brazzanese; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Sa-Brado; _ NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Campanel-**: '10.30 v Bazovici: Zarja - Olimja; 8.45 v Trstu, «1. maj*: Trie-stina - Primorje; , ZAČETNIKI 11.45 v Trstu, Sv. Sergij: Costama - Breg; KOŠARKA , PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Opčinah: Polet - Don Bo-Zco; 11.00 na Kontovelu: Kontovel • inter Milje; „ NARAŠČAJNIKI » 00 na Opčinah: Jadran - Barco ‘*na B; 9.30 na Kontovelu: Konto-Vel - Don Bosco B; NAMIZNI TENIS Moška promocijska liga 11.00 v Trstu, «1. maj»: Bor - En-* Porto; ODBOJKA DEČKI «••80 v Krminu: Volley - 01ympia; JUTRI PONEDELJEK, 23. 11. 1981 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 21.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - SGT. Suspenz za vse igralce Vseh 18 članov prve ekipe nogometnega kluba Pescia, ki nastopajo v meddeželnem prvenstvu, je društveno vodstvo suspendiralo. Ta u-krep so podvzeli zato, ker so nogometaši v nedeljo stavkali. Ti pa niso hoteli nastopiti, ker jim društvo že dva meseca ni izplačalo mesečnega zaslužka (v višini od 700 tisoč do 1.300.000 lir). Društvo pa spet nima denarja, ker ima že pol milijarde dolga. Pescia bo preostale prvenstvene tekme tega prvenstva odigrala s svojo mladinsko ekipo, če ne bo prišlo do sporazuma med obema sprtima stranema. nični ravni, »velika krivca* za to pa sta sodnika, ki sta brezglavo doso-jevala osebne napake in ostale prekrške. Jadran je torej osvojil nov par točk, in povrhu v gosteh. Za nov podvig gre pohvala vsem košarkarjem, gotovo pa tudi številnim navijačem (skoraj 250), ki so nenehno in srčno spodbujali svoje varovance. (Niko) PRVENSTVO A - 2 LIGE Tržačani doma favoriti Goričani tokrat v gosteh V 11. kolu košarkarskega prvenstva A-2 lige bo tržaški OECE danes igral doma proti skromni peterki Stelle Azzurre. Tržačani so seveda v tej tekmi nasporni favoriti za zmago. Pred težjo nalogo pa bo goriški San Benedetto, ki bo v Sieni igral proti moštvu Saporija. DANAŠNJI SPORED (17.30) OECE Trst - Stella Azzurra; Sa-pori - San Benedetto Gorica; Tro-pic Videm - Latte Matese; Lazio -Sacramora; Svveda - Rapident; Livorno - Honky; Napoli - Cidneo. PRVENSTVO A l LIGE SPORED 11. KOLA (17.30) Sinudyne - Bancoroma; Cagiva -Bartolini; Billy - Latte Sole; Berlo-ni - Squibb; Acqua Fabia - Carre-ra; Recoaro - Scavolini; Jesus Jeans - Benetton. NOGOMET V 1. ITALIJANSKI LIGI V ospredju Inter-Roma V ospredju današnjega 9. kola i. italijanske lige bo srečanje dveh še nepremaganih enajsteric letošnjega prvenstva, Interja in Rome. Prav nič manj važni pa ne bosta tekmi, v katerih sta zaposleni neposredni zasledovalki Liedholmove-ga moštva, (ki je sedaj prvo na lestvici), Juventus in Fiorentina. DANAŠNJI SPORED Ascoli - Milan, Catanzaro - Avelli-no, Cesena - Torino, Como - Caglia ri, Fiorentina - Genoa, Inter - Roma, Juventus - Bologna, Napoli -Udinese. B LIGA Bari - Cremonese, Catania - Brescia, Lazio - Cavese, Perugia -Piša, Pescara - Lecce, Pistoiese -Palermo, Rimini - Foggia. Sampdo-ria - Spal, Varese ■ Sambenedette-se, Verona - Reggiana. 