Političen list za slovenski narod. Po poStt prcjeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 (cld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta X fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošilj&n velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in veljš, tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Bokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Štev. 8<3. V Ljubljani, v ponedeljek 15. aprila 1889. Letni It XTII. Francoska prekucija in novo- seçna i. šola. Ker se ravno bije boj za in zoper novo šolo, je torej primerno, da povzamemo, kar piše učeni francoski škof Frep pel v svoji knjigi: „Francoska prekucija" o novošegni šoli. Ilere se tam sledeče: Ilerbert Spencer ni kaj veren kristijan, gotovo ne pristaš verske šole, pa znamenito je vendar, kar mu narekava zdrava pamet o novošegni šoli. Piše o tem predmetu tako-le: „Veliko zaupauja stavilo se je v uovošegno šolo. Reklo se je sploh: morala se bode zboljšala, ko bodo ljudje bolj omikani in se jim razum obogati z raznimi vednostmi. Dejanja pa kažejo, da pričakovanega sadu nismo dosegli. Kako neki? Ako se otrok nauči iz gotovih znamenj in črk sestavljati besede, ne dobi s tem še nobenega pojma o višjem svojem poklicu in njemu primernih dolžnostih. Gladko branje samo na sebi ne more človeka krepiti in mu voljo nagibati do dobrega. In naj otrok še tako urno zna številiti, to ga še ne bo odvračevalo, da bi bližnjemu kaj hudega ne storil. Naj še tako pravilno piše, naj zna še tako gladko po slovničnih pravilih dolgi stavek razdeliti v posamezne dele, naj zna še toliko zgodovine in ve polno številk na pamet, kedaj se je ta ali ona bitka vršila, radi tega še ne bo resnice spoštoval. Vsa taka vednost bode mogla tako malo oblažiti srce, kakor telovadba, ki utrjuje človeku le telesne ude. Gladko branje in po vseh didaktičnih pravilih sestavljene novo šolske knjige so bile naš up, na novi šolski zistem obračali smo vso svojo pozornost, pa smo se varali." Taka načela so vodila francosko ljudstvo pred in med prekucijo. Ljudi izobraževati brez verskega prepričanja, tako so zahtevali moderni pedagogi, to nadaljujejo še sedaj, naj se tudi glasoviti Herbert Spencer zoperstavlja. Nič ne pomaga, ako piše toliko slavljeni Rousseau v pismu na d' Alamberta: „Jaz ne urnem, kako more biti človek kreposten brez vere. Dalj časa sem sicer tudi jaz gojil enako slepilno misel, pa sem se je že zdavnej popolnoma znebil. No mudimo se toliko pri slepilni misli, katero so sedanji pedagogi od francoskih enciklopedistov podedovali. Ljudje pač ne mislijo veliko, ko vednost samo na sbbi tako povzdigujejo. Veda pač ne bode osrečila človeka samega, ne pospešila blagostanja cele države; ona je le sredstvo, le pripomoček k življenju ali smrti. Ona lahko veliko dobrega stori, ako je v pravih rokah, veliko hudega napravi, ako so zlorabi, Naj jo vodi krepost, bogata je v dobrih napravah, ako je v oblasti pregrehe, je strašna za posameznega, pogubonosna celemu človeštvu. V prejšnjem stoletji so stavili v vednost vse upanje, ona naj bi odpravila vse zlo, a spoznali so, da je bila bolj strup, ki razjeda iu umori, kakor pa hladilni lek, ki ozdravlja. 0 vedi je to trdilo krščanstvo celih 18 sto let, tudi neverniki so že pred Kristusovim rojstvom prav enako trdili. Saj pravi Platon : Brez čednosti je vsa vednost zelo škodljiva. Na drugem kraji govori zopet: Vsaka vednost brez čuta pravičnosti in kreposti je le neka spretnost hudo storiti. Drugje piše: Nevednost ni najhujše zlo, tudi ne najstrašnejša šiba; velika vednost iu zraven slaba odgoja je še straš-nejše hudo. (Pl. de lege VII. Naša prekucijska pedagogika ne misli s Platonom. Ona pripisuje vednosti iu znanju neko notranjo moč, ki človeka moralno zboljšuje. Prvič se je tak odgojevalni zistem vpeljal v šole pred francosko revolucijo. Leto 1789 je pa pokazalo, kam se pride zodgojo, katera se ne naslanja na versko podlago. Čez sto let niso nekateri vzgojevatelji modrejši postali, zgodovina jih ni nič izučila, in zastonj jim pripoveduješ, da s svojim napredkom niso še tako daleč prišli, kakor neverni modrijani. Saj Platon je že učil, da čednost obstoji le v tem, da posnemamo Boga, da je človeška duša odsev božje popolnosti, da čut pravičnosti in prave časti se more iskati le pri najvišjem postavodajalcu, kateri edini nam more ukazati to storiti iu ono opustiti. Pravi vir človeške izobrazbe je le božja svetost. — Kdor tedaj loči čednost od Boga, ta ji vzame pravi vir in stalno podlago. Pedagogi 18. stoletja kakor dandanašnji klanjajoč se moderni šoli in njenemu zistemu gotovo niso še skušali, kaj se pravi vzgojevati , ali nimajo pravega zaomeua o vzgoji. Samo s šolsko knjigo, iz katere so zbrisali Boga, ne bodo mogli mladine k kreposti napeljevati. človeška narava je tako vravnana, da raje želi in išče, kar ji ugaja, kar se ji zdi prijetno; narava zavrže vsako silo, ne mara za red. S čim se bode napačno nagnjenje ukrotilo? Z golo abecedo iu računstvom gotovo ne! Kako pa vse drugače vpliva na vzgojo zavest, da je neko višje bitje, ki vidi vsa naša tudi najskrivnejša dela, ki preišče tako skrite misli, ki nas bode enkrat tudi po tem sodilo! Tedaj