GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki,
TZUUTON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second.Cl&ss Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, K. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELBPON: 4687 CORTLANDT.
HO. 54 — ŠTEV. 54	HEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 6, 1918. — SREDA, 6. MARCA, 1918.	VOLUIiTE XXVI. — LETNIK XXVI.
0	The largest Slovenian daily	l';
Hi	< in the United States:-	J \
I]	Issued every day eicept Sundays- l
IP	and Legal Holidays.
Q]	50.000 Readers	rfj
n NajreQi slorenaki dnevnik	|
-c t Zedinjenih državah	{
Vi Veija za vse leto ... $3.50	1
W Za pol leta......$2.00	|
Japonsko posredovanje.
-ooo-
japonska armada je pripravljena, da v pade v sibirijo. — mikado bo poslal svoje
Čete skupno s kitajskimi. — narod je raz
burjen. — japonski uradniki so popolno ma poučeni o razmerah v rusiji.
ooo
J$
True tniAaUatk« fikwl «it L thf |x>stnjjisi«-r at Sw Vv>rk. N. V. uu Man.li G, 11»1S um requimi by the Art of October ti. 1I»17.
Tokio, 5. marcu. — (Preko Šanghaja v London). — Kuska litiiacija je popolnoma prevzela časnikarstvo in 1 judstvo.
Japonski kabinet je imel že več sej, na katerih se je razpravljalo o eelem vjfrasanju in se je dognala vsa resna narava odgovornosti. *
London, 5. marea. — Reuterjevo poročilo iz Tukio pravi, da je japonska vlada zelo dobro poučena o dogodkih v u Sibiriji, toda za srda j še zasleduje politiko pazljivega čakanja.
Japonska se zelo varuje, do ne bi izzvala sovraštva lojalnih Rusov, ki navzlic temu se zavedajo velike potrebe jmj odpomoči, so izvanredno nasprotni zunanjemu posredovanju.
Priznavajo«', da je Kitajska opravičena, da brani mejo, kamor Japonska ne meji, se je Japonska gotovo dogovorila ti Kitajsko v načrtu za skupno delovanje.
Washington, D. <5. marca. — Vse kaže, da se bo Japonska vrgla z oboroženo silo v Sibirijo. To se bo naj-brže zgodilo s privoljenjem zaveznikov, medtem ko bo A-merika za s«nlaj se ne dala svojega odobi*enja.
To ja|x>nsko-sibirsko stališče se je oblikovalo v času onega tedna in Japonska se je pripravljala na delo.
Amerika še ni objavila svojega stališča, toda doinne-I >va tako od strani zaveznikov kakor od ptrani Japonske, da temu ne bo nasprotovala.
Smatra se za gotovo, da Amerika lie bo oporekala, ko 1m*1«j enkrat operacije v tiru; mogoče pa je, da bo zahtevala pojasnila in izjave glede razsežnosti posredovanja.
Ker je Nemčija neusmiljeno prezirala mednarodno lastnino, kakor je pokazala proti Ukrajini in Finski tudi potem, ko je bil mir z Rusijo že podpisan, se na odgovornih mestih domneva, da se bo Nemčija borila tudi v — Sibiriji.
Porušeiije nekega mostu blizu Tite ob sibirski železnici kaže. na katero stran piha veter. Nemčije ne bo nohtna stvar zadržala, razen ako bodo vojaške z?bteve kje drugje zadržale prodiranje proti vzhodu.
Japonska je mogoče že pričela z operacijami, toda cenzura zakriva dogodke na vzhodu.
Znano je, da se je že pričela mobilizacija v Nipponu f <Ja so vojaške predloge že pripravljene z poslansko zbor niču; vse kaže na veliko važnost japonskega gibanja.
Xajbrie se ji Ih> dovolila prosto roka v vzhodni Sibiriji, da 1m> varovala velikanske zaloge v Vladivostoku in da bo imela pod svojim varstvom sibirsko železnico, kakor daleč pač more.
Kak utis bo to imelo na ruski položaj, se še ne more vedeti. Toda prevladuje naziranje, da se bo vzbudil bojni duh Slovanov in nekateri se bodo pridružili Nemcem, nekateri pa ImhIo že vodili kake vojne operacije in bodo u-ničevali 8ibirijo.
• Boljšoviki ali pa Nemci l»odo že gledali na to, da se ImmIo jmirtlšdi mostovi na sibirski železnici, da se »h> preprečilo prodiranje v notranjost Sibirije. Toda to najbrže ne Im» treba, kajti Ja]tonska se bo omejila samo na operacije pri Vladivostoku in v delu vzhodne Sibirije.
Vsako večje podjetje bi zahtevalo velikansko armado in zalagatni sistem bi ]m*tal s tem pretežaven.
Švedska je {»udigana zaradi finskega gibanje. Južna Amerika z vsakim dnem postaja bolj zavezniška. V Čile je zavezniška stranka pri volitvah zmagaJa. pri vsem pa !*» najbrie še nadalje ostala nevtralna.
Brazilija bo glasovala skoro enoglasno za odločno nadaljevanje vojne, kakor jo je pričela odstopivša admini-stracija; Argentina pa postaja naklonjena ententi, ker ne odobrava nemškega prodiranja v Rusijo.
Kakor se razvidi, si hoče Nemčija z vsem svojim postopanjem zagotoviti ukrajinsko žito. ne glede na to, v koliki uteri bo kršila pravice dežele.
WMhinfftoa. U. t., 5. murv«. — \«-fui<tnt» r*»zcnj«* jtipottMfci* o*iLit»i-r<* te »irulrro /mMm temtettea vlwk m«ki*lu. i»r\ o u redi ter ».-le nato n*po\i' vojno, ivta dumflt ofi-eieliii W*hhtiiaet4Mt	do pre-
»IM >• jwpomko voja-«k<> iribanje že pričelo.
MiloHfvibif vttfti, ki mi priite i/ J«p<>n«»ke t* flj^li £4 ur, kaiejc l^etkun % Utia. tia pn le Jo *pura-
tui««a t *ava®tiki.
T emu powkMHi tat jt a!a uaprej ir<	akcija
V iiriavueui dcfNiruneutu ni bi-i i« aoM mjttgi^ Uioco&r doWti
h	..i	.
ue akejje v Sibiriji.
V ili|>k>matie*iih krojjiii p« mj ua/iraajH. da bodo boljše viki ua j paeuo uporabili veiikanxke salone vojaka mater;jai« v VUdivo<t«>-km. če bi te zakige padle v 11 jib roke.
Vsled leffa bi lwlo upravičeno storili vojaške korake, da s« to ■ prepreči.
izvajajo, da j*- dospel večji dri ter zalofr v to sibirsko pristaoiwV ij Zdruieuih držav m iz Japonska | ia da m> bile z&lojre namenjene za uporabo proti centralnim aaveaari-kom. Opozarjajo tu h ua dejstvo, da «0 tekom rnvasu t-- Xemeev v Ranijo velike zaloge rasfce voja-l opreme, tw> »o dobavili Bu-i
Srbfki upor v Bosni
———
True trausiation filed with ttoe poet
maivter at New York. N. V. t« Mareh C. 1D18 as required by the Act of October C, 1917.
Washington, I). l\. ."». inarea. — Danes jo prejel srbski časnikarski uratl »ledeve kabl.Nko poročilo iz Ženeve:
* Kakor pravijo poročila, ki so prišla neposredno iz Avstrije, pe v Bosni in Hereegoviui pokazale čete upornikov. po?»ebno v okrajih Foča, Gaeko, Xeves-nje, Sto lac in Trebinje. Avstrijske vojaške oblasti v 18. februarja v t*h okrajih razglasila vojno stanje.
siji /avezuiki. padh* v roke zavo-jevaleev.
Ta dejstva navajajo oni unuLni-ki, ki so pripravljeni braniti kate rok»/ii drastično akeijo od strair Japonske, da se polasti zalojr voj-nepu materijala v Vladivostoku. 1 . Priznavajo vsled tega, da mora biti odločitev japonske vlade upli-vana vslad razmer, ki zahtevajo nujne	Ne zanikujejo pi»
da bi bil sporazum med Japonsko in njeuiimj zavezjtiki, ki bi sledil okupaeiji Vladivostoka ter dnige ' ^ ruskejra ozemlja, bolj težaven kot pa če bi se doseglo ta sporazum pred odpošiljatvijo večje japonske aiinade v Sibirijo.
Tukaj prevladuje naziranje, da i ni sibirska zadeva našla Japonske!
Inepripravljeite. Ofieieino sicer ne! vedo ničesar o naravi priprav ki jrlede tepa. kako daleč namerava iti japonska vlada in vse to nudi j materijal za £f>ekulaeijo. Zajrovot niki prineipa močne akcije od strani Japonske najdejo svoja pričakovanja zelo ojačena vslod poročil, ki so dospela na s\*edsko posla-niš^o, piasom katerih je Nemčija dala izraza svojeiuu namenu, da zasede celo Finska.
Pojavuiio, ki era je dala Nemčija s vedskemu zunanjemu uradu, ki j je protestiral proti postopanju Nemčije, ki hoče zopet vstano vit i red in to brez namena, da se trajno polasti ozemlja, se smatra kot zelo jasno znamenje kaj bodo tev-Itonski zavezniki vprizorili v kate-1 remkoli delu Rusije sedaj, ko so boljševike prisilili, da so sprejeli težavne mirovne pogoje centralnih zaveznikov.
J Nikdo u-i more p<jvedati naprej, kakšna bo narava upliva, ki bo Nemčija v svoji polni moči l ozirom ua vlado bolj&evikov mo-trla izvajati nad izmučenimi in o-bupanimi Rusi. ki hitro izgubljajo vero ** vse. katere so dosedaj priznavali za svoje voditelje.
Ruski narod je obubožal, dočm. ima Nemčija se vedno na razpolago fonde ter zaiuore nuditi velike svote za nakup vojuejra mate-rijala, katerega bodo sedaj rabili proti zai*eznikoni. ki so Rusiji dobavili ta vojui materijal.
Želja, da se zadrži nemške nike v kolikor mojroče o«l vojne^ra ma terijala, ki so »» nagromadili \ Vladivostoku. je zelo lutra^iia. te* bo veliko pripomogla k opravire nju tako ostre odredbe, kot je najbrž izvedla Jap<»nska v Sibiriji.
Gotovi uradniki dajejo izraza uazirauju. da zaveznikov ali .\mc ,rike prav nič ne briga, kako se bo 1 lotila Japonska naloge, kakorhitro bo vprašanje postopanja rešena. Če se pride do sklepa, da se da Japonski prosto roko v iztočni Si-[biriji. ^e vedaj. priznava, da ni no-' beua druga vojaška ali mornariška sila v stanu nuditi Japonski kako izdatno pomoč, kar je pripisovati pomanjkanju sil, ki bi bile na razpolago.
Z diplomat ičnega stališča je o-stal položaj neizpremetijen od sre-Jdine preteklega tedna. Državni •department ni še namignii japonski vladi- kakšno bo njegovo na ziranje glede novega položaja. Ustvarjenega vsled podpisa mirov-
In, določil od strani ^joljševikov.
WadriRfton, D. C.. 5. marca. —-Prnd—dnik Wilson je danaa zvečer precej počno obvestil japonsko vlado, da m Združene države j ne strinjajo t japenako intervencijo ▼ Sibiriji. Tozadevna nota je bila isrofiena nekemu zastopniku driavneffa dtpartmenfa v Beli ki-da naj jo odpošlje naprej. T* m je wodOo malo pred kaki-jnstain Adhalm
Amerikanci v Franciji.
