Leto Vlil. Štev.gi27.
Foitnln« platana v gotovini.
V Krškem, v soboto 6. septembra 1924.
Današnja Štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredniitvo in upravniitvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
l* ^ekOvni račun: St. 13.807.
*«*sno še tudi 13.321]
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža Inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpirajte, sicer ae ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0.
Reklamacije za list so poltn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Katoliška cerkev in socializem.
Katoliki hočejo, da nai velja katoliška vera pred oblastmi več ko pa druge vere, Katoliška dnbovščina pravi, da je edino njihova vera prava in da ae ni apremenila rimska cerkev od prvih dni svojega obatanka pa do danes. Kdor pazno zasleduje zgodovino, ve, da zadnje ni rea,
Prvi kristjani so blizu tristo let učili komuni* zem in živeli kot komunisti. Bili so proti zasebni laatnini zemlje, rudnin, lesa in 08talih javnih potrebščin. Vsakemu kriatjanu je bilo prepovedano jemati obreati, najemnino in profit. Propagirali so splošno bratstvo.
Konataatin. okrvavljeni rimaki cesar, je videl, kako ae iiri krščanstvo med preproatim ljudstvom; spoznal je, da se bliža konec bogatim in korumpi-ranim vladarjem, če se ne omeje nauki krščanatva. Konataatin je bil prebrisan tiran. Znal je, kako je treba zgrabiti bika za rogove. .Spreobrnil" se je v kriatjana in proglasil krščanstvo za rimako državno vero. S tem je bilo konec krščanskega ko-munizma la aploh krščanstva, kakoršnega so učili prvi kriatjaai. Konstantin je odpravil komunistična shajališča in obrede; dovolil je, da kristjani lahko odirajo drug druzega potom obreati. najemnim in profita; dopustil je zasebno lastništvo zemlje in rud* ain. Konataatin ie vodil kristjane v mesarske vojne in iih navduševal za človeško klanje, zasužnje-vanje premaganih, oaečaščevanje — izkratka uničil je aleherni koren pravega krščanatva in ga na-domestil z dogmami, formami in ceremonijami rim-akega paganatva, česar dober del še danes živi. Sledila so stoletje mračne dobe. Šele pred kratkim ae je pričelo človeštvo dvigati iz mlakuže pagani-zirane vere. ki je mučila človeštvo atoletja in sto-letja a praznoveratvom, nevedo, progoni. sužnostjo in a krvavimi vojnami
Duhovščina paganske rimske cerkve sicer taji to zgodoviaako resnico, ali s tem ne apremeni dejstva. Kakšno je bilo krščanstvo, preden je bilo pa-ganizirano, o tem piše zgodovinar doslovno tako-le: [Rollina' Ancient H’story (London Edition] Vol. IV., stran 312]:
.Čez dve sto let so bili vsi kristjani komuni-ati, ki ao imeli zemljo, gozdove in drage kovine v aknpni poaeati. Med ajimi ni bilo višjih cerkvenih goapodarjev. Vaa vprašanja in neaporazumljenja v komuni je odločevala oziroma reševala večina, in če ae je aklep zdel komu krivičen, je vaa komuna vzela zadevo še enkrat v pretres in razaodila tako. da je bil vaakdo zadovoljen, To demokracijo so prvi kristjani podedovali od Židov in pagaai, ki ao trgovali z zemljo in delali dobiček z delom drugih, so bili temu nasprotni-"
Skof Lambert je v avojem odgovoru Robertu Iageraollu zapiaal tudi to-le:
(•Veliki agaoatik je pozabil, da ae je katoliška cerkev prvih dveato let potegovala za komuniatična prava in da je delavec tedaj imel aadove svojega dela«.
Treaaua, eden zgodnjih cerkvenih očetov pravi [A. N. L. Div. 14, Sec. II):
•Delo izvira od boga našega očeta. Proklet naj bo, kdor bo žal, česar ai sejal in kdor j< kruh, katerega al zaalužil, Bog je odredil, da morajo biti vai ljudje bratje in ne ame nihče izkoriščati drugega.*
Neovrgljiva reaaica je torej, da rimsko-katoli* ška cerkev — ia protestantska tudi — katera na-aprotuje socializmu in zagovarja današnji družabni aiatem, ae uči tega, kar je učil Kriatua. temveč uči to, kar je zapovedal pagan Konstantin. Rim pobija danea to, čeaar ao ae držali prvi kristjani, a na drugi strani dovoljuje to. kar ao prvi kriatjeni obsojali.