tudi ondi, kamor ne sega učiteljevo oko, kjer te ne opazijo ne oče ne mati, tam te vidi Bog, pred katerim je vse očitno. — Na krščanski podlagi so vzgojevali 1800 let; ko so začeli vzgojevati brez Boga, slepili so s tem sebe in druge. Bossuet pravi: „Kdor Boga ne ljubi, ta bo ljubil le samega sebe, ako nam še tako nasprotno zatrjuje." Dolenjska železnica. Prošnja trgovinske in obrtnijske zbornice za Kranjsko v Ljubljani. (Daljo in konec) Z ukazom visokega c. kr. trgovinskega miui-sterstva z dno 26. aprila 1885, št. 5345, se je konzorciju, obstoječemu iz zastopnikov deželnega odbora, občinskega sveta deželnega glavnega mesta Ljubljane, trgovinske in obrtniške zbornice, kranjske hranilnice in izvedencev, dalo dovoljenje, da izvrši tehnična pripravljavna dela za lokalno železnico od Ljubljane do Novega Mesta in Krškega in od Ljubljane skozi Ribnico do Kočevja. Tehnični izdelek za dolenjske lokalne železnice Ljubljana-Grosuplje-IIudo-Trebnje-Novo Mest-Straža, Ljubljana-Žužemperk-Novo Mesto iu Grosuplje-Rib-nica-Kočevje se je leta 1886 visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu predložil ter se je prosilo za presojo načrtov. Z ozirom na to vlogo je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 3. okt. 1S86, št. 23.760 c. kr. deželni vladi naročilo uradno poslovanje v smislu §§ 10. do 14. ministerstvene LISTEK. Štiri dni na bojišči. Pripovest vojaka z odrezano nogo. — Spisal V. M. Garšin.) (Dalje.) Napijem se. Voda je topla, a ne še pokvarjena, in vrh tega je je mnogo. Preživel bodem še nekoliko dnij. Pomnim, v nekej knjižici je pisano, da brez jedi more preživeti človek več tednov, če ima lo vodo. Da, priobčena je v ujej tudi do-godba nekega samomorca: Moril se je z gladom, a živel je zelo dolgo, ker je pil. Nu, in kaj? Če preživim še kakih pet, šest dnij, kaj bodem na boljšem? Naši so šli naprej, Bolgari se razkropili. Ceste ni blizu. Vse ravno, umreti treba. Razlika je tolika, da se ne bodem mučil tri dni, nego celi teden. Ni li bolje končati? Kraj mojega soseda leži njegova puška, izvrstna angleška puška. Treba samo iztegnoti roko; potem jeden gib, in konec. — Patroni se kupoma valjajo krog njega. Ni se mu posrečilo, da bi bil vse izstrelil. Torej da končam ali — čakam? Česa? Re-šenja? Smrti? čakati, dokler ne pridejo Turki ter začno dreti kožo z ranjenih mojih nôg? Bolje je, da se sam .. . Ne, malodušnemu biti ne gré! Boril se bodem do konca, do zadnjih sil. Če me le najdejo — rešen sera. Morebiti kosti neso zadete, zacelijo me. Videl bodem dom, mater, nevesto Marico . . . Bog ne daj, da bi zvedeli vso istinol Mislita naj, da sem kakor bi trenol bil ubit. Kaj bode ž njima, če zveste, da som se mučil dva, tri, štiri dni! V glavi se mi vrti; potovanje k sosedu me jo izmučilo do dobra. A vrh tega še ta grozni smrad. Kako jo počrnel! . . . Kaj bode ž njim jutri ali po-jutršnjim! Tudi sedaj ležim tukaj samo zato, ker nimam moči, da bi se udaljil. Opočijem si in zlezem na staro mesto; kakor nalašč, veter piše od tod: nosil bodo smrad od mene. Do céla onemogel ležim. Solnce mi žgo lice in roke. Dobro bi bilo, da bi se s čira pokril. Da bi vendar prišla skoraj noč: to bode, kaže se, druga. Misli se zapletajo, onesvestim se. Spal sem dolgo, ker bila je že noč, ko sem se probudil. Vse kakor prej: rana boli, sosed leži debel iu nepremičen, kakor je ležal. Ne morem ne misliti o njem. Je -li sem ostavil vse milo in drago, vse blizke mi ljudi, šel tisoče vrst daleč, stradal, prezebal, mučil se, znojil se; je-li ležim naposled, sedaj, v teh mukah samo zaradi tega, da sera ubil tega nesrečnega Turka? A je-li sem stvoril kar si bodi drugega razven tega uboja? Uboj, ubojnik! ... in kdo? Jaz! Ko sem zamislil iti v borbo, nesta me mati in Marica pregovarjali, če prav sta britko plakali za menoj. Bilo mi jih je žal, a slep, odtrgal sem se od njiju solz. Nesem razumel (a sedaj razumevam), kaj sem dolal z blizkimi mi bitji. Minolo se ne dâ premeniti! A kako rad bi premenil ter popravil. In kaKo čudno so se vedli z menoj mnogi znanci radi tega koraka. „Nu, gré, bedak, a sam ne ré, čemu!" Kako so mogli tako govoriti, ko so vendar sami hvalili junaštvo in ljubezen za domovino in druge take stvari. Pač so videli, da sem bo do- v-rr ; -v X . •i. naredbe z dne 20. maja 1SS0, drž. zak. Štev. 57, katero poslovanje bo imelo glede na to, da konzorcij še ni stavil predlogov o izvršitvi nameravano železnice, edino le ta namen, da se pojasni, kateremu izmed obeh predlaganih načrtov naj se dii prednost z ozirom na krajevne in sploh pri tem odločilne razmere, oziroma katera proga se bo v poštev jemala pri pozneje omogočeni izvršitvi. To izročeno uradno opravilo se je v novembru 1SS6 tudi izgotovilo ter je bil njegov izid ta, da se je določila proga Ljubljana - Grosuplje-Hudo-Trebnje-Novo Mesto-Straža in Grosuplje-Ribnica-Kočevje kot ona, za katere uresničenje naj se deluje. Zgradba dolenjske železnice je za to kraje vprašanje življenja. Ta prostrani vzhodno-južni del dežele je izključeu od neposrednje zveze in nujna potreba zahteva, da se kolikor moč hitro odpravi to stanje, ki se z narodno-gospodarskega stališča no more dolgo več vzdržati. To 6e pa more le tedaj