Amerikanci odbijejo nemški napad. — P-ojektili so deževali na ameriške vrste. — Dvoboj težke artilerije pri Toulu.
T rut truiislatlon filed with the post master at York. X. Y. on March 6. 1918 as required by the Act of October 6. 1917.
London, Aasrlija, 5. marca. —' KaV.or pravi eficijeaio franco ;k > poročilo, so ameriške čet.' zopet odtile v Lotaribjjiji nemški nipad. Pri napadu na zakope, katere drže ameriške čete, so Nemci našli jauirijp čnječe in s<tvraiiLik se je mora! umaknili, pri tem pa je l>« stil mnogo ujetnike v.
Toda to niso edini ujetniki, katere so sinoči zajeli Amerikanci. Pariško poročilo namreč pravi, da so se ameriške patrole po kratkem pohodu vruiie v svojo erto z več Nemci.
Z ameriško armado v Franciji;
5. marca. — Izstrelki «0 gosto in neprenehoma padali na ameriške in sovražnikov« postojanke v o-kraju Toula. Poleg zastornejra o-gija. katerega so Nemci namerili tekom dneva v tej okoliei, je padlo 2 tisoč projektilov v bližini ozemlja, kalert-ga drže Amerikanci ; mnogo izstrelkov je padlo na mesta. Ameriške izsrube so bile izvanredno majhne, j V nedeljo so Amerikanci ob »treljfval: sovražnika in so namerili na njegove postojanke dva za vesna ognja. Infanterijski boji so bili omejeni samo na patrole. — Ameviktnci >0 iskali po snejru na bojiiču ubite sovražnike Našli ni-'so ?iikogar; odkrili pa so truplo Antcrikanra v žični ogmji prea fronto posluževal ne postojanke. (Vojak je imel na obrazu masko. Skozi njegovo glavo šla krogla. 1V njegovi puški, ki so jo našli .pod njim. -sta bili -aino dve kroirli in bila so tgdi drntra ioiamenja. da je umrl tekom boja.
Vedno se sneži.
I
Sneg v Avstriji
Ženeva, Švica, 5. marca. — Največ snega v sedanji zimi je zapadlo v švicarskih in tirolskih alpali zadnjih 24 ur. Sneg je visok tri do šest čevljev in še vedno sneži. Snežen piaz je prerezal en avstrijski vi •♦.k na uvoje južno od Bočen a. Ubitih je bilo 26 mož in častnikov.
Bergej bo končal vojno. -
True translation filed witti the post master at New York. X. Y. on March 6. 1918 as required by the Act of October U, 1917.
Milwaukee, Wis.. 5. marca. — (Socijalistični kandidat za »»enator-! ja Viktor L. Berger je danes objavil svojo platformo Pravi, ako bo izvoljen ,da bo deloval ua to da kongres sprejme resolucijo, ki bo nalagata predsedniku, da pozove vse bojujoče se države da oklenejo takojšnje premirje, da se pri-ono pogajati za mir in. da se ame-
1 —- X-U. _-m._9.RU4A s_ -f—__
Vojna poročila.
True translation filed with the poet mustor at New York. X. Y. on March H, ' 1018 us required by the Act of October ,
e, 1917.
Pariz, Francija, 5. marca. —-j Vzhodno od Mozele smo navzlic hudemu odporu vprizorili v veli kem obsegu napad na sovražne po jstojanke blizu Callone. Naše čete so prodrle do četrte nemške črte na fronti 1200 metrov in so na ne-I katerih krajih vdrle G00 metrov globoko. Tekem napada je sovražnik izvršil protinapad na naše levo krilo. Po vroeem boju je bil z ve-j likimi izgubami odbit. SovTain-k! je imel ve!ike izgube na ujetnikih -J 'do sedaj jih je šlo skozi našo črto 1")0. Tudi smo vplenili mnogo plena. Nase izgube so b:le irs'anrednOj majhne.
Severozapadno od Bezc-nvaux i smo twJbili sovražni napad. Na ne-. katerih kra.iih v Alzaeiji je biLi! artilerija zelo živahna. Sovrainri;a smo vstavili pri nnpadu na nase postojanke pri Larg:tzinu. I Lorxlon, Anglija, 5. marca. —| P^ d zaščito imdega artilerijskega I st -eHanja je so\*ražni oddelek da-| n ? zjutraj naskočil naše zakope,
ipacno o^I L^nsa. Napad je bi' po hudem boju popolnoma odbit ! in smo zajeli nekaj ujetnikov. Tt • i kom umikan ja v svojo črto je ime.'j ' sovražnik velike izgube. | Nek drug- odde'ek, ki se je danes zjutraj hotel približati našim; zakopem severezapadno od St. Quentina, je bil odbit.
London, Anglija, 5. marca. —■ Od zadnjega poročila je bilo slabo vreme in letanje je bilo mogoče samo en dan. ko smo uničili tri sovražna letala. Ujeti a v; j a tiki priznavajo zavezniško nad v'ado > zraku in pravijo, da je bila povzročena velika škoda na letališčih in aeroplanih, posebno Še zadnja dva meseca.
j V zadnj:i St. urali pc^^lo selo slabo vrenie: po gorah je L-il vihar in je sneži In. Običajne pa-tro'.e in artilerijsko streljanje se 'nadaljnje kadarkoli je mogoče.
! Prodintnje proti Petrogradu.
True translation filefi with the po»t master at New Ver k. X. Y. on March «*, 1018 required by the Aet of October 0, 1017.
London, Anglija, o. marca. — Poročilo Exchange Telegrapha z dne 4. marca naznanja iz Petro-: grada, da so Nemci zasedli Nar-jvo, ki leži 100 milj jugozapadno od Petrograda in sovražnik neprestano prodira proti Petaogradu.
Neko drugro petrograjsko poro-I čilo. ki je bilo Izdano v pondeljek zvečer, pravi, da se je nad Petro-gradom navzlac temu. da so prenehale sovražnosti, pokazal ob 5. u-ri popoldne nemški aeroplan, ki je metal ua me^to bombe. Aeroplane eo tudi videli leteti nad Nevskimj prospektom in domneva se, da je! sovražnikov cilj bila Nikolajeva postaja. V nedeljo ponoči so opazili več Zeppetinov pri QaSki, 85 milj od Petrograda, ki m leUH
------ - ---------------C	-
W. S. Smith,	Palmer E. Pierce,
ameriški rear-admiral.	nakupovalni ravnatelj voj. depart.
Ruski mir.
-ooo-
RUSKI MIR ŠE NI GOTOV. — O TEM BO RAZPRAV LJAL VSERUSKI KONGRES SOVJETOV 12. MAR CA V MOSKVI. — VOJAŠTVO JE NA FRONTI. — "MEC JE PRINESEL ZMAGO", PRAVI VILJEM. — NEMŠKO ČASOPISJE PROSLAVLJA MIR. — BER LIN JE V ZASTAVAH. — ŠOLE IMAJO EN PROST DAN. — POGAJANJA S SRBIJO IN ČRNO GORO. — MORAJO SKLENITI MIR. -ooo
True translation filed with the post mauler at New York, N*. Y. on March 0.
1918 as required by the Act of October 6. 1017.
London, 5. marca. — Določeno je bilo, da bo vlada V četrtek odobrila mirovno pogodbo, katero so podpisali delegati v Brest-Litovsku; koneena odločitev pa je prepuščena Tseruskemu kongresu sovjetov delavskih, knut-skili in kozaških delegatov, ki se bodo zbrali v Moskvi 12. marca.
Rusko oficjelno poročilo, katero sta podpisala Lenin in Troeki. pravi, da se boljševiška mirovna delegacija — vrača v Petrograd, kjer se bo besedilo pogodbe takoj objavilo.
Proklamaeija, ki naznanja namero, da bo vlada odobrila pogodbo, končuje s sledečimi besedami:
—	Prepuščamo popolnoma delavcem in kmetom <•<•-lega sveta, da izrečejo sodbo, potem ko jih je delegacija obvestila o vseh resničnih dejstvih.
Dodatno k glavni mirovni potrodbi so bilo podpirane še pomožne pogodbe, kakor pravi neka brest-litovska brzojavka preko Dimaja in Amsterdama, ki pa ne na at ja podrobnosti pogodbe.
Petrograii, 5. marea. — Neka proklamaeija naznanja, da se sklicuje izvanredna skupščina sovjetov delnv-| skill, kmetskili in kozaških delegatov na dan V2. marca Moskvi, ker vladajo resna nasprotstva v mišljenju med sovjeti glede temeljnih vprašanj revolucije in glede spre-. jeina mirovnih pogojev.
Vrhovni armadni poveljnik praproSčak Krvlenko je vkazal generalnemu štabu v Moliilevn, eta prekine s sovražnostmi. Vojaštvu se je naročilo, da ostane v sedanjih postojankah.
Berlin, 5. marca. — Oficjelno poročilo, katero je včeraj izdal nemški generalni štab, izjavlja, da so vojne operacije v Rusiji prenehale. — Glosi se pa:
Vzhodno bojišče: — Vojaške operacije v Veliki Rusi ji so včeraj prenehale, ker je bila podpisana mirovna pogodba z Rusijo. Drugod ni nič novega.
Po nekem drugem poročilu je cesar Viljem poslal i nemškemu državnemu konclcr ju brzojavko, ki se glasi:
—	Nemški meč, katerega v ihte veliki vojskovodje, je | dosegel mir z Rusijo. V veliki hvaležnosti do Boga. ki je
bil z nami, sem napolnjen s ponosnim veseljem nad d« li moje armade in nad potrpežljivo vstrajnostjo mojega na-' roda.
V posebno zadovoljnost pa mi je, da je bila rešena nemška kri in nemška kultura. Sprejmite najtoplejšo za-; hvalo za vaše zvesto in uspešno sodelovanje pri velikem delu. —
Amsterdam, 5. marca. — Po nekem berlinskem poročilu pravi mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med centralnimi državami in Rusijo, da so se imenovane države "zedinile, da se konča vojno stanje in da se sklene mir, kakorhitro mogoče", nakar so pooblaščenci podpisali slo-' deČe točke:
1. —Centralne države in Rusija izjavljajo, da je v«>j-,no stanje med njimi končano in so odločne, da od sedaj i naprej žive v miru in prijateljstvu med seboj.
— Narodi, ki so sklenili pogodbo, se bodo zdi žali vsake agitacije in provokacije proti drugim vladam, ki so podpisale, in bodo podvzele vse, da ščitijo narod v pokrajinah. katere so zasedle sile četvere entente.
Nemško časopisje proslavlja mir z Rusijo in imenuje mojstrsko potezo. Cesarjeva brzojavka na konclerja Hert-ii^ga je nalepljena po celem Berlinu.
Vsepovsod so razobešene zastave in šole bodo imele jutri počitnice.
Berlinski dopisnik lipskili "Neuste Naehrichteu' prati, da bodo mirovna pogajanja s Srbijo in Črno Gore delo nekaj tednov, ker sta obe deželi, kakor Ruinunska — izven vojne in morate podpisati mir.
"Koelnisehe Volkzeitung".piše:
—	Mir na vzhodu nam oprašča eno roko in se moremc zdaj z vso silo obrniti proti zapadu. Ali to ne bo dalo sovražnim narodom mnogo misliti?