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina v Empoliju Točki, ki so ju Tržačani osvojili proti Fanu, so vnesli optimizem v ekipo, ki bo danes skušala priti do celotnega izkupička tudi v gosteh proti Empoliju. To pa ne bo lahko, ker bi točki tako domačinom kot Tržačanom dobrodošli saj bi sicer še bolj zgubili stik z vodečimi na lestvici. DANAŠNJI SPORED Empoli - Triestina, Fano - Forli, Modena - Atalanta. Monza - Piacenza, Padova - Trento, Parma - La-nerossi, Rhodense - Mantova. S. Angelo Lodigiano - Alessandria, Tre-viso - Sanremese. BOKS Muhammad Ali spet na ringu NEW YORK - Bivši trikratni svetovni prvak v težki kategoriji. Muhammad Ali, se ponovno vrača na ring: 11. decembra se bo v Nas-sauu (Bahamas) pomeril s Kanadčanom Trevorom Berbickom. ki ie na tretjem mestu svetovne lestvice in je edini od 11 boksarjev, ki je proti svetovnemu prvaku Larryju Holmesu zdržal vseh petnajst krogov. Ali je zadnjič boksal oktobra lani, ko je gladko zgubil proti Holmesu zdržal le do enajstega kroga. Pravijo, da ie sedaj v odlični formi, toda to so pravili tudi pred dvobojem s Holmesom, od tedaj pa je minilo že leto dni. Ali pa se približuje štiridesetim... Po izjavah enega od organizatorjev bo Ali prejel za ta dvoboj približno štiri milijone dolarjev (več kot štiri milijarde in pol lir). Prala — Bor Intereuropa 3:0 (15:10, 15:13, 15:») BOR INTEREUROPA: Rauber, Kus, Fičur, Vesna in Mirjam Klem-še, Cergol, Debenjak, Glavina, Tom-šič. GLAVNI SODNIK: Lilli, stranski sodnik: Spadotto. Odbojkarice Bora Intereurope so v Prati v prvem kolu tega prvenstva izgubile proti domači šester-ki že po treh setih. Prikazana igra slovenskih deklet tokrat ni bila najbolj zanesljiva, tako da je bilo že od vsega začetja jasno, da bosta točki ostali doma. Pri borovkah so tokrat odpovedale nekatere ključne igralke. Poleg tega je bil sprejem slab, blok in igra v polju pa poprečna. Slabosti, ki jih je pokazala tržaška ekipa, so domačinkam vlile novega zanosa, tako da so z umirjeno igro izbojevale tudi prvi set. ki ga niso najbolj obetajoče pričele. V ostalih dveh setih pa so imele pobudo stalno v rokah, reakcija naših igralk pa je bila le občasna in bleda. G F MOŠKA C-1 LIGA Bor JIK Banka — Solaris Norela 2:3 (-5, 14, -8, », -1) BOR JIK BANKA: Neubauer, Ugrin, Fučka, Zadnik, Milocco, Stančič, Batič, Kodrič, Pernarčič. SOLARIS: Manzin, Ziani, Rizzo, Robba, Prata, Michelli, Nardi Del Bello, Bizjak. SODNIK: Bartiato (Benetke) in stranski: Bertocchi (Trst). Mestni derbi 3. kola prvenstva C-l lige je osvojil Solaris. Po petih setih so namreč Manzin in tovariši včeraj na «1. maju* premagali o-kmjeno postavo Bora JIK Banke, ki je igrala brez svojega kapetana in trenerja Klavdija Veljaka ter Mirka Špacapana. Brez teh dveh igralcev, in še posebno brez Veljaka, je za borovce že zadovoljivo, da so uspeli izkušenim gostom, med katerimi je bil seveda Manzin daleč najboljši, o-svojiti dva seta. »Čeprav smo izgubili, smo lahko vseeno zadovoljni, s tem da smo prisilili nasprotnika, da je iztržil zmago le po petih setih igre. Fantje so se trudili, med posamezniki pa bi pohvalil Fučko in Iztoka Kodriča,* je po srečanju dejal Klavdij Veljak. In res: borovci so se večji del srečanja srčno borili, žal pa so storili tudi več naivnih napak (dokaj slab sprejem in vrsta zgrešenih servisov), kar jih je tudi drago stalo. Povsem pa so popustili v zadnjem setu, ko so zbrali le eno samo točko. Tekma je bila na poprečni tehnični ravni (obe ekipi sta bili Sedlasti pomanjkljivi v obrambi). Gostje so zasluženo zmagali, ostaja pa vprašanje, kako bi se tekma končala, če bi v Borovih vrstah igral tudi Klavdij Veljak... (bi) MLADINKE Bor — OMA 1:3 (12:15, 8:15, 15:12, 5:15) BOR: Ukmar, Godina. Montana-ri, Tončič, Tavaretto, Župančič Borovke se niso mogle enakovredno upirati nasprotnicam, saj so nastopile v hudo okrnjeni posta- vi (manjkale so kar štiri igralke iz standardne postave). Poleg tega jim tokrat servis ni in ni šel, tako da so prav na servisu zgubile veliko točk. Le v tretjem setu se je borovkam »odprlo*, na žalost pa so že v naslednjem nizu delale spet iste napake. Omenili bi zlasti požrtvovalno igro Sonje Župančič, ki je včeraj prvič igrala po poškodbi. G. F. V PRIJATELJSKI TEKMI Tesen poraz Olympie Olympia — EGŠC Nova Gorica 2:3 (13, -4, 13, -10, -13) OLYMPIA: Štefan in Marko Cotič, Jarc, Kuštrin, Damjan in Simon Terpin, Marko.