Pnbliahed and dlrtrtlmtod nadef permit (Wo. 886)* urthoHted by the Act of Ortober 6.1917, on HI« »t U» Port Office of Hew Tart, H.T.-By order of the Ptwdd«rf,3L 8. Bnriwoa, Portmarttf QwwnL
Največji slovens!-* dnevnik v Zedinjenih državah
Velja za vse leto ... $3.50 Za po1 leta......$2.00
GLAS NARODA
elephoue: CORTLANDT 4687.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian daily < in the United Statess-
Issned every day except Snndays and Legal Holidays. 50,000
Telephone: 2876 CORTLANDT.
NO. 251. _ ŠTEV. 251.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 25, 19?S — PETEK, 25. OKTOBRA, 3918.
Pregled najnovejših dogodkov
Maršal Haig je pretekli noči sporočil, da >.i> j,. zlomilo «>dp<-vra/nika :i;t celi petindvajset milj *lol<ri fronti med kanalom Sam v ter reku SeMc j*-lo n« j«1 se« I cm tisoč jetnikov ter več kot st«
pOV.
Ameriške in angleške čete napredujejo na pet in t rid.--»et milj do' frimti. N.i raznih s ».'-kali «■ nadaljuje - Ozkimi boji.
Severno od Valenciennes so je hitro rzčUtilo vmes lež<-če ..z,m lit' pnnl reko Sclde dočini se nahajajo zav /.niki r.a zunanjem roln \*>!ike»7i «oMorr«al. kjer je pričakovati obupnega odpora.
I.i^al-i <» spi iT' 1 i, ■ I .j«- sovražnik izpraznil Valem-iemu raz \< n par majhnih pre Snjih straž.
Angle/i pir\nT';tr>il: Kcailli.u reko p,-i Beaudignie ;rnzda M orni a'
Južno od t t ovsk i goz I t«»r ' proti iztoku.
Na d<snrrn krih- Ilaigovega napredovanja so prekoračili - .•/i Samhr-Oise kanal pri Vei Iv-le-Orand in Logehamps.
Kraneuzk so tudi napredovali na važen način med Oiso in rek >i rre. \a d< Mient k-'lu dospeli dr> ceste, ki vodi med Le Fertt » heurisie in Farriero farmo.
Amerik mci iztočno od Meuse
'vcriiii
■n/ila
je popolnoma izčistilo takozvani " š!c<t zavezniške ."•••1«. do Sambre-Oisc kana1;
Kran
milj IVI
včeraj napredovali za pet o»mii
ia dve mitji dol«ri fronti ter za vršili zavzetje <la. Za\
Hultruv to .1 Men«
i gozo<«a. /.av » m del VVavrillo »uzda. Zapadno j - zasedlo (Jrand* Carre farmo.
Vojaški opazova.ci na ' .^ujt-jo s špekulacijo ^U'.l.- možnepa u rea Auierikaiieev jtroii nemški trdnjavi Metzu. Možnost obnovljenih iitalijanskih napadov v velikem obsegu sr j. uvedlo zavzeti« n	Sisemoi, tri milje iztočno ot| Asiago.-
Tako s.' je ofu-ijelm; sporočilo iz Rima. Tekom tozadevnih uspešnih i apadov je [>;t llo zaveznikom v rok«- več kot tisoč jetnikov.
Berlin brez tobaka
V Berlinu bodo kmalu posle za- j loge tobaka. — Iz navtralnih dr- j žav ni pričakovati pomoči.
Haag, Nizozemsko. 24. okto-bra. — Ko se borno poslovili o,l j leta 191s. so bomo morali pošlo- j viti tudi od cigar. — pišo Beri:-]
u.t Tapehlatt", — kajti nobene- J »-•v«" vzorcu Krtina so >e -a tobaka ni več za izdelovanj. !118^0 ""Mednje pekovske -pomo
Nek vzoree surovega masla, ka-j terega so pred kratkim preiska- i li. je vseboval ~>4 odstotkov vode.; kar je 4«) odstotkov več kot ol>i-' «'ajno. Nekatere vrste kvas ob stoji največ iz navadnega lepa: — |K>kvarjeni ostanki mesa se zmešajo v klobasi* z mesnimi k on ser-! vami. Mesni ekstrakt se izdeluje' iz vsega drugega kot dobreea mesa.
V nekem vzorcu kruh
eigar. Le majhno tolažbo imamo, kajti Nizozemska, ki je do zdaj na j V'č izvažala tobaka, zdaj nima zadosti niti za sebe in že vpeljuje raeije. Skozi Dansko ne prihaja noben tobak, pa tudi vse skandinavske deželi* niso nič n:i boljšem. Zadovoljiti se bomo mo-i rali s eigaretami in tobakom za pipe. Za t" vrste tobak še vedno dobivamo surov materjal z ISal-kana. Toda najprej se mora zalagati armada.
Kakšen tobak je za armado, je pojasnjeno v nekem članku v listu " VorwaertsuNek vojak j«' poslal s fronte zaboj če k cigaret, da pokaže, kake vrste tobak kade vojaki na fronti. Bil je ličen za-bojček s sliko vojaka, ki stoji m straži ob flamskem obrežju: pod sliko pa jet bil napis: Deutseh-lands Kraft, to je nemška moč.
— T<> je dobro ime /a to cigareti-. — nadaljuje list, kajti kakorhitro jo prižgete se takoj prepričate, da mora biti moč — Nemca, ki kadi te cigarete, izvau-redno velika, da jo moro prenesti. A ko razvijete to cigareto, najdete. da sestoji iz tujih primesi: --sknro gotovo so izdelovalčeve tajnosti. Duh vas spominja na temno klet. k ji-r ima .erevljar svojo d^-lavnieo. Ako vdihavate dim. čutiti1 neprijetno morsko bolezen.
Da vam je dovoljeno kupiti 20 cigaret boljše vrste, morate najprej kupiti 40 teh misterioznih ci-gar.-t. —
O potvarjanju živil podaja komični laboratorij v Lipskem ja-^-uo sliko, ko pravi:
Blago se potvarja z mineralizacijo doila se voda ali pa strupene primesi. Kreda in niav sta dobila visoke cene, ker ju meša med moko, kvasom, in se rabi za shranjevanje mesnih izdelkov. Isto so mora trditi o «a-lunu. sol i t ar ju. o moki iz slame in sadnih pešok. ki se vse ui -ša v hrano. Vse to se kupuje za visoke cene.
Votla, ki se vsepovsod drtbiva
VOLUME XXVI, — LETNIK XXVI.
Bolgarska grozodejstva
UMRLO JE PETDESET TISOČ SRBSKIH UJETNIKOV. — BOLGARI SO GRDO POSTOPALI Z UJETNIKI. — TUDI NEMCI NISO ZAOSTAJALI. — ANGLEŠKI UJETNIKI.
te": lanen pezdir. bombaž, lizol. papir, les. slama, mave, kreda.
•>j0s,id nt ooi.is.tj .»u.»s*>|
V sladkorju se ji* našlo: 10 odstotkov moke. v malisnih tabletah <i0 otlstotkov krede, v popru S4.T pepela in 2.1 odstotka pwka.
Lipski laboratorij je priznal za dober nadomestek naslednje pred
mete: maruvlada. olje, umetni!	-
med. buillon tablete (za juho in 1 Feldmaršal odobrava mirovno <n.
BATTLE LINE OCT.6th._-—-LINE OCT. IBth
'••GAINS 5INCE"S^TGRDA^ PREGLED ZAPADNEGA BOJIŠČA.
Hindenburg za mir;
mesni ekstrakt.
banje. — Dolžan je podpirati ka^zerjevo vlado.
Iz Avstrije
S francosko armado, 2:i. oktobra. — Felmaral Hindenburg jo ...	v svojem povelju na častnike na
Avstrija baje zamore sprejeti po-[bojnem polju, omenjajoč tudi goje predsednika Wilsona, pra- pogajanja za premirje, izjavil, d.t vi Hussarek.	odobrava mirovno gibanje in je
voljan podpirati vlado. Pros., da bi zaupanje, ki je bilo stavljeno nanj v dnevih uspehov, ostalo Š> za naprej.
Nemški prestolonaslednik v povelju na armadne skupine pod WilsonaJ!^eprovini Poveljstvom opozarja da je Avstrija v stanu sprejeti j	na njihovo odgovornost,
mirovni program predsednika. | ^	izgube kako
iznebit; Post°jailli° premen i Jo na kak prepri- ina,"in ''rto ,)roz povelja.
V francoske roke so prišle ne-Izjavil je, da je bila zgodovin- kat^re tozadevne listine, ska in osnovna ideja habsburška 7~ I>oliti*'"i dogodki zadnjih monarhije, da naj imajo vsi njeni <lni* ~ Pravi Hindenburg. — so
povzročili največji utis pri arma-
Kodanj, Dansko. 24. oktobra. — Itaron Hussarek. avstrijski min. predsednik, je v torek v avstri'-ski gospodski zbornici na Dunaju izjavil t-4kom razpravljanja glede odgovora predsednika
da bi se morala pri tem globoko ukoreninjenih čan j.
smo uspešno obdržali armado v s-okah. da držimo zavzeto ozemlji' in da povzročamo škodo sovražniku. Ti principi naj vodijo do bodočih bo.j"v v dneh, ki bodo sledili. —
Vsa ta povelja so se našla pri peti bavarski diviziji.
Zahteve Pariza
Pariz bo vstrajal pri tem, da se zahteva 'nevrjetno drastične' pogoje. — Položaj se nahaja v rokah Focha, Pershinga in Haiga.
London, Anglija. 23. oktobra. — Kakor se poroča iz bolgarskega glavnega mesta, j.* včeraj šel skozi Zofijo prvi oddelek angleških ujetnikov, katere so Bolgari vjeli in so bili po mirovni pogodbi z Bolgarsko zopet izpuščeni. Poroča se tudi. da je vsled slabega bolgarskega ravnanja umrlo 40 do f»0 odstotkov srbskih ujetnikov v bolgarskih ujetniških taborih.
Bruges, Belgija. 23. oktobra. — Belgijski vojaki v osvobojenem ozemlju Belgije so razkrili nov in pretresujoč dokaz nemških grozodejstev od strani nemških oblasti. Našli so velik« število r».-skih vojakov, ki so bili vjeti pr»-d tremi leti in so delali v nemšk a vrstah. X Rusi so postopali s skrajno brutalnostjo in so bili prisi'jeni k delu za bojno črto. O ruski revoluciji niso ničesar vedeli in niti o carjevi smrti in o brest-litovskem miru.
Rim, Italija, 2:>. oktobra. — Avstrijsko sistematično in no i-jetno kruto postopanje z italjanskimi vojnimi ujetniki povzroča ve lik o zanimanje.
—	Noben narod, ki spoštuje samega sebe. ne bi tako postopa i s človeškmi bitji, in noben narod si ne bi za bodočnost nakopal toli-
{ko sovraštva. — je rekel ameriški zgodovinopisje vojnih dogodkov, ki je napravil posebne preiskave v te razmere in se je potrudil, da bi dosegel boljše avstrijsko postopanje s temi ujetniki.
Ceni se, da ima AVstroogrska okoli 400 tisoč Italjanov v vojnem ujetništvu, medtem ko se nahaja v Italiji nekaj manj kot to ' št.-'vilo. Z avstrijskimi vojnimi ujetniki v Italiji se postopa dobro v italjanski poslanski zbornici se je celo zatrjevalo, da se ž njimi boljše postopa kot z italjanskimi vojaki na fronti
Mnogim izvežbanim mehanikom se je celo odkazalo delo v in dustrijskih napravah in dobivajo dobre plače; drugi pa so zaposleni na poljih ali pri gradnji raznih podjetij. Ujetnikov ne pretepajo in ne trpe pomanjkanja: bolni in ranjeni se pošiljajo v bolnišnice. —
V nasprotju s tem pa so italjanski vojni ujetniki v Avstriji prisiljeni delati za par centov na dan. Trpe pomanjkanje, jih pretepajo. straže jih ranijo ali ubijejo: prenašati morajo nečloveško tro-Ijenje. delati morajo celo, če so bolni.
Pogosto postanejo jetični bi umirajo. Na tisoče zapriseženih u-■jav vsebuje te trditve in se nahajajo v arhivu vojnega urada. Vso te izjave so podali vojni ujetniki, ki so ubežali ali pa šo bili zamenjani.
Po dogovoru med italjanskim in avstroogrskim Rdečim križem je sklenjeno, da se vsak teden izmenjajo nesposobni ujetniki potom Švice. Po tej pogodbi jih dobi Italija :if>0 na teden.
—	35 odstotkov vojnih ujetnikov se vrne v najvišji meri tuberkuloze. — je rekel dr. Oswald Polimanti. kateremu je poverjena zdravniška preiskava ujetnikov.