Do daaea ae še ni porodil matematik, kateri bi mogel premeriti in preračunati ogromnost bede, aužaoati, krutoati, zločinov in krvolitja. v katerem je trpelo revao, zanemarjeno in zapeljaao človeštvo petaajat do šeataajat atoletij. odkar je pravo človeštvo poginilo v žrelu paganatva. Pagaaizirana. mamoaizirana ia aleparaka cerkev je od čaaov Koaataatiaa pa do danea aaaprotovala vaakemu naprednemu koraku, ki ga je atoril človek. Preklela je učeajake la filozofe; tožila iznajditelje in učite* lje, sežigala aa grmadah plemenite ljudi, ki jih je aasivala heretike (krivoverce); aežigala je knjige in zapirala refonaatorje v ječe; rodila iu vodila je kr.
vave in brutalne vojae. plenila mesta in vasi. mučila in umorila miljone ljudi — vse v slavo božjo ali pa v zasebne koristi papežev, škofov ia drugih cerkvenih generalov. Kljub temu pa je rimska cerkev še tako nesramna, da trdi. da je prijateljica izobrazbe in svobode ter da je ona povzdignila človeštvo na sedanjo stopnjo civilizacije! Silna laž! Paganska cerkev, odeta v masko krščanstva, je preganjala vsakega naprednega misleca in reformatorja, kar jih ja porodil svet. Zvezdoznanec Galileo je bil zaprt v ječi. ker je učil, da se zemlja vrti okrog aolnca. ne pa narobe; Gutenberg, iznajditelj tiskaratva je bil preganjaa zaradi te 8voje iznajdbe. Giordano Bruno in Servetus sta zgorela na grmadi, in trpeli ao nešteti drugi, ki so se drznili javno kritizirati paganske dogme rimake cerkve.
Ko so se bojevniki za 8Vobodo borili za republiko, so jih klerikalci obsuli s preklinjanjem in psovanjem. Kratili so jih za ateiate fbono-tajce), ki hočejo začeti brezbožno vlado.
Veliki možje — Garrison, Phillips, Summer, Greeley. Wade, Piilsbury, Gerrit Smith in drugi, ki niao pripadali nobeni cerkvi, so iziavili, da je telesna sužnost zamorcev krivična. Toda duhovščina jih je pobalinako napadla, čaš da je sam Bog odredil sužnost. Današnja paganska cerkev toplo zagovarja vsakega tirana in deapota s kraljevsko ali cesarsko krono na gl8yi. Vsaka takozvana krščanska država je oborožena do zob in pripravljena vsak čas na človeško klanje, požiganje in rop, samo če more s tem ugrabiti novo ozemlje ali razširiti svoje trge. V imenu svoje paganske vere je ortodoksna duhovščina vsikdar zagovarjala in delala krivico, kjer je le mogla. Massachusetts Histo-rical Society ima v svojih shrambah skrbno shranjeno originalno pismo znanega reverenda Cottona Mathera. D. D„ puritanskega duhovna in znamenitega krščanskega učitelja iz leta 1861. Vsebina tega pisma se glasi:
.Preljubljenemu Johnu Higginsonu: Na morju ae zdaj nahaja ladja [naš prijatelj Elias Holtcraft me je informiral, da bo enkrat v avgustu dospelr] z imenom »Wellcome“, katera ima na svojem krovu sto ali več heretikov, ki se imenujejo .Quakera* in William Penn je glava te drhali. Glavni Dvor je skrivoma ukazal Malachi Hazettu, kateri poveljuje ladji »Porpoise", da naj preatreže .Wellcome" ia vlovi Penna ter njegovo krivoverako četo, s čimer bo Bog počaščen. Dobro bi se izplačalo, ako bi to drhal odpeljali v Barbadoes in jo tam prodali. Sužnji imajo tam dobro ceno; plačajo jih z rumom in sladkorjem. S tem bi stožili ne le Bogu dopadljivo delo, temveč bi tudi okoriatili duhovne in krščansko ljudatvo. Vaš v Kristusu
Cotton Mather."