doseči, če se važnejši, glede kmetijskega in gospodarskega pridelovanja, trgovine in obrta še sedaj pri nezadostuih prometnih sredstvih odlični kraji uvrste v železnični promet z zgradbo napominanih dveh lokalnih železnic, kateri bi se zvezali z obstoječimi, v Ljubljano držečimi železnicami. Za zgradbo teh lokalnih železnic govore tudi ugodne razmere izvirnega pridelovanja in trgovine. V iztoku dežele prevladujeta živahno kmetijstvo in prostrano vinorejstvo, jug pa ima neusahljivo bogastvo gozdarstva in silne sklade rujavega premoga, kateri se večinoma niso mogli plodonosne izrabiti zaradi prevelike daljave od goriva potrebujočih krajev in predrage vozariue. Vsakovrstni kmetijski kakor tudi obrtni izdelki ne morejo pri majhni porabi na svetovnem trgu tekmovati z drugimi deželami, ki so obdarovane z železnicami. To velja posebno za Dolenjsko, ki ima plodonosno zemljo, precejšnje vinorejstvo, prostrane gozde, že sedaj znamenito industrijo z železom in vsled velikih kovinskih skladov, neizmernih skladov rujavega premoga, lesnega bogastva in vodnih sil vse pogoje za večjo obrtnost; toda to slednjo morejo omogočili le železnice. Kakovost dolenjskega kmetijstva obljubuje vso drugo kulturo in plodonosnost mimo današnje, ako mu bodo pri tem pomagali obrti. Mnogi gozdi, mej temi prvotne šume, dajo najizvrstnejše gozdne pridelke, katerih pa večinoma še niso mogli pripe-lj a vati na veliki trg. Veliki skladi rujavega premoga pri Kočevju, Črnomlji, Mirni in drugod leže danes še kot velikanski zakladi zakopani in skoraj popolnoma nedotaknjeni. Železninska tovarna v Dvoru bi mogla jako pomnožiti izdelovanje, in ker bili po izvršitvi železnice vsi pogoji dani za vspevanje obrtnih naprav, oživile bi se nedvojbeno mnoge nove. Kako bi napredoval lesni obrt? Vse nade gledč napredka kulture in produkcije pa so nepogojno odvisne od železnice, ki bi se vila skozi deželo. Ponižno podpisana zbornica meni, da jej ni treba navajati podrobnostij o tem, koliko bi dona-šala železnica, katere podrobnosti so se stavile na podlagi kolikor mogoče natančnih poizvedovanj, mogel vse te hvaljene hrabrosti, a vendar so govorili,. da sem „bedak" ! Popeljem se v Kišenev. Navlekli so nii-me vsa-koršnih vojnih potrebnostij. Zakorakam vkupe s tisoči, katerih se je pač nemnogo nabralo radovoljno, kakor jaz. Rezek jutranji veter zapiše. Grmovje se zatrese, na polji zaspana ptička vsferi. Zvezde po-gasnejo. Temno sinje nebo je zasivelo. Nastopa tretji dan mojega mučenja. Tretji . . . Koliko jih bode še? Vsekako ne mnogo. Zelo sem oslabel in, kakor se kaže, ne morem se odmeknoti od trupla. Skoraj si bodeva jednaka. Treba napiti se. Trikrat na dan bodem pil: zjutraj, opoludne in zvečer. * Solnce je vzešlo. Ogromen njegov krog, ves presekan in razdeljen s črnimi vejami grmovja, rdeč je kakor kri. Danes bode, kaže se, vroče. Sosed moj, kaj bode s teboj? Že sedaj si grozen. Da, grozen je. Lasje so mu začeli izpadati. Koža njegova, od prirode črna. obledela je in ožol- kajti navajanje in utemeljevanje takih podatkov bi napravilo predležečo prošnjo preobširno. Ponižno podpisana zbornica si usoja tedaj ua-vesti tukaj le nastopne podatke, katere jej je podal konzorcij: Obe progi Ljubljana-Grosuplje-Novo Mesto-Straža in Grosuplje-Eibnica-Kočevje imate skupno dolgost 131-5 kilometrov. Dejaujski troški z inter-kalarnimi obrestmi vred, izimši pa rezervni zaklad in troške za pridobitev denarja, proračunjeni so pri dveletni gradnji za obe progi na 9,347.000 gld. Občine, ob katerih bi tekla železnica, imajo prebivalstva 222.314 duš. Z ozirom na slične dohodke lokalnih železnic z enakimi razmerami gotovo ni letni dohodek 700 gld. od kilometra vsaj za začetek previsok ter bi znašali dohodki od osebnega in prtljažnega prometa na celi progi 92.400 gld. Računalo se je na podlagi natankih poizvedovanj z letno množino tovorov S8.300 ton z dohodkom 420.100 gld. Ako se izračunijo opravilni troški 1S00 gld. od kilometra, pričakovati se sm6 za sedaj čist dohodek 274.900 gld., kar bi dajalo pri naloženi glavnici 9,350.000 gld. obrestovauje treh odstotkov. Pri tem pa se mora še povdarjati, da se pri izračunanju tovorne množine ni oziralo na ru-javi premog, in se tedaj nista postavila za to niti množina niti znesek. Isto tako se ni oziralo na kovine, kamenje, apno in opeko, kakor ttfdi ne na tovorni promet v ljubljanski okolici in krajevni tovorni promet mej posameznimi postajami, ker se tak promet oživi še le tedaj, ako se dobi prometno sredstvo. Oe se to v poštev jemlje in uvažuje, da se bo zvišal promet, zauašati se smemo za gotovo da se bo kmalu in bistveno zvišalo tudi zgorajšuje obre-stovanje okroglih treh odstotkov. Po poročilih, ki so došla ponižno podpisani zbornici, izjavile so se vdeležene občine, kakor tudi posamezni interesentje, da bodo podpirali gradnjo dolenjske železnice deloma z neplačnim odstopom zemljišča, deloma z neplačno prepustitvijo raznih snovi, deloma z jamčenjem za obresti in na druge načine. Kolikor se more iz teh izjav sklepati, bode donesek razmeroma velik ter se sme za gotovo pričakovati, da bodo podjetje pospeševali veliki posestniki, obrtna in rudarska podjetja, kranjska hranilnica v