Telesa vrnivših se ujetnikov govore najboljšo povest. Pogosto pripovedujejo, kako so bili vjeti kot močan mož, kako pa se je ž njimi slabo postopalo, kako so dobivali malo hrane, da so morali delati po IS ur na »lan. kako so dobivali slabo hrano, ko je prišlo na 1"» ljudij samo en fund kruha z redko juho na dan. Kruh, ki je bil za nje pos]an od doma. ni nikdar prišel do njih. Ako pa je prišel. , so straže najprej polovico kruha pokradle. Washington, D. (*., 23. oktobra. Ako vojaki, ko so enkrat vjeti, nočejo dati nikakih vojnih in-Ob istem času. ko.se je v Beli hi-; formacij, jih mučijo, puste stradati, ali pa jih vstrele.
ši objavil odgovor na nemško no-___
to. so bila objavljena tudi pismu med vojnim tajnikom Bakerjem in predsednikom Wilsonom. ki kažejo, da je bilo od 8. maja 1917 poslanih v Evropo 2.008,931 ameriških vojakov.
Pismo vojnega tajnika se glasi :
Nad 2 miljona
Amerikancev
narodi enake pravice 1
Po njegovem mnenju ne bo iVu Posol>no Pri «"»*tnikili. Moja imel odgovor predsednika Wilso- 'M*™«* je podpirati vlado, kat -na za posledcio. da bi se prekinilo ro ^ Plavilo njegovo veliean-z izmenjavanjem nazorov.	stvo. Odobrujem korake, ki so bili
Češki poslanci so izjavili, da je storJeni nasproti miru. Nemška ar-načrt, vsebovan v cesarskem ma- ma<,H in,a P^moč nad vsemi dru-nifestu, za ustanovljenje češke dr- frj,ni* ) kateH **' ,VT<* "l '*astniki žave, s češke strani nesprejemljiv. lliso nikJar P<*r'ali s politiko. Želi-
______mo držati se teh principov. Priča-
kujem, da bo zaupanje, ki je bilo
NEMČUA IN ČLOVEČANSTVO. stav}>,K> »»f*"^ v dnevih uspe-_____	hov. zdaj š-• močnejše.
Kronprineovo ]M>v«*ljo je krajše in se glasi:
— Izmenjava diploinatičnih not mi daje priliko, da preklicem svo-Amsterdam, 24. oktobra. — V povelje, po katerem prevzam-poloficijelni Norddeutsche All-jVaak častnik odgovornost, ako iz-. * 1.	.... . . .Pemeine Zeitung" v Berlinu <*e	kako postojanko ali pa pre-
z.Hstonj. se v veliki meri mesa . obiavilo zanikanie da ie odre • • \ i - , ' ,	.....	,	ui»jji\iio /.aitiKHnjt. ufl je oorc-	svojo obrambno črto bre? rto-
med različne avljenske potreb-j dila Nemčija prenehanje uničeva- volja _	P
ščne. Ne mešajo je samo v velikih | Ilja na zapadlli fronti.	Neko drugo povelje na j vis je-
količinah z mlekom, temvee trni, List zanikuje tudi časnikarska poveljstva pravi s surovim maslom, klobasami, un- pobila o,l zunaj, da se je nem- ' _ Dip/omatična pogajanja zna
ske podmorske čolne poklicalo na- menom končati vojno so se pri-zaj v tozadevne postojanke ali čela. Njih zaključek bo vse bolj baze.	_ aw.ACI^ zadovoljiv v primeri s tem, kako
Nemčija prava, da noče biti človečanska.
milom, mesom in marmelado. Nadomestek za glicerin, ki se izdeluje iz rastlin, vsebuje 99.8 vode.
Pariz, F rancija, 24. oktobra. — Ofiejenc komentarje glede odgovora predsednika Wilsona na nemško poslanico, ki so prišli v roke Ass. Press, se lahko sumari-zira na naslednji način:
— Zadnji odgovor predsedni-jka Wilsona izpreminja celo stvar v vojaško vprašanje, glede katerega lahko odločijo Foe h. Tlaig in Pershing.
Položaj pa je dejanski neizpre-menjen. dasiravno je izmenjava tmslani«- nudila vpogled v zadeve Nemčije ter je mogoče pospešila notranje reforme v Nemčiji. Bodoči odgovor bo moral biti vojaški odgovor od strani vojaških voditeljev Nemčije.
Francoski narod čuti, da ni v-prašanje notranjega ustroja Nemčiji* tako važno kot. je zagotovilo proti zopetnemu ustajenjn nem ške utilitaristične politike, ki je pospešila izbruh sd^anje vojne.
Mi ne vemo, v koliki meri je Nemčija odkritosrčna glede svojih notranjih reform. Dosti povoda imamo za dvom z ozirom na odkritost njenih ciljev v tej smeri. Največja stvar za nas je zagotoviti. da se ne bodo nahajale stvari v istem položaju, kot so se nahajale pred vojno.
nam pomagale tudi ladje naših za vezni kov, posebno anglešk.-. Iskreno udani
Newton D. Baker,
vojni tajnik Predsednik, IVda hiša.
Predsednik Wilson je poslal naslednji odgovor: Bela hiša.
Washington. D. C.. 22. okt 191S Dragi mi g .tajnik:—
Zelo sem bil vesel, ko sem da-vojakov je odpeljalo iz prists-:nas zjutraj prejel Vaše pismo, ki nišč te dežele, da se vdeleže voj-!ra» poroča, da se je več kot dva ne onstran morja. Poročajoč to miljona ameriških vojakov odpe-dejstvo, sem prepričan, da Vns ljal° iz te dežele, da se vdeleže bodo zanimali naslednji podatki, vojne onstran morja. Prepričan ki kažejo napredek našega vojne- sem, da bo to predstavljalo v-ga delovanja:	liko zadovoljstvo in zagotovilo za
V svojem pismu z dne 1. julij i 'deželo in da se mi bo vsak pridru-1917 sem Vas obvestil, da se je od žil pri čestitkah na naslov vojne-S. maja 1917 do 30. julija 191S ga in mornariškega d epa rt men-izkrcalo v Franciji ali pa je na ta z ozirom na stalno izvrševanje potu tja nad en miljon mož.	te nad vse važne uporaibe sile za
Od 1. julija 1918 so bila po me- oproščenje sveta.
Vojni department. I	Washington, 22. okt. 191c.
Dragi g. predsednik:—
Več kot 2 miljona ameriških
sec i h naslednja vkrcanja : Julij	306,1«."»
Avgust	290.818
September	261,415
Oktober od 1. do 21. 131.398
Fdani vam
Wood row Wilson.
Zima ▼ Rusiji.
Jugoslov. demokratična država
Zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov so izjavili, da hočejo imeti jugoslovanski narodi neodvisno demokratično državo. — Stališče avstrijskih Nemcev in Madžarov
Skupaj
989,816
Vkrcanja do 1. jul. 1918 1019.11."» Arhangelsk, Rusija. 22. okto-
___bra.
Skupaj	2.008.931 pričela danes, ko je zapadel
V naših operacijah onstran	Dvina in Vaga. ki sta po
morja, mislim, da imamo dovolj navadi ob tem času zmrznjeni, vzroka, da smo ponosni na us-;s,a vedno brez ledu. Ameriški peli. ki je bil dosežen. Naše izgu-ji" drugi vojaki dobivajo arktično be so bile izvanredno majhne, a- (obleko, med temi ovčje kožuhe iti ko pomislimo na obseg vojaštva, čevlje iz arktičnih kož.
ki je bilo prepeljano in za to se;-
imamo zahvaliti učinkovitemu ROJAKI, NAROČAJTE SE NA varstvu, katero nudi ameriška i "GLAS NARODA", NAJVEČJI spremljevalna služba mornaric!. SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. Pri pošiljanju čet preko morja ho DRŽAVAH.
Baxel, Švica. 23. oktobra. Dne .'k oktobra je bil izvoljen v Zagrebu Narodni Izvrševalni Od bor. Izvoljen je bil narodnem zbo rovanju Slovencev. Hrvatov in Srbov.
Zborovanje, na katerem so bili zastopani Jugoslovani, je izdal u gotovilo, da ho Odbor zastopal politično vodstvo Jugoslovanov ter u a se bo zavzemal za vstanovitev neodvisne suverenske države na demokratični podlagi.
Odbor si je nadel sledečo na-h.go:
Združiti Slovence. Hrvate in S~-bc us; narodni podlagi brez ozira na njihove sedanje politične meje Naloga odbora je osnovati ne odvisno suvereno državo na demokratični podlagi.
Nadalje je sklenil skrbeti, da j bodo narodnosti, v katerih imenu
Izvanredno pozna zima so fvorl ^stopane na mirovni konferenci.
Odbor je odločno zavrnil vse poskuse avstrijske vlade, ki je ho tela po svoje rešiti narodnostni probleme v Avstriji.
Odbor garantira prosti razvoj vseh narodnostnih večin, ki l»i bile del na ta način organizirane države.
Sosednjim državam bo zagotovljen prosti dostop do morja, seveda s pogojem, da ne smejo kršiti pravic jugoslovanske države.
GLAS X Aft ODA. 25. QKT. 1918.
«6
P
■QXFSPT
miK HAKBIB.
pobUibtd by tSa ilft iwiiimtlii 1	•
LOUIS B9NMDDC, TrtuM
flan of Bnitnua at tfco oorpaoUfcm and addreweo of abort afOcenj •2 Oartlandt Street, Bovoocb at	New York Otty. N. X.
Rudarstva v Bosni in Hercegovini' Plebiscit na Sloven-'
skem
It Mto leto rttjt tu Genade— — la pol lete K* Četrt leta
Za celo leto m. —to Nee lock
HJ8 Za pol leta aa aoto New loik«	LOA
ILOO Za četrt lete aa mesto New fort	LfiC
LOO Za lnosemstvo aa celo leto....M	f.OC
"O LAS NARODA" Izhaja vsak dan ixvuemS nedelj In praznikov.
-GLAS NARODA" ("V*-ao of the People") IMrr daj except Sundays aaft TW»HM Babecrlptlon yearly $3£0.
Lwplrf irea podpisa la osebnosti ss ne pdoMnisja,
Deaar aaj ae blagor oil potitijatl po — Money Order, &raja naročnikov prosimo, da ss asm boil
■fimani, da Hitreje najdemo naslovnika.
"8 L A I NARODA"
Kmw T«rf ©lf»
l>iefou. 287S Oonlanm
Kratek pregled
Pot! tem naslovom poroča ijul; Ijan.-ki " Sloveiu'c" 1. avjr. :
Povohali smo že. »la se j«' bo-senska vlada dogovarjala z madžarskimi kapitalisti o prodaji vseli bosanskih rudnikov in rud. T'speb teh dogovorov ni znan. Da se -viili. koliko bogastvo leži v rudah Bosii" in Here e«ro vine. prinašamo statistiko same rudarsk" uprave. Razume se. da so ti podatki se izp?*ed vojne.
Rudarstvo 1». in H. upravi j;; pridobitni odsek bos. here, vlade, kateremu je jwideljen poseben otl sek. imenovan 'rudarski odsek". Sama politična rudarska uprav;: pa je v rokah skupnega ministra za B. in II.
V čisto državnih rokah je še>t: premogovnikov in sieer:
1. — Premogokop v Kaknju. ki leži ob železniški progi Brod-(iruž, proizvaja letno okoli inili-jon meterskih stotov premoga. — j Debelost ]>lasti premoga znaša
Zato sv- prav nič ne * čudimo madžarskim kapitalistom, <la so obrnili svojo pozornost na te neizčrpne zaklade, ki se na mnogih krajih po mišljenju strokovnjakov ne bodo mogli izčrpati niti tekom tisoč let intenzivnega del::.; gnsta:
------------hiaroslovanski
l i«r. C-,}-. Frad, Washington.
Sb»venski X;i rod poroča 10.
Ave Wilson!
:mo p:išli ameriški Slovenci s svojo politiko že precej na zdi umestno se enkrat pregledati razvoj v zadnjih
; letih. 0;» z:m'ii ,no na podlagi leh zaključkov, začnimo s skup ; j * i uspešnejšim deb-m. kol je bilo do«*«iaj.
I *. u\ * > i p-» f/ii-.tiiii	-e je osnoval v Londonu Jugoslovanski
' it .-if. Xalot-a t tgra odbora je bila *eznati svet z Jugoslovanskimi ua-<li ' < t* / njihovimi težnjami in eilji. Malokdo nas je poznal. Kdor ^ poznal, pa ni . otel veliko dišati o nas. Vsi so nas smatrali za
<	i :i • pristaša Avstrije u so nas metali v. X* mei in Madžari v i-ti .j i j. Sprva ni Jugoslovanski Odboi s svojimi dokazovanji veliko
Zavezniki ^o innnreč imeli ■ > Avstriji malo boljša mnenje kot je \ j'tsiii-1 /avl u/ d a. rwrjeni so bili. d;< ni toliko kriva kot je i v a X« rit«" i ja in da je ne -»me zadeti tako težka usoda kot naj za-ne \> mčijo v slu'aju zavezniške zmage.
o k *i razdelitvi Avstrije se v začetku ni veliko sjišaJo. Xaj-:ii. ',' jši /-iv.-zniški diplomati >o javno izjavljali, da se nočejo me . i ^ potranje avstrijska zadeve ter pristavljali, da je njihova edina • :jii. da iti se Avstrija, odcepila od Nemčije.