Odkar je Konataatia Veliki osvojil krščanako gibanje, od tistega časa je avet brez organizirane krščanske cerkve Posamezni kristjani ao živeli tekom vaeh teh atoletij, toda cerkev kot u-stanova, ki se imenuje krščanska, je lainjiva in aleparaka. V obojem, v nauku in zgledih je bila in je še danea rimsko-paganska. Zagovarja vae tisto, kar je Krist obsojal in pobija tisto, kar je on učil.
Socializem, ni versko gibanje, ali moje odkri-tosrčno mnenje je, da aocializem reprezentira več pravega krščanstva, kakor sedanja cerkev, bodisi katoliška, protestantska ali židovska. Socializem i-ma visoke ideje in njegovo geslo je: .Bolečina finega zadene vse. Vai za enega, eden za vse." Po vsem svetu uče socialisti Bvetovno bratstvo in ave* tovni mir
»The Encyclopedia Britannica" pravi: .Nauki aocializma ao slični naukom krščanstva.* To je rea-niča.
Da bi le akoraj prišel arečni dan, ko zavlada na razvalinah paganske cerkve pravo krščanstvo, na meato neznanja in krivice — pravičnost in avo-. hoda.	.Proletarec".
E
Buržoazija v medsebojnem pretepu.
Politično življenje v SHS je oživelo, oživelo a ni v proletarskih vrstah, temveč v buržoaznih, e zaveden proletarec to življenje opazuje, se mu pokaže nekaj zanimivega. Tista bivša vladna klika ki je izkoriščala ves jugoslovanski proletariat, ročni, kakor duševni, in ga spravljala v vedno globokejšo nesrečo, se postavlja danes na nekako čudno opo-zicionalno stališče, češ da sedanja vlada ne skrbi za proletariat in da ga vodi za nos, kakor ga je, recimo, baš ta sedanja opozicionalna in bivša režimska klika. Mi seve ,a na socialno čustvovanje sedanjega režima nič ne damo, imamo že dokaze v rokah, da mu je ljudstvo prav toliko mar kakor vsakemu režimu, ki je predstavnik buržoaznega si-stema in zasebnolastninske .pravice" — samo nekoliko bolj kakor prejšnji režim se ta režim razume na metanje obglodanih kosti lačnemu ljudstvu. Pravimo pa, da bas sedanja opozicija ni poklicana
komurkoli nesocialnost očitati. Sa
in Pribiččvičem za nič drugega ih kakor za korita
ne morč Pašičem
gajno, zlasti za z trgani iz rok. Mi
- ■''O
mmmmm
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, as najbrž tudi vašega denarja ne marajo. as
Ustrezite jim!
• \ v , . v	»(	v	.	'	-'.'v	V	(	\	j
ministrske sedeže in državno b njene tajne fonde, ki so jim bili zavedni proletarci dobro vemo, zakaj se bije danes ta boj med dvema buržoaznima strujama. Za izkoriščane sloje se ta boj ne bije, temveč samo za žepe dveh kapitalističnih konkurentov, za njune pristaše in podjetja; za proletariat vseh slojev in stanov pa nimajo vsi skupaj nobenega smisla, samo lepe obljube — na papirju in nekaj obglodanih kosti. Mi vemo, da je za to gospodo, ki se ne more in noče svojih besed in zakonov držati, od sklepa do izvršitve predolga pot, ki je njih nežne noge ne prehodijo. Kje so že tako dolga leta obljubavani pravični zakoni, invalidni, sodnijski, železničarski, javnonameščenski itd? Gospodje, če jih nestrpno ljudstvo vprašuje po njih, ti samo odgovarjajo, da jih pregledujejo in izvršujejo, popravljajo in dopolnjujejo in — odlašujejo od dneva v dan, Ljudstvo, ne čakaj več s prekrižanimi rokami samo solidarnosti ti manjka in organizacije v tem času, ko si zdaj ena zdaj druga gospoda reže platno za svoje žepel Če se pri tem med seboj ne tepejo, ne daj se varati. Ob prvi priliki bodo spet združeni, v tem, da naj gre ves njihov prepir samo na račun državljanov tlačanov, o tem so si pa itak od vekomaj enotni. Proletarci, baš kadar se buržuji tepejo, naj vam bo to v opomin, da ste vi šibki — drugače bi si buržoazija tega tepežnega luksuša ne privoščila — in da vam je treba z združenjem o-krepiti svojo moč! — Rc.
