GDK: 907.2 Analiza obiska koče na planini Razor Edo KOZOROG* Izvleček Kozorog, E. : Analiza obiska koče na planini Razor. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Koča na planini Razor je ena pomembnejših postojank v Primorskem delu našega alpskega sveta. Zato smo skušali analizirati njen obisk in s tem razložiti zakonitosti obiska v tem prostoru. Kljub temu, da so rezultati obremenjeni z določe­ nimi lokalnimi posebnostmi, so dobljene zakonito- sti več ali manj značilne za ves naš alpski svet. Ključne besede: gorski svet, rekreacija . 1.0. UVOD Po slovenskem alpskem svetu je spelja- nih kar nekaj nacionalnih transverzal in planinskih poti, ki omogočajo obisk sredo- gorja in visokogorja velikemu številu planin- cev in izletnikov. O njih imamo zbranih pravzaprav veliko informacij na različnih nivojih, ki jih pa zelo redko uporabljamo. V pričujoči analizi smo segli po informa- cijah, ki jih nudi vpisna knjiga koče na planini Razor (1317m). Ta je vzorno vo- dena že od leta 1948, ko je bila koča odprta. Čeprav so podatki zelo zanimivi za območje, ki ga pokriva koča , t. i. porečje reke Tolminke, pa nam kažejo tudi dolo- čene zakonitosti povojnega in sezonskega obiska celotnega našega alpskega sveta. Omenjena koča je namreč vključena v vse pomembnejše transverzale: v Slovensko planinsko pot (transverzala), Slovensko geološko pot in Evropsko pešpot E-7 (letos je bila izbrana celo kot druga najbolj priljub- ljena postojanka v sredogorju). Ker je to območje, ki ga soupravlja gozdarstvo, je z w E. K., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, Slovenija. Synopsis Kozorog, E. : The Attendance Analysis of the Hul in the Razor Mountain Pasture. Gozdarski vestnik, No. 7 -8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 6. The hut in the Razor mountain pasture is one of the most important stopping places in the Primorje (Slovene coastel region) part of Slovene Alpine region . This was the reason for the atten- dance analysis and presenting some principles as regards the visiting of this area. ln spite of the fact that the results have been influenced by some local specifics, the established principles are more or less characteristic of the whole Slovene Alpine region. Key words: montainous reg ion, recreation . njegovo problematiko vse bolj usodno po- vezano . 2.0. PREDSTAVITEV KOČE NA PLANINI RAZOR Vse do druge svetovne vojne v tem delu Julijskih Alp ni bilo planinskih postojank. Gore so bile mejne in planinstvu večinoma nedostopne. Zato je že prvo leto po vojni Planinsko društvo (PD) Tolmin uredilo nek- danjo vojaško stražarnico na prelazu Glo- boko kot zasilno vmesno postojanko na poti v Bohinj. Dne 11 . septembra 1948 pa je odprlo novo kočo na mestu nekdanje karavle na planini Razor (Uršič 1948) . Spo- daj sta bili kuhinja in jedilnica, zgoraj pa skupna ležišča za 30 oseb . V naslednjih letih se je porajala tudi želja po gradnji koče pri izviru Tolminke, vendar so leta 1957 spet usmerili vse sile v širjenje koče na planini Razor. Dela so z večjo ali manjšo zagnanostjo trajala vse do let~ 1971 , ko je prenovljena nudila 60 ležišč . Ze leta 1978 so poškodbe po potresu zahtevale popravi- lo, deloma pa so kočo spet razširili. Do leta 1984, ko so jo 22. 7. ponovno odprli, je bilo opravljenih 11.000 prostovoljnih delovnih G. V. 7-B/92 347 ur, do objekta pa je bilo zvoženih 380 ton gradbenega materiala (Rovšček 1985). 3.0. ANALIZA OBISKA Osnova naše analize je bilo preštevanje obiskovalcev in standardnih podatkov, ki so jih ti navedli v vpisni knjigi. To so zaporedna številka in ime obiskovalca, stalno bivališče, članstvo PZS, smer pri- hoda in smer odhoda. Seveda smo v stati- stično obdelavo lahko zajeli le tisti del populacije, ki se vpisuje v knjige . Teh je po naših ocenah okoli 70% vseh obiskovalcev. Pri tem je večji delež tistih, ki se ne vpisujejo med nedeljskimi izletniki in domačini. 