Berlinski "Lokal Anzeiger" pa pravi:
—	Hvaležno se obračamo v glavni stan, h cesarju, k je dal Hindenburgu in Ludendorffu prosto roko ter k obema briljantnima in odločnima možema. Zahvaljujemo s< pa tudi grofu Hertlingu in dr. Kuehlmaniiu, ki sta izvršila svojo nalogo z odločnostjo in trdno vstrajnostjo.
proti glavnemu meshi. toda jiroti-zračni topovi so jih zavrnili. Avstrijski vojni urad na Duna-1
4n je izdal oHeajdao poročilo, kiJ
■
[pravi, da se nadaljujeo operacije • I avstrijsko-ofcrslrih get. ki imajo na-| men napraviti v Ukrajini red in
Malo pregleda.
-ooo-
Triu* translation file«! *with the postmaster at -\e» "York. N. Y. mi March G, 1!»1H as requlr»*d by th»- A*-t of «>et<»ber ti. 11*17.
Dve zrlo ziiaT'Uni novici .sta dospeli zadnje dni v Ameriko: tla j«« srbski kabinet, kateremu je iia<"eloval Nikola I'a^i«'-, o«lsto|>il in da bo skoraj^otovo sklenila Srbija se-
}>arat« ti mir s centralnimi zavezniki.
• •
*
Odstopil j*- ton-j Paši«'-, starosta med diplomati; odsto —t < • j»i I )»• minister, ki jr dal glavni |m>vck1 Krfski deklaraciji; o<l-itoj»il je človek, kateri si je bil nadel za svojo živ-
I	jeiisko nalogo, da se Srbija razširi ter da se ji priklopijo
slovenska in lirvaška ozoiidja.
*
Na njegovo mesto je prišel, oziroma bo prišel drug elovek. ki bo imel molila boljše, morda slabše ideje.
Po svoje ne bo motrei odločevati in delati, kajti Srbija. ki je poleti Belgije največja žrtev sedanje vojne, ni samo stoje 11 gospodar, ampak mora poslušati večje in liioe-
nejše prijatelje in sovražnike.
*
* *
V	J>rbi ji je najbr/e dobila premoč stranka, katera hrepeni po miru.
< V je t'» resnica, se bo v Srbi ji ponovila tragedija Ku-
sijr, r-enivuo v manjši meri.
. ♦ * % *
Nikdo i te more zameriti na snn-t bolnemu človeku, ako zalili p» ni po zdravilu, ki bi ^a obranilo pri življenju.
Žalostno je pa. če mu da zdravnik namesto uspešnega
zdravila — smrtonosnega strupa.
* *
*
Nemci so ga dali — Rusiji.. . In če bo Srbija prosila zanj, jjn bo tudi ona deležna.
V	sedanjih težkih časih je idealist najbolj žalostna figura na svetu. Idealist škoduje sebi in svojim pristašem ter je celemu svetu v zasmcli.
K« i zagovorniki Ju^«»>laviji — Jugoslavije po srb-ski-ui načinu — naši krvni brati, jih ne smemo zasmeliovy-ti pa<" jim pa damo priložnost, da se nam pridružijo ter se z nami vred bore za — realno stvar, ne pa za gradove in kraljestva v oblakih.
• • *
Par stotisoč Hvvatov in Slovencev v Ameriki je razdeljenih v dva tabora. Prvi tabor zastopa demokratične na-/on*, drugi pa je vnet pristaš kraljestva in dinastije.
Sest miljonov naših ljudi v starem kraju je pa vnetih
za samostojuo državo pod — žezlom Habsburžauov.
• •
*
To sta to'vj dve sili in jasno je. da bo morala manjšina podleči. če ne bo mogoče priti do kompromisa med o-nimi v domovini in nami v Ameriki.
Zelo je vrjetno, da bi se Slovenci in Hrvati prej oprijeli ciljev Republikanskega Združenja kot pa ciljev Londonskega * m.Hh >ra.	^p^^p
To j«- treba v[H>števati. kajti naroda ne bomo redili ni-
II	mi. niti oni, ampak narod se bo rešil sam, če se bo mogel.
Pri delu za svojo lastno rešitev bo pa v prvi vrsti vjhj-
-teval najboljše nasvete in najboljša priporočila.
» „ *	f »»IJf
Slovenec in Hrvate v starem kraju bo veliko lažje pridobiti za stvar resnične demokracije kot pa za dinastijo, ki iini ni niti pet niti šest!
**	1	m t m * * -»"I ** • r"%	* *
Izbijmo >1 enkrat za vselej iz glave, da bi mi ameriški Slovenci iti Hrvati reševali, rešili in oprostili — jugoslovanski rod.
• •
Naša nalog* je edinole — |>omagati. Oe bomo uspešno pomagali. bomo v polni meri storili svojo dolžnost. -—000--
Na eeli .-tvari je nesreča ta. da se oster jezik nikdar
lic »krha. .
v
Ne mislite, da je vsaka ženska, ki ima žalosten pogled, ljubila in izgubila. Mogoče je ljubila ter ga — tudi
dobila...
110 to nit? je prignalo do tega, tla
malo opišem. Ker *** je tii'Ji v« " Slovencev vpisalo in ker j.? tiwii rojak Louis V t sel pi-ištJ. t*u-krat na dan, zalo ju vam. rojaki, toplo priporočam, da bi mu )i" ]»o
zabili dati s\ojih jrlasov. K^t morebiti je /v vsem znano, kandidira za mestnega svetovalca, trustee, za 3 leta. Zatorej, rojaki potrudimo se in delujino svojeanu 11a-rodu, v korist, ne pa tujeroden. Se enkrat ga priporočam celemu občinstvu v Gilbertu in okolici, kai vas i>ripa<lu v <Jil)>ert. kjer imate volilno pravico. Mestne volitve so v torek 12. marca.
S l o v e 11 s ki r o v lol j u b.
Oregon City, Ore.
Tukaj vam pošJjeni kratek popis iz našega štrajkarskega kraja. Mesto izgleda sedaj kakor kako slabo jabolko. Vse je že zeleno, kakor druuoil v najlepši spomladi, nam lepo soln<*e sije in dež nam topi muse slabe čas»\ Tukaj je vsak po svojih opravilih; eni delajo, drugi iščejo dela. trt t ji h« >-"jo na pieket line.
Štrajk j<' še vedno i;i gol ovc 1>< še dolgo ter unija stoji trdno in družba se ne poda. Vedno išče de-J lavee po časopisih, da plača po $3.10 mi !> ur. Ne veui, kako to. da se dobijo št taki delavci, da jfredo delat in ako hoče pošteno živeti, mu ne ostan" drugega, k > kor samo še skebski pečat.
Mi Slovenci smo lahko ponosni, da »i med našim narodom nobenega skeba.
Denar je gospodar, zato je tudi tuk^ij tako. V začetku, j«- smel iti vsak 11a picket* line, toda kar naenkrat so začeli moške zapirati in ko jiiu niso nič mogli, so zapirali ženske in sedaj pa že otroke. Drugikrat bo j^a gotovo že kakšen bcijby moral okusiti njihov ričet, ako l>o kaj zajokal na ee>ti.
Od tukaj jih do*?ti tlela \ Port-landu v ladjedelnici Shipyard Kar je Avstrijcev, ima.io bolj smolo. ker vsakega izprašujejo 'ui če kdo reče, d j je Avstrijec, ni zSanj dela. Ako jim papir j>okaže. da je državljan, mn rečejo, naj počaka, in ko jih drtuotih dobe zadosti, pa pravijo, ila naj pride i jutri, ko pa ičopet pwde. je vedno tisti jutri. ,
'Jako boiuo živeli Slovenci v tipanju do zadnjega dihljeja ter bomo gledali, ako pride naše soln-;
■ — — - •-.■■--UQLAS NARODA"
t OfcmniMr.)
Owned, tad p«t»!t«hed by th*
f lovim ic publishing company
(ft ITpiWrtM >
A|LSim. FfLOU18 BENEDIK, Trcftror t ac» of BaKMM at the «orpormtloD utd »ddreseee of a bor® offlcen
CVw-tUuntt Htrrot Bf.roogh rf llaaluitfn. New York City. X T__
■a m<u MU llaK m	Za celo leto ca mesto New York (6 00
La Ouadt^.M....«.«	S3 50 Za pol leta ta meato New York.. »00
t« pal l#-ta	2.00 Za «etrt leta ta mecto Ne« York L60
'm -Vfrt t^t» . ............ 100 Za Inoat mtTo ta celo teto...... C00
tiLAh VAKohA' ltbaja fKik dan txraemM oedelj la pramlktn_
U L A 8 N A B O D A"
Choice of iHe People"! imM avaey day exeerC Sundays and HoUdaya _Habarrti^ai yrarty »3 AO
Ltoplat Ores pod^taa In oaebcoatl §e at prloWuJeJo Deaar aaj a* bla«oroU poMLJatl po — Money Order	1
Vrt nwawM kraja naroCaikev prctlno, da ee nam tndl preJAaJa MraHWe
da hitreje najdeno naslovnika.
•	Uoplaooi In panijacram naredite ta aaalor:
"ti L A 8 N A B O D A"
91 «v»rtianut »t.._Wew Tort Qty
Tetrfuo :	Cortlandt. _
Sublet, Wyo. 1
Ker ravno pri topli peči setiini * in tobak kadim, sem se iraineii.il 1 porJati skromen dojits ui gospo<fck urednika pi-ositi. da bi lia^el pri- ' lovren količek v listu "(.ilas Na- | i^nla' *.
Najprvo ooni poročal o vmue-uu. kakopšnega smo v Wyoiuingn doktžru,. l>rugi dopisniki veduw poro/ajo o hudi zimi ter da jim picmopa primanjkuje. Tukaj je pa letošnja zima. razun kakšen dan. zeio prijetna, kakor v Wyo-mingu ni navadit. Snega je lx>lj malo Ln -tudi bog vetrov bolj prizanaša. kakor je poprej druge zime. Tudi premoga imamo docsti, da se pošteno grejemo pri peči inj ni treba noge v ]>eč stikati, kakor; morajo drugje pečlarji delati.
Lklajiio pri premogorovu in] marljivo se koplje črno blagti.j Ker je seJaj tueli preeej delavcev, s« tudi dosti premoga na svetlo spravi. Največ je Italjanov, kakor povsod, potem so Japonci hi Amerikami ; drugih narodnosti je bolj malo. Tukaj na Sublet Mine No. G sta samo dve slovenski družini in nekaj samskih pečlarjev. Lansko leto je družba naredila preeej novih htš Ln jetsedaj že vse vse polno ljudi; potem imamo novo prodajalno in ako jo kaj cvenka. ga lahko pot rešiš. Lansko leto so tudi nam priboljšali dvakrat na plačilu; pa nismo na boljšem, ker ki-uta	drajrinja ima zelo ii-j
roka ki-ila ter dela silne korake k cenam. Delamo vsak dan, dnevni delavci tudi ob nedeljah, k tem| se prištevam i udi jat7;. IVO mo gar ji! r zaslužijo 741 t>d tone in dobri pre-j I inogarji zaslužijo čez $100 na 14 j dni"; so pa tudi, ki komaj za svoje potrebščine zaslužijo. Dnevna plača znotraj je <i-r>.42 na 8 ur in .zunaj ."H.76 tudi na 8 ur: to velja za 1 navadne delavce. Akoravno je že polno ljudi tukaj, pa še vedno vsak delavec dobi takoj delo, in sicer za premog kopati; naj bo star ali mlad, samo da je zmožen delati.