Razno.
Potem, ko so drugo komunistične propagande J obtožene Lemeževce oprostili, so v sredo razprav-j ljali tudi proti znanemu vrhniškemu neodvišaežu Hermanu Delpinu, Obtožili so ga sličnih dejanj kakor dan prej njegove tovariše in sicer jih je bil baje izvršil istotako pri obhodu vrhniškega delavstva na Prvega maja. Tudi pri tej razpravi ae je obširna obtožnica omejila končno na en sam dr* žavo rušeči vzklik — .Dol z zakonom kapitalistične države", namreč z' zakonom o zaščiti države, o ka* terem je bilo že neštetokrat zapisano in nezaple* njeno, da je samo zakon za zaščito kapitalistov, Še hujše stvari so bile že o njem napisane in ni nobenemu državnemu pravdniku niti od daleč padlo na misel, da bi zato kritike gnal pred aodni dvor. Pripominjamo še, da obtoženec odločno zanikuje. da bi bil on tiste besede izrekel kakor tudi druge, n, pr. »Živela Rusija", .Živio Ljenin" itd,, kar so mu pa milostno odpustili, češ da s tem ai širil komunistične propagande in hotel državo zrušiti. Sploh je aodišče reklo, da poveličevanje III. internacionale, Ljenina in Rusije nič hudega ni — to ai je ireba dobro zapomniti, Pač pa pomeni vae kaj drugega klic .Dol z zakonom . , ." zakoa je treba namreč spoštovati, Delpin pa je s tem klicem izrazil zaničevanje zakona in izjavljal, da je ta zakon krivičen in nepravičen, radi čegar ai je Delpin zaalužil dva meaeca »zašitosti". Tako ja torej raz* sodil ljubljanski aodnik, Mi imamo dovolj pametne čitatelje, da si lahko sami ustvarijo aodbo o sod* bab. Rečemo pa la eno. če razlogi, a katerimi ja sodišč« utemeljilo svojo razsodbo, držijo, potem j«
nujno potrebno, da se pozapre nekaj nad 12 mili* jonov jugoslovanskih državljanov — vse. kar jih v tej driavi iivi. Kajti ni aa državljana, ki bi si ne bil kdaj o tem ali onem zakonu mislil in tudi na glas povedal, da je krivičen in nepravičen. Vi* deli smo »6, da so na vseb koncih in Utirajih to javno izrekali — zlasti v listih — n. pr. <r ifstavi, ki je še vse drugačen zakon nega pa ta & »ščiti države, ki ustavnim temeljem direktno na&ft&tuie I In še nikomur ni padlo v glavo, da bil ta^fe' kriti-zatorje spravil pred sodnijo. Mi gremo še dalje: če obvelja razsodba ljubljanskega sodišča, pravimo, da bo treba spraviti v zapor tudi marsikat£*£0t — sodnika, ker če se proti dragemu ni pregrešil, o tem smo prepričani, da je smatral za krivi&tt in nepravičen vsaj tisti zakon, ki mu — plačo deli.