Ljubljani in tudi deželno glavno mesto. Po poročilih deželnega odbora je smatral do-želui zbor zadevo za toliko dozorelo, da se je izjavil, kako naj dežela pospešuje železnično grad-jenje, ter je sklenil nastopno: „1. Dežela Kranjska zagotovlja za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic Ljubljana-Grosuplje-lludo-Trebnje Novo Mesto-Straža in Grosuplje-Ribnica-Kočevje donesek 500.000 gl. (petstotisoč goldinarjev ) 2, S tem zneskom se bo dežela Kranjska vde-ležila pridobitve glavnice v namen zgradbe zgoraj imenovane dolenjske lokalne želoznice tako, da bo prevzela delnice za zgradbo te železnice ustanovljene delniške družbe v znesku 500.000 gld. a. v. papirnate vrednosti. Izmed delnic se bodo ono vzele, katere bo prevzela državna uprava z zneskom, dovoljenim v ta namen. Vdeležba dežele pa je odvisna od tega, da tela; nabuhlo lice jo je nategnolo, da je počila za ušesom. Tam so se gnetli črvi. Nogč, zategnene v škornje, napele so se, ogromno namehurile. Ves je neizrečeno zabuhel. Kaj stori solnce danes ž njim? Neznosno je ležati tako blizu njega. Treba se je udaljiti, veljaj, kar hoče. A zmorem li? Roko še morem dvignoti, otvoriti steklenico, napiti se; a morem li premaknoti težko, nepregibno svoje telo? Vendar se bodem premaknol, če prav ne mnogo. Vse jutro mi preide v takem premikanji. Bolečina je silna; a kaj mi je sedaj do nje. Pozabil sem že, kako se ima zdravje? Navadil sem se že nekako bolečine. Cdaljil sem se to jutro za dva sežnja ter očutil se na prejšnjem mestu. A ni me dolgo hladil sveži vzduh; kak bi pač tudi mogel biti sveži vzduh pet korakov od gnjijočega trupla. Veter se premeni in pripihujo mi znova smrad, tako silen, da me slabi. Prazni želodec se mučno in krčevito stiska, vse notranjosti se prevračajo. A smrdliv okužen vzduh kar si pije na-me. Stisne me obup. nlačem . . . plačem . . . kakor malehno dete. (Konec sledi.) a) se državna uprava pridobitve glavnice vdeleži s primernim zneskom, za kateri prevzame delnice; da dalje b) kraji in občine, katerim bo koristila železnica, primernim načinom pospešujejo zgradbo železnice; potem c) da pokrijejo obrtniki, rudarska podjetja in drugi interesentje 400.000 gld. s tem, da prevzamejo prvotne delnice po pari-kurzu; in konečno d) da zavaruje pridobitev ostale glavnice bodoči koncesijonar z izdajo prijoritetnih in prvotnih delnic delniške družbe, ki so bo ustauovila. 3. Določba odstotnega postavka dividende, ki pristuje izdanim prijoritetam, preduo bodo prvotno delnice opravičene do dividende, prepušča se državni upravi. Delnice, katere bo prevzela dežela, morajo imeti iste pravice, kakor od države prevzete delnice delniške družbe, ki se bo ustanovila. 4. Dežela bo prevzete delnice od leta 1892 naprej v enakih letnih rokih in v onih obrokih vplačevala, katere bo določila državna uprava za delnice, prevzete od države. Prvi rok se nikakor ne smé prej vplačati, predno se poprej in pravilno ne bo dokazalo vpla-čanje in poraba ostale stavbene delnice, katere ne pokrije državni zaklad in dežela, in dokler nista imenovani lokalni železnici v smislu koncesije do-gotovljeni in javnemu prometu izročeni. 5. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem deželnem zboru stavi primerne predloge, kako naj se preskrbi sklenjeni znesek." Ponižno podpisana zbornica je mnenja, da so vdeleženi krogi storili vse one korake, kateri so se mogli od njih pričakovati, da se na podlagi pridobljenih vspehov s pomočjo države zagotovi zgradba železnice. Zaradi tega izreka na podlagi soglasnega sklepa ponižno prošnjo : „Visoki deželni zbor naj blagovoli priznavaje navedene razloge visoki c. kr. vladi priporočati, da se nujno na-nje ozira, da v kratkem predloži postavo, ki bi uamerjala uresničenje dolenjskih lokalnih železnic, in da se z izdatnim zneskom vdeleži pridobitve glavnice." Politični pregled. V Ljubljani. 15. aprila. ISotraia}® dežel«. Vlada bo že tekom proračunske razprave večkrat omenjeni šolski postavni načrt, s katerim se bo splošuji šolski zakon predrugačil, zagotovo v prvih dneh maja predložila gospodski zbornici. Schonbornov kazenski zakonik razpravljajo vsi listi; fakcijozni seveda neugodno o njem sodijo. „N. F. P." pravi, da zakonik ni nič pridobil tako s Schonbornovimi kakor s Pražakovimi dostavki. Posebno je Židinja zavzeta, da se je kazen zvišala za bogokletje, katero zakrivi po novem zakoniku tudi oni, ki skuša rušiti vero na Boga ali pa javno pokaže, da zaničuje vero. Ogerski državni zbor je brez razprave v tretjem čitanji potrdil postavo o prepovedanih srečkah ; sprejel je tudi podržavljenje železnice Budimpešta Pečuh. Viiaiije države. Knez črnogorski je z jako toplimi besedami odgovoril na notifikacijo o vladnem nastopu srbskega kralja Aleksandra. Izraža upauje, da se bodo ohranili sedanji prijateljski odnošaji mej obema državama. Mej bolgarskim ministerskim predsednikom in princem so poravnana vsa nasprotja. To jako v oči bode opozicijo. Cankov in tovariši so sedaj iz-prevideli, da jim še noče zasijati zarija—vladnega krmila. Cankov, ki je v Belgradu čakal, da se izvrši v Sofi|i ugoden prevrat in v tem slučaji takoj odpotuje v Solijo, se je naveličal čakanja ter se je preselil v Rumunijo. 