šič, Dorni. EGŠC NOVA GORICA: Munih, Hvalica, Podbršček, Perfeta, Sla pernik, Gorjup, Lenardič. Ol.vmpia se temeljito pripravlja na dežglno prvenstvo D lige. Po lanskem izpadu iz C-2 lige so ekipo okrepili mlajši odbojkarji, ki letos uspešno igrajo v mladinskih prvenstvih. Ekipo seveda sestavljajo tudi starejši igralci, ki bodo s svojo izkušenostjo pomagali k uveljavitvi mlajših. Po več treningih so olympijci končno poskusili svoje moči v prijateljski tekmi z ekipo EGŠC iz Nove Gorice. To moštvo je dobro tehnično pripravljeno, saj ga sestavljajo nekateri igralci, ki nastopajo v prvi ekipi Salonita. Tekma je bila zelo izenačena in borbena. MLADINCI Oiympia Košič — Volley Krmin 3:0 OLYMPIA: Kosič, Spazzapan, I gor in Robert Cotič, Andrej, Damjan in Simon Terpin, Podveršič, Battisti, Komjanc. Po prepričljivi zmagi nad Volley-em iz Krmina je 01ympia prva na skupni lestvici. RIM — Itilajan Minichilio bo 28. t.m. v Renesu branil proti Francozu artinu svoj naslov evropskega boksarskega prvaka supervelter kategorije. ATLETIKA DANES V LONJERJU Sklepna slovesnost Adriinih atletov Danes popoldan bodo po dolgi In vsekakor zelo plodni sezoni tudi atleti Adrie podali svoj obračun. V društvenih prostorih v Lonjerju se bodo namreč ob 16. uri zbrali vsi atleti, starši, odborniki ter simpatizerji, da bi skupno pregledali opravljeno delo ter začrtali smernice za nadaljnje deloVanje. Sicer pa program vsebuje poleg pozdrava predsednika, še projekcijo filmov z letošnjih najvažnejših tekmovanj, pregleda vseh najboljših uvrstitev adrievcev na raznih prvenstvih, nagrajevanje najuspešnejših atletov, kateremu bo sledila sestava okvirnega programa za bodoče delovanje (treningi, organizacija pokrajinskega krosa v decembru, pregled tekmovanj v zimski sezoni ter včlanjevanje). Vsem članom bodo razdelili tudi zadnji društveni bilten. Sledila bo še skromna zakuska. R. F. SP brez Comanecijeve MOSKVA — Na svetovno gimnastično prvenstvo, ki se bo jutri začelo v Moskvi, je prispela tudi slovita romunska telovadka Nadia Co-maneci, vendar je včeraj izjavila, da na tem prvenstvu ne bo nastopila. Vzroka za svojo odločitev ni navedla. ■HiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiiiiimiiliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHlniiiiiiimimminmniiiiiliNHHmmmHomoMiiiiiiiiiiiiiiitiMMMiiiiiiiiiiiiiiim« NA SEJI DEŽELNEGA GLAVNEGA ODBORA ZSŠDI V NABREŽINI V ospredju priprave na izredni občni zbor ar Simoneta podal izčrpno poročilo o delovanju združenja - SD Jamije sprejeto kot 31. članica Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Na predsinočnji seji deželnega glavnega odbora ZSŠDI, ki je bila v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini in katere se je udeležilo 22 predstavnikov društev in 15 odbornikov, .ie dosedanji predsednik Boris Simoneta uvodoma podal poročilo o delovanju združenja v zadnjih petih mesecih. Simoneta je poudaril, da so bili v tem (čeprav kratkem) razdobju postavljeni temelji za nadaljnje delovanje v smislu določil novega statuta, izpeljana pa je bila tudi osnovna naloga, to je umestitev teritorialnih odborov in komisij po panogah. Osrednje vprašanje, ki so. se ga lotili in ki je zahtevalo največ truda, pa je bilo vprašanje