Stric Jsaiii je pa bolj izbirčen in pobira samo mlade čvrste t'&nte in1 mod njimi tudi slovenske fante, ki. bodo z veseljem šli nad kajzerjaJ Koliko grozot mora jo prestati si-i roma ki v stari, domovini, sicer pa drugo ne izvem, samo kar poroča naš list "(»•la.s Naroda''. Že ;J leta nisem d>bil nobenega liisjua iz starega kraja in ne vem, kako se godi mojim dragim. Tukaj vsaj sil vsak lahko kupi, ako ima denar, čeprav je drago, ali v stari doiao-i vini nimajo kaj kupiti, čeprav« imajo denar. Blagor tistim, ki že počivajo v hladnem grobu ter ne1 vedo, kaj počenjajo znoreli kaj-zerji. Celi svet prokiinja vojno, najbolj pa vojaki <u fronti ter I ujetniki, ki željno čakajo ljubega miru, da bi se povrnili nazaj k •svojcem; marsikateri bo našel kaj v neredu pri svojih družinah ali ženah in potem ha j bo proklet, kdor je vojno začel.
Kaj je vzrok, da slovenski vojaki ne pišejo dopisov? Ali so slovensko pozabili, ali so že poslani prekb morja. Tako rud sem voja j ške dopise čital in pose<bro rojaki Zabut je tako šaljivo pisal, da me je začel zob boleti od ameba, potem pa je takoj minil smeh. Pro-1 sim ga. naj se še ogla-si, ako je še na twiienski zemlji.
Posebno rad berem 1'armerska pisma. pa. se tako redko oglašajo. t'e že ne more farmer pisati, naj pa farmerea j»iše. ker mene tudi ^elo faiuiia zanima in veseii, ali tiuaiioni minister mi še sotlaj ne ilopušea. Kako prijetno je biti sam svoj goripod na svoji zemlji!
Tudi nevvvorška kuharica je vtilmilu. gotovo je dosti snubcev dobila; in i:aj se še oglasi, kadar bo kaj poselmega vidfcla pri peč-larjih.
Ker bo moral goe»pod nrednik • pri mojem dopisu dosti napak po-j praviti, bom skoneal. Za sklep še pristavim, da želim Avstrfji popolni razpad. kajzei-ju največji p.jlom in poraz. <n*ožju Strica Sa-nut pa največjo zmago.	1
J van ^lohar.
Collin wood-Cleveland, Ohio, j
I
lemno-sivi oblaki se valijo iz-j nad Kiieskega jezera, pruti jugn je nebo prepreženo s «viivčeno-*d-J viuii oblaki, kakor tla bi hotelo zdajpazdaj deževati. 0!> takih puhlih večerih «e člo\-ek najrajši \"*»ede in eita razno vrstne dopise.
Ko sem brekal po ^rradi-vu. prišle aii pod roko časopis iz New Yorka z due 36. februarja. Posebno poeoniodt pa mi zbudi dopis iz CottkiwoodB^ kjer neka gešna ••polwek" * Imenom May kaj *a-
Dopisi
'	_Ann_
ROJAKI. KA&OČJurrs SS jrA "GLAS NARODA", KAJ. vmčJi »LovmJMW ygyCTrv zosl DXUYAX.^m
da zaKnlja čez nas eollinwood ske samokuliarje (pečlarje). Sa-nujstojni. neodvisni mladeniči Še ve<lm» zjiajno kranjsko potico peči. Ker pa omenjaš naše dopise, nioram poveilati, da zavzemamo bolj politične probleme. S tem se vidi, da nismo .samo za peč varovati. pač pa tudi za pero sukati.
Imeli smo priliko biti na boar-du. pa kaj. vraga, ko smo se poživili. nam je pajek še 14 dni nice-žaril po želodcu.
Ne strinjam se s teorijo teleta, pač pa z idejo: bodi svoje sreče kovač!
MI Uovenski mladeniči smo čvrste narave. Zjutraj, ko petelin .zapoje, se peČlar že dvigne hi se obt-ača okoli peči ter si pripravlja zajutrek.
I Ve kuharice dekleta, zapomnite si to: Mladeniču vajeni uaporne-
•	ga dela, še vedno vstrajamo s plo-donosnim uspehom, na katereg;! smo laliko ponosni.
tudi mošsiički se doliro rede v žepih zavedno-naprednih kuhar-
Toliko za enkrat, kaj več prihodnjič.
Pozdrav vsem slovenskim sa-mokuhoni sirom Amerike, posebno pa kuharici May "iz Colliii-wooda, katera t«iita ž ga nce — lui funte.
< ollinwoodski samoku]^i.
Joliet, 111.
j < ital sem v št. 44 Ulas Naroda članek o slovenskih podpornih oi-i sranizacijah, slovenskih šolah, do-! mill Li obstanko slovenskega na-j rodil v Ameriki. Vsak zavedni ro-j jak. ki ga je in bo eital. mora s*po-j znati, da je pisec pisal golo resaii-eo, kakor se ne najde vsak dan v časopisu, ampak žalil>otr le pre malokrat. Da bi se taki dojii^iiiki večkrat oglasili, potem je upati, j da bo slovenski jezik bolj ohranjen v tujini, kakor se pričakuj'-.
Ni čud ako se mladina potuj-čuje tam jer ni slovenske cerkve in šole, saj se še tam. kjer slovenski! cerkev in šola že 20 let stoji. Kje hočemo iskati vzrok? Moje mnenje je. da največ pri staJ'Lsih. Dostikrat se čuje, da ne velja slt»-j venski jezik v tujini, ampak samo da se angleško zna, pa je dobro Zraven pa ne pomisli, da kolik oi jezikov zna, toliko oseb velja v gotovih slučajih; saj še mnogi Ame ričani sami pravijo: ' The more .languages you know, the bettei for you" (čim več jezikov znaš tem boljše zate).
I Želeti bi bilo, da bi vsi slovenski 'listi ponatisnili oni članek, kako; ga je Glas Naroda v 44. številki
Namesto, da bi se neki urednik glasila v Chieagi. ki se tiska '/.a 1-3.000 članov, zanimal za take po-učljive članke, se pa zanima raj«« za nepotrebno žensko enakoprav nost, ki lani sijajno prepadlii na 13. konvenciji, in komaj je mi 1 nulo nekaj mesecev, jo že zoixm 1 sili v ospred je. Upati je, da bo^h ravno tisti možje zopet rekli: "Nf ženskega spola na 14. konvenciji ' ker se brez njih popolnoma lahk<. 1 j izvrši.Jf
j V soboto 'Si. februarja je irneh. j neko večje driiŠtv<j^ posebno sejt v tem mestu. Razmotrivalo se j< j tudi o ženski enakopravnosti, to | da vsi člani so enoglasno izjavili ne! 1'pati je. da bodo tudi drugi slovenska društva temu sledila ii 1 s tem dokazala da se uredml ; gladila zastonj trudi s svojo reso 1 1 učijo, ki je bila popolnoma uepo 1 trebila.
Kadar bodo pa slovenske žen . ske imele svojo organizacijo, ka J kor jo imajo ženske drugih na rodnosti, potem bodo pa brez vst resolucije lahko same odločevah ter ne bodo pustile, da l>i se mošk vmešavali v njih zadev-*, kar bode j same lahko storile, j Ni moj namen s temi vrsticam: •koga razžaliti, am]>ak malo kriti jke ne šk«>duje, ako je umestna.
Končno pozdravljam vse roj akt ' in rojakiiije širom zvezdnate J ju 1 dovlade. tebi pa cenjeni Glas Na •roda želim mnogo u>»peha.
Večletni naročnik.
Pennington, Minn.
i Ker je to prvi dopis iz te far
*	merske naselbine, upam, da bode , te priobčili te moje vrstice.
J Tukaj je veliko naseljencev \sake narodnosti, samo Slovencev ui veliko: so le 4 slovenske dru zine. Tukaj imamo vsak 160 akrov zemlje, ki so jo prred šestiani leti dali to je homestead. Zemlja j€ zelo rodovitna in tudi prijaeen kraj. Tuakj so nekateri načelniki že do 20 let. Povečini se največ pečajo vsi z živinorejo, ker ta \ tem kraju Se največ nefte.
Zemlja je danes še največ v»ed-na; tu je vsak sam s\oj goN|H»dar ter dela, kakor sam hoče. Ali nekaj moram pa le priznati, m »ieer,'
da je začetek zelo težak in vem, da marsikateri premišljuje: bo šlo, ali ne bo šlo? in veliko jih je. j ki prva leta gredo, ker ne morejo1 pretrpeti prvega, ki je najhuje.;! ostanejo lč tisti, ki imajo bolj trd-: uc živce in tako počasi gre naprej vedno na bolje.
Lansko leto smo imeli bolj slabo leto; bilo je zei> malo dežja, zitto so bili tudi bolj slabi pridelki. Tukaj vse lepo raste, kar s>' vseje ali posadi, pa tudi dozori, če vmes slana ne pride. Ta nas pa skoraj gotovo obišče; če ne spr mladi, pa zgodaj na jesen, ker tukaj je bolj v severnem kraju.
Ta naselbina leži 15 milj proč od prvega mesta Cass Lake; torej imamo precej daleč do mesta, posebno v zimskem ča.>u je bolj j slabo. Poleti je boljše, ker rnmm eno miljo do C as« Kivarja In tam' pridejo s čolni ter vozijo v nit slo. J Tam se pride v raznih urah v me-'sto. Imamo tudi šolo v bližini. Sa-| mo pošto imamo še predaleč, in' sicer U milj; ali upamo, da bo tudi na tem kmalu boljše. Tudi dru-j ginja je tukaj kakor povsod.
Z velikanskim zanimanje n čit.i-mo list Glas Naroda, posebno v zimskem dolgem času, ker viino >> tem se človek malo razvedri, ko! prebira novice iz vseh krajev. Ust' Glas Naroda je tu pri nas zelo priljubljen. Nobena slovenska družina ga ne bi smela pogrešati. Torej, rojaki, postanite vsi naročniki tega prekoristnega LLst-i.
Zimo smo imeli precej mrzlo: snega še ni bilo ravno preveč. Kakor izgleda, gre ziiiia proti kom u, ker je sedaj čelo gorko vreme.
Za danes naj zadostuje; morda še ob priliki kaj več.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa farmerje in farmerice.
Slovenska farmerica.
Ely, Mirn.
Tudi jaz se hočem enkrat iz te-oglasiti. *
ga krasnega eliškega mesteca
O delavskih razmerah ne bom nič poročal, ker je videti med delavci nekako sočutje.
iVedpustno sezono smo izgubili za dobo enega leta; mogoče nam prinese prihodnje leto kaj boljši j uspeh. Ploha nam ni bilo }>otre4>a vlač at i, kajti rešili so nas trije! najlepši fantje, ki so prestopili fantovski stan ter se podali v zakonsko življenje.
Zimo imamo še prav sibirsko; snega in burje, zraven pa še severa imamo v* izobilju.
Nekateri rojaki se bavijo z ribjim lovom, kačjim najbolj ugaja. Tako je imel srečo rojak Fr. Ko-ščak. ki je ujel lepo in veliko ščuko. katera je tehtala nad sedemnajst funtov.