3.1. Analiza obiska koče v desetletjih Utrip planinstva v tem delu Julijskih Alp se najbolje zrcali v letnih obiskih v deset- letjih. Grafikon 1 prikazuje obisk koče od leta 1948 pa do danes. Vseh vpisanih obiskovalcev je bilo do zdaj že 76.7 46. Naraščanje obiska lahko ponazorimo s funkcijo , ki je podobna logaritemski (-20746,11 + 5340,34 x ln X). Ta funkcija pojasnjuje kar 89,6% vsote kvadratov od- stopanj in je domnevno značilna za obisk našega celotnega alpskega sveta. Druge nepojasnjene individualne odklone funkcije pa lahko deloma pojasnimo s poglobljeno analizo naključnih in lokalnih vplivov , kot so vremenske razmere, popravila koče, odnos oskrbnika koče do obiskovalcev, potres leta 1976 ipd. Najbolj očitna odklona sta v letih 73-75 v pozitivni smeri, in v letih 81-84 v negativni smeri. Prvega bi lahko deloma pojasnili z vključitvijo koče v Slo- vensko planinsko pot, drugega pa s popra- vilom koče in težavami pri iskanju primer- nega oskrbnika koče. V zadnjih desetih letih je letno obiskalo kočo povprečno 2660 obiskovalcev, povprečni indeks naraščanja obiska pa je bil 1.05. Če zaupamo statistiki, bo obisk še nekaj časa naraščal s podobno intenziteto . To pa bo brez dvoma povečalo konflikte na tem območju. 3.2. Analiza sezonskega obiska koče Največji vpliv na sezonski obisk ima od- 348 G. V. 7·8/92 prtost koče . Obravnavana koča je odprta od sredine junija do konca septembra, na kar vpliva tudi vreme. V zimskem času je odprta le ob pomembnejših praznikih in zaradi vzdrževanja koče. Grafikon 2 potr- juje splošno znano hipotezo, da sta julij in avgust najprimernejša za obisk gora, av- gust pa je s svojimi 39% obiska nedvomno višek sezone. 3.3. Analiza smeri prihoda in odhoda obiskovalcev Poti do koče v grobem predstavljajo križ, ki ga tvorijo smeri Tolmin-Razor-Bohinj, in Krn-Razor-Baška grapa. Slovenska pla- ninska pot poteka v smeri Krn-Razor-Sa- ška grapa ali obratno. Geološka pot in E-7 pa v smeri T olmin-Razor-Baška grapa. Prek 50 % obiskovalcev pride in prav toliko zapusti planino Razor iz Tolminskih Ravn in s planine Stador, kjer jim večji del do- stopa iz doline skrajša osebno vozilo. Nekaj manj kot 20% obiskovalcev pa uporablja najbolj zahtevne poti, v tem primeru v smeri Koča na planini Razor na zgornji gozdni meji (Foto: E. Kozorog) OBISK 4500 I ~oo o 3500 3000 2SOO 2000 1500 1000 500 .LETNI OBISK O OBISK V AVGUSTU 48 d9 50 5l 52 53 54 55 56 57 59 59 BO 6l 62 63 64 55 66 67 68 69 70 71 72 73 7 4 75 76 77 78 79 80 81 82 83 B~ 85 BS B7 Ba 69 90 LETO Gr-afikon 1: Obisk koče v obdobju 1948-1990 40 35 25 %20 15 10 5 8 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEM OKTOB NOVEMB DECEMB Grafikon 2: Sezonski obisk koče po mesecih Črna prst-Razor-Krn, kjer poteka tudi Slo- venska planinska pot. Nekoliko več obisko- valcev prihaja s Krna in planine Stador, odhaja pa proti Bohinju. 3.4. Kraj stalnega bivališča obiskovalcev in članstvo pri PZS Analiza kraja stalnega bivališča je po- trdila nacionalno pomembnost tega ob- močja kot dela Julijskih alp, saj je le 37% obiskovalcev koče iz širše Tolminske . Iz preostale Slovenije jih je kar 53%, 7% je tujcev, le dober odstotek obiskovalcev pa je iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Podatek o 71 % pripadnosti obiskovalcev Planinski zvezi Slovenije (PZS) kaže na velik vpliv te organizacije v naših Alpah. V nečlanih so zajeti tudi tujci, čeprav so večinoma člani svojih planinskih organiza- cij. 4.0. SKLEPI IN POVZETEK Iz analize obiska koče na planini Razor je mogoče povzeti naslednje: G. V. 7·8/92 349 =......