sponsori-zacij, k.jer je združenje globoko zaoralo, navezalo vrsto stikov, zlasti z matično domovino, vendar .je treba pri tem upoštevati, da se..rezultati ne morejo tako.i pokazati in bo treba zlasti napreči vse sile za novo sezono. V zvezi s sponsoriza-cijami je bila tudi sestavljena prednostna lestvica, ki upošteva zlasti ekipe, ki nastopajo v višjih ligah. Zatem se je Simoneta ustavil ob raznih tečajih za igralce in trenerje (za odbojko pri Banih, za košarko na Kontovelu). ob mladinskih centrih, stikih z matično domovino in CONI. Prav kar zadeva CONI .je Simoneta naglasil, da je deželni delegat Civelli uradno ponudil združenju, da bi sodelovalo s CONI pri organizaciji dvodnevnega seminarja o »patologiji tendinitisa*. ki bo marca in katerega se bodo udeležile naša dežela, Slovenija in Koroška. Simoneta ie tudi pozval društva, naj v okviru obstoječe zakonodaje izkoristijo vsako možnost in naj na CONI naslovijo prošnje _ za razne podpore, tako kar se tiče mladinskih centrov kot »Centrov Olimpia* (društvo-šola) ter raznih bančnih posojil. V svojem poročilu je Simoneta omenil sestanek z odborom za telesno kulturo pri SKGZ, na katerem so ugotovili, da stikov ni bilo, odpravili pa so razna nesoglasja in se domenili, da se v bodoče soglasno lotijo najbolj perečih vprašanj. Simoneta se je zatem zaustavil še pri spodbudnih premikih, do katerih je prišlo v Beneški Sloveniji, pri vprašanju objektov, omenil je nadal.je sklep združenja, da proglasi najboljše zamejske športnike ter novosti, do katerih bo prišlo na davčnem področju in na katere se bo treba temeljito pripraviti. V drugi točki dnevnega reda pred-sinočnje seje .ie predsednik nadzornega odbora Egon Kraus obrazložil priprave na izredni občni zbor, ki bo 4. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah in na katerem bodo edina točka dnevnega reda volitve novega nredsednika 1 Sledila .je razprava o prekrških, v kateri so do Primorja sprejeli kazenske ukrepe zaradi nespoštovanja pravilnika o mladinskih centrih. Simoneta pa je pri tem izrecno povabil društva, da pozdravljajo v slovenščini, ker je na žalost prišlo na dan, da se vsi tega ne držijo. Kraus pa se je zavzel za sodelovanje in solidarnost med društvi, kjer v nekaterih primerih ni vedno tako, kot bi bilo zaželeno. Zadnja točka dnevnega reda je bilo sprejetje dveh novih članic. Na glasovanju so kot 31, članico ZSŠDI sprejeli ŠD Jaml.je, balinarska sekcija Kraškega doma pa je bila sprejeta pod pogojem, da na občnem zboru ustanovi lastni odbor. Enajsterica Krasa, ki bo danes doma igrala proti Zarji LOKOSTRELSTVO V ostri konkurenci naši zadovoljili V Coneglianu .je bil pred nekaj dnevi indoor turnir, katerega se je udeležilo več kot 120 ljubiteljev tega športa iz vse severne Italije. Na turnirju so sodelovali tudi nekateri člani Športnega društva »Naš prapor* iz Pevme. Beno Vižintin in Marko Kodermac sta nastopala v kategoriji mladincev, Diego Makuc pa med naraščajniki. Za vse kategorije so bile tarče postavljene na razdalji 25 metrov s pravico Po splošnem mnenju je slavil Anatolij Karpov povsem zasluzeno zmago Eden najbolj znanih evropskih šahovskih novinarjev Dimitrije Bjeli-ca nam je poslal ob zaključku svetovnega šahovskega prvenstsva v Meranu naslednji prispevek: Po 50 dneh turnirja in IS partijah se je v Meranu zaključilo letošnje svetovno šahovsko prvenstvo in Karpov je spet postal svetovni prvak. S svojo zasluženo in prepričljivo zmago (s 6:2) je potrdil, da je trenutno res najboljši šahist na svetu. Glede na to, da je naslov svetovnega prvaka osvojil že tretjič, pa se mu ponuja tudi možnost, da se približa ali celo doseže in preseže svetovni rekord Laskerja, ki je bil na svetovnem šahovskem prestolu kar 27 let. V krajšem pogovoru je Anatolij Karpov rad odgovoril na nekaj vprašanj. *Kako je igral Korčnoj?