1luski državni glasnik objavlja na podlagi preiskovalnih listin znano Ašinovo zadevo, ob enem pa izpovedbo ruskega podkonzula Ivanova, katerega je vlada v tej zadevi poslala v Suez. Ašinov trdi, da se je nenadoma pričelo bombardovanje. Ozemlje, katero so bili zasedli Rusi, niso bila francoska tla. Ašinov tudi pravi, da so mu Fraucozje ukradli 45.000 rubljev. Due 9. t. m. je škof Freppel v francoski zbornici jako duhovito pobijal sestavo senata kot izrednega sodišča. Rekel je mej drugim: „Današnji senatorji niso dosmrtni člani senata ter se morajo zaradi tega pri vsakem svojem činu vprašati, kakov vpliv bo imel na njihovo zopetno izvolitev. Pri takih razmerah ne sodi samo sodnik, ampak politiški na- sprotnik zoper nasprotnika; bati se moramo, da bo ob enem s sodnikom obsodbo proglaševala strankarska strast." — Dne 12. t. m. je senat volil preiskovalno komisijo iz senatorjev: Merlina, Cazota, Cordelet-a, Traxieuz-a, Muniera, Mareère-a, Demôle-a, Lavertujona, Morelleta in podpredsednika Humberta. Seja se je popoludne ob 3. uri pričela. Predsednik je prečital državno listino, ki imenuje senat za izredno sodišče. Navzoči so bili skoraj vsi senatorji. Delbreil in Leon Renault sta pismeno naznanila predsedniku, da se ne bodeta vdeleževala sej, ker ne moreta priznavati senatu pravice, da bi sodil narodovega zastopnika. Generalni prokurator Baure-paire je prečital zatožnico, potem je pa senat v tajni seji skleuil z 210 proti 55 glasovom, da so prične preiskava. V soboto je preiskovalna komisija, ki bo imela dela za mesec dni, izvolila svojim predsednikom Merlina. — Združena desnica senata je predvčeraj enoglasno sklenila ugovor zoper izredno sodišče, ker to nasprotuje pravici. „Pričakuje pa zaupno, da bo narod sam pravično razsodil mej onimi, ki so naklonjeni splošnji volilni pravici, in mej onimi, ki jo zatirajo." Iz Iiima se poroča dne 12. t. m.: „Včeraj je došlo tisoč italijanskih izseljencev iz Kostarike nazaj. Zidati bi bili morali železnico, a so bili zlobno oropani, da se jih je vlada usmilila ter na svoje troške poslala v domovino. Vsi pravijo, da niso dobili nikakoršnih denarnih pisem, podkonzul je bil s podjetniki v zvezi zoper uboge izseljence." Jielf/ijski neodvisnjaški poslanec Somzée je povabil k sebi na obed diplomatski kor in ministre ter jih iznenadil — z Boulangerjem. Zaradi tega jo minister zunanjih zadev, princ Chimay, poslanca Sotnzéeja obdolžil, da ga jo hotel spraviti v Boulati-gerjevo past; Somzée mu je oporekal, češ, povabil ni ministra zunanjih zadev, ampak princa Chimay-a. Slednji je odgovoril, da v Somzée-jevo hišo odslej ne bo stopil niti princ, niti minister. — General Boulanger je v bruseljski podružnici banke „Crédit Lyonnais" naložil osem milijonov frankov. Od kod neki ima ta denar? .Agence Roumaine" objavlja: „Izid zadnjo rumunske krize, sestava novega konservativnega ministerstva pod L. Catargijem je le posledica zahtev parlamentarnega položaja in notranje politike, ki nikakor ne bo vplivala na razmere nasproti inozemstvu. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 14. aprila, (j Fran Hribar.) V soboto dopoludne izročili so v Vodicah materi zemlji truplo nadepolnega duhovnika Frana Hribarja, kateri je umrl še-le v 28. letu svoje starosti. Pogreb je vodil preč. g. Jan. Oblak, dekan kamniški, v navzočnosti mnogih č. gg. duhovnikov iz okolice in nekaterih bogoslovcev iz Ljubljane. V ginljivem govoru kazal nam je preč. g. dekan, koliko lepih nad je gojil v svojem srci, katere so zdaj ž njim vred umrle na veke. Živo nam je slikal spretni govornik veliko razliko med 12. avgustom pret. leta, ko je prvič opravljal sv. daritev v veselje svoje rodovine, cele župnije vodiške in tudi cele škofije, katera je v njem pridobila gorečega delavca v vinogradu Gospodovem — in mej današnjim dnevom, ko njegovo truplo mrtvo na odru leži in po njem žaluje njegova pobožna mati, skrbni oče, ljubeča brata ¡n sestre. Kratko je bilo njegovo delovanje — trudil se je ta-korekoč eno samo uro, pravi preč. g. govornik nadalje — vendar upamo, da mu je Bog tudi ta njegov trud obilno poplačal v nebesih. Pogreb jo bil slovesen. Petje pred iršo, pri slo vesni sv, maši za mrtve in na pokopališči oskrboval je znan kvartet iz Ljubljane. Pogreba se je vde-ležila vsa prostrana vodiška župnija in mnogo njegovih častilcev z Brezovca, kjer je pokojni kapelanoval. Pokojni Fran se jo porodil v Mengešu leta 1861. Ljudsko šolo je dovršil v Kamniku. Vstopil je leto pozneje v ljubljanski gimnazij, kjer ga je materijalno podpiral brat mu Ivan in ga pozneje ves čas njegovega šolauja popolnoma vzdržaval. Obiskaval je gimnazij v Ljubljani, Novem Mestu in po dokou-čanej osmej šoli v Celji vstopil je v ljubljansko bogoslovje leta 1884. Bil je vseskozi blag, plemenit značaj; vžival je sploŠDjo ljubezen svojih součeucev in ni ga bilo, komur bi se ne bil prikupil s svojim skromnim, možatim in odkritosrčnim vedenjem. Kot dijak je bil iz celega srca navdušen za vse lepo in blago in neumorno si jo prizadeval, da bi kedaj postal koristen ud človeške družbe in vreden sin svojo drage domovine. Da bi si svoje znanje izpopolnil, bavil se je v prostih urah s sorodnimi slovanskimi jeziki. Pridno je sodeloval pri „dijaških besedah" v Novem Mestu in pohvalno izvrševal odka-zane mu slovenske vloge, uaj so bile vžo deklama-cije ali predstave. Pomagal je ustanoviti „dijaško literarno društvo", kateremu je bil namen, dejanjsko «riti se v materinščini z izvirnimi spisi pod nad- zorstvom enega g. profesorja. Pokazal je tu svoje spretno pero z mnogimi dobrimi spisi in po pravici je bilo pričakovati obilo sadu njegovega truda, da mu ni britka smrt nenadoma pretrgala niti življenja. Ranjki pa ni bil samo vreden sin svoje domovine, ostal je tudi vedno zvest resnicam sv. katoliške eerkve. Sredi viharnega in burnega dijaškega življenja, ko jih toliko žalibog!