.1 islovaiLski ','dbor je imel >ila težavno stališče. Edino, kar
u ju.....>t:ij::lo j.' bilo. stopiti na ta ali oni način v stik s kakim
M an entente ter potom njega doseči kaj dobrega za naš narod i:,iižj;i j u je bila Srbija. Tako je prišlo do znane deklaraeije na : Krfu. Srbija zavedajoč se svojega ugleda, j> sklenila z za -
<	'I > n i h m avstrijskil. Slovencev in Hrvatov pogodbo, ki ni popoln n-
- tl juvarjala vseie našim težnjam. I'mevno je. da »e srbski kralj hotel odpovedati :ia ljubo avstrijskim sužnjem. Pa naj je bila nji-ova / tja po svobodi še tiiko velika in naj je bilo njihovo zaniče-u,:e \vstrijv" in Xe:nčije še t;iko očividno, avstrijski -Miznji so bili
600
zrušeno za vedno gospodstvo Nem-
ili pod-
ti metrov. Zaposlenih jt laveev in uradnikov uradnikov.
2.	— Premogokop v Banjaluki. ki je še nov, proizvaja letno 150 tisoč mdrskih stotov premoga. — Debelost plast i premoga znaša 6-8 in po? metra.
3.	— Premogokop v Brezi pri Visokem je otvorjen šele 1907 in proizvaja letno 500 tisoč metrskih stotov premoga. Debelost premoga znaša okoli 5 metrov. Za poslenih je 000 delaveev in 14 u-radnikov in podnradnikov. Rudnik se hitro razvija zaradi ugodne lege in ker leži premog blizu zemeljskega površja.
4.	— Premogokop v Zenici proizvaja l^tno okoli S00 tisoč metrskih stotov premoga; ima tri debele plasti premoga v debelosti 17 metrov. Zaposlenih je 700 »!<•-
Pokajo verige, odpadajo okovi ruši se tamniea mučeniškega našega naroda J
Po črni noči robstva, pol neg* muk. trpljenja, nesreč, sol/, in kr vi. je napočila zora novega dne nosečega v svoji zarji veličastno semee svetlobe.
švobodii; Naša svoboda ! Z eno potezo peresa je železna roka Woodrowa Wilsona zapečf* tiia uso<lo naše narodne bodočno sti, davši tej bodočnosti ime SVOBODA. S taist<» potezo peresa j«
rev in Madžarov, gospodstvo llab sburžanov nad našim narodom.
Potem ko je i>ila priznana upra-vičnost narodnih aspiraeij Jugo slovanov, ni predsednik ""več svo boden. sprejeti samo 'avtonomijo' teli narodov kot temelj miru, ton več vezan, da vstraja na stali še u, «ui bodo ti iiiirodi, ne pa on sodniki o tem, kakšen čin avstro ogrske vlade bo zadovoljil njiho ve aspiraeije in njihovo razumeva nje njihovih pravic in usode kot članov družine narodov."
To so težke, usodepolne besede ker na podlagi njih je samo en od govor onih, ki so omenjeni, in tc je: Noben čin, nikakšni manifesti nikakšne obljube, nič ne more obdržati več Jugoslovanov v sklopu avstro-ogrske monarhije. Oni ho čejo svobodo, zjedinjenje, neodvisnost ... Oni hočejo svojo državo, urejeno tako, kakor to hočt
trških stotov premoga. Ima dv« različni plasti premoga, od katerih je ena debela 17 in pol metra, druga pa 8 in pol metra. Njemu pripada premogokop v Bijeljirii, ki proizvaja 13 tisoč metrskih sto tov premoga: zaposlenih je v o-beh rudnikih 760 delavcev.
Rudnika soli sta v Kreki jn Si-minhanu pri Tuzli, ki dajeta letno 120 tisoč metrskih stotov soli in sta državna last.
Največje rudarsko zasebno podjetje je rudokop železa in talilnica železa v Varešil in industrijsko železno društvo v Zenici. Rudokop in talilnica v Varešu proizvajata letno okoli milijon metrskih stotov železne rude, a razen tega še 300.000 metrskih stotov surovega in 300 tisoč metrskih stotov litega železa.
Ruda ima 30 do "»0 odstotkov ,železa in se smatra za najboljšo je pa največji mož svetovne zgodovine, pred- < moliarhiji. _ Industrijsko žel« -
Y.:k -j. k>i .je bi'a peni pisana Ivi*fska deklaracija, se je začel za-. /,iii;.!,• i sv« zanimati za Slovence in Hrvate. V časopisih so bile « > K done o .i;tšem pihanju, o naših deželah in našem življenju.
Prišli si> med s\et.
Auita -ij.i s<. j« vedno bolj razširjala, ljudje v stari domovini so ■'..bili pogum, vedoč. »la so zavezniki žujimi. in so ob najrazlčnejšiii ]>;'il:kah	na>*epaU proti svojemu krivičnemu gos^mdarju.
Kua nr,;^uaeilncjŠili ločk v Krfski tleklaraciji je točka, da bo i ;ii(nliui skupšeina določila notranji ustroj svobodne Jugoslavije, a to točko smo zidali vse svoje upe.
Tod j: kmrlo se _j< v>r precej izpremenilo. Zgodili sia s- dve zelo ; načilni stvari. Srbski vojaki so s pomočjo Angležev in Francozov /;o-cli jMuliti sovražnika iz svoje dežele. 1'mevno je. da s tem vred raraščala samozavest Srbov in da so zahrepenili glede našega med— >.-bojnega \i>raš.uija po večjih in obširnejših koncesijah kot jih določa Krfska deklaracija.
Kden na infI« dnejših hrvaških politikov, dr. Hinkovič, je te dni izjavil, da j * eden obvezancev Krfske deklaracije prelomil svojo be-sedo. Pove« I al sieer ''i. kaleri obveza nec, toda mi vemo. da ta obvezane.' ni bil dr. Trumbič. načelnik Jugoslovanskega Odbora.
Skoraj v istem času sedn i k \ViUo: jo usodo.
Ko je to je veljave.
Narodu v \ikdo ga ne b zavrže.
Svobodna Srbija je en faktor, drugi faktor so pa avstrijski Slo-■\enei in Hrvati., katerim je predsednik Wilson za jame H svobodo. ( o bosta oba spoznala potrebo združitve, se bosta zd^-užila na p«»-j t;ojih ki bodo olja zadovoljili.
laveev in 24 uradnikov in podu
radn ikov.	j narod, in samo narod.
5 in 6. — Najstarejši od vseh j Z Wilsonovim sklepom je zape " itmje;. premogokop v Kreki pri Tuzli. H čatena propast te najbolj trhljene . proizvaja letno okoli milijon ni"-
klub na Diuiajn le ]>rejel veliko številih novih izjav. v katerimi odobrava prebival-' -tvo majsko deklaracijo.
S Štaierskega:
Zeue in dekleta iz *-»orenje Savinje so i'-:slale izjavo z:i majsko deklaracijo s 1314 ]>odpis,i.
Siiivenska katoliška izobraževalna /veza v l^aporiah.
Prebivalstvi) va-d Le vie.
Občinski odbor iz %abljaka biizo ' I .aporja.
Ž"ne in dekleta iz Prevorja. o-kraj Kozje.
Možje i * i fantje i :< župnije Nova 1'erkev blizo Celja i!.Hil potlpis).
Prebivalci občine Kopanja vas blizo .Mozirja (14>6 .podpisov <.
Prebivalci vasi Trnovski vrh blizo Ptuju (131).
Preiiivab-i Sv. Vida nad Vaide-j kom i 360 t.
Občina Sv. 1'rban v Slov. (lo-rk ah.
Občila Disleljiu oltraj Ptuj.
Prebivalci občine Drstelja.
Šolski svet iz Dobrne.
Obi-inski ' vet v S4ivi:ici- blizo! Maribora.
Prebivalci Sv. Parbarc, župnija i Haloze.
Občins)»i svet v Ventarovcih.
•Čitalnica" v Hrastniku ob Savi.
Prebivalci v Št. IIju (22U).
Prebivalci v Mali Nedelji blizu! Ljutomera.
Fantje iz št. Jakolia ,'J:;).
Občinski svet v Tepanju. okraj Konjice.
Olo-insfci svet v Bačah, <.kia,i fir^žiee.
Občina Ofrloušak blizo Siov. Bi-
m
Jugoslovanska
©
Katol. siedncia
Ustanovljena !cta 189S - ^nkorperirana Leta 1900
Olavni urad ~ T.L.Y, MINN.J
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL Rt J V AN ŠE K, box 251, Ccnemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL AN T. box 106, Pearl Ave., I.orain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, *E!v, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniii: LOUIS COSTELLO, Saiida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN G0UŽE, Ely, Minn.
ANTHONY1MOTZ, 9641 Ave *M\ So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 512C Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 17C, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480. Ely, Minn. JOHN RUPN1K, S. R, box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. 432 7ih St., Calumet, Mkh
JOHN MOVERN, 624-2ihl Ave.. Dulutli. Minn.
MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, G02G St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Sta. box. «3, Denver Colo. GREGOR HREŠCAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. .Tcdnotino Glasilo; C.LAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-Btotisoe dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1.500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovilev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
okraj
Niov
liurkovec, Listrica.
Občina Žitniee, okraj Maribor. Prebivalci trga Vitenia. Mestu, šolski svet v Gor. Re-čiei blizo Lašl.eea.
iz Libuč blizo
izjavil naj si Slovenci in Hrvati sami določijo sv. oboril je izgubila Krfska deklaracija veliko svo
'pret
domovini je dana prosta volja, če jo sprejme ali ne. sili!, da jo sprejm? in nihče mu ne bo zameril, če jo
države na svetu, s tem odlokom je dobil naš narod v roke "svojo veliko diplomo", ki odstranjuje vse ustave in neustave. stare ii nove. ki so v preteklosti vezale in ki so nameravale v bodočnosti vezati naš narod v robstvo ali od visnost. Samoodlodevanje, jasno in neomejeno, brez vsakega ozira na vse, izvzemši na popolno neodvis nost in enakopravnost vseh treh delov našega naroda, to je obsod. ba, katero je predsednik Woodrow Wilson izrekel v imenu pravice in človeškega dostojanstva.
Njegova beseda je — beseda ''i': Sečovo (115L vrhovnega sodišač. ker je celo člo Žene in dekleta veštvo. bodisi radovoljno ali pro- 124L
ti volji položilo v njegove roke o Prebivalci Sv. Trojice (13-5/. blast vrhovne odločitve. Kot naj Kmetje iz okrajaS>rmož in du-bolj izrazit predstavnik velikih hovščina iz Kozjega idealov pomirjenega človeštva in Občinski svet i.<. Kozjega.
Slovenske ženi Pliberka C687L
Prebivalci l:< župnije Ziljska Ui-' Uond strica il"»S;.
Prebivale: iz Doba bli/i berka.
4. POSOJILO SVOEODE.
Pli- w j
I
"Čitalnica " v Sv. Jed ti nad	Prebivalci v župniji Gorje mol
Laškim.	^il«, (75/
Prebivalci župnije Sv. J edit e.	Prebivalci v;isi Tinje blizo •
Žene in dekleta iz okolice Sla-	likoven 7-J .
tme
Gor. Sečovo. Cerovee, Leten dol in Srgje tlti4>.
Iz Sv. Križa, Rjavice Strmca in ležišča (161). Žene in dekleta iz okolice Spod-
iz Tok a če va
KOel ];t;i
vasi H.
veličastnih principov svobode in demokracije, je modro in razumno našel ono pravo pot, po kateri jt mogoče dospeti do uresničenja teh idealov in principov. Pokazal ji zlasti nam Jugoslovanom, kje se nahaja izvor naše bodoče sreče, in nas povedel s svojo močno, ali o četovsifo roko do hrama spozna !
S Kranjskega:
mi napisano geslo zdrave bodoč
PRAVILA
NARODNEGA SVETA.
zno društvo v Zenici proizvaja let no 150 tisoč metsskili stotov jekla in litega železa.
Gornjeogrsko rudarsko in talilno društvo v Fojniei. kateresra uprava se nahaja v Budimpešti.
proizvaja letno okoli 75 tisoč me- rusti vsakega naroda: Samoodlo-itrških stotov žveplenega peska, ičevanje.
ki vsebuje gotov odstotek zlata.) Preko samoodločevanja vodi pot — Bosensko debiiško društvo za do svobode; preko samoodločeva [industrijo premoga iiUna,?, kato-.n.bi vodi pot do edinstva Sloven j rega urava se nahaja v Zagrebu,!eev% Hrvatov in Srbov, preko sa ma rudokope v okraju Bos. Novi, mooodločevanja bomo zgradili svo-ki dajejo letno okoli 900 tisoč me narodno državo tako, kakor to j trških stotov premoga. — Delni- j »"""»d želi in kakor to zamišlja naš } ško društvo za industrijo magne-1 veliki zaščitnik Woodrow AVil Delovanje za zedinjoiije ju- /jta v Zepču je v rokah madžar-j
Št.-jakobsko izobraževalno društvo v Ljubljani.