* tMenim, da je igral nekoliko slabše kot v Baguju, pogosto je prišel v časovno stisko, vendar sem pa Anatolij Karpov še vedno mnenja, da .je to dober igralec, saj se je kar dvakrat uvrstil v dvoboj za sam naslov, vendar o njem kot človeku nimam najboljšega mnenja.'!) «Kakšni so vaši načrti?» tPredvsem- želim še naprej sodelovati na velikih turnirjih, saj nastopi svetovnega prvaka služijo propagandi za šah. Aprila bom nastopil v Londonu, maja pa v Bugojnu: tamkajšnji turnir je eden najbolje organiziranih na svetu. Veselim se že srečanja z jugoslovanskimi ljubitelji šaha, proti katerim bom o-digral tudi nekaj simultank. Kar se tiče načrtov za daljšo bodočnost, pa o njih ne razmišljam. Želim le igrati dobro in se izpopolnjevati v tej lepi igri.* Viktor Korčnoj tokrat ni bil tako zgovoren, kot na Islandiji. O svojem nasprotniku je menil, da to ni šahist z veliko domiselnostjo, ampak je zelo nevaren predvsem kot v• v• v ; OBVESTILA SZ Bor sklicuje sejo glavnega odbora ▼ torek, 24. t.m., ob 20. url na stadionu «1. maj*. Obvezna prisotnost sekcij, • • • ŠZ Bor Sekcija minibaske! obvešča, da bo v torek, 14. 11., ob 18. uri na stadionu «1. maj* v Trstu seja s starši otrok, ki o-biskujejo tečaj minibasketa. « • • SPDT obvešča, da bo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo v Ravasclettu samo še v torek, 24. t.m., od 20. do 21. ure na sedežu SPDT, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 74-42 49. * * • SK Devin obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj v Trbižu, ki bo 8., i3. in 20. decembra ter 3. in 10. januarja. Tečaj bodo vodili slovenski smučarski učitelji iz Kranjske gore in Trbiža. Cene tečaja: tečaj in prevoz 54.500 lir; samo prevoz 40.000 lir; samo tečaj 16.000 lir. Za nordijske discipline in za začetnike v alpski disciplini je tečaj brezplačen. Za pojasnila se in-resenti lahko zglasijo vsak dan od 18. do 20. ure pri Renatu Rebuli (telefon 200-476); pri Leonidi Gruden (tel. 299506); pri Lucijana Sosiču (tel. 208551) in pri Bruni Škrku (tel. 200236). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, \ TRST, Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 !lnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno / 000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00. Poštni tekoči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 Stran 14 22. novembra 1981 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45961 »ADtT* DZS 81000 Llub!|ano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'Sir. 1 8t„ vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel tzdilrk- J In tiska f ^ ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Namesto cvetja na grob Štefanije Bogateč daruje Alda Košuta 10.000 lir. V spomin na nepozabno Štefanijo Bogateč darujeta družini Settimo in Samero 15.000 lir. Danilo Guštinčič daruje 12.000 lir ter Ferdinand Tence (Križ 60) 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Štefanije vd. Bogateč darujejo Viktorija Košuta (Križ 296) 10.000, Viktorija Sedmak (172) 10.000 in Vladimir Deško 10.000 lir. Ob 19. obletnici smrti drage Kate-rine Košuta darujeta hčerki Nina in Anica 10.000 lir. V spomin na Patricija darujejo Mira Semec in Livijo z družino 20 tisoč ter Toja Tretjak 5.000 lir. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ BRIŠČKOV Ob 15. obletnici smrti dragega o-četa in nonota Alojza Šuca se ga spominja družina in daruje 50.