Dne 25.. 26. in 27. februarja smo se morali na Ely vsi inozemci od 14. leta naprej registrirati, moški in Ženske ter tudi oni, kateri imajo prvi državljanski popil".
Okrog 15. marca bo St. Louis okraj (county) postal suh. Tako je tudi naše mesto prizadeto. No, kaj se hoče, bomo pa tri leta su-hači. To bo denarja!
Slovenska Čitalnica je priredila dne 24. februarja v svojih p ros to-rili tombolo. Vdeležba je bila prav obilna. zabave in smeha nam ni manjkalo. Posebni smeh nam je napravil petelin v svojem kurni-ku. Vsi smo ga hoteli imeti, ali sreča je bila samo enemu namenjena. Dobil ga j*1 rojak Fr. Jenko. Da se je čitalnišku blagajna povzdignila za $90.30, se jč zahvaliti članom »in članicam Čitalnice za njih trud in požrtvovalnost, ker so neumorno delovali ter se trudili in darovali dobitke. Lepa hvala našim gostilničarjem in trgovcem za dobitke, Ivi so jih darovali. Dali so fine cigare, whisky, ženske klobuke, zlatnine, sadje, slike, petelina, za j ko, razne drobne stvari itd1. Torej še enkrat lepa hvala vsem vdeleženccni in darovalcem.
Pozdrav vsem zavednim rojakom in rojakinjam žirom naše nove domovine.
Jakob Kiyistelj. -
Gilbert, Minn.
Tukaj smo antii popisovanje ljudstva, kar je trajalo tri dni. Vpi&alo se je 750 oseb, katere ne pripadajo še v to deželo. Delo je 4k> prav izvrtano naprej, ne tako. kakor je šlo pri prvem popisovanju glede vojaške obveznost L
Kar se tiče političnega ♦ribanja se je UMii pričelo dobro delovati. Za to je določen navadno vsak; drogi torek v meaeeu n*arcn. Rav-'
Dr. B. F. MULJUInI
Zdravnik-špecijallst za Slovence, i
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti jošte.)	L,
'i	i£ ^^ N^jslari jfci f^-ijal^ v	J
® fejt S^P^I ostalih delov »veta. Zdravi vse i
bolezni mobkil* in ženskih uspe- r;
W telo kot nu dUtna. Pridite k te-	5
I J^l M? HM rau RtsW*m« izka^enenu zdrav-	3
niku — on va« bo sotov« ezdra-	^
L viL NIZKF CKNE, ZNANSTVE-	5
Igl NA PREISKAVA ZASTONJ.	(
GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure m>: od 9. zjutraj do T. zvečer.	J Ob nedeljah samo od 10. do ure popoldne.
£ri meni se zdravi veliko število Slovencev in Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti.
HT.. A j	•'
i*4 .-M'*	.Jk^MŽ- 1 , JL' ' ."'v -
ce iz/.a uore.
Pozdrav v-^ein s-Lovt-nkani in SlovetK-eio šii-om Anit-riki*.
Slovenka 1. .M.
Roundup, Mont.
Tukaj v t«*h naselbinah še pre eej napieilujfiiio, o>»»l>ito v znan-st\u iiaii.ajivo>ti.
Sedaj imamo point* lok«* p<»sla. kajti iščeiuo p<» ze«nlje\*idih novo državo, ki se j<» menda priklopila k ZdiružeiMni državam.
Ime nove države je okrajšano Mint. V listu "Ji!las NTaroda" io citati samo m.o nasolbino v. novi državi in to jt Klein. Tpravuištv<» (Nadaljevanje na r>. strani.)
Oženite se
Pošljite nam samo EN DOLAR in pos'ali vam bomu popoln Žcnitvamki kaulof z nkt«učnim opi«om, SLIKAMI, imeni in naslovi n:no-
fib dzklet in nekoliko adoT, ki iif«ja dabrami
M' P* Stcnrja mtrtn. Lahko sami pišrt« in ck>-
neu »rečen zakon. Mi «mo zmožni utoriti po-
Steno in dovoljeno posredovanji1, zato ne ste-dite dolarja, ki je posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO.
Pi.šite >e danes na:
RELIANCE F. CLUB
I(o\	Los Angeles, ('al.
ČUDNA NOVICA!!
Te o»claSe'!p n r«- ka/.»-jo
ViSr	nn> in DjiiiUte k«»t obKaj
ne; -» kažejo imena «lni v t«sluu; Hi in.k:i/.«'jit W^ay^m ^njeua moM^i^M : 4j spr«-j^^'frJJ mt'Dibo mescev; ~>) jakj> ^^Skssj«^ lejH» okrutne: G; so |>«» 15 kaiuuov; 7» so jamoene jkj 25 let. KUor kupi tako uro bo imel spomin za <lol#o let. pri nas jih inuuiu>. Pri nar«jO^»i in- i*>šiljajtf denarja, plafajt«-šele iM»tem, ko jo »lobite.
tKratien nož z najboljšemu jekla vreden $"J.50, dobi se pi pri nas za $1.00 ako kupite uro. I n, prstan iu tu« *ku-paj $7:io.
Skupaj z uro pošljemo pisano jamcvviuo. Prebivalci «4fir>lici New Yorka zainorej" videti te ure iu vsakemu se dupadejo.
V Canad«> p<ciljamo le ako naprej plai-ano.
'"iic na naslovil ' "
UNION WATCH CO..
Dept. 35.
L16 E. 7th ST., NEW YORK, N. Y.
i . i i—i	'w i i - .■■■■-----sasa
—■ 1 —■■ ■■■ Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INK0RP0R1RANA
5. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOB:
Predsednik: JOSEPH PRIJATEU 5232 Wash. Street, Denver, Colorado Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock YaxJ Station. Denver, Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. C AN J AR, 4422 Grant St., Denver, Colo Blagajnik: JOE VIDETICH, 44S5 Logan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVIČ. 4837 Washington St. Denver. Colo.
NADZORNI ODBOB:
1.	nadzornik: JOHN GERM, Talm Street, Pueblo. Colorado.
Z nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwind A.vo., Pueblo, Cola 8. nadzornik: MIHALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
L porotnik: PETER'MEDOŠ, Route 8, Box 106. Pittsburph. Kansas
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadviile, Colo S. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Louisviil, Colorado.
VRHOVNI ZDRAA"NIK:
Dr. R. S. BURKET.. 4487 Washington St., Denver, Colo.
FRADNO GLASILO:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Vse denarne nakaznice in vse uradne stvari se pošiljajo na gl. taj-nika, pritožbe na predse<lnika gl. nadzornega oduura, prepirne zadeve p« na predsednika glavnega porotnega odbora.
Razmere železničarjev.
"Edinost" je prejela od nekega slovenskima, železničarja sie-deči dopi* •
Naša razna izvajanja v "* Edinosti " so prinesla težke dneve gotovemu delu ncu*Ake£a uradnfetva pri ž*ilezuivali na luiših tleli. Verjamemo prav radi. da je to posebno zadelo razne volksratovce terj vsenemške pionierje, ki so si vedri«« pretUtavljali, da bo slovenski j človek molče prenašal vse gruie in trpljenja narodnega preganjanja. Ne, tako daleč pa ni prišlo, kajti ravno v omili elaoikili o že-le/Jtiški aiizeriji. bolje rečeno: o materijahiem in duševnem, zlu .ua-že 1 ezn ičarstva smo mendu dovolj povedali, kako so Nemci začeli z nami postopati, kako so hoteli na našnh. tleh izpodkopati našemu narodu vse, eeilo njegov obstoj. Ker smo pa imeli korajžo, da smo v mirnem slogu napisali paj- resnic, par argumentov in pa tudi končno nekoliko zahtev po remeduri, po pravičnosti, razko-račili so se razni nemški lističi ter za vpili, da je bilo strah. Na čelu vsem pa je stai oni list, ki sploh no prepoznava drugih narodov raziui Nemcev za edino oblago-darjen rod. to je * "^iazer Tag-blatt *
Danes mu iioeeuio odgovoriti, seveda le toliko, kolikor se odgovarja ljudem, ki drugače; ne razumejo nego resno besedo. Zaleteli so se v nas s kolom, z natolcevanjem. z očitanjem vele izdajstva itd., zalučali so nam torej v obra vse. kar preruof>e njih pamet, povrhu pni nam še odrekajo vsako, tudi najpriuritivm-jšo in najmanjšo pravico na nabili tleh. Odgovor bodi torej oster in pa tako doneč, da bodo končno pri "Grazer Tag-blatttr' razumeli ter slisati glas vzbujenega naroda jugoslovanskega, da vzbude tudi oni iz v-senemškega sna ter da končno začno razumevati težnje drugih narodov. ki tudi hočejo končno živeti v miru — ne pa v prega-ajaaiju.
Clankar. k! očrvidno pohaja iz ^akega nemškega urada na rcaHili Ueii, si je s silo hotel pomagati z lažmi, obrekovanji in drugimi takimi sredstvi. Da, da. kjer ni pravičnih sredstev — pa naj namen povečuje vsako sredstvo. Mož si je namreč izmislil prav lep načrt, ampak ni jMJiuislil, da je vse njegovo pripovedovanje umetna j stavba. Trdi namreč, da se je organizacija jugoslovanskih železničarjev ustanovila šele na inieija-! tivo in pa na podlagi raznih dogovorov n a slovanskem časnikarskem kongresu v Ljubljani leta P* >8 Našteva tu različne Ruse. Cehe itd., »ploh napravila rti* | grozno dobro informiranosti. No, laeveda, saj on je bil prav gotovo poleg — kako pa bi naj bil zboroval slovanski časnikarski kongres brez sodelovanja "Grazer Tag-biatta'r!
Vpi*ašamo torej dopisnika v graškem listu, naj le brž pove, kdaj in v kateri seji na kongresu se je govorilo o jugoslovanski že-lezničariiki organizaciji T! Ako nam to pove. potem je pa res dobro informiran. Dalje naj tudi navede dan in vzrok,.> se je c-kle-palo o žalostnih septembrskih dogodkih v Ljubljani: Kosmata vest in pa njegovo srce mu najbrž n«j dajeta drugega orožja v roko. nego taka in enaka natolcevanja ua škodo slovanske in slovenske inteligence — :>»j drugače je nepojmljivo. kako sprarviti v sklad kongres, demonstracije m pa želez ničaitsko organizacijo. Da « bolje spomni, mu nočemo poma gati. Ali so mu znani razni napadi na nrirno zborujoče Sloveaiee v Ptuju in drugje. ati pojmi še na •slovenskih tleli izzivajoče nemšk« t-tudente .' To so vzroki demon straeij — ue pa kongres *tli pa ce lo mi železničarji. Seveda iopo^ se vsake lofpov&ine jako nerac spominja — to velja tndi za "Grazer Tag blato".
Vse ▼ starem tiru.
•Edimwt'' piše: Primorski Sk> venci četudi bi živeli ne vemo ks ko dolgo, se bodo vedno sporni njali tkftih «5aao<v pred vojno, kx 1 je drisvw Idmies pod i^ob •nemških, voUonratov zaMkfa
stanovljeno ministrstvo za socijaL uo skrb je poklican svetniški tajnik pri vrhovnem sodišču, dr. Janko lViec. Temu ministrstvu je bil prideljen finančni kotnisa** Ivan Klemeneič, ter bil obenem imenovan ministrijalnim koneepistom v tem ministrstvu. Neslo v in značaj sekeijskega sbetnika. je prideljen ininistrijalnumu tajniku v ministrstvu za notranje stvari dr. Ignaciju baronu Ruber, ki je pre<l leti služboval tudi v politični upravi na Kranjskem.