Občinski svet v Kresnici blizo Litije.
Prebivalci vasi Drenik in A"iu-vrh blizo šiuarca (72).
Prebivalci v občini Kresnica pri nja. v katerem je z gorečimi črka-j Litiji (401 i.
'"Slovonee" je objavit v številki -t od !<>. avgusta t. 1. pravila Na- goslovanskega riHinega Sveta, ki se je konstitu-tno držal o. ira1 tedaj v Ljubljani. Glavnie toč-| bi Sistemntič-no delovanje
ke pravil so seleče:	popolno enakopravnost, našega .ie-;uprava jc v drž. rokah, ima vet.
. lz y. s;°'ah." pri upravi in v Jav" rudnikov vanganske rude. ki da-
naroda v net^lvis- skega kapitala in proizvaja letno 3000 met. stotov magnezita. Ru-ya i darska zadruga iiBosna", katere
ie.'________________JI__..- _	v
Slava Ameriki! Slava in hvala Wilsonu! Ave Wilson!
Srgjan Tucic.
I,-
jejo letno okoli 35 tisoč met. sto-
1. Naš <-ilj je osnovanje sploš-'nem zivtjcnju.
le ga Xarcwliieua Sveta Slovencev.! c Protelxciia za narodne mant-u«..	, ,
..	.	....	. !	J tov <-iste manganske rude; na/1 a-
11 r vat o v i s i Srno v, v monarhiji, v sme. organizirano delovanje za ,• „.„ , i	, ,
i ,	....... . J.	i	--- . , ,	jlje rudnik bakra, živega srebra,
katerem naj bi bih zastopani — narodne manjvine ni borba za na-
l>o dogovoril na podlagi proporci-! rodno izobrazbo, jon; !nega sistema — vsi faktorji i d) C postavitev našega jezika v ki sprejmejo enotnost jugostovan-j vse javne uprave in podvzetja. sketra naroda za podlago in ki e) Razvijanje in hranjenje vseh streme po uresničenju neodvisne skupnih interesov in narodne iza-juiro lovanske države.	J vesti, da se pospeši gospodarska
2.	V CLtajtaniji je bil osnovan osvoboditev.
Narodni Svet, katerega dolžnost f) Ljudsko zastopstvo in brani-je razpravljati in odločevati o fes koristi našega naroda na zu-\> h vprašanjih, o katerih mani jo'naj ter v sporazumu s parlanven-faktorji ' i *o zastopani v Narod- tnrno delegacijo.
nem Svetu, da so skupne koristi g) Hranitev in pospeševanje
3.	Z ocirom na toeko 2. se sina- skupniji kulturnih zadev.
1r?»jo prav posebno zn skupne za- h) Častna vprašanja in vpraša-deve -	•	nja glede narodne discipline.
kroma in svinca.
Tekom vojne je pričela kopati vojaška uprava rudo v Ljubiji. o-kraj Prijedor. Ta rudnik daje dnevno okoli 1000 ton rude, ki vsebuje 60 odstotkov železa: dela 3000 ljudi.
Razen imenovanih podjetij je še veliko manjših, ki so manjše
SLOVENSKA POROKA.
V nedeljo 13. oktobra sta v New Yorku sklenila zakonsko /ve./o Mr. Frank Kompare iz Ihana na Gorenjskem in Miss Agnes Lukežič iz Semiča na Dolenjskem.
Kot priče so prisostvovali Miss Helen Kompare. Miss Mary Yur-kas. Mr. Anton Kompare in Lovrenc Kuclar.
Nevesta je bila marljiva pevka
BT ROJAKL NAROČAJTE SE MA "GLAS HARODA",jki se zaradi slabih železniških ^	JJ^. ^PEŽAVA^ I zvez ne more kopati je brez vsa-
kega dvoma.
Mladima bilo sreče.
zakonskima želimo o-
vrednosti in le za lokalno upora-l ovskega društva Danica, ki jo bo
*>0- —	|zelo pogrešala.
To je kratek preeled vseh državnih in zasebnih rudarskih podjetij v Bosni in Hercegovini. Da pa leži v bosanskih in hercegovskih planinah neizmerno bogastvo rud. ki je nedotaknjeno in
Meščansko društvo v Kranju.
Olw'inski svet v Loki pri Crnom Jju.
Žene in dekleta iz iste občine.
Občinski svet v St. Lambert u blizo Litije.
Prebivalci v občini Božjakovo! pri Metliki (232).
Občinski .;vet iz Sinodola pri Senožečah.
Občinski svet v Čatežu.
Možje in i'antje iz vasi Škofje in Zavihek.
Občina Naklo (95).
Žene in dekleta iz župnije Sv. Troji<*a pri Cerknici.
Slovenski duhovni iz Kočevja. !
S Koroškega;
Prebivalci "bčine liadi^e i55:!
Prebiva!.-! župnije '(."«12 L
Žene in dekle blizo Beljaka.
Prebival d občine Kostanje blizi Vrbe (' 1SS L
»Vebivsdei i/, tllobn-snice
S Primorskega:
Prebiva!, i vasi Si?žid |)i i K« ba
» idil i 1 fns; .
Prebivalci občine Svino
< lani hranilnega kluba \ vi -i pri Trstu.
Občira Livek.
DruŠivo ';orul ]>ri (Joiici
Žii])an občine Solkan riei.
Ž; ne ui dekleta na Krasu ' 12f> .
Prebivalci vasi ŠcLrelje ;."»s .
Beyrunci i/. <i:<viei, !;i bivajo -e-daj v župniji št. Lovrenc pri Ptuju.
Begunci iz občin Mirna K ije. Renče, Vrtojba, bivajo- v Lo:dc-stalu.
Prebivalci obeine Selo in llat ij« (338 podpisov .
»oitile eetltcga pt»si;jila s Ve! m tijiili še sledeči nevvvoi, iovenei:
Po $200.00:
Si.o delavsko
Slovel ill vit.
podporno
i- annv
Po $100.00:
Siupiea in Andrew
pni
Po $50.00:
.dii.diae! Pirnat John Pirn:;!. W.ton Posavec Josip Keois. Mirni jl>erčar. Ivana Derčar in Andrew I Pirnat.
Ills . liazo-
m 1 "J 4 . tu i Co-
Velikem Polu
Belgijska kraljeva dvojica v Bruges.
Dunkirk, Belgija. 23. oktobri. — Belgijski kralj in kraljica st;i v torek z aeroplanom obiskal.t Bruges. 1/. Duukirka sta odpotovala ob	dopoldne in sta pristala v Bruges i>ol ur-* pozneji. Obiskala stn glavne ulice in ljudstvo ju je veselo pozdravljalo. —-Iz Bruges sta odpotovala ob enaj
stui. , . a, $ ■■ si mri
Bolgarski Krvni uaj
To je izvrstno zdravilo,
ker se lahko rabi za vsakega flana družine od dojenčka do stare matere. V VKikem floiTiu hi moralo hiti oh v>».'-kem času. 1 >a. se premaga prt* hlajenj«*, ga je tr»'lja vzeti vrelega, ko s«; pre spat. Deluje naravnost na magičen na.'in. liela kri bogato in čisto, odstranjuje zapit je. odstranjuje nerednoatl v jetrali In 1 Jedlcah, v ilrohju in želodcu.
______ , Po poŠti odposlano in zavarovano, zri-
I vitek k i zadostuje za eelo drtiZlno, statie
Rojaki, naročajte se na "GLAS lvt	w>	c->- iw.-
ti	...	čete. vam pošljemo po t". «>. D. Naslovite
NABODA , največji slovenski na II. H. Vun Seliti. I;, predsednik: Marvel
i'roduc-t Co., 9 Mat vel Uldg., i'iltsburgli. Pa.
dnevnik v Združenih državah.
r
a Boljše zdravljenje za manj denarja.,
i———m— i m...... i m.........
Zrizr^^xl Profesor Doktor B. F. Mullinj
n odpisov, skupno 5^6).	i	Slovenski zdravnik-špecij alist
Žene in dekleta iz vasi Teh alee R 4H^th AvenUe,	Pittsburgh, Pa. '
POZOR, »LOVKNCI!
Kdor ima na iprodaj harmoniko, bodisi italjansko ali nemško, naj se opglasi, kupec je tukaj. Pišite na naslov: Joseph Kaluža. Box 131. Ifarwieki AKegheny Co., Pa.
blizo Beljaka (22 ipodp. .
Žene in tiekleta iz I'kve \ nalski dolini (189).
Prebivakd vasi Brdo blizo ftmo-'iorja (32 novih po<lp.).
AI OJZ1.TA Bi:\ClXA, do-ma iz Starega trga pri Ložu. Pred tedni je odšel iz Braddoeka. Pa..; » sedaj pa ne veni. kje se nahaja. B Prosim ga. če ta oglas bere sam . B naj se mi ogrlasi, ali pa čp kdo i® drugi vc za njegov naslov, naj j mi naznani, za kar mu bom zelo! hvaležen. — Frank Bencina S43 Willow Wav. Braddock, Pa. i (25-28—10)
CrtrU niha« »J SwtkfiM Si. T*xAc m i
Jas sem na stare j §1 zdravolk-Spfr* eJjalist za Slovence ▼ Pittsburghu. Zdi-avim Že več kot 38 let Dolu« moAke in ženske. Ozdravil w>m te na tisoče io tisoče oseb in morem tudi vas. V zdraV.jenju raznih bolezni inta.n največ . Jakusnjo. Rabim Mi-rao najboljša »ira vila. Imam naj bo- g lja električni stroj za pretskavanje, potom katerega se vidi celo vafi* teto kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od bliža in daleč, da Jih zdravim. Zdravim razne bolezni nspeS-no in na?lo. Govorim tisto tka. MoJe Pridite k nem kot k prUatdJa. I m od 9. nt* zjutraj do 6. cvačer. V n«<Uljo mmo od 10. ure zjutraj do 2. »oaold^a.
rn.AS y.\«ftDA. 35. OKT. I01S.
Slike iz zadnje mske-poljske revolucije
* - - -
Dekle je res ubogalo in tako sto- ga lista kakor vi v in a ter ne t>o rili. Doti-no inoto je neko malo znajo nobenega državnega reda. židovsko mesto. kjer nahaja su- PtAem se je stegnila po mehkem mo en umazan židovski hotel. De- s,-de>u in pričela tožiti čez žeh.<-kle je bilo popolnoma Tuje ter ni r.iške vozove v Avstriji. Nič ji ni še nikdar s-imo potovalo. Sedaj -c bilo prav. Bili so ji premajhni iif f»;. nahaja tukaj >ama v tujem prenerodni ter ne vem kaj se. k'ajti, v umazanem židovskem ho-' da/ sem imel pa neizrečeno pri-lelu. I Sala se je lako. da -e je celo jeten obč utek, ko sem se čutil zono'- ji kida ter ni niti minute zati>- tna avstrijskih tleh. Obenem ni!a <• '*esa. !*rcjšnjo noč se je to- j*1 dvignilo v mojih prsih vs. .
•/ Varšave do meje. potem je har sem moral eele mes^-ie tlačiti ves »lan tavala po obmejni pos*aji v sebi, ali kar .sena smel povedati ter [nosila, da bi jo pustili čez me- Ruskem samo z veliko oprez-jo v Avstrijo; nato se je zopet nestjo in med štirimi stenami. Se-iii a j or vozilu v židovski hotel in-daj 1»« lahko izbruhne vse na dan drdnjlč ni v hotelu celo noč nič ;n vseeno nii je. kdo m» .■diši. >pala. Lahko torej mislim. kako Zaeu*il »em torej močno potre-je bila izmučena. Ko je pa drugi nabavljati čez vse ru«ke raz-da-i šla k okrajnemu glavarju, je'^wre in zlasti tudi če/, potne liste, izvedela, da ne more dobiti dotič-|^» se naši sopotnici zdeli tako !»«■.ta podnisa.	t neobhodno potrebni za dobro urc-
• Poprej je bilo to sicer mogo-.-1"'10 državo, če *, ji rekli, "a sedajo t»a pri- "r !!m l,a potTeba vedno potile strožje odredbe	i "»'K"	" sem priče!. "To bu-"Kaj m! je torej storiti.' "je ,a,"st il,i:,t0 sam" ^ »a Ruskem, vprašala kradejo in ropajo pri
"Vič drugega, kakor vrniti se nazaj, kjer se pred odhodom zadnji* pi močili in tam dobiti pod-j
pU '
STBAHOTE VOJNE.
va-« be! j kot v katerikoli drugi dr-tžavi."
"Kako bo pa drugače policija ved« !a. kilo pr»de v mesto ali od-
idi
Dekle se je torej vrnilo nazaj do posta je od tam pa po dtugi |K>ti v Varšavo. To potovanje je trajalo »tod dvanajst ur z žvlezmiro in bila je zopet. noč brez spanja.