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina Slave Sancin - Tunice darujeta Grozdana in Ito Kolerič 10.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA Ob 1. obletnici smrti prijateljice Marice Antončič daruje Berta 15 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Ob 1. obletnici smrti Marije Fer-luga por. Berdon daruje družina Bajc 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Angele Križmančič por. Žaga daruje Francka (Strahova) 10.000 lir. * * * V spomin na dragega očeta, bivšega aktivista in borca pok. Josipa Tula darujeta hčeri Danica in Nadja 40.000 lir, ob priUki podelitve značk OF, aktivistom dolinske občine. Namesto cvetja na grob Ane Kuret in Jakoba Švare darujeta Marija in Bruno Kuret (Ricmanje) 20.000 lir za KD Slavec. Namesto cvetja na grob prijateljice Gizele Doria daruje Ivanka Mihelič 10.000 Ur za pevski zbor I-go Gruden. Namesto cvetja na grob Gizele Doria daruje družina Gruden (Nabrežina, Kamnolom 1) 20.000 lir za SKD Igo Gruden - ŠD Sokol. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PEČ na drva in premog znamke warm morning 1,11 rabljeno samo eno leto prodam. Telefon (040) 220363. 16-LETNO dekle z enoletno prakso v trgovini z oblačili išče kakršno-koU zaposlitev. Tel. 040/416939. PRODAM kmečko hišo potrebno popravila s 70 000 kv. m terena. Voglje (pri Dutovljah). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montechi 6, pod šifro (»Kmečka hiša»). pam železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI iq industrijo, kmetijstvo in zo dom TRST (Industrijsko cono) DOM JO, 13? Tel. 8?4 979 OSMICO je odprl Dušan MiUč, Zagradec št. 2. Toči belo in črno vino. SLOVENSKO kulturno društvo potrebuje rabljeno opremo za društvene prostore (omaro, mizo, pisalno mizo itd.). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro »Rabljena o-prema». V PREDMESTJU Gorice prodamo novoopremljeni pisarniški prostor — velikost 160 kv. m. Telefonirati vsak popoldan na št 0481/ 32-851. PRODAM ford transit - diesel v do brem stanju. Telefon 040/417498. V LJUDSKEM VRTU - Ul. Pe trarca v Gorici pri Antonu Dru-fovki dobite po najnižji ceni, božična drevesca s koreninami aU brez, od 1 metra do 15 metrov visoka. Obiščete ga lahko tudi na domu v Grojni št. 1, tel. 0481 - 34220 PRODAM skoraj novo harmoniko 80 basov, sedem registrov znamke scandaU. Telefon (MO/229246. DARV/IL KUPUJE " tudi rabljeno zlato in plota do 14.000 lir ra gram karati • na|v«e|a resno*t -Odkup poliv TRST Trg Sv. AntoAo 4 (Z. nadstropje) PRODAM opel ascono 1200 - štiri vrata, letnik 1978, prevoženih 36,000 km, oranžne barve s priključkom za prikoUco ter oja čenimi blažilci. Ogled: Doberdob, Tržaška 18. GRADBENO podjetje prodaja stanovanja v gradnji v majhnem stanovanjskem kompleksu pri Domju. Telefon 040/827636 od 18. do 19. ure. PRODAM stanovanje pri Sv. Jaka bu: 2 sobi, kuhinja in kopalnica. Telefonirati popoldne na št. 70143. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Angele Žagar daruje Stanko Grgič (Kranc) 20.000 lir za Gospodarsko zadrugo v Bazovici. V počastitev spomina Slave Tunice darujeta Aljoša in Mariuccia Žerjal 50.000 lir za KD Ivan Grbec. Ob 4. obletnici smrti Ivana Riose daruje žena Lojzka 10.000 za osnovno šolo Josip Ribičič pri Sv. Jakobu in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Danica Verginella daruje 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Slave Sancin daruje Marija Umari 5.000 lir za KD Ivan Grbec. V sDomin na Slavo Sancin, zavedno Slovenko