. .Ivan Hribar v Ljubljani. Kakor f#» javlja iz Ljubljane, se je bivši ljubljanski župan, Ivan Hribar, po dolgih, mučnih preganjanjih pred kratkim vendarle vrnil v Ljubljano, kjer ga je prebivalstvo pozdravilo kar najprisrčneje.
Za sestanek vseh naših poslancev.
I Zaderski "Narodni List" priporoča. naj bi se. r po vzgledu Cehov r sestali tudi vsi naši južno-slovanski poslanci na skupno posvetovanje. Sestali naj bi se pred-stavitelji Jugoslovanob iz obeli držav monarhije, kakor tudi iz Rosne-IIereegovine, da zavzemajo stališče napram načelom za sklep trajnega miru. O tem bo odločal Jugoslovanski klub na Dunaju. .Vajveča potreba v tem času je. da. , >e čuje iskren in resničen glas narodov. ker samo na iskrenosti in resničnosti more sloneti trajen mir.
Engelbert Pernerstorfer.
' Dne 8. januarja so izročili na Dunaju zemlji zimske ostanke Engelberta Pcrnerstorferja, pod-predsednika poslaniske zbornieo in menda uajvrdnejega moža ua čelu avstrijsko-nemške socijalno demokracije, moža široke liaobraz-be, širokega obzorja in plemenitega po svojem sreu.Pokojni Pernerstorfer jc bil izrazita politična individualnost, mož neiprosne do slednosti, ki ni trasigiral. no je branil svoja politična in kulturna sicojalua in politična nazirauja. Bil je socijalen demikrat in svo-bodujak. To je potrdil tudi v svoji smrti — pokopali si ga (ua njegovo izrecno željo brez duhovnika. Ali bil je blagega srca. plemenit in nenavadno ljubezujiv 7. vsakomur. Zato so izrazi sočutja prihajali od bseh strani brez razlike političnega mišljenja. Po pravici so naglašali govorniki pivo-<lom pogreba, da je imel Pernerstorfer pač mnogo nasprotnikov, sovražnika pa nobenega. Bil je pravičen tudi napram političnim . uasprotnikom, kar je vsikdar do-; kazoval tudi kot podpred. zborni-; ce. Pobijal je druga mnenja, ali | spištoval jih je obenem. Zato ni bil nikdar oduren, nikdar žaljiv, in zato so ga spoštovali in ljubili t vsi. A naglašali so še nekaj dru-j «-<- '. Bil ie uied voditelji socijali-stične internacijonale, in pri tem : vendar nacijohalen Nemec — na-' cijonalen .seveda v plemenskem smislu. Predsednik Gross je nagla-šaL, da je bil pokojnik zaščitnik
*	vseh tlačenih, a vendar zvest svi-
*	jemo narodu. Tudi posl. dr. Elbn-bogeii -je povdarjal zvestobo Pcrnerstorferja do svojega naroda. In zapeli so mu tudi zbir: Ein
-	Sohndes Vol kes. (Sin naroda.) To
>	smo hoteli podčrtati na naslov vse r soeijalne-demokraeije: najboljši,
i najplemeniteji med njimi jo je
>	učil: kako se dado mednarodna 1 stremljenja spajati z ljubeznijo
-	do svojega lastnega naroda. Med-
-	naroden socijalen demokrat — f-e
-	je vsikdar vzpel visoko, ko je bra. 1 nil gelitimne pravice avstrijskega
>	mnoštva. Pernerstorfer jc bil ne-' kdaj pristaš nemškega radikaliz-' ma. Zrevolucijoniral se je v soci-
*	jlnega demokrata. A ne iz edosled-r nosti. marveč iz pošU^niga izpo-
-	znanja. Ni se pa zrevolucijoniral i do nezvestobe do svojega naroda.
*	Take jasne vzore naj posnemlj'' s tudi naša" »ocijalna demokracija-
Spoštujte tndi munja drugemi^ Ijenikov v lastnem narodu in b« dite zvesti sinovi svojega narod* * ne te z besedo, ampak tudi z čutenjem, odkrito in brez obzirno 1,11 * pram vsakomur. Potem bo marsikaj drugače in boljše med nami-
Rajski imn tmJU se M "Qki —J^tf li l H—si j	*
Im41i ApIhmAl. i -.. .	•
vse svoje sile, da bi kar najhitreje s ponemčila vso jyiwo od Ti-sta do i Jesenic. Glavni ek'sponent nem- l škili voiksratov na tej prugi pa je V bil postajni načelni! v Gorici — | pi-osluli Wieser. ki je hotel kar 1 čez noč ponemčiti ne samo goriško \ postajo, temveč tudi mesto Gorico samo. Preganjanja slovenskih že- C lezniearjev so bila na dnevneia 1 redu. domače slovensko delavstvo i se je odrivalo, a ua njegovo me- I sto so sc uvažali nemški Gornje- 1 štajui-ci, s;:loh sistematična ger- i maiiizaeija. Wieseijevo protislo-vensko delovanje je prekinila , vojna z Italijo, Wieser je zapustil j Gorico in čulo se je, da je imeno- ^ vfcn za načelnika v tržiuški prosti { iuki. Vendar a Wieser ni nikdar j v resoiici zasedel tega mesta, tem- ^ več je opra\ Ijal službo kontrolorja. Sedaj pa čujeuno, da pride . Wie»er nazaj v Goiieo kot načel-, nik postaje. Jasno je torej, da hočejo merodajm krogi zopet uvesti j stari sistem germanizacije držav- ' ne železnice na našem sloven- ! skem ozemljil. Vrnitev Wieserja na njegovo prejšnje mesto potme-nja za nas primorske Slovenec ua- ' ravnost udarce s pestjo v obraz; aato tudi op<^zarjamo naše jx*»lau-ce na to dejwtvo, da zasta\ijo ves svoj vpliv in ]»oskrbe, da nam ne ' bodo ljudje kot je Wieser, gospodarili na naših domačih tleh. |
i--*fP »
Tržaške aprovizacijske razmere.
"Edinost" pLše: Neki g. Se klel piše v eni zadnjih številk graškej Tagesposte' *, da so se aproviza-! eijske razmere v Trstu urniku italjai&ko armade znatno izi>o!.i-ša!e. Mož, ki tako piše, ali živi -' glavo v vreči, ali pa namenoma 'slika razmere v lepši luči, kakor-jšne so v resnici. Pri nas v Trstu 'pač nihče, menda tudi g. Seidel •ne, ni še občutil izboljšanja glede ' aproviAciie. odkar so Italjani odšli na Piavo. Zgodilo se je ravno narobe. Skrčili so nam odmerek sladkorja, skrčili so nam odmerek maščobe na 6 dkg in v kratkem nam .jo skrčijo menda celo na tedenske 3 dkg. Nadalje nam ravno te dni primanjkuje taiihu in se je bati, da nam popolnoma zmanjka, če ne pride potrebna moka. Xo-(eeino reči, da so to posledico pro-11 i laške ofenzive, toda dejstvo je, •da nam ni prinesla nobemega iz-(fx>ljšanja. Saj je vendar ves bogati laški plen, kakor je "Edinost" pisala, romal daleč tj-a v zaledje, dočim smo se month nu Tr-žačani ob praznih želodcih navduševati za res bresprimema junaštva zveznih armad. Izstradanemu i Ti>tu niw privoščili niti vagona riža, da<iravno so se merodj-jni faktorji precej trudili za to, da bi tudi Trst nekoliko okusil laškega i blagoslova. Taka je resnica, gospod Scidel, in nič drugačna! —* -
Vojnški pogreb v Trstu.
^fornariški pode a.->t ink Adolf Ivančič. rojen leta	je due it.
januarja vsled neke nezgode uti^-®nil na pomolu IIf. J'ogreb se je % ršii 11. januarja ob 2. uri iKjpol-<bie iz c. in kr. garntzijske bohiiš-niee štev. 9 na voj. pokoj>ališče.
Za povrnitev intermranoev itd.
Da se onim osebam, ki so bile internirane ali konfimranc, ]>a so sedaj izpuščene na tnobodo. ter beguncem omogoči, da se čim prej povrnejo v svoja stara bivališča, se je odločitev v vseh tozadevnih prošnjah poverila posebnim komisijam. ki bodo sestavljene iz za-. stopnikov pristojne politične oblasti in priiitojuega annadnega s poveljništva. Tc komisije bodo reševale nove prošnje, jemale v i ponoven pretres tudi one prošnje, ,ki so bile že odbite, ter onim ose-l bum. ki se jim dovoli vrnitev v : stara bivališča, izdajale tudi pot-
■	Jne liste. V slučaju, da vrnitev ni j bila dovoljena, se more jirizadet-i [strelka pritožiti na ministrstvo ^notranjih zadev.
tj
j Fqroka. V bkediiju se je poro-Jčila gdč. Gizela Godi na z g. Leopoldom Torošem. Bilo srečno!
bUROviigs v ministrstvih. —
■	Okrajni komisar v poljedelskimi i Twrmiwtrst \ u dr. Fran Vodopivee i' je- imenovan ministrskim podtaj-i'nikoin. V shiSdWBflLV novo-n-.
THOMAS W. PAGE, clan tarifnega odbora Zdr. držav.
— Nemški ^euei-aliii t>tab ne more imeti liikakega u-pau.ja na zma^o. Nemžke armade ni.s<.> v tej vojni nikdar porazile armade, ki j?e je liotela boriti ter miela tudi materi jal. h katerim se je mo^la boriti.
Nasprotno |>a .s« bile nemške armode zopet ni zopet zadržane <xl čet, ki so bile manj vredne ter se jih je zopet in zopet iztisnilo nazaj od armad, ki so jim bile enake.
Nemške armade niso bile nikdar uspešne razen proti armadam, ki so bile ali razo rga nizi rane aH jim je pa manjkalo živil in municije. Ce bi ne bilo ruske revolucije, bi bila Nemči ja že neizogibno do sedanjega časa poražena in sicer brez vojaške pomoči Amerike.
.Jaz smatram vsako, resnično razsežno nemško ofenzivo na zapadni fronti kot skrajno nevrjetno. Nemški generalni štab bi niti ne mogel izvesti udarca proti — Italiji...
Drznem si izjaviti, da >e bo nem	,
»«vi vojaški stroj polomil, še pre	, duo se bo polomil nemški politični 1 -troj. Z drugimi beMslami bo Nem <*:ji j>reje p^šla vojaška r<?zer\a , ».'-»t oa doba « . »oviti živil.