— krene na slabo pot, ohranil si je srce mirno, — dušo čisto in že zgodaj je sklenil posvetiti se vzvišenemu, težavnemu in toliko odgovornemu duhovniškemu stanu. Ta iskrena želja se mu je izpolnila lansko leto, ko je v Vodicah prvič opravil sv. daritev tako slovesno, prisrčno in ganljivo ob enem, kakor sem slišni iz ust nekega dostojanstvenika, da dotlej še ni videl tako ginljivih novih maš. Nada, da se mu bo že dlje časa rahlo zdravje okrepilo v zdravem zraku na deželi, ni se uresničila. Nevtrudljivo je deloval v duhovnem pastirstvu, dokler mu niso moči opešale; želel si je oddiha pri svojih dragih stariših ter si dobiti novih moči — kar nas nepričakovano dime vest o njegovej smrti! Po pravici žalujejo po njem njegovi stariši, brata in sestre, saj jim je bil vedno zvest, pokoren sin in ljubeč brat; žalujejo pa po njem tudi obilni njegovi prijatelji in znanci. P. A. K. Izpod Gore na Gorenjskem, 12. aprila. (Razne stvari.) Veliko žrtev so že koze letos zahtevale. Do konca marca t. 1. je na Dolenjskem več stotin ljudij za osepnicami umrlo, in vendar še vedno razsajajo. Kar zadene gorenjsko stran, bolezen v Moravčah pojenjuje, v Krašinji pa in na Vranji Peči pa še vedno precej razsaja. Upamo, da bode zdaj v toplem vremenu ta bolezen ponehala. Kmetovalcem more se vesela novica javiti, da je zadnji čas precej živahna kupčija z govejo živino, katera se je precej podražila. Danes so ljudje pripovedovali, da na somnji v St. Gotardu je par volov 20—25 gld. več stalo, kakor pred dvema mesecema. Na bolje se je pa obrnilo tudi v lukovškem somnju dno 20. marca, kamor je prišlo mnogo kupcev, nekateri tudi iz Višnje Gore, ker so po Dolenjskem zaradi osepnic skoro vsi somnji prepovedani. Tu je bila kaj živahna kupčija, in ker ljudje niso ravno veliko živine prignali, so kupci hitro pokupili debele volje in krave. Lepe živine je še celo zmanjkalo, tako da nekateri kupci niso nič dobili. Ta živahna kupčija ima za ljudi dobre nasledke, ker so si nekoliko opomogli in so že precej pri denarjih. Sploh kaže letošnjo pomlad prav dobro za kmetovalce. Ozimina, pšenica in rež je dobro zaraščena, posebno na ljubljanskem polji, in ker aprila meseca na vsak drugi dan dežuje, si ljudje obetajo veliko sena in žita, kakor pravi stara nemška prislovica: „Nasser April uud kiihler Mai bringeu viel Getreide und Heu." Na ljubljanskem polji so videti ob cesti zasajene lipe od pokopališča do Verbančkove gostilne. Ne vem, kako je to, da so lipe sadili. V prejšnjem času ste bili dve vrsti velikanskih jagnjet, katere so pa pred petnajstimi leti posekali, le še dva ste-jita tik kovačijo na Ježici v spomin starih časov. Kaj lepo je bilo videti s gorenjske cesto tje na vrsto dreves ob dunajski cesti. Čudno se človeku dozdeva, da so lipe sadili, ki velike zrastejo, delajo veliko senco ter polju mnogo škodujejo. Bolje bi bilo, ko bi se bilo sadno drevje tam sadilo, ki kaj sadu obrodi ob velikih cestah, kakor je to na Notranjskem ob veliki državni cesti in ob vseh cestah na češkem v navadi. Ko že veliko ljubljansko cesto in nasad opisujem, naj še nekoliko o Ljubljani omenim. Naše glavno mesto bo čedno in zdravo postalo, ko se bodo vodovod z zdravo vodo napeljal in silno potrebna kanalizacija dovršena. Mesto se je v zadnjih dvajsetih letih zelo razširilo. Zlasti hiše okoli hranilnice so kras mestu. Ko so tobakarno tam ustanovili, treba je bilo res misliti za zadostna stanovanja kakim 2000 delavkam. A zdaj pa ne bo treba več zidati, ker je že tako sedemdeset stanovanj praznih. Prebivalcev ima kakih 20.000, hiš kakih 1300. Prebivalstvo bi se le potem više množilo in nove hiše bi bilo treba zidati, ko bi v Ljubljani napravili nove tovarne, nove šole, obširue centralne urade, in tudi ko bi se gradila dolenjska železnica. Naj še nekaj dostavim o pasji steklini Zopet smo čuli, da je v Litiji pes stekel in da so pri konjedercu v Domžalah steklega psa ubili. Čudno, da ni konca te pasje bolezni. V Ljubljano se je v zadnjih tridesetih letih večkrat kak stekel pes pri- klatil. Pa skoro vselej je prišel z dunajske ceste ali od Save gori, nikoli pa ne od zahoda. Človek bi skoro mislil, da je pasja steklina na izhodni straui vdomačena. Gotovo je, da na tej strani je bilo vedno silno veliko psov, večinoma nepotrebnih, in zato smo bili lani prav hvaležni, ko je konjederec po moravški dolini in ob cesti med Domžalami in Öt. Ožbaltom prav veliko psov polovil iu pokončal. Dnevne novice. (Shod volilcev II. razreda) bode danes zvečer ob 