in aktivistko, daruje Minka Pahor 5.000 lir za KD Ivan Grbec. Ob zlati poroki darujeta Justina in Zorko Berdon 10.000 za cerkev v Ricmanjih in 10.000 lir za Godbo na pihala v Ricmanjih. V spomin na Giordana Marianija darujeta Herman in Ivanka Fonda 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Vane Carli darujeta nečakinji Laura Čuk in Bernarda Piščanc 40.000 lir za KD Primorec. Ob 2. obletnici smrti Edmunda Košute darujeta Marica in Ilde 10 tisoč za dekliški pevski zbor Vesna in 10.000 lir za KD Vesna. Ob 4. obletnici smrti dragega moža Alojza Žagarja daruje žena Danica 10.000 lir za KD Slovan - Pa-driče. Namesto cvetja na grob Antonije Križmančič vd. Grgič daruje družina Vidal (Bani) 10.000 lir za KD Lipa. V spomin na pok. Angelo Žagar daruje Herman Križman 10.000 lir za KD Lipa. V počastitev spomina pok. sestrične Angele Križmančič por. Žagar darujeta Mila in Marta 20.000 lir za KD Lipa. Za neprecenljivo dejavnost TPPZ Pinko Tomažič v zamejstvu in drugod po svetu daruje Oskar Preši 500.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Slavo Sancin daruje Adalgiza Biekar 5.000 lir za KD I-van Grbec. V počastitev spomina preminule Slave Sancin daruje Darinka Fra-novič 20.000 lir za KD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Ane Marije Žižmond vd. Podgornik darujeta družini Danila Pilata 10.000 in Antona Podgornika 10.000 lir za TP K Sirena. V počastitev spomina drage Vil-mice Milič ob 27. obletnici smrti darujeta Lidija in Nada Kapun 20 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Dušana Praprot nika daruje Angel škerk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob nabiralni akciji so za ŠZ Sloga darovali: OPČINE: Hotel Malalan 9.000, trgovina z jestvinami »Škabar* (Salvi) 15.000, David in Valentina Fabčič (Hotel Valeria) 20.000, Bar »Centrale* 10 tisoč, kozmetični salon »Marta* 10 tisoč, Urarna in zlatarna V. Sossi 10.000, Urarna in zlatarna Malalan 20.000 lir. BAZOVICA Drogerija Bajc 20.000, cvetličarna «Mara» 20.000, trgovina gospodarske zadruge-najemnice Križmančič 50.000, N. N. 10.000 lir. TRST: Urarna in zlatarna Mikolj 50.000 lir, Suzi Grgič daruje 10.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Tončke Prelec (Barka) daruje družina Pu-rič (Repen 164) 10.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar. V spomin na Anamarijo Podgornik daruje Olga Regent 5.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina Anamarije Podgornik daruje družina Stojana Pertota 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Anamarijo Podgornik daruje družina Majovski 10.000 lir za košarkarski odsek ŠZ Jadran. Namesto cvetja na grob tov. Slave Sancin darujeta Alma Reschitz in Marica Škabar 10.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja. V počastitev spomina ljubljenega brata Edvarda Rustje daruje družina Rustja in Polduzzi 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca. V spomin na Marijo Ota por. Kla-bjan daruje Draga Kosmač (Dolina) 10.000 lir za Vido Hrvatič (Pično). Ob 1. obletnici smrti Rudija Ja godica daruje žena Vida 30.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina pok. Slave Sancin daruje Zofija Ambrozet 10 tisoč lir za KD Ivan Grbec iz Skednja. Ob koncertu na razstavi in pokušnji vin v Ricmanjih daruje Milan Kuret (Ricmanje 20) 10.