1 Vzemimo torej, da zadr/nje | ) Nemčija svoj najwd na zafrthlni , ■ fronti radi Rusije ali da ni nikdar■ . mow mislila na napad na zapa<ini fnmti. V tem >lu<'*ajii najde človek majhno skupni« krhikov. ki \ cdiio bolj in bolj povdarjajo m žie#st nemškega udartra na jugo-iz ' toku. k;it'*ri u«laree naj bi >e po-, i *em razširil im Italijo in zapaduo fronto, z napadom na Anglijo vreiJ preko Katuila kot najlKdj fanta etično nuržui>st jo. Londonski ' r nVvdl* i*	"The New Vork
Herald" na-iaja izjave ita!jan-kili astnikov. ki si> dali izraza bojaz-( nit " Via m: bo vprizorilo napad na B'iiet,ivo iu Loml»ardijo. kak»>rhitro bo Nkopn^l snt-g v j^orah na i»eve-ru. Nadalje je tukaj tudi macedon-' ' ska fronta, katero je lahko napi-! pasti preko Srbije ter zelo težko ojačrti preko Sredozemskega mor-' ja. ki j«- nifieirano c podmorskim i, čolni.*' Temu ua»proti pa je dal general Foeh izraza svojemu dvo
•	mu. da l>i Nemčija pričela s svojo , ofenzivo v Runumski in Macedo-
-	ni ji. razP-^nila v zapa<lni »meri proti Italiji ter privedla po u-uit'*enju zavezniškega odpora na balkanski fronti in v Italiji opro-ščetie nemške e^te na zapaibio fron
*	to. kjrr t»t« Pariz in Calais dva
-	najbolj zaželjiva eilja.
t Na drujri -trani i>a jc neki "za-: ( vezniški diplomat" v \Va->hiugioiiu | soglasni z nevvvonško "Tribune* i mnenja, "da bi bil pojrled proti Praneozom in Angležem zeio vr-j jetno u vodilo gibanje za operaeijtj . na Hal kanu in v It ali ju
—	Nemčija oči vid no varuje v! svojo moč in spretnost, da potihne maeedousko armado ssaveznikov v j
" morjt^ ter zoprt pos»ta\i Konštan i tina na srrški prestol. To bi bili
-	razmisleki manjše važnosti, kajti odločilni uatnen vsakega vojaške-! «ra prihanja mora biti vojaSki ssnn-
v jM>»ebi. Izirnanje zaveznikov iz Ma-" eedonije bi imelo torej za svoje o-i 1 pravičeuje opnWw*enje Halkana.i kar pomeni kontakt Nemčije s Tur 'čijo, od nevarnosti, da bi mogla ( >ovražna armada pretrgati te zve-! zne črte ined obema deželama.
Po muenju polkovnika Rep ing " ton. ki je preje pisal za londonski ,*'Tiin<"S~". je strah kake inva'/ijf u Ansrlije malenkosten. V svojem poročilu na nem vorški " Worki" pravi poročevalec:
—	Nob«om dvoma nL da im. Nemčija KNmHio t midii mnrngo
" tek otokov ter 4m ima pripsvudjc-'
■
vj^e tozauevne nan-e. oeuaj prvič v tej vojni, pa ne moreta njena armada in inornariea misliti na boj na dve strani in ker je njena arrna Ja se-daj koncentrirana na zapa iu, je njeua momariea najbrž koiK-entriraua z;i operacije v Severnem morju.
j — Nihče ne ve, kakšni so načrti Nemčije glede zapadne fronte, a če v>-ebujej<» merijo veJikih napa dov ua zavezniške armade, mi jc težko domnevati, da slednjih nt i»o ojačila ofenziva ua morju. 1 Velika nemška ofenzivo na za padn proti zavezniškim armada«1 bi lahko i»tala sovražnika od 50^ t;-»t >•** moz navzgor, ne da bi bila (m potrebi uspešna. Izkrcanje v Angliji bi nu-rda povzročilo soraz nienjo inajhn«' izgube tu škoda kot•*!*•> t»i povzr*včrla vila. ki b" prodrla v London, bi biht uemi-domestljjva. Nevarnost, za nevar ,n>jst, žriW za žrtev: invazija teh .otokov ne nudi najbrž več rizika kot pa velik ndaree proti našim armadam, vendar pa obljublja ve čje u-t,t"he.
V>pričo vbdi teb možnosti pa najde človetk, vsaj v literaturi preteklega tedna, vendar prevladujoče nazlraiije. da se Nemčija prt-pravlja na udarec na zapadu. To je naziranje Filipa Gibbs, enegb najbolj znanih poročevalcev na za pad ni fronti. To je tudi naziranje Frank II. Simmooidsa, Hflaire Bel-1of*-a. tajnika Bakerja in polkov-jnika Harvey. izdajatelja "TIr I North Amenvan War Weekly'*. ;<i«-n«'ral MaHeterre, vojaški kritik pariškega "Tamps" nagiba na 'isto -ctran, <elo če bi NV-mei imeli le nameu "kilavo ponižati mlade i ameriške divizije, ki se že nahaja-jjo na črti, prodreti skozi del an-| !rle*ške fronte ter > tem pokazati. *da je nemška armaria še vedno v stanu pričeti z močno iucrjativo. i Nemci sami te imajo očrvidno . 'editnole odločiti, kateremu genera . Iu bo pripadla slava za zmago, pre-t dno pričnejo z napadom. Soglasne | sporočili iz Londona -se je po daljšem ugibanju sklenilo, da bo mar _ šal von Hoffmann, -znan iz Brest-| Lito Vilka, vodil novo ofenzivo, ki J bo pomenila udarec na Angleže. tdočim je hotel Ludendorff zdrobiti 1 j Francoze.
Lorain, Ohio.
i mrl je družini Belosič sinček
j
Jožef, star sedem mesecev.
!	Laurimn, Mich,
j Kojeuiee so se ogla»le v drtzand i J c si pa in Fr«nč£ke Sedlar. Pn j1 stile <m bepkcgs sina, ki je pri >rstu doMl imf Albin WiHraiji.
Mi bo Nemčija udarila na |
zapadu rv tej spomladi?
ooo ■ '
iXiZOR! izgubljena je neULŠka ofenziva na zapadni fronti, namenjena, da se omogoči Hin-detiburgu obedovati v Parizu do aprila. Bogato nagrado zti najditelja pri zavezniškem glavnem stanu.
ooo
Tnav triuuUtiuci fiksd with tbe pu«tau»tt r at .SV« V«»rk, n. V. ou Mardi (L j i* rt*juimi t*j tlie Act of October 0. 1C17.
itu/hein voja>ki in nai»ol toja^ki kritiki si prizade-* vaju na v m* načine, da bi |K>stali deležni goriomenjene i nagrade in posledica t*'ga jt\ da je bilo pričakovanje — j umogooznanjene nemške ofenzive na z^if>«idni fronti na- ■ doiuetieciMi z drugimi teorijami
Ali je Nemčija radi stojili uspehov v Rusiji opustila } vse *vojt» v« »je van je, razen defenzi\*nega. na zaj>adni ronti, diH-nu jača sama z živili iu surovinami iz Ru-' sije i
Ali je bilo zadnje oznanjevanje nemške ofenzive ua' Zapadu le na|utd a plinom, s katerim se je hotelo prikriti j i "tis k i mane ver f
Ali ne bo Nemčija veliko preje napadla v Maeedoni-J ji in v Italiji kot jmi na zapadni fronti i
To m celo fantastična misel, da namerava mogoče » Nemčija ud ret i v Anglijo preko Kanala — kaže uegoto-J voat, s katerim opazujejo vojaški kritiki zapaduo vojno! }>o80iiščet da*>iravno ImkIo morda pričeli Nemci z ofenzivo se pmliM) bodo te vrste v tisku. Dvt
>»u glede nemške zapadne ofenzive zavzema razii-. čue oblike. Izvaja se na primer, da je bil pred dvemi leti' napad na Verdun na svojem vi-ku ter da se je pričel sredi zelo »lat«ega vremena. V ravno isti dobi tekočega leta )>a je vladalo na za psi d ni fronti naravnost idealno vreme. Po /imanjib znamenjih je imela ofenziva pričeti vsiiki tre-j iiutek.	i
Delavin«st v zraku j«- dospela do nu-zličnosti. ki jo "piiziti pred ofenzivo. Nočni )>ohodi, katerih se je vdele-1 žilo na tis«i<-,- m«»ž. n» se vršili od angleškega Kanala pa uo s vi ea rake meje.
P^»TH*id s. ne vršila sporadtena artilerijska olwtrelj<-vanja, d<«"im govorili nemški ujetniki, katere se je ujelo v teb ) m diodi h, o intenzivnem vežbanju za bojno črto, o prekinjen ju vs»*h dopustov ter o »ličnih znakih prihajajoče ofenziv« velikega obsega.
Kljub temu pa ni še videti te nemške ofenzive v ča-mi. ko pi&emo to.
• • - ,
Zadnja ^"la mnenja domneva, da so usjs hi v Rusiji < izpramenili načrte Nemčije, če ni Nemčija že od prvega ' jiočetka nameravala zajwiduega **bluffa'\ da s tem prikrije gibanja na Iztoku.	j^B^ |W B| BB U .j
i nič i »red vsem, k« »t misli "L'Bcho de Paris", je bilo adnje n«'tnsko oznanjanje prihajajte nemške ofenzive ^anaoposebi znainenje, da ne l>o nikake take ofenzive. Poveljujoči general im* gre ven na fronto bojne črte z mega-tonom ter svari sovražnika pr«*d pretečim napadom. Nadalje pa tudi izjavlja newyoraki list "Tribune".
—	Zakaj bi kajzer prekinil lahko plenjenje iztočne K r rope v namenu, da išče druge verdunske odločitve mi /apadni fronti f
Soglasno > |K>M*-evaltrui "The New Vork Herald*', tudi v Londonu dvomi ghnle oznanjene zapadne ofeiizi v«' N»'in< « v. Z naravnost nasprotujoči si nazori ptvvladu-jejo tukaj z ozirotil na uajlsdj \ažne predmete, tikajoee r vojn*', gle«le nadaljne nemške ofenzive v Rusiji in glede pričakovane ofenzive na Zapadli. Pariški por«M:evaleč istega lista je enakega mn«*uja ter pravi:
—	Dtmuievalo h* je tudi. da so imel« demonstracije na zapa«iu v glavnem namen odvrniti pozornost od razvojev v Rum ji. Tam je, kjer s«* hoče kajzer zojw?t opomoči.
Londonski poroe-evalc newyorskega lista **Tribune" gre še «Ialj<* tt'r pravi:
—	Najti je nekaj voja>kdi kritikov, ki domnevajo, da bo s«»vražnik uaiialjeval s svojo detenzivo na zapadu. «zvz« niši le toliko kot bi moglo kak<» ofenzivno gibanje o-jačiit njega defenzivne postojanke. Ti kritiki domnevajo, «la so e« ntralni zavezniki opustili svoja upanja glede te-ritorijalnih pridobitev ali velikih vojnih odškodnin na za-padu; da temelji ujih edina upanja glede u dejstvo vanja do bičkov iz te vojne na prepričanju, da st* lahko jiolastc Ru >ije ter jo reorganizirajo; da bi neuspešni ofenzivi na zapadu sledila ivak«-ija od strani nemškega naroda, dočim bi defeuziviui politika dovoljevala nemškim politikom nadaljevanj«- njih krika, da se bore centralni zavezniki pro ti agresiji in invaziji.
Nadaljno podporo d««bi ta nazor v dejstvu, da Nemčija se vedno zaupa v zmožnost svojih j>odmorskih čolnov, da oslabe zaveznike, da Nemčija še vedno podcenjuje vojaško silo Amerike in da upa Nemčija dobiti velike množine živil in rude iz Ukrajine.
Neki vojaški kritik v **Westminster Gazette" i>oja-snuje položaj na naslednji način:
—	Vse kaže. tla je resnica to, da je pričel sovražnik smarati svoje šanse pri ofenzivi na zapadu kot zelo problematične. Prav takt* gotovo pa smatra svoje šanse pri
defenzivi kot — zelo dobre.