7. uri, volilcev I. razreda pa jutri zvečer ob isti uri v mestni dvorani. (Volilni shod) za III. razred se je vršil včeraj; prišlo je okoli 50 volilcev. Predsedoval je odbornik g. Ig. Valentinčič ter naznanil, da praviloma izstopita gg. dr. Gregoričin A. Klein. Po daljšem razgovoru je večina sklenila priporočati gg. K 1 e i u a in mizarskega mojstra Ludovika Widmayerja. (Gospodska zbornica državnega zbora) je izvolila v delegacije med drugimi kneza Windisch-grütza in viteza Miklošiča. (Odbor za katoliški shod na Dunaji) nam je poslal naslednje naznanilo: Generalno vodstvo c. kr. državnih železnic, cesarja Ferdinanda severna, avstro-ogerska državna in severo-zahodna železnica so dovolile, da morejo vdeleženci katoliškega shoda pri vseh vlakih, tudi kurirnih in brzovlakih, za potovanje na Dunaj od dne 29. aprila do 2. maja in za povratek od 29. aprila do 8. maja voziti so v prvem razredu za vožnji listek drugega razreda, v drugem za vožnji listek tretjega in v tretjem s polovičnim listkom druzega razreda. Južna železnica je dovolila za tretjino znižano vožnjo ceno. Na avstro ogerskili državnih in severo-zahodni železnici zadostuje, da se vdeleženec izkaže z vstopnico; ua c. kr. državnih, severni iu južni železnici so potrebne še posebno legitimacije (na državnih rumene, na severni rudeče, na južni bele). Dotične legitimacije se dobodo pri gosp. dr. Simonu Hage-nauer-ju, I. okraj, Wollzeile št. 13 na Dunaji. Vsak vdeleženec mora pred odhodom s črnilom izpolniti prazne rubrike ter podpisati svoje ime, vožnji razred itd. Znižane cene pa niso veljavne za druge črte ali prestauke na povratku. (Osebne vesti.) Vladni tajnik v Celovci, gospod Fran Kolenz, jo imenovan okrajnim glavarjem na Koroškem. — Začasni kustos kranjskega muzeja, gosp. prof. Alfonz Miillner, je dnd S. t. m. nastopil svojo službo. — Načelnik tukajšnjega rudarskega urada, gospod dr. Ruch, je premeščen ua Dunaj. (Nova slovenska kujiga.) Znani slovenski pesnik gosp. Aut. Fun tek je izdal nov pesniški proizvod: „Godec". — Poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru. Knjigo je založila Ig. Kleinmayer in Bamber-gova knjigotržnica v Ljubljani in se dobiva po 1 gld. 20 kr., elegantno vezana po 1 gld. 80 kr., po pošti 5 kr. več. Obljubljena nam je obširnejša ocena. (Občni zbor „Pisateljskega društva") se je vršil minolo soboto. Predsednik g. dr. Vošnjak se je v nagovoru spominjal tekom leta umrlega društvenega tajnika g. prof. A. Raiča. Tajnik g. A. Zu mer je poročal o društvenem delovanji, blagajnik o denarnem stanji. Društveno premoženje znaša 1369 gld. 98 kr. V odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Vošnjak' predsednikom; odborniki pa: Fran Leveč, Luka P i n t a r, A. Ž u m e r, Simon R u t a r, Ivan Tomšič in Anton S ve tek. (Umrl) je pri sv. Križu pri Moravčah minoli petek č. g. Josip Vode, upokojeni duhovnik tržaške škofije. Rodil se je v dolski župniji ob Savi dne 16. febr. 1811, posvečen 1. 1839. Letos bi bil torej zlatomašnik. Blagi pokojnik že več let ni mogel iz postelje. N. v m. p.! (Toča.) Od sv. Katarine se nam poroča: Vra-čaje se minolo sredo iz Preske domov, zagledam hribovje pobeljeno. Bilo je precej debelo, ledeno zrnje, ki je pobelilo brda. Po potu sem ga kar gazil. Škode ta prva letošnja toča ni storila nobene, le prve pomladanske cvetlice so čutile mrzlo odejo in klaverue pobešale svoje glavice. Ko sem prikorakal na topolski svet, ni bilo sledii o toči. Rumeno solnce me pozdravi z zlatimi žarki, češ, „na goro, na goro, na strme vrhe, tje kliče iu miče in vabi srce". (V Zdenski Vasi) pri Dobrepolji so prignali na somenj dne 8. t. m. okoii 1700 glav goveje živine, 300 glav prašičev, 200 kozlov in koštrunov in 40 kouj. Kupčija je bila jako živahna, posebno za pitano živino. Kakor nam poroča tamošnji gospod župan, stočilo se je vina isti dan 23 hktl. — Suše ljudje niso trpeli. (Novo tuašo) bodo pel belo nedeljo v Dobrniči na Dolonjskem kapucin o. Hilarij Prpar, iz znane ondašnje rodbine Korenove, ki bode poslala vže druzega sina v vinograd Gospodov. Bog daj srečo! (Strela) je udarila dne 10. t. m. v kozolec posestnika Antona Drenika v Starem Trgu pri Trebnjem. Trebanjska požarna bramba je ogenj pogasila. (Umrlo) je v Ljubljani od 7. do 13. aprila 23 oseb, 12 inožkega in 11 ženskega spola; med temi S v deželni bolnišnici, 1 v otroški bolnišnici, 4 v hiralnici in 3 v prisilni delavnici. — Rojenih je bilo v istem času 14 otrok, 10 možkega in 4 ženskega spola. („Slovensko pevsko društvo v Ptuji") je razposlalo sekirice za letošnji koncert, in sicer moške zbore: B. Ipavca „Slovanska pesem", Dav. Jenka „Na moru", A. Nedveda „Slovo" in „Slov. dežela"; dalje mešane zbore: H. Sattnerja „Opomin k petju", A. Försterja „Naše gore". Dva nadaljna mešana zbora bodeta v kratkem natisnena in razposlana. SI. društva, poverjenike in vse člane prosi odbor, da se uče te zbore in skrbe, da se bode koncert, ki se ima vršiti blizu Celja prve dni avgusta, častno zvršil. Gospodje poverjeniki naj tudi blagovoljno skrbe, da bode društvena blagajnica imela dohodke, ker je imela mnogo troškov za tiskovine. (Lloyd in delavci.) Duš 12. t. m. je lloydova uprava naznanila delavcem v arsenalu uiti m a tum: „Kdor se hoče ravnati po novem delavskem redu ter delati do pete ure, naj pride v soboto na svoje mesto; kdor pa se ne uda novi naredbi, naj pride po svoje spričevalo ter je odpuščen." Kakor poroča „Edinost", se delavci ne bodo udali. Poslali so v soboto deputacijo ravnateljstvu z izjavo, da sprejmö novi red le s tem pogojem, ako se jim opoludne dovoli je dno uro počitka, ali pa povišano plačo. Pred arsenalom se je v soboto zbralo na tisoče 1 j udi j; nemirov ni bilo. Delavci so delo ustavili. (Opatija — javno kopališče.) Dunajski uradni list je dne 6. t. m. objavil postavo z dpe 4. marca, po kateri je Opatiji priznana javnost kopališča in zagotovljena bodočnost. Telegrami. Celje. 