Država je v nevarnosti. Tako vpijejo orjunaši ob vsaki priliki. Sicer pa praksa prt Orjunaših i ozirom na naglaševano »državotvornost" izgleda popolnoma drugače. Najbrže bi Orjunaši, sodeč po dejanjih, bili najslabejši gospodarji in .državotvorci*, če bf reš čnkr&t neomejeno moglf vladati v riaši državi. Tako n, pr. aJa V nedeljo dne 31. avgusta uprizorili Orjunaši zopet eno izmed svojih najveličastnejših dejanj za riiftev ogrožene „nacije“ t. j, razvitje zastave v Domžalah. Radi tega so rotili za to slavnost z velikimi plakati po Ljubljani zlasti Svoj ljubljanski »bataljon". Ko so Se pa v nedeljo peljali z vlakom v Domžale, Se jih je nateplo pre-cel brez listkov na vlak. Da ne bi bilo blamaže, niaO hoteli v en vOz pustiti službujočega konduk-terja, tako da se jih je precejšnje število peljalo v Domžale zastonj. Radovedni smo, kaj k temu poreče minister saobračaja g. prof. SuiniK. ko n: pr. naši .Svdhodt* de vemo iz kakšnih razlogov; ne smfetra za potrebno dovoliti polovično vožnjo, ko se na dragi strani Orjunaši pri polovičnih cfenah vozijo še delonJa tudi zastonj. Seveda, to spada najbrže V okvir »državotvornosti*, če kdo državo kjerkoli more goljufa in izkorišča! In to delajo baš tisti, ki si domišljujejo biti nieni edini odrešeniki. Tudi o letošnjem izletu Orjune na Bled je znano, da je imelo priliko veliko neorjunašev z orjunaško legitimacijo biti deležno polovične vožnje na železnici Pač res, di je nli te način država v nevarnosti.
Maša država dobi po renaraciiskem načrtu od Nemčiie tekom enega leta 88C0 milijonov dinarjev,
Radič je postal glasom neke vesti v praškem »Rijnu* častni poveljnik IV. rdeče armade. Z njegovo čovječansko miroljubnostjo se to strinja.
Italijansko posojilo baje še ni izjalovljeno, temveč se pogajanja nadaljujejo, vendar delajo Angleži. Američani in Francozi, to je njihovi ban* kirji, Lobom veliko konkurenco. Zastonj nam seveda pufa ne ponujajo.
Na dan prestolonaslednikovega rojstva (to je danes], podpiše kralj novo pomiloščenje v zadevi nekaterih splošnih prestopkov in obsojencev.
Pošta in telefon sta dala za preteklo proračunsko leto 351.711.961 Din dohodkov in 195,148.052 izdatkov, Ta preb tek je razumljiv — pri nas. V drugih državah iz poštnih zadev ne delajo namreč molzne hrave kakor tukaj, temveč ai znajo dohodke preskrbeti iz dragih virov.
Na Mussolinija je bil v nedeljo zvečer, ko se je vračal z izleta v Rim, izvršen ponesrečen atentat, Šele sedaj prihaja avar na dan. ker vladni tisk o tem dogodku trdovratno molči.
Če je ta vest resnična, potem bo zadeva z Matteottijevim truplom še dolgo delala Mussoliniju težke ure. ker najslabše je ža njegov sistem to, če slučaj Matteotti ne preide ljudem spred oči. Poročajo namreč, da je Matteottijeva vdova posetila preiskovalne sodnike in jim naznanila, da dobiva dan za dnem grozilna pisma, češ da je tudi ona zapisana smrti. Tudi to je baje povedala, da najdeno truplo ve more biti truplo umorjenettft sodruga. ker ni imel ta nikdar prej zlomljenega rebra kakor je ugotovila sodna preiskava.
Na Dnnaju stavkajo vsi muzikanti v kinematografih, Ob tej priliki je opazovati tole interissnt-nost, da je obisk kinematografov takoj znatno padel hi ie pojenjava, kakor hitro so začeli predvajati filme brez muzike,
Iz Madjarake je ušel na Dnnaj znani ogrski pisatelj in republikanec Emmerich Veer. Hortbyjevi banditi so ga pred nedavnim zaprli, ker je nasto-pal za demokratično republiko — v republiki za republiko! V ječi je izgubil vid na enem očeau, pretilo mu je isto aa drugem. Na intervencijo Lige za človeške pravice je bil začasno izpuščen. Mac-doaald in Herriot sta zanj naatopila. Svobodo je izrabil, da si zasigura svobodo za nadaljnje delovanje proti tej kulturni in splošni sramoti, ki jo predstavlja katoliška Hortbyjeva Madjerska; ušel je v aeroplanu iz Madjarake.