Lahko si mislimo, v kakem stanju se je vrnila v Varšavo i;i kako je bila prestrašena mati. ko jc zopet zagledala lun r, o kateri je mislila, da je že davno v dobri oskrbi v /akopanskeru zdravišču.
Slednjič sta bili pa še lahko veseli, da se ni zgodila med potjo kakšna nesreča in da niso odkrili, d.t ima izposojen potni lLst.
Treba je bilo v Varšavi še ftil-rat prenočiti, drugi dam pa dobiti dotieni podpis in potem je lahko h rev! ovire odpot ovala v Avstrijo.
Take in podobne nepričak« .me ovire zadenejo torej lahko popotnika na Ruskem. Moral seni btti v resnici vesel, da sem brez težav prišel zopet nu avstrijska tla.
Ko -eni pn koračil ograjo, ki biči i u "K i del kolodv ora od av-stiijskega. j«' vt'el postrešček moje reči ter jih nesel v avstrijski vlak, ki je že čakal na nas na oni strani Dobil sem uiiajhen oddelek drugega raxrnda, kamor je potem pr-šlo š ■ troji* <lani. Kna je bila stara gospa orjaške postavo in obraza, kakor zrela kumara. Bila je pm^H pristna Rusinja. ki ni govorila nobenega drugega jezika kakor ruščino in nekoliko t'ran<-«L*čim . a .samo malo besed. .Morala je hiti žena kak^negu moskovskega trgovca starega kopita ter se je peljala v toplice Karlove Vari na Češkem, liki je morala jako bogata, a silno malo izobražena in grozno nerodna.
J>rugi sta bili tudi dve Rusinji, mutti in hči, podobna druga drugi, kakor jabolko jabolku, samo da je bila hči mlajša ter nekoliko mamj debela. Oblečeni sta bili -bolj ev.opejsko, tudi v obnašanju sta imeli naše oblike-in mogoče je. bilo ž njima govorit L Obe sta bili nekoliko nižji ml prve, /ato pa veliko bolj debeli, rdečih okroglih obrazov. Ttuli oni sta govori ki tajilo ruščino; poljščine in neti wine ni razumela noltena in radi tega si»ni moral v slučaju potrebe jaz biti za tolmača
Ko Muc začeli premikati od ruske meje, je prišel v naš odd*-
oib/ovoiila mi je stara Ru-
"Knj pa je treba policiji tega ved-ti. Iiiiga se naj za roparjo in lat-ove, poštene ljudi naj pa pusti pri miru."
Toda stara Rusinja ni mogla mejo. ga prime avstrijska vlada razumeti takih nazorov.	ter ga izroči ru*l:i oblasti, da ga
Ko sem nekoliko Mtrosil svoje kaznuje po svojih postavah; isto-jeze, sem se tudi jaz pomiril ter tako pa stori tudi ruska vlada, obmolknil.	ako pribeži tja iz Avstrije kak
S staro Rusinjo nisva govorila zločinec, več pač pa se jo počasi oživel po- Ve izročalo se pa politični :do-govor med menoj in drugima Ive činei. Ako bi si* torej na Ruskem ran damama, ki sta bili bolj sini- kdo pregrešil zoper postavo o raz-paiicni tri nekoliko bolj razumni žal jen ju ruskega earja in zbežal v M"t>ti m: je povedala, da je njen Avstrijo, ga avstrijska vlada ne mož ruski (general in via se jako }>,, izročila.
Sobice zlato, ceste bele, krepki fantje, cvetne »leve. zdrave prsi, či*ti trlasi /.!>;:,:■ ilnue vse i»oi*\ t*.
V vohieU bh'slečem u<l(iira ve dalja,
•i.» j na j r stoiu o1 eiie.iuem
kn«lja	t
i.dadeun /.enina glej'
kndjiea ob strsiiii seili mil, ileda ij.ibe*-:' nevesta v oei mu, ViU.i.-: n; i / iiu:*. in Inez :n<\i.
"^••»i!-e miiiii" kraljico raz/.a^ja. ifva i/, ženina -ila viharja, kakor jo bii>ka o»'lak. Li»b;.,~ n »-vest a je SL.WI-JA /. josra.
ž* ,'•)» je NAH<H). ki več no ne sluga.
\r;di bo odslej in junak'
'Straža •c--.teiubra
I'M s
LISTNICA UREDNIŠTVA.
zanima za Slovane. Tudi on je odpotoval, toda v drugi smeri, šel je iz Rusije na Bolgarsko iu od t:mi v Srl i jo. blizu italjan-k< meje se i»u imajo srečati tei potem, noj dej o vsi t rije skupaj v Italijo.
Rusija je Torej zahtevnhfnd Avstrije. naj ji ta izroči go«*po Dobro-dzi< ko.
Sedaj j«' pa nastalo vprašanje, če jo Avstrija po postavi zamore izročiti. prašanje je bilo, če je
Kje se pa imate srečati.' sem	storila v Varšavi, liava-
ii» vprašal.
"V nekem kraju -na meji meti
Pravniki so si belili glave, kaj storiti v tem slučaju. Prebrskali -n vse postave in prišli slednjič do zaključka, na nima avstrijsko državno pravo nobenega paragrafa /a tak -lučaj. Na dmgi strani s« je pa vendar moralo nekaj zgoditi in vprašanje <e je moralo rešiti. Drusrnče bi človek lahko v takih slučajih ostal brez kazni za c v* o j zločin.
Vozel se je prerekal s tem. da je avstrijska vlada odločila, da se Dobrodzicka ne izroči ruski vladi, ampak postavi pred avstrijsko sodišče v kraju, kjer prebiva, sedaj njen mož.
To je bilo v nu stu Vadoviee. ne daleč od K rak ova
Zbralo se je torej sodišče, da bi ?odilo to zamotano stvar in celi svet je z zanimanjem sledil izidu. Preiskava je bila jako lahka in enostavna. Dobrodzieka je prišla o'-ed sodišče črno oblečena in v. resnim nastopom., odgovarjala je /{ j., kratko in jasno na vsako vprašanje ter ni ničesar tajila. Sodnik .jo vpraša :
in smrtjo, je stala sedaj, ko ji je narod priredi! slavje. Zanjo je bilo vse eno. če jo sodišče tprogiasi za zločinko ali pa narod razklič;' za svojo junakinjo.
Bila je samo vojak v bojnem oddelku rPS iu imela je samo eno zavest r vršiti svojo vojaško dolžnost .
(Pride ie.)
t ere ga ste obdolženi ?'"	\
"Res!" odgovori Dobrodzieka "Iz kakšnega vzroka ste to sto-
den zločin ali političen. Ruska vlada je trdila, da je navaden zlo-Avstrijo in Italijo. Kraj je še nem- t-.\u kakor vsak drug rop ali uboj. ški ter ima čisto nemško ime. Ka- T(>da stvar ni bila tako jasna, am-ko	pravi tistemu kraju.'"'	i/.^lcdalo je veliko bolj ver-
obruila se je mati k hčeri.	jetno. da je to politi-Vn zločin. Prj
"Adelsberg", odgovorila je lu- ' . navadnem zločinu deluje hudode-"Meni jc ta kra >11:11". odgo- j^,. \7 ];,stni povo<lov. Reeitno. ubi-vorim. "ker se. 11 rojen ne daleč i0 koira. da l>i ga oropal, ali da bi od tam."	nad njim maščeval, ali iz jeze
"Kaj vi ste doam pri Adelsber- ;n takti dalje. Vedno pa radi sa-KU.J" začudita se obe mati in hči. me«ra sebe. Pri političnih dejanjih tei me jameta spraševati o naši jja dehti«' človek ne radi samega Postojni in o njeni jami. 3iati me S0}K.. ampak za i-eloskupnost. I^o-je tanJi vprašala, če je Srbija da- brodzieka pa gotov-» ni hotela. n- j JU ;"
leč od Postojno in če se pri Ptwtoj- i,i|j skab.na niti radi ropa, nhi >'j * Da bi ubila generalnega gnili lie tgovoli nič srbski.	osebnega maščevanja, ampak iz bernatorja Skalona."
V Trebinji sem >e moral p rese- javnih ozirov, ker j«- v njem vitlcla' "Ali imate zoper Skalona kak-sli in zapustiti svoje tovaruuee.; sovražnika s v« jetra naroda iu do- ;no osebim sovraštvo?" Poslovil sem se z željo, naj bi go- tnevine.	J "Nobeneira! Oa nisem ntti po-
spod general iz Srbije prišel na 1'čeni peavdniki «?o si torej dol- znala.**
Slovensko in se tu nekoliko bolje č-asa belili glave nad vladno' "Zakaj ste ga torej hoteli poučil o naših razmerah, kakor ž"ljo in veliki diplomati so se po- ubiti r"
ji!i pozna do sedaj izobrazenejše trajali meti seboj radi njene osebe. -|>a bi ga kaznovala za vsi' zlo-rusko občorstvo.	Knkrat je ž< bila avstrijska vlada^čine. katere je on povzim*il naše-
* * *	priprav ljnia izročiti Dobrodzickoi mu ljudstvi i.
Bilo je nekaj mesecev pozneje.: Rusi ji. Kaj pa mari velikim go-N lenkrat so prinesli časniki novi- spod<mi /on. prt-pi^osto življenje, co, tla je ruska j»olicija prišla na Samo daS>o mir in dobro razmeijc s'eti osebam, ki so naredile napad nied obema tlržavania. pa '•«• se un varšavskega ggieraluega gu- tudi prekrši postava, ki veli. da se bernatorja Skalona.	politični zločinci ne izročajo drugi
Kar se je godilo nadalje, je državi, znano iz časnikarskih poročil- Sedaj je pa nastalo še drugo ]jj a!i .)U naročilu drugih f" Stvar se je razvijala prizor za pri- pravno vprašanje ki j«' učenim| "Nar«»čila m: je naša orgauiza 10mm z dramatično točnostjo. gospodom še bolj belilo glave iu uija." rusi.e meje je pris"i v nas inta^- Edicija je prišla 11a sled. da Pe|„ ,,rote orji tlrzavnega prava! "Zakaj ste ubogali svojo orga-lek fariosk: uradnik ter vprašal,jP^va v Avstriji blizu Krakova na vseučilišču niso vedeli noben«-ni^ij«
če iman.it kaj carini podvrženega.	Dobrodzieka. ki je ista «ra prinicrnega otlgovora.	j "Vsak. kdor pripada organizr-
D&me so imele s seboj ____ _
prtljage m jt.z seveda nisem imc4ljf vr^,a ,MMnl>° nfl SHiberuarorja COVor
Amerika in Jugoslavija
Ta vojna je odkrila tudi nas. < »t l k rila .je siromašen, ali pošten, politično razkosan, ali junaški, tih iti močan, ali pesniški in velikodušen narotk
Odkrila je obenem tudi v.so našo preteklost. Tisočletje robo matija in preganjanja. <morje solza in ioc-toke krvi t«xr šume veša'. Pttka-je svetu stotisoče prostov«dj-cev. in ]>ozabiti ne smeiuo naših mater iu sester, ki so, noseč svoje
novorojence na prsih podpisovali "Ali sle r«'s izvršila zločin, ka-|eJ1Jt /iX drugo jugoslovansko 01 aj-
sko deklaracijo, s katero so /a svoje potomstvo, za ona »leteta.
Al i mislite, tla ga ima t o pra-v:*i> kaznovati?"*
"Zirodi'o se j»' t«i po vojnem pravu. Mi stojimo v vojni z 111 sko vlado in v vojni se sme ubijati svojega nasprotnika.
"Ali «te to storili po lastni vo-
nijiskren-iša ljubezen, ljubezen, polna zatajevanja in sinov-kih ob č: it kov.
Samo naprej ] Moramo biti ii hočemo biti dostojni prijar.-l j-« va in simt>?t i je Amerike, za sedaj pa. dokler ji toga ne pokažemo z moč nimi iu složnimi čini. ji kličemo* Slava ti in hvala, o Amerika, slava in hvala tvojemu prvtmn j državljanu, tvojemu velikemu • ^ predsedniku Woodrowu Wilsonu! j,
M. 0., Philadelphia, Pa. — Po
vi j 'ie v glavni urad. v torek bo ^ našem listu priobčeno.
NA PRODAJ
imam prave btlgijskc zajce či>t ga itlemcJia. Pišite za ei-no na . 1 Paca k. Went Wellington, t'onu. (25 28—10
Nova moč, novo zdravje nova čista kri, za tri cente.
Dr. Ivan Bonači.
Svatovščina
Zložil Pranjo Neubauer.
V spomin na dan 18. avgusta v Št. J?iižu na Dolenjskem.
katera so dojile, zahtevale nekaj, najsvetejšega in liajvzvišenejše-ga. kar morejo slariši zapustiti svojim otrokom, iu t«» je svoboda!
Bili smo razkropljeni po vsem svetu, skoro vsakemu tuji, samo manjšini poznani. Potrpežljivo in poslušni« smo vedno upali, čakali smo nečesa...