15. aprila. Pri konstituiranji okrajnega zastopa voljen načelnikom dr. Sernec, njega namestnikom Hausenbichler; v odbor i i veleposestva vitez Berks, mest in trgov dr. Dečko, kmetov Zanjer, plenuma Baš, velike obrtnije Anton Ferjen. Vsi razven zadnjega narodni. Gorica, 13. aprila. Cesaričinja-vdova Štefanija je sinoči došla iz Mirainara, ob jednem ž njo pa iz Benedek belgijska kraljica s prin-cesinjo Klementino. Dunaj, 14. aprila. Po dvamesečnem bivanji v Budimpešti so se sinoči cesar, cesarica in nadvojvodinja Valerija s posebnim dvornim vlakom čez Dunaj odpeljali naravnost v Išl, kjer bodo ostali osem dnij. Rim, 14. aprila. Neka hiša, katero so gradili v Suzanski cesti, se je podrla; pet oseb je ranjenih, štiri so usmrtene. Kralj je zaukazal natančne poizvedbe. Stavbinskega mojstra in voditelja so zaprli. Luksemburg, 13. aprila. Belgijski kralj in car sta regentu brzojavila, da mu želita najboljših vspehov pri prevzetem velikem nalogu. Listnica opravništva: G. J. T. v Severni Ameriki Sleeptj Etje Minesota: Prejeli 20 gld.; s tem je plačano za lansko leto vse In za tekoče do konca sept. Vremensko »poročilo. Dani Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zralcomera v mm toplomera po Cellljn 33 7. n. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. "725-2 724-5 7238 38 14-5 7-8 sr. zap. si. jzap. si. zap. megla oblačno del. jasno 000 Umrli so: 12. aprila. Julija Pirstinger. milosrdnica, 42 let, Kravja dolina 11, jetika. 13. aprila. Frane Pavel Gsolhofer, kovač, 58 let, Poljanski nasip 50, pljučni cmphysem. — Jožef Elbiick, delavec, 59 let, Poljanski nasip 50, vitlum eordis. Zahvala. O smrti nepozabljivega nam sina in brata bili so nam v veliko tolažbo mnogoštevilni dokazi iskrenega sočutja. Dolžnost nam je torej zahvaliti se velečastitemu gospodu župniku vodiškemu, ki je s pravo krščansko ljubeznijo skrbel za drazega nam pokojnika med njegovo boleznijo ter nam požrtvovalno odvzel vso skrb za dostojen pogreb; dalje prečastitemu gospodu dekanu kamniškemu za tolažljive besede; vsej velečastitej duhovščini, ki se je od blizo in daleč tako mno-gobrojno vdeležila pogreba; gospodom: Pa-ternostru, Pfibilu, Puciharju in Štamcarju, ki so prišli izkazat poslednjo čast pokojniku, kateremu so pred osmimi meseci peli ob no-vej maši; gospodom bogoslovcem; župlja-nom brezoviškim in vodiškim ter sploh vsem, ki so nam z dokazi ljubezni in sočutja lajšali srčno bol. V Vodicah in Ljubljani, 14. apr. 18S9. Rodbina HRIBAR-jeva. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 15. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 05 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 85 „ 50 5% nvstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 60 Papirna renta, davka prosta......100 „ 15 Akcije avstr.-ogerske banke......907 „ — Kreditne akcije ....................298 „ — London............120 „ 20 Srebro...............n — Francoski napoleond..................9 „ 51", Cesarski cekini ....................5 „ 68 Nemško marko ..........58 „ 72' XXXXXXXXXXXXXXXXXX X Hrata Ebcrl, x 3C izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC K in napisov. K U Pleskarska obrt za stavbe in meblje. 5 Mj i ■■ 1» Ijtrnn, J* ft za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J II priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot y znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barva ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem ^^ ££ lanenem oljnatem lirneži najtineje naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^ y Cenilce mi Kiilitevmije. "•H y A. 4A4A4AAA4AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA A A Odlikovan: 1873, 1881. ÜD_____ "ES— Zalivala. Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti svoje predrage soproge m » I© izrekam posebno prečast. gospodu župniku Rozmanu, častitim očetom frančiškan o m , p. t. slavnemu društvu „Slavec" za ganljivo petje, vsem dariteljem prekrasnih vencev, kakor tudi mnogobrojnim vdeležen-cem pri sprevodu svojo najtoplejšo zahvalo. (i) Fran Zoreč. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dnnaji VIT., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc liriiekner. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eell OSUMI* Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. ► Akvarelne barve mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna 'oljnatih barv, firneža in laka~w v I lil »1 j Ml» i. 'Pisarna in zaloga: Šolslii (lrcvorccl