Ado f Burian, stari prvoboritelj Češkoslovaškega socializma, v zadnjih letih komunist, je pri Brnu umrl.
Se ena. V Zemtinu pri Pardnbicah na Češko-alovaškem je zletela v zrak temoinja tovarna eksplozivnih snovi, Žal da sta bila pri tem na mestu uBita 2 delavca. 12 pa se jih bori s smrtjo.
Na Češkoslovaškem so nacionalizirali veleposestva aristokratov Liechtensteina in Hurrachs. Tega vzgleda pri na* v Jugoslaviji seveda ne bodo dalje posnemali, čeprav So nem Čehi v marsičem zla-iti v slabem vzor.
Na Rumunokem je strašno neurje razdejalo več- vasi in- MMti zlasti v Dobrudži, pornšilo je več železniških prog in zahtevalo celo število človeških žrtev.
Monakovska občina izkazuje v zadnjem letu ANF 12 milijonov zlotih mark prebitka. Občina je seveda V socialističnih rokah.
Nemški podjetniki so se pogodili z rusko vlado, de jim bo Rusija odslej dobavljala toliko petroleja kaflfor pred vojno.
Izpraznitev Dortmunda so francoske zasedbene oblasti preložile za 3—4 tedne s tem in onim izgovorom. Dejstvo je. ds ta preložitev nasprotuje londonskim sklepom in bo znala poroditi koke nove zsple^}0$s. ker je Nemčija doslej točno- izvršile vse pogoje. Najbrže gre v dortmundskem slučaju za kako zavlačevanje s strani militarističnih krogov, ki se ne strinjajo z mirovno politiko Herriotove vlade. Ta vlada ki ima ogromno večino ljudstvs za seboj, bo Hm že menda znala prikrajšati iatsigoatohe prste.
Na Angleškem utegne eedej priti raono do razpustitve parlamenta, ker mu namerava vlada pred* ložiti pogodbe z Rusijo, m so liberalci sklenili glasovati proti njej. V tem slučaju pride do novih
volitev.
Štirje sovjetski delegati, ki so se udeležili kongresa Tfatde Unions v Hullu, so bili po navzočih delegatih sprejeti z velikanskim aplavzom. Prišit pa so zato, da bi pridobili angleško delavstvo za moskovsko str6kovno internacionalo. Pri glasovanju pa je bil ta načrt z velikansko večino odklonjen, čeprav so bili za Ruše vsi navdušeni. Angleška komunistična stranka je poslala na kongres pismo, v katerem ostro napada Macdonalda in delavsko vlado ki je omogočila sprejetje Davvesovega načrta.
Boljieviki pridno izbriaujejo vse zunanje znake na nekdanje čase, zlasti pri imenih mest so kaj občutljivi. Potem ko so Petfograd spremenili v Lje-ningrad, so se spravili na druga mesta. Poročajo, da so Peterhof spremenili v Ljeninsk, istotako Šim-blrsk (o tem so svoječasno poročali, da so mu dali z vso nekdanjo gubernijo ime Uljanovsk), Gačina se bo imenovala Trockij, Krasnoje selo Krasnij, istotako Smolensk. Jekaterinodar se spremeni v Krasnodar. Jalta v Krasnoarmejsk (mesto Rdeče armade), Sevastopol v Ahtiar, Simferopoi v Ak-Me-čet in Teodozija v Kefe. Pri zadnjih treh imenih so se boljševiki poslužili starih nazivov teh mest.
V Ljennovi grobnici so našli peklenski stroj, ki so ga mogli še pravočasne uničiti. To so pač zverine, ki se skušajo še nad mrtvim truplom maščevati nad političnim nasprotnikom! — Sovjetska vlada je odredila, da letošnje število visokošolskih slušateljev ae sme biti večje nego 13.500. Lani jih ja bilo 3§ 000, Malo čudno pravico imajo boljševiki okrog izobraževanja ljudstva. Buržoazni sistem skrbi tudi le za neke gornje desettisoče.