I11 prišla je vojna. S prvo puško, ki jo je naznanila svetil, se je slišal prvi vzdih. Bil je naš. kajti urva prelita k vi je bila naša Za vzdihom so se slišali glasovi, za glasoVi klici, za njimi urneb«->ni krik in grom.
In svet je strme gledal, čudil se volji. <11 vil se žrtvam... in narod, ki se ima za svojo velikost zaliva-' liti samo svobodi, narod, ki je za-j njo vzdržal mnogo borb. ki jo zna ceniti in spoštovati, ta veHki na-ro.i — narod Združenih držav —[ je s ponosom gledal na nas. kot na one. ki so njegove ideale naj-J bolje iu najbolj navdušeno sipre-
V«;z vozom se pomika, pelje na poroko svate, ilražesti.e družice p«'l j«' v svitu s«»1 učne luči zlate.
Prapor, i z vozov vihrajo, vse je v e vetju in v zelenju, vsem vari oko in lii-e v čudovit' ii hrespemuijii.
Ako Imate slabe živce, imate bolečine v želodeu in v ledieab, ako st«* slabi, izčrpaui, ne morete spati, ako se vain zapira, nimate 'lotire^a teka, nko trpite zaraili ueprebave, ako imate bolečine v križu, ako vas pogosto boli glava, aku je vaša kri pokvarjena, nePista, nikar ne trtisite ttenurja za zitravila. kateri ne poznate, temveč |w»S1jite nam znamko za cente v pismu, naslov in mi vam bomo z obrano po^to povsem zastonj in brez vsake obveznosti oil vaše strani postati naše popolno iz tistih. zdravilnih trav sestavljeno pri-riHino zdravila
JU VITO
Naslov: JUVITO LABORATORY, ! South Hill Branch 5, 1'ITTSBl'RfjH. ' PA
Dr. LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI

jtojiiui, kake skrivnosti se skrivajo
Skalona.
njihovih Škntljah in kovčekih.	^»ešnjavo. ki j.
<e»n «>dgovonl
uratlnikui ® IkJPa«lu na Skalona, so se re- nor« '-i!a v Avstriji in po av-, šile vse tri ter izginile brci', aledn. strijski jmstav i «lobi ženska vedno S tujimi petnimi listi iu v dru- državljanstvo svojega moža. Po-
V dotičnih paragrafih je vedno ,je vojak in mora p«?siušati jeli. vor o i/ročan ju zločincev, ki so(svojo organizacijo.*1,	| , -'n Amerika
'iložrdki države, kjer se je zlo-j "Ali torej priznavate, tla si e velikega pr
{Svoboda, kai
j katero ste toliko žrtvovali, b«i z.a-| itniki. sijala tu«Ji nad vašimi krovi. j 111 ob-S Duhm i vaših mnčenikov se bo-j
podlo
na*4ala čin izvršil. To<la Dobrodzieka se ki«va?ri
ika nam preko svojega pretlse« 111 i k a sporo č a: j Svoboda, katero zahtevate iti za
644 Perni
avenue
^Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Ju Mm že zdravim nad 23 let ter imam akuSnje r vseh boleznih in ker znam slovensko, zate vas morem popolnoma razumeti In spoznat! va£o bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa
Je, da vas poopolnoma oadravlm. Ne odlašajte, ampak pridite Um-
-
Jma oadravlm zastrupljeno kri, maznlje in Use po telesa, be-Isanl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, sure rane, £v£M bolezni, oslabelost, bolezni t mehurju, ledlcah, Jetrah In ielodeo, rmenico, revmatizena, katar, zlato žilo, navduho Itd.
"" Uradne ure se: V ponedeljkih, čredah in petkih od 9. sx* ajutrnj do 5. popoldan. V torkih, Četrtkih ln sobotah od are zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pe do 2. are popoldne^ — Pa nofiti ne zdravim. Pridite ooebno. Ne pozabita ime ln naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penil aire., Pittsburgh, Pa.
Nekateri d rud ed ravniki rabijo toimsCe, da vas razumejo. Jas nam hrvstako 1» ls starega kraja, sate ras la«je sdrmvtat k«r vas
* NV'
Sedaj so imeji soditi porotniki. Dvorana je bila uatlačeaia 111
Vendar kratko:
'" N i č "
. ... * Nij ^Juti. jrM'"Hi oh,el:i ^le čez jugoslovan- stala je torej avstrijska podložni-] či ust vo je z napetostjo pricakova-'de upokojili, prelita kri bo ma-J '!,i 1..1.,!'	"	v Trst. od tukaj na Dit-	Država pa vendar ne more '„. kale izid bo stvar v>'.ela. Porot- ščevana, gladili otroci nahranjeni.
naj in v Krakov. V Krakovu ie svojali ljudi izročati drugi državi,' niki hc vrnejo iz posvet oval 11 i ee z vaši starci potolaženi. bilo zanje že v*e pripravljeno za da jih 011.1 kazanje, pa če so tudi resnimi obrazi, na katerih ni bilo In ♦►na — velika in idealna A-' sprejem. C«»pot]ičuo Hleonoro je tam izvršili kak zločin. Sa j spada{mogoče citati ničesar iu nikdo ni n-erika — skicam zh vse eaise več ie pričakoval mladi gospod Do- ona pod avstrijsko postavo iu ne vedel., kakšna beseda bo p««lla iz nego btatsko. več nogo prijatelj-
Ali ste bolni?
ral in Š4d dalje.
Stara trgovka se obrne potem prr.ti nteiii ter me prične raWnn-jenti povpi aševati. kaLšeti človek je to iu kaj je hotel. Pojamul sem
brodzieki ter se ž njo poročil Ne- več poti rusko.
I list predsednika.
Smrt ali življenje!
jsko rveztj med Ameriko in .Fu£r«»-|! slavijo.
1». dn je '-artnski uradnik, ki je kaj mesecev je že živela v svojem Javno mnenje mtxl Poljaki ir.j
preiska! našo prtljago in da sem zakonu, prodno ji je prišla poli- tudi drugo«! je bilo odločno zoper Predsednik vzame listek in pre-J Z vojno nastalo, z žrtvami uir-J mu odgovoril da nimamo ničesar) c|ja iu vlada po «vojih tajnih a- njeno izročitev, pravno se je dala čita:	jeno. s krvjo prekaljeno pinjatelj ?
carini pt d vrženega.	I gentik na sleil.	njena izročitev komaj zagovarjati.! Porotniki odgovarjajo na glav-stvo med Ameriko in Jugoslavijo
"A kuj se bo sedaj zgodilo.'* j Soda j so se pa začele radi nje ker ni bila več maka drŽHvijanira.jno vpraaanje-	| run'i ill glavni temelj, na ka-^
pirata stara gospa "Ali se bodo vrnili ter nam pregledati reči?"
"Je že vse opravljeno", ji od-gnviwini. '"Z mojim o*lgo^-t>r*»m je
bi1 1 >0 pol nema zadovoljen ui ga ne Med AvsUijo in Rusijo je bila iia resni pomisleki. V tem j* obstaja |m in veli izpraraiiti dvorano.
rej en a |»oirodba. da ena država težava, ali se žara ore koga prisi- Samo Dobrodzieka j.» ostala Kak>«m red je pa v tej drža- drugi izroča navadne zločince, ne liti, da se zagovarja pred avstrij- resna iu mirna ter nobena poteza Vi' prične >>e čuditi stara go^a. JW1 političnih hudodelcev. Aio skini sodiščem za stvar, katero je «e ni spremenila na -njenem obra-" Miti 1-4 potnem Ibtu nas ni vpra- stori ruski podložnik DA SuakfiQlj"izvršil v tuji državi in se takrat.|m. Hladno, kakor praj pri zasli-Tu se vp/.i človek brez potne-1 kak zločin in zbeži čgz avstiijsk^tko če ni bil Avstrijski drilTljlD' flUJll, ko je vittU živi jen jem
diplom atiene obravnav«- med A v-ampak avstrijska.	j ** XcdolZna ! "*	|t«a-em bomo osnovali s\*o je bodoče
strijo in Rusijo. Ruska vlada je Naj gre toi-ej pred avstrijsko so-j p« dvorani je zavladalo veselje javno življenje ter vse naše delo' zahtevala, naj ji Avstrija izroči disče. "-asi i Šali so se glasovi. i;n zr^lišali so se živio-kliei. Pred-jia napredek.	|
Dobrodzk-ko kot navadno morilko. Toda tudi zoper to so nastali'sednik sodišča pa opominja k mi-| Dve veiikl m -sveti imeni, dve
zastavi svobode in časti, obe vsakem« Jugoslovanu mili in dragi.
Amerika je dala Jugoslaviji vse, dal« ji je svobodo. Hvaležnost za to bi bila prazna Itesoda. ako bi je ne Fjpregdjala najglobokejaa in,
Ako tirata kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo I12 ne oziraje to, kateri zdravnik ras ni mogel ozdraviti, pridite k ombL Vrafl be vate zdravja.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj ras ue zadržuje. Vse sdravlm enako: bogate la verne. Jez sem r Pittsburghu najboljši ipecljallst aa mofike in sem nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj aa X-tsrke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor sfcotf steklo. Imam svojo lastno lekarno, r kateri se nahajajo vse vrste domačih ln lmortiranlh sdravli. Ne bodite boječi in pridito k nad kot k prijatelja. Govorim v vaSem jeziku. En obisk ros bo preprft-fiol, kaj morem za vas storiti.
Imam Eriichor sloviti 600 aa krma bolead ta oadravlm bolezni v nekaj dneh. Oadravll sem tl-aofli rtaEaJev oolabelostl, kožna bolezni, revmstizma. lelodtea in JeUns kolesni, srtenje, mosole in vse kreniCna t iiIim!

Prof. Dr. H. G. BAER4
GLAS NABOPA. 25. OKT. 1918.
Kako je v Nemčiji
("Glas Naroda"' je začel priobčiti serijo čJankov, katere je napisal ameriški časnikarski poročevalce Alfred ti. Anderson. Zadnje dni ne je mudil v Nemčiji in je s t«m tvegal svoje življenje. Za časa svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške, gospodarske in industrijske razmere. Po natančnem opazovanju vsega tega je prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vsp upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.)
Piše Alfred G. Anderson.
K o n e
Ena najbolj značilnih -tvari. katere sem videl v Berlinu. je bila ta. da -«» bi!i skoraj vsi majhni otroci krivin in zveriženih nog Večkrat opazoval mlade deklice in dečke, in skoraj slednji med njimi je imel krive noge.
Ker -i iiiM in m-»gel raztolmačni eele zadeve. >em vprašal nekega švh-ar-keira zdravuika ki mi je rekel, da ni to nič- čudnega.
—	T»» je VM- v>le<! pomanjkanja hrane — mi je pripovedoval. — Vsled pomanjkanja hrane >«» kosti popolnoma omehčale. Teža telesa pritiska na -U.l e so>ti v nogah. Ni čuda. če valoma >krivi-j«.. Ti otruei > krivimi nogami najlndjši ]*..rok. da bo prihodnja
neracija v Nemčiji >'aba in betežna.
Kako pa je , smrtnimi slučejif — ^em ga vprašal.
Velik« jih je. Veliko več kot panavadi. — I^eta 11117 je bilo \ Nemčiji sledeč*- razrr.erje: če je bil rojen en nemški otrok, sta dva Nemca umrla. Letns je nekoliko boljše, ker je vlada nekoliko uravnala živilske razmere Sedaj umirajo ponavadi le starci, ker jim manjka hrane v kateri je zadostna množina maščobe. Umirajo tudi dojenčki vsled pomanjkanja mleka.
l*o natančnem opazovanju razmer sem prišel do zaključka, da ima lakota in pomanjkanj«- obširne posledice. Ne samo to, da umrje veliko število ljudi in da je premalo novorojenčkov, pač pa tudi, da narašča število zločinov in bolezni.
Povedali so mi silno žalosten slučaj.
V	Berlinu je živela gospa Ilempci, kalcit- mož je bit ubit na bo jišču. Imela je pet otrok v starosti od dveh do desetih let. Postala
noseča in pričakovala šestega otroka. Ker ni mogla vsled bolezn zaslužiti nobenega denarja, so jo poslali v bolnišnico. Sirote so do stradale ter tekom enega tedna vse pomrle. Tboga mati je umrla par ur po porodu. Kmalo ji j«1 sledil v smrt tudi novorojenček.
—	Zdravil je tako malo — mi je pripovedoval švicarski zdravil, k — da jih ne morejo dajati starim ljudem. Kar jih imajo na raz polago, jih porabijo /u otroke in mladino. Stari ljudje umirajo vsled tega, ker nimajo bolnišnice na razpolago zdravil.
Po Berlinu in med nemškim narodom sploh je najbolj razširjena jetika. Berlinčani so mi pripovedovali, da v Berlinu skoraj ni do ma, kjer bi ne bilo <e vsaj enega slučaja jetike. Vse bolnišnice in sa-natoriji so polni jetičnih ljudi.
Nadalje se je pojavila med Berlinčani tudi neka druga bole /en, katere dosedaj se niso poznali. Človek, ki zboli na nji. se začne izpužčati po vsem t lesu. Kazen izpuščajev nastanejo tudi turi in idjesa. Cgledni zdravniki domnevajo, da je ta bolezen posledica prevelikega uživanja korenja.