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Gilde Remec vd. Spanger darujejo Mirko, Dorina in Tea 25.000 lir za mladin- ski pevski zbor Vesela pomlad x Opčin. Namesto cvetja na grob mame Gilde daruje družina Darka Švaba 30.000 lir za ženski pevski zbor Tabor. Ob obletnici smrti prijatelja Gi-gija Bogatca darujeta Ančko in Lučana 10.000 lir za ŠD Vesna. Za novo pokrito ploščad ŠD Polet darujejo: Gina Sossi 15.000 ter E-gidio in Vilma Sossi 50.000 lir. Namesto cvetja na grob strica Dušana Praprotnika darujejo za novo pokrito ploščad ŠD Polet: Mira, Erika in Mansuet Fonda 20.000, A-leksija in Primož Možina 50.000 ter Maja in Pavel Fonda 50.000 lir. V spomin na Slavo Sancin darujejo za KD Ivan Grbec: Albin Sancin in Neva Pahor 50.000, Marta in Franko Volk 10.000, Modra Rinzner 5.000, Milica Sancin 10.000 ter Mira in Darinka Šuman 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Slave Sancin darujejo Lidija, Pavla, Pina Sancin in Klementina Barnafi 20.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na Slavo Sancin daruje Kristina Merlak 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina drage mame daruje Lidija Hrovatin z družino 40.000 za SKD Tabor in 20.000 lir za ženski pevski zbor Tabor. Alojz Semec (Križ 489) daruje 10 tisoč lir za vzdrževanje Ljudskega doma »Padlim za svobodo* v Križu. Namesto cvetja na grob Vincenca Pangerca daruje Josipa Ota (Dolina 284) 10.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na Vincenca Pangerca darujeta Majda in Jelka Selevšek 20.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na Vincenca Pangerca darujeta Milka in Peter Grom 30.000 lir za Tržaški oktet. IIIIIP CLIMA SERVICE primerna toplota v vašem domu PROIZVODI IN N UPRAVE ZA OGREVANJE LA NAFTA di Furlan G. TRST - Ul. Rio Primario 2 Tel.: 811-304 / 812-316 INDUSTRIA ITALIANA PETROLI KEROCLIMA petrolej za domače ogrevanje E LIOCLIMA plinsko olje za domače ogrevanje Pokličite nas! Rešujemo vse vaše probleme v zvezi z ogrevanjem. centificati di credito del tesono veljavnost 2 leti zapadlost 1. decembra 198.3 prvi šestmesečni kupon od >to ki odgovarja letnemu donosu za prvo šestmesečje ca 22% ŠESTMESEČNI ? , .... emisijska cena za vsakih AO |. nadaljnji kupon! DONOS BOT “i ^9^0 odstotka 100 iir nom. vrednosti VO900 lir 0 Kuponi, ki sledijo prvemu, so določeni z dodatkom 10 stotink povprečnega donosa Šestmesečnih blagajniških zapisov (BOT) 0 Minimalni sveženj 1 milijon Q Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca d'Italia do 26. novembra 0 Obračun bo 1. decembra po ceni 980.000 za milijon Q Občinstvo jih bo lahko zahtevalo v bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus proviziju Q oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene . SKODELICA KAVE 250 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. NOVA OLIVETTI «LETTERA 35> PO POSEBNI CENI + PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO * VELIKA IZBIRA PRENOSNIH PISALNIH STROJEV ^ SLOVENSKE ČRKE + GARANCIJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILA * NUDIMO VAM SLEDEČE PISALNE STROJE OLIVETTI ROVER ANTARES od 173.000 lir od 75.000 lir od 110.000 lir LL 10- LL 12 ROVER 1000 MOD. 81 - 88 LL 25 - LL 35 ROVER 3000 ” 89 - 360 LL 40 - LL 41 ROVER 5000 " 8000 električna LL 42 - LL 50 " 8500 električna LL 51 - LL 52 UNDERVVOOD s korektorjem LL 38 električna STUDIO 46/10 od 145.000 lir BROTHER STUDIO 46/12 MOD. 310-315 ” 319-142 od 160.000 lir ” 152 " 670 električna MOD. 210 ALMA od 160.000 lir MOD. 202 - 500 - 800 + NAVADNI IN ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI POHIŠTVO IN DRUGA OPREMA ZA URADE c Em t£amedex ™ v lu ihlujrta uinnsl; ljublifltta. |liqo^layi|d to ni afrodiziak in vendar je namenjpn le moškim ANDRCMSEL, katerega ^sestavina so naravni čebelji pridelki, dviga splošnb kondicijo in povečuje potenco