V Saratovem policija ni streljala na brezposelne delavce, kakor smo zadnjič poročali. Pokazalo se ie, da si je poročevalec dunajske brzojavne družbe. ki je to vest razširila, zhdevo na lepem izkon-struiral. Sedaj poročajo iz Helsingforss. da je nad Ljeningradom [prejšnjim Petrogradom) proglašeno obsedno stanje, ker je prišlo do spopsdov med atavkuiočim delavstvom in vojaštvom, pri čemer je bilo 20 delavcev ubitih. Helsingfors je znan bot gnezdo za fabricirarje tendencioznih vesti proti Ru siji. pa bomo malo počakali, predno to vest potrdimo.
V Astrahanu je izbruhnila črna kuga. Že prve dni je umrlo krog 100 ljudi.
Iz Gruzije in Aserbeidžana poročajo ponovno o krvavih uporih. Baje je polovica Gruzije v vštaških rokah.
MaManake volna na Kitajskem se poslužuje znani Sunjstsen baje zato. da proglasi v tej državi boljševiško republiko. Jasno je potem, zakaj so zapadne in ameriška država tako pohitele, da nastopijo v tej vojni s svojimi četami.
Zahva'a. Podpisani se tem potom zahvaljujem vaem sodrugom, ki so mi v moji bolezni pomagali z nabrano vaoto 532 25 Din. posebno pa s. Sternu, ki je nabiranje povzročil. — Ivan Havnik, Črna.
Kupujte čevlje eamo z znamko .Sloga".
Ako piješ »BUDDHA* čaj.
vživaš že na zemlji raj!
Iz stranke.
Seja načelntva »Sloge* bo v nedeljo 7. t. m. v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. Začetek ob 19.
Dopisi.
Obljuba dela dolg. It Beograda' poročajo, da je finančni minister dobil med dragim tudi kritje za nove doklade državnim upokojencem in upokojenkam. Baje se je to kritje naSlo v Narodni banki. Radovedni smo, kdaj bomo prišli sedaj do naših polovičnih pravic. Nekoč smo plačevali v zlati vo- ' luti, sedaj nam naše pfeviee računajo v papirju. Pa še za te se bojimo, da bi ne šle v dobro le kakšnim takšnim .upokojencem' kakor minietrom na razpoloženju in oofm, ki čakajo v začasni penziji na kakšna nova politična korita. Upokojenci, pazite! — Nekateri državni upofkojenci.
Colja. Eden glavnih atebrov kapitalističnega Korenovega »socializma* v Celju fe padal. Ko fe
pred letom g. Koren napravil puč. je imel razed svojih pomočnikov in nekaj od njega gospodarsko odvisnih ljudi še nekatere podružnice strok, orga-nizscij za seboj. Tabo n, pr. železničarsko, kateri načeluje g. Karel Felicijan, in podružnico krojačev, kateri ja načeloval g. Franjo Špes. Na shod, na k»tereoa je napravil g. Korea prvi ebaperiment puča. ja »Kori* privlekel svoje pristaše ia Franjo Špos po- vsa krojaške pomočnike,.Gospod .Kori* ie poudarjal, da je treba poslanca dobiti, revček Spes je tudi noglašel isto, dasiravno bi moral vedeti, da krojači lahko napravijo svoje hlače brez slabih poslancev, posebno pa brez takih, ki so kvariopir-ci in se rinejo radi časti in ne radi dela v ospredje, Agitator celega puča pa so bili pokojni Sor-ger, zlatar, g. Rudolf Čebular in Martin Verbančič. Vsi so se izkazali za socializem nesposobne. Menjali so svoje prepričanje le radi osebnih interesov, ne pa za socializem, Franjo Špes je postal hapita« list in je te dni likvidiral podružnico krojačev, ka* teri so pomagali še 18. uuaja 1.1. strok, tsjnika izrinili. Tako se krha ta Korenov »socializem** .ud tA udom. držijo ga skupaj le še žemlje in štruce.