Videl sem na stotine in stotine možkili, žensk in otrok, ki so imeli na obrazu velike bule. Povedali so mi. da je ta bolezen posledica /avživanja saharina, kajti pravega eukra ni več mogoče dobiti.
Razne kožne bolesti povzroča tudi umazanost. Mila namreč ni mogoče dobiti. Dob« se sicer nadomestki mila. ki pa niso dosti \ redni.
tudi presenetilo veliko število zločinov, ki se dan-Berlinn. Vzroki teh zločinov -o v prvi vrsti po-v drugi vrsti pa pomanjkanje obleke, b i Berlin primeroma "nedolžno mesto". sedaj -t je pa vse izpremeniio. Dandanašnji j.' v Berlinu skoraj vsak dan kak umor. toda i/m« « vsakih desetih slučajev ponavadi uide en zločinec.
Zelo >.«111 se pa < ndil. da dneviui časopisje nič ne poroča, o umrlih in ropih. To je " \erboten".
Berlinčani kradejo, kjerkoli morejo kaj ukrasti. Razbijajo šipe pri izložbah in vlomijajo vrata.
Kolikokrat >e tudi pripeti, da zmanjka kaj iz zalog, katere stra-žijo vojaki. T.sla to ni nazadnje nič čudnega. Tudi vojaki so lačni in tudi vojaki imajo t'ruzine doma.
Ni mi skoraj trdni pripomniti, da je v Berlinu zelo razvita tajna prostitucija. Nav«,-zadnje je to tudi umevno. Ker ženske s poštenim delom ne morejo toliko zaslužiti, da bi se preživele, prodajajo svoje telo.
Veliko Nemcev je izselilo začetkom vojne na Dansko in v druge sosednje nevtralne dežele. Oblasti so to dopustile, češ, jih že vsaj ne bo treba preskrb«.vati s hrano in drugimi potrebščinami.
Po Danskem takorekoč kar mrgoli samih oglednih Nemcev. _
Preti no so odšli z doica, so se preskrbeli s potrebnim denarjem, vsled t'eaar sedaj še precej dobro žive.
Toda pomisliti je treba, da tudi na Danskem vlada taka revščina in pomanjkanja V nekem danskem pristanišču sem videl na lastne oči. kako so se zgradili trije mornarji vsled oslabelosti.
V	Berlinu se je že večkrat pripetilo .da je gospodar usmrtil delavca. očeta par otrok, ko mu je hotel ta ukrasti hlebec kruha.
Oblasti z zločine: precej ostro posto-pajo, vendar kazni niso tako velike kot bi morale biti.
Za največje tatvine v Berlinu so odgovorni prevozniki, oziroma firme, ki imajo konje in vozove.
Taki prevozniki čakajo ponavadi na postaji in love svoje žrtve. Ce vidijo kakega potnika, da ima dosti prtljage, ga takoj obsujejo in niti pravijo, da mn bodo za zelo malo ceno prepeljali prtljago v hotel.
Tujec se ponavadi vjame na take limaniee in jim izroči svoje kovčege. T cul a ko jih jim je enkrat izročil, ni od njih niti duha niti sluha. Izvoščki pon; vadi odpeljajo kovčege na kak oddaljen prostor. kjer jih prodajo z. vsebino vred živilskim špekjilantom.
Izredno me j« danes douajajo v manjkanje, hrane Pred vojno j*
v
Stedite z lučjo
V oktobru se bo potisnilo ure naxaj in tekom jeseni in zime bomo izgubili vsak dan po eno uro svetlobe. To pomeni, da bo treba umetDo luč prižgati eno uro preje vsak večer in da morajo razsvetljevali«.* družbe požcati več kuriva za dobavo luči. i »a se te^a kuriva ne tr«»ši. «i»remite «v«»j«» tr£«>vin.-> ali «lom s tunssten svetilkami, t »ne dajejo največ in nnjbo-Ijso luč za najmanj »lenarja.
The New York Edison Company
At Viar Service
(icncral Office^; l.nng Plar» »nJ l*th ftrwt Cnncb Otrce s ho «* Kooim for th* Ctmerun.e «4 ihe :'ab!if
« 4
t-T nr.< ..ri
F M«
t*
>C t.
■ ". «f-<
na njegov grob. na kupe ga naloži okoli njega, napolni celo cer kev s cvetjem, tako da bo on. ki je bil tako dolgo sam. deležen tvo je zahvalne molitve '.
Smrtna kosa
l-i. t. m. je umrl v Washington mi. I>. < .. inornarični poročuil Lawrence Town«en«l. Podlegel je Itotczui. influrnci. vsled prenajmr nega dela. katero mu je nalagalo njegovo zavzemanje v pri«! tla"-> nih avstro ogrskih narodov, zImst Jugoslovanov. Velik naš prijatelj in zagovornik si je prostovoljno nadel nalivu, pomagati našetnii naiodu v boju za osvoboditev in zetiinjenje ter nam ie >el povso* ■i*.! r-^k. . Sam kar najbolje učen o iiit-em položaju in •> našem •i':in.i:i je naj več priponi« »gt-h d: "C s«- zaiirteresdrsli /a to \pra<i nje tiuli dru/i odlični Am -rikan *n k il«>»rM'!o tat'o vis-»ko. kor se nahaja danes. I lil je \ed*i«» v najožjem stiku / Jugoslovan kiia Nnr«-«!n:m Svet«»m. kai«-re
SLOV. DELAVSKA
Ow»B»Tl)>ni 1«. avgMU ;
PODPORNA ZVEZA
lokorporifaas 22. aprila 1909 v državi P mm'
"Zdaj ni Čas. da bi jokali v tera- ŠJ*- višje. Tako dolgo, da bi do ni izbi; tudi ni čas. da bi vzdiho- spela na vrh, od koder bi v saj mo vali; zdaj ni čas od poči t k a.	gla zazreti oni dim. ki se dviga
Moja žalost me ne sme ločiti od iz onega mesta, ki je bilo nekdaj drugih žalosti; mora biti le dodat naše ljubljeno in prijazno središč«, j<* v vsakem oztru na roko. «r.s na vez med menoj in mojim naro- in kt zdaj leži priklenjeno in mol "bve^eal o vsem potrebnem, dajal lom: ne smem biti ločena od nje čeče v rokah brezsrčnih vpadni; nasvete in prihajal «*► informacije, ga v času, ko me najbolj potre kov.	Sodeloval je pri vseh prireditvah
huje.	Da, srce naše dežele! Utripajoče korakih v piid naše<m naroda.
Moja dežela me kliče; in dasi jc središče, ki nas je združevalo, hra- >u -dnji lan, ko je legel, je legla tema kot plašč na mojo du- nilo našo moč in nas navdajalo - sodeloval Pli banketu novovšta-šo, vendar moram Še enkrat nalo ^ponosom. Kdo med nami bo poza novljene zveze srednjeevropskih
žiti breme in hoditi________bil na one dneve strahu, 'ko je iz narodov. S polno pravico se inore
Zato sem pustila svoje vsakda- ginilo vse upanje, ko so nam to	da jo postal žrtev svo-
nje navade in sem šla na več kra- po vi z vseh strani pošiljali strašne j prizadevanja za stvar tlaee
je v. noseč svojo bolest med najbolj poročilo, nas svarili, govoreč nam----
nesrečne in zapuščene, noseč svo da nevarnost prihaja vedno bližje flHHHHHHHHH1BHM je žalostno srce med one, ki niso in da prihaja slednjič beg in i/, potrebovali besed, temveč samo gnanstvo in tnuga in tema!	t
božanja in ljubezni.	Težko je govoriti o svojo bole
Napol v omotici sem potovala po,sti- ako je bilo trplenje vseh tako
NAZNANILO IN ZAHVALA.
\rsem sorodnikom. j>rijateljem
[Sedež Johnstown, Pa. fluvn cKAONmi
I: ITASI PMOSTOB. 1096 Norwood ri,
JOSIP ZOIUCO. K. r. D. 2. Bok 111, W«t ivml tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St.. Jotmctown, Pa.
tajnik: FRANK PAVLOVClC. fO* ifala 8t_ Jotmstowa, Pa« ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street, ConemaW. Fa, JOSIP fMIM <002 St. Glair A*a^ Cleveiaad, Ohk
;: ANTON HOČNVAR, R. P. D. a. Bos 29 Bridgeport
- a., i i If Aj
JOSIP PETERNRL, Bok M.
1. nadzornik: NIKOLAJ POV S K. 1128 Fabyao St.. City View. N. Fittsburfb. Pa.
IVAN OOfeDJ, MS R ITTt* ■
ttora*. MARTIN OBRRŽAR. ta TI. BmM I
• ' • I
: FRANC TRROPClC, R F. D. t. Bat 14«, V*ort : JOSIP OOLOB, i»ia sa. i«ta st, nuri^fiaii DL
TNIRl
•a roar v.
R Oftla ou
RARODA". 0
ajib nradntkt. ao aljadao floplfc aaravaoat na flaTne»> tajnika tn nlkosar dragega, •aj aa poilja edino potoa Poitnlb. Cxprnnlb. all Banftilb denaralk aakaaale. aikakc* pa ne potom privatnik tekov. Nakaaniee aaj aš
naslovljajo: lila* Novak, Tittle TrnsC A Gnarantee Co. in tako naslovljene poftlljajo s meaeCnim poročilom na naslov r1. tajnla.
V aiočajo. da opazijo društveni tajniki pri poro« U h glavaeca tai-atka kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo aradu glav—ga cajnlka, da m v prihodnje popravi
tUi nai*odov, in gotovo je, da mu Rada bi izvedela za sentrično 1IK-
mnn«riVi kraiib nase de/ele vozeč zel° veliko in ako danes govorim o j.	.	, . ,
mn o gin Krajin na.se aezeic, vozet;	m znancem naznanjamo, da ie t»o-
^e z avtomobilom milje in milje da svo*H tugi. storim to. ker vem, da1	'	1
bodo ohranili vsi ti, zlasti pa Jugoslovani, kar najhvaležnejši spomin: v znak te hvaležnosti mu je položil tudi Jugoslovanski Narodni Svet na rakev krasen venec z napisom.
je to tuga moje dežele, ker se ti-
'stal žrtev hnnskega militarizma I naš nad vse ljubljeni st.bi. oziroma
hi";
j roročnik Tot-vnsend je bil sin zelo uglednih starišev v Washing-tonii. znanih tudi po raznih evrop-sk'li glavnih mestih. Njegov oče je bil ].x>slanik Združeciih držav v Lizboni t Portugalsko) in v Hru-sciju (Tielgijai. bil je tudi v di-j)loiuatičiii siužhi na Dumi ju. kjer
leč po brezkončnih cestah v umirajoči seziii leta; potovala sem in tisoč.glasov oglaša na mo-
skozi mirne doline; čez robate go ieSa>	govorim o lem, »ad,	™Alfftr A pApprKTA
re, čez planjave, kjer so bila žit lVimir žalujemo; ako govorim r Sergeant r KAN K A. UABKKNJA na polja in moja duša je bila ena	™ J^Šo bojno črto. ki j nekje v Fram-rp. v cvetoči dobi
s to deželo, njen smrtni boj je bil kakor rana na prsih mkatere. r* -M. _let?
mrmi boi mojega srca. vpitje ra- ^	m^vo domovino na dvo Na t eni mestu se najsrčnejše za-
njeucev je bilo vpitje mojega otro-:Je- "T	h val ju jemo vsem. ki so nas ob- se jc njegov sin na vzel simpatije
ka. ki sem ga izgubila: in ka<ta?	Bukarešta. pustila sem te j '*kah v nesreči ter nas tolažili v tj0 tlačenih narodov, ki gaje pri-
sem se sklonila čez posteljo umira-'hvpz	slovesa, jaz. katero so I času. ko smo najbolj potrebovali vedla do tega. da *e je sect a j tako
joče ga. ne vem več. ali sem joka 1111 taIio pogosto pozaravljali v utehe. Bo^ ne daj. da bi še kogsi yXX(t zanimal in delovni za higo-la nad njegovo bolečino ali nad TvoI»'l> ulieah! eRkli mi, da se drugega ztidel tako hud udare«, kovane in Ccho-Slovake. Potem.
moram tiho ukrasti od tebe. nelkakor i«* nas.	k„ jc izbin:hnila sedanja vojna, je
smem kazati žalosti, ne sinem reči 'zbogom", da ne smem pokazati
svojega ginjenja. tla ne povzročim bojazni v sivih onih. ki so imeli f^stati!