-; .... ------------·· ··- Zaradi svoje lege in vključitve v sistem transverzal nih poti je koča na planini Razor izrazito nacionalnega pomena, saj je kar 63% obiskovalcev doma zunaj Tolminske. Zaradi tega domnevamo, da so rezultati analize obiska v tem prostoru več ali manj značilni tudi za preostali alpski svet pri nas. Rezultati prikazujejo zakonitosti letnih in mesečnih obiskov v tem delu Julijskih Alp. Ker se obisk funkcijsko povečuje in se bo predvidoma tudi v prihodnje, lahko pričaku­ jemo, da bodo tu v prihodnje konflikti v prostoru še izrazitejši. Evidentiran je bil velik vpliv, ki ga imajo nacionalne transverzale na povečan obisk na tem področju . Velik sezonski obisk naših gora v poletnih mesecih je že znan in je na višku v avgustu s kar 39% vseh obiskovalcev. Zelo velik del obiskovalcev (v našem primeru prek 60 %) uporablja za dostop in sestop najlažje poti in se, »dokler se da«, pripeljejo z osebnim vozilom, zelo majhen delež pa najtežje popotniške poti (pod 20 %). Ker je kar 71% vseh obiskovalcev članov PZ Slovenije, je vpliv te organizacije na dogajanje v alpskem svetu nedvomno velik. Ker pa se to planinstvo dogaja skoraj v celoti na gozdnih površinah in v območju, ki je funkcionalno vezano na gozd, je PZS morda pravi naslov za sodelovanje, vsaj na nivoju izmenjavanja informacij. Z novimi nalogami, ki so posledica razširjenega poj- movanja gozdarstva, pa se tu odpira nov interdisciplinarni prostor, na katerega so doslej opozarjali le občasni konflikti. THE A TTENDANCE ANALYSIS OF THE HUT IN THE RAZOR MOUNTAIN PASTURE Summary The at1endance analysis of the mountain hut in the Razor Alpine pasture can offer the following conclusions : Due to its position and the incorporation into the system of transversal routes, the hut in the 350 G V. 7-8/92 Razor mountain pasture is of extreme national importance because as much as 63% of its visitors are not resident in the Tolmin region . Consequently, it is presumed that the results of the attendance analysis in this area be also more or less characteristic of the remaining Alpine region in Slovenia. The results show the principles of monthly and annual attendance in this part of Julian Alps. Due to the factthat the attendance function increases and is also expected to do so in the future, it can be anticipated that future conflicts will be even more explicit. Great influence national transversal routs have on the increased visit of this region has been recorded. Great seasonal visit to Slovene mountains during the summer months has already been known and it reaches its peak in August with as much as 39% of all the visitors . When accessing and descending, a great deal of visitors (he re 60 %) use the easies routes and make use of their car ''as long as it is possible". There is a small percentage of those who choose the most difficult travelling routes (less than 20 %). Because as much as 71% of all the visitors are the members of the Alpine League of Slovenia, the influence of this organization on the events going on in the Alpine region is undoubtedly great. Yet because this mountaineering takes place almost exclusively in forest areas and in the region which in functionally linked to the forest, the PZS (the Alpine League of Slovenia) might be the appropriate addressee to start the cooperation with , at least on the level of informa- tion exchanging. With the new tasks, which are the result of a more comprehensive understand- ing of the forestry, new interdisciplinary sphere has emerged, which has only been paid at1ention to by periodical conflicts up tili now. VtRl i. Kozorog, E. 1991 : Gorniške dejavnosti v porečju Tolminke, oddano gradivo za etnološki zbornik, Tolmin. 2. Rovšček , Ž. 1985 : Koča na pi. Razor, PV 1985/2, PZS Lj. 3. Uršič, H. 1948 : Koča na planini Razor, PV 1948/1 O, PZS, Lj. 4. Uršič, H. 1965: Soška podružnica SPO, PV 1956/11 , PZS Lj . 5. Zupanc, C. 1975: Naše planinstvo, Tolmin- ski zbornik, str . 473-477. 6. * 1948-1990 : Vpisne knjige koče na planini Razor, Pokrajinski arhiv, Nova Gorica.