Reakcija na pohodu. Ko sta Pašič s Pribi-čevičem zapustila pri nas državno krmilo, je bilo opažati prvi hip neorientiranost In zmedenost med Orjunaši, kakor če tatu .zalotiš pri nečastnem dejanju. Sedaj pa zopet začenjajo uprizarjati svoj bluf z razvijanjem zastav po različnih mestih Slovenije. Najbrže jim ata Pribičevič z botrom Pašičem nista pozabila zapustiti bogato d 'to denarnih sredstev iz žepov jugoslovanskih d-v<oplačevalcev za izvrševanje šovinističnih komedij. Tako n. pr. so za nedeljo dne 24. avg. z velikimi plakati po Ljubljani in na Gorenjskem naznanjali slavnostno razvitje zastave v Radovljici, združeno svše slavnejšo zakletvo. baje gorenjskega bataljona Žnideršič. — Mi delavci pa že vemo, zakaj se Orjunaši zaklinjajo in zakaj konštruirajo svoje organizacije po militarističnem sistemu. Na gorenjskem n. pr. .narodnost* ni prav nič v nevarnosti in se radi tega »Žnideršičev bataljon* ne bo tozadevno mogel z nikomer prepirati. Pač pa za gg. očete Orjunašev t. j. za kapitaliste obstoji kakor povsod nevarnost in ta je razredna zavest delavstva, ki se jo tudi Orjunaši trudijo tako pridno ob vsaki priliki delavcem z revolverji in palicami izbiti iz glave. Radovljica je ključ k celotni gorenjski. Smo radovedni, ali naši .nekateri* so-drugi iz podnožja visokih hribov vpričo omenjene reakcionarske nevarnosti vztrajajo še vedno na stališču .pasivne resistence*. Če res vztrajajo na tem svojem zgrešenem stališču, potem naj se nič nfe čudijo, če bodo doživeli na svoji lastni koži enkrat tudi to, kar so doživeli trboveljski rudarjt. — Virga.
. Iz rudarskih krogov smo prejeli: Odkar se g. Cobalu ni več posrečilo zavladati v rudarski Uniji, se je združil politično z gospodi Korunovci in Kristanom, a gospodarsko z raznimi rudarskimi svetniki. Pred 2 letoma si je ustanovil i? zagorskega Kons. društva centralistično Kons. društvo .Po* savje*. V to »Posavje* je vzel tudi rudarski kon-sum v Hrastniku in Delavski dom v Trbovljah. V Velenju se je pa ustanovila podružnica, katera se vzdržuje le s tem, da je g. rud. svetnik Močnik dovolil odtegovati pri drž. rudniku za konsum »Posavje* tako, da je s tem omogočeno tistim, ki ne znajo hraniti in kupujejo radi na »puf“, da si nabavljajo svoje potrebščine tam notri. S tem je g. Čobal seveda tudi največje nezavedneže kot kon-sumente s pomočjo .višjih* gospodov ujel. Nam je to prav, da zadrugi pomagajo, posebno ie če so ljudje (delavci) S tem tudi zadovoljni, vendar dvom mo, da je to. kakor je tukaj, zdravo, kajti v Velenju imamo skušnje, da je bila tam strokovna organizacija močna tedaj, ko so se pri rudniku plfispev-ki odtegavali, padla je pa takoj, ko se je z nekim ukazom to ukinilo. Radovedni smo le, zakaj sta se Hrastnik In Trbovlje odcepila (razdražila) od Čo-balovega »Posavja*, cd Zagorja. Morda nam bodo to znali pojasniti sodrugi Malovrh in še drugi taki prijatelji za zedinjenje s Korun - Čobal - Kristanovo stranko. Naš poročevalec še pripominja: Zakaj se ta gospoda, ki je sedela skupaj v zagorskem. „Po-savju*. ni razumela, in da se je razdražila, nam navadnim delavcem pa kliče: zedinjenje, zedinjenje, pa makar za vsako ceno!?
Delavci I
Kdor inserira v dragih listih, v .Napreju* pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na v*s nego vi nanje!
Ustnik: „Sloga", r.xz o. p.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Zvonimir Beraot (v imenu poki. odbora SSJ in KPZ<)
5, IX Tiiatnst hr?!er Rn-**W!t *	<i«c