Zdelo se mi je. da sem izdaja1, ka, ko sem te zapuščala in prepustila tvoji usodi. Sla sem od tebe da nisem videla tvojih bolečin, pu stila sem te brez obrambe onim. ki bodo nekdaj pili kri tvojega srca
lJa, pustila sem te — in samo od enega bitja, edinega, sem se pošlo vila! To J a to bitje je bi'o tako majhno in tako tiho, da ne bo nik dar odkril
febe. lia- dobri, nepozabljeni i^] imenovan poročnik Townsend vin, ne bomo nikdar pozabili: o- nadzornikom brezžične brzojavne hranili te bomo v vednem sporni- postaje v Sayvilb- na Long Isl.m-nu. PreselH -i se v kraj mini, kjer ,[,, \ y 7., je /;Jdobil tudi ne-
te 11.' mori sfil si nas v žlvljeuja. 1 'et Hal
za deuioki'aeijo in za svobodo na- J sledova 1. še domovine. Počivaj v miru; saj ne be doliio. tla se vidimo nad zvezd:1 u i
Žalujoči ostali: Frank Gabrenja, <>."•«-. Elizabeta Gabrenja, mati
ar
kaj mu je povedala Edward, horporal v ameriški njegova mati v oni uri pre^ be- madi v Franciji, Louis, WiUiam/jj
Victor, Charles in Vinvent,
bratje.
Angola, Elizabeta, Matilda in
Adelina, sestre. Johnstrevn. Pa.. 22. okt. 101 S. (25-28—10)
Rumunska kraljica
Rumnnska kraljica Marija, po znana vsled svojih dobrih del v bolnišnici, odkar »o se pričela sovražnosti, je postala od tedaj, ko je llolgarska podpisala premirje voditeljica stranke, ki želi spraviti Romunsko zopet v vojno proti Tevtonom. Kralj «»e je v zadnjih dramatičnih dneh le malo oglasil: kraljica pa je odločno za to, da
jo živa in nepozabljiva slika te vojne. In ako bo šla Kumunska zopet v boj, bo k temu kraljica v veliki meri pripomogla.
Angleško govorečim zaveznikom pripoveduje kraljica Marija o svoji domovini in o svojem vojnem delovanju v nekaterih člankih, ki bodo v kratkem objavljeni v knji-sri "Rumunska včeraj in danes*'
napove vojna Nemčiji in vojna | Njen najmlajši otrok princ Mir-stranka se je zgrnila okoli nje je nmrl za tifusom, ko so av-kakor *<i se zbirali okoli nje bol ni in ranjeni, odkar je Rumunska
postala ena vojskujočih se držav
svojo.
Tam v temnih kotih so ležali ranjenci in trj>eli; svoje s pač ene ii-rrvaveče obraze so obrnili proti <tenl. proč od zemlje, od zavoje-vane meje. od polja in vasi. mest 11 gozdov: zdelo se jc. kot da >c Ivisra proti oblakom jok in stok.
I11 zdelo se mi je. da se moram -kloniti in vzdigniti te bolečine z obema rokama in jih nesti s seboj da jih odvzamem onim. ki niso 1110 gli nesti takega bremena.
Kaj sem še mogla storiti? Ali sem mogla z velikostjo svoje lju bežni rešiti svojo domovino? Al* sem mogla s svojo ljubeznijo re šiti življenje svojega otroka?
Je pa ena ura, o kateri še nisem "om" govorila — ura teme in žalosti Bilo je zvečer — mrak je žt katere ne maram deliti z nikomur prodrl v cerkev in ž njim sem st ura, ko sem morala nositi svojo splazila v najsvetejše, kjer je kuj glavo zelo visoko, da nikdo ni mo- belih cvetlic razširjal mistično sve gel videti solz v mojih očeh, ura . tlobo. In ob strani toga groba, ki ko mi ni preostalo drugega kot se je še-le pred kratkim zgrnil gledati iz te zeniuje skozi mračno seem vrgla v stran krinko, katero bodočnost, ki pripada samo Bogu sem nosila in izjokala sem svojo V tej uri sem morala biti* moe-jbolest m alemu. ki je ležal pod: na. ne da bi vpila 111 jokala ter to kamnom.
žila, temveč iti svojo pot v izgnan- Bilo je že tako, da je moralo stvo priprosto in mirno, da se iz-.ostati nekaj od mene v naši pre ognem vsaki paniki, da nikdo ne stolici tudi po našem begu in od-. bi mogel biti vznemirjen. Drug*'ločeno je bilo, da sem morala pu-l. so bili odvisni od mene; vseh oči stiti tam svojega najmlajšega med i11 »laneem nasanjam, da mi je so bile obrnjene na mene, da vi mrzlimi cerkvenimi stenami. Alij^11 Smrt VZe.la	ljubljeno
dijo. kako bom prenesla to, kar je nam ga je Bog iztrgal samo v Zt:11° °7" nia,ter bilo neznosno, in tako sem mol znak, da je vse to trpljenje, vsa MARGARETO BAVE0, čala; v tej uri je samo molk mo- ta žrtev samo mimogredoče gorje staro 31 let; po tri tedne trajajoči gel pomagati.	kajti Mircea leži tam in čaka, dalboleani je clne 7. oktobra, previde-
Od tedaj so pretekli trije mese se vrnem, gotovo, gotovo, moram. na s sv. zakramenti, v Gospodu ei. trije dolgi meseci, mesei, ki so priti nazaj! .	i'.aspala. Zemeljske ostanke smo
bili leta. tako polni so bili strahu Ko je umrl, se je splošno misli . pokopali 10. oktobra na katoli-žalosti in trpljenja. Meseci, v ka	Je nebo zahtevalo od mene skem pokopališču v Tarentuimi.
terih sem živela blizu srca mojega žrtev, da mi je Bog vzel otroka Pa.
naroda, meseci, ko sem čula nje- ^a bo svoji popolni nedolžnosti Tem potom sc zahvaljujem dra-govo vpitje in sem upala njegova Prosil za domovino, katero je mo eim prijateljem, ki so me tolažili upanja ij> se bala njegovega stra- ral tako zgodaj zapustiti.	v času njene bolezni ter jo obiska-
hn; meseci, ko sem se ž njim bo-	bo! Verjem v dan mojegp ii na mrtvaškem odru. Najlepša
rila in žnjim jokala, delajoč vse povratka, verujem v uro zmage zahvala -Mrs. Johani Jakovac za kar bi mu olajšalo breme in da |>i verujem, da kri naših junakov ni krasni venec, ki ga je ranjki po-posušila njegove solze.	bila prelita zastonj.	darila na mrtvaški oder. Srčna za-
Ako pa so ure. ko more samo Nekega dne se bodo razprostrle j hvda Mr. Matevžu Avein in nje-molk napraviti razmere, da jih je tvoje roke. da nas bodo sprejele y;o\i soprogi za njih požrtvoval-mogoče prenesti, so pa zopet dru- 0 mati, o mesto! Zastave bodo. vi nosi.
ge ure. ko ima člvek pravico pov- brale iz tvojih oken, tvoje uliec Uanjka je bila doma iz Stiireg:i zdigovati svoj glas in povedat? bodo posejane z vejicami in oni trga pri Ložu, prej Margareta svoje hrepenenje in mržnjo.	ki ti bodo vrnili v naročje, nc RavŠelj.
Tri mesece je že. odkar nam je bodo vedeli ali jim bodo pokala Počivaj v miru, n »pozabljen a bila vzeta Bukarešta, odkar je so- žalosti ali veselja.	žena in mati petih otrok,
vražniik sunil v sree naše dežele To je v božjih rokah, ako bom	Žalnjoei ostali:
in danes si želim jaz, tvoja kraljica, deležna te sve , Anton Bavec, soprog.
1.EXO CKRAR .omoženo B1RK. nadalje MARIJO CER AR. ki je sedaj omožena, pa ne vem. kako sc piše. nadalje ALOJZIJA CK-KAU in MATIJO CKRAR; vsi set iloma iz Sv. Trojice ]>ii Dolm. Pred časom so bili nekje v Petin-svlvaniji. Kdor ve za naslov od kojega navedenih, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sami otglasijo, imam nekaj važnega sporočiti. Naslov je: M: ur v Berk, Box 161, Eveleth, .Minn.
(24-26—10)
hrup življenja. Zapu-jvame poškodbe, ko je njegov .1 v najlepši dobi svojega tomobil zadel cb drugega, v ka-o nisi dopolnil >■• tereni so se vo.ili nemški šj>ijoni svoje mlado življenje :„ skušali pobegniti, ko jih je za
V zadnjem času je l»i! nastanjen v Washingtf»n.u pri nior-naiičnem oddelku, kjer seje pečal v prvi vrsti z jugoslovanskim in čeho-slovaškim vprašasnjem. Ž njim so izgubili Jugoslovani L11 Ceho-Slovaki »Klkritosrčnega in . nesebičnega prijatelja ter na.jveč-xagovornika svoje stvari in je njegova i/^ruba velik utlarec zanje. Slava njegovemu spominu '
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem
Želim i//, "deti za mojo svakinjo MARIJO SI TP. Stara je 47 lc? in doma iz Dok njo Podgore. Pr.'d časom je služila nekje v I'.rooklynu. N. V. Kdor rojako\ v e za n ifii n-islov. naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj -ie sa-nni iHg':.si. ker ji ž»*lim izplačati nie.'io jerl>ščino i/, starega k ra -ja. M t ».j naslov je: M ar v Sute, il l < .'artieh! St.. Kveloth, Minn.
21-26 1"
Želim izvedeli za mojega Mna MARKA SI TK. Star je 32 žel. doma iz (lorenje Podgore. Preti tremi leti je bil v I'isbe.-, Ari/, potem v Californiji pozneje pa sem čul. da se je preselil v l'o-nopah. Nev. Kdor rojakov mi more sporočiti njegov naslov, mu bom zelo hvaležen ali naj pa sam oglasi, krr mu imam vn' važnega -poročiti. — John Sni«', 114 Garfield St.. Fveleth, Minn. (24-26—10)
Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJI RTDMAN, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici na Kranj-	RAZPIS SLUŽBE, skem: nadalje želim seznati za Društvo Slovenski Na^. Dom v naslov JOHNA in TONETA VVaukegaiiu. III., razpisuje službo DEVJAK. Če kdo izmed roja- hišnika aH oskrbnika v Slov. Nar.
kov ve za nji h naslove, naj mi naznani, ali naj se ipa sami oglasijo na naslov: Frank Sekinc. }'. O. Box 321, Verona Pa. (25-28—10)
I sceni svojega brata TON V SI RI-NA. podomače Stipanov Doma je iz Pasjaka, občina Jclšane na Primorskem. Pred osmimi meseci sc je nahajal v državi Oiiio in v okolici Pittsburgha. Prosim eenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, naj mi ga javi, mu bom zelo hvaležen, ali če sam čita ta oglas, naj se mi sam oglasi, ker mu imam poročati zelo \ažno novico. — John Su-rina. 5"H)S Commerce St. Huston. Wash.	(24-26—10)
strij*kočnemške armade korakale proti Bukarešti; nekega jutra je» Trije meseci
padlo okoli palače, v kateri je le Jvse one, ki ljubijo, vse one, ki jo- eane ure s teboj — toda samo to	Anton in Stanislav, sinova Kraljica Marija, bodisi pomaga S žal bolni princ. 72 strelov. Kmaln kajo in vse one, ki želijo obrniti uslugo prosim od svojega naroda Terezija, Margareta in fttefonija,
jo-.* in st režeč bolnikom, ali pa na v- po njegovi smrti je bilo mesto iz- svoje oči z mojimi v ono veliko ako mojim nogam ne bo dovolje	hčere,
duaujoč narod na boj. da se ovr-'praznenjeiio. Žalost in trpljenje razdaljo in se spomniti tega, kat no stopiti s teboj v to drago me '	Brackenridgc, Pa.
že krivični, vsiljeni mir, je bila kraljičino ima svoje odrešenje sa- smo izgubili. sto, vzemi vse cvetje, katero si na-	(24-26_10)
vedno nevnognjena prikazen sko-jmo V upanju na konečno zmago.' Občutek imam, kakor da bi nte i menil dati meni in ga nesi v cer-i xi vse teake an?V€. Zm ostali «\eU O tem piše:	rala splezati na visoko goro, vi-i kev, kjer leži inOj mali, po nesi ga i
Pomožite svoje znanje »naravoslovju.
Narava "»m daje mnogo rastlin. • katerim! je mogoče zdraUtl razne bo l*:zal. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode In korenine, take, ki Izvirajo 1» vseli delov sveta. Plflite io moj brt®-pla&d cenik. Knjiga "Mali doma« zdravnik", ki stane samo 25 centov, ob&imo opisuje veliko Btevllo rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. No odlašajte, naroČita , takoj to pončljivo knjigo.
MATH. PEZDIR, r. O. B« m. CUr HaO Nms Vmrk. N. 1
Domu. Ktkr Slovencev želi sprejeti službo, naj se obrne na urad Slov. Nar. Doma, kjer dobi vsa natančna pojasnila. Naslov mi odbor: Slov. Nar. Dom, 13.T1 South Sheridan Road, Waukegan. 111.
(24-26—10)
Dr. Koler
838 Pi
ZDRAVNIK
Ave«, Pittsburgh, Pi
Dr. Katar ta aal-
Rojaki, naročajte se na "GLAS HAKODA", največji slovenski t ZdrnŠenih državah.