• • •
Človek, kateremu ni znana vojaška strategija, bi lah-ko smatral ugotovitev genera*.a Foeh proti poročevalcu lista "The New York Times" v Parizu za nadaljni argument. da ne ImkIo Nemci vprizorili napada na zapadu. j OeneiHl Foch pravi, da ne morejo Nemei prodreti sko r?L Zakaj bi torej v takem slučaju napadali f ' Približno isti način ugibanja je najti v nazorih Ar-mld* Bennett*, ki je poročal listu "The New York Aine-
•mAMMM ** / liri nrnvi*	*	' "■■ ** -ic • --* »
ncan. vb pran.
Iz stare domovine
Zgodovinski uvod. — Sloveoei so severozahodni del južnega ilovanstva ih ostanek nekdaj mogočne veje, imenovane **Slovefli'\ ki je zasedla pokrajine med panonskim ovinkom Dooave in Jadranskim morjem in prodirala pri tem na zahodu daleč v alpske deželo.
Kdaj so se predniki Slovencev prvič pojavili na teh t leii, nt* vemo.
l*rvi. tenia ne pr*v zanesljivi sledovi bi kazali, da se je| zaeelo njih prodirdnje črez Donavo k* Blatnemu jezeru in Savi ž«' v — Kristusovi dobi. Toda to prodiranje se do ♦sedaj ne da niti zgodoviiteki niti arheološko točno dokazati.
Vedno ]k>navijajoče se teorije o avtohtouizmu Slovanov v Alpah nimajo podlage; tu so prebivali pred Kristusom ostanki Ligurov, ilirski, retski. ualski rodovi ostanki starih auarijskih plemen.
Pač pa se je od konea VI. stol. kraj napolnil s Slovani. I veta .V>1 Jordanis za njih še ne ve, ker mu je meja Slovanov črta od Visle do dohije Drave, toda 1. 595 se je že bo ji-val bavarski Tasilo s Slovani nekje na Koroškem in od leta 000 beremo, da so pretili Italiji.
Najbolj se je Slovanom olajšal prihod po odhodu Longobardov v Italijo leta 568.
• . •
X dobi prvega intenzivnega naseljevanja je bil kraj, ki v<> ga zasedli predniki Slovencev, znatno obsežen, ni j ki bil jKJVsod gosto in samo s Slovani poseljen. Na vzhodu ii* severu je bila meja —Donava (dasi je češkoslovaški n«d utijbrže prestopil tudi desni breg), na zahodu črta, ki gre od Linca črez Wels na Travni, Daehstein, — Hadstatske Ture. (Iross-iJlockiier, Divilierrenspitz in — udtixl eivz vzhodni kos Tirolske do Iiuiiehena in do Vidma. —
Za>edU so teroj južno polovico Dolnjegr Avstrijskega, celo Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Gradi-lieuški ko« Tirolske, saleburski Lungau in južno-vzhodni del Gornjega Avstrijskega.
To jHitrjujejo tudi imena krajev, zgodovinska označba kraja jiod imeni "Selavinia" in vrsta izrecnih pori »čil o slovanskih naselbinah.
V	notranjosti tega ozemlja navajajo viri ob hrvaških kolonijah nekatere stare rodove, kakor — Duljebe, Su selce in Stodorane.
• * •
V	prvi dobi svojega zgodovinskega življenja so prišli Slovenci pod težki jarem avarski. katerega pa Jih je osvoltodil SAMO —65S). Zato pa niso mogli vzdržali napadov Nemcev, ki so prihajali iz Bavarskega.
V	začetku \idimo tudi tu odpor, toda ta je bil hitro Vi H, slovenski vojvodi postajajo bavarski vazali (od leta 715, detinitivno od leta 772), pozneje podložniki Frankov (od leta 788) in Furlanskega, in k#t posledica vsega tega je prišla hitro gennanizaeija*Slovanov; največjo ulogo je imela pri tem cerkev, ki je prinesla deloma iz saleburške škofije, deloma iz Ogleja krst, spojen po-g*»stoma s — germanizacijo.
Slovansko škofija velikomoravska ni dolgo trpela iu ui imela vpliva.
Od VIII. stol. so se začeli alpski Slovani, ki so pred tem že prodrli črez zgoraj imenovane meje, umikati, posebno na severu med Karantanijo (Koroškim* in Donavo, v pravi, takozvani Vzhodni Marki. Tu na severu se je posebno močno prijela nemška kolonizacija pri Donavi, {Mitciuna Litvi in Muri,, na Koroškem v kraju pri Celovcu in ob gornji Dravi (sicer je prodirala po tej reki sami malo), dalje v kraju pri Blatnem jezeru, in da ni bilo Madjarv in bavarskega poraza leta 907, bi bilo nem->tvo pač }K>pIavilo vso Panonijo in pospešilo germanizacijo Podravja.
Nemška meja bi danes ne bila na gornji Kubi, ampak na dolnji Savi.
To >o preprečili JSiadjari, toda panonsko slovanstvo je j »odleglo v teku Časa z malimi izjemami njim. Sicer se da hitrost, s katčro «o se alpske pokrajine germanizira-le, p »ja Mi iti s tem, da Slovanov v severnih, alpskih pokrajinah Vzhodne Marke ni bilo nikdar nmogo, da so živi li v raztresenih naselbinah, pač že t začetku pomešani z — nemškimi naselbinami.
• • •
Ko je Pribina ustanavljal v Panouiji cerkve, ki jih j« posvečeval solnograški nadškof Liufram, beremo v se-ziugjdku prvotnih vladik iz leta 850 poleg 15 slovanskih t ud? twmskili imen in spoznamo vrsto naselbin z nemškimi imeni. Slvoanstvo torej tu ni bilo močno in kom-l>aktflo in tli čuda, da nam izginjajo zadnji ostanki Slovane v v obeh Avstrijah že v XII. stoletju. Kompaktno m, prebivali najbrže samo na jugu v Korantaniji iu Kar-niji. t.»ni. kjer so se ohranili do danešnje^a dne.
Meje slovenstva. — Danes zavzema slovenstvo pred vnem vso deželo Kranjsko (izvzemsi nemški otok kočevski; se v t r Istn . Goriško, videmski kos Furlanskega, ju-jiiovzhodni del Koroške, južno Štajersko in mali del zahodne Ogrske (v želesrii in zaladski stolici).
Razen te oelotne oblasti, ki je močneje pretrgana Kanm na severoeahodnem kosu je Se ločen otocič na Ogi*->kem v šomodski stolici ih to v Tarani, blizu Mure na ju-^uadšomodi, kjer so leta 1900 našteli 1,597 Slovencev jxdejt 764 Madjarov (uradna mapa Baloghova ga nima)
ttavno tako mali slovenski otoki v notranji Istri Nasproti temu vidimo zopet v notranjosti cele deicle na Nrreru in	mnoge nemške otoeiče iu na jugu v o-
kolici Ko^csr^t'-'felttC 6tt»kr, let jc sestavi jen t? ^eh1 vrste
■	■ i i	. i. ■ i i ■■ —--	O'
Tudi severni, slovenska meja je, kakor vzliodua na Ogrskem, danes v veliki nevarnosti, da se raztrga. Tukaj nastopajo v zadnjem času Nemci na Koroškem hi na pri Štajerskem, kjer imajo v rokah — urade in šole, tako, da Slovenci glavno v koroški deželi močno padajo.
Na Koroškem se je leta 1890 priglasilo 101,050 Slovencev. toda leta 1900 že samo 90.495 in Slovenci se bojijo, da ho prihodnja generacija germanizirana.
Na štajerskem, kjer so leta 1850 našteli 642,194 — Nemcev proti 363,750 Sloveneem (torej več nego trertji-no) so leta 1900 uradno našteli 902,343 Nemcev in 409,521 Slovencev, tako da so Nemci v teku 50 let narasli za 40.5 odstotkov, Slovenci pa samo za 12.5 odstotkov.
In dasi niso uradne številke zanesljive, se vendar velika izguba ne more tajiti. Slovenci v vseh deželah razen — Kranjske neprenehoma padajo.
Najbolj v nevarnosti je koroška hi štajerska meja med Arvežem in Radgono, kjer ae Slovenci neprenehoma in ra-pidno mnikajo na jug in držijo samo v gorah.
Na Ogrskem ne nazadujejo, dasi so v zelo nenigodnem položaju. Sicer pa Slovenci tudi na Kranjskem samem le malo napredujejo.
* * *
Statistika. — Poleg Lužaških Srbov so Slovenci naj-uanjši slovanski narodln izgubljajo vsled svojega težavne ga položaja, ker so na eni strani hudo stiskani od Nem cev. na drugi od Italijanov in na tretji od Madjarov, — razmeroma največ, oziroma na njihovo napredovanje j( relativno neznatno.
V Avstriji so jih leta 1880 našteli 1,140,304, leta 189( 1,176.672 in leta 1900 samo — 1,192,780; na Ogrskem s< jih leta 1890 našteli v zahodnih stolieah 94,993 (na Hrva škem hi Slavonskem 20,987); leta 1900 jih pa statistiki ni posebe štela.
Celotno štejem za 1. 1900 Sloveneev:
V	Avstriji	1,192,780
V	Italiji	35,000 - Na Ogrskem s Hrvaškim 102,000
V	Ameriki	100,000
V	ostalih deželah	20,000
1,449,780
Trstenjak jih je naštel (štel je manj Ogrov) 1,416,580, St. Klima 1,444,364.
Seveda bo tudi v našem številu treba popraviti število Slovencev v Cislajtaniji.
Na Koroškem jih cenijo izvedenci približno za 40 tisoč več, nego jih je naštela statistika. In v Trstu in o-kolici. kjer jih je leta 1900 naštela statistika samo 16 odstotkov proti 70 odst. Italijanov, je bilo leta 1907 oddanih za slovenske kandidate (eden je tudi zmagal' več slovenskih nego italijanskih glasov.
Celotno lahko računamo Slovence okroglo na eden in pol milijona duš.
Vkljub temu malemu številu se ni treba Slovencem bati ]>opolnega propada, ker imajo vsaj eno politično o-zemlje v svojih rokah — Kranjsko, — samo če bodo znali okrepiti v ljudstvu narodno zavest in še bolj povečati njegovo omiko. Njih stališče je za Slovane neizmerne važnosti, ker za branju je Nemcem združitev Adrije s — Severnim morjem.
* * *
Kar se tiče omike, stojijo Slovenci v Avstriji pred Poljaki, Rusi in Srbolirvati, ker imajo samo 23.9 odst. analfabetov, oziroma 68.5 odst. pismenih ljudi.
Ostali statistični podatki so na kratko ti:
Razmerje spolov pri Slovencih kaže 1032 žen na 1000 mož. — Starostna razdelitev kaže pri Slovencih manjše število mladih in višjo starost; oženjenih, oziroma omoženih je 32.2 odst. pod normalom.
Kar se tiče prirastka, nas preseneti v zadnji statistiki premali odstotek prirastka na Kranjskem, zakaj v teku 10 let je znašal samo 1.84 dst. proti celemu absolut-emu prirastku Avstrije v višini 9.44 odst. In na Slovence same pripade še manj, to j»e 1.37 odšt.!
Vidimo torej močen zadržek razvoja, katerega vzrok je deloma odnarodovanje, izselitev v tujino, deloma tudi napačno štetje.
Kar se tiče konfesije, so Slovenci skoro izključno katoliku Na Kranjskem je bilo leta 1900 katolikov 99.7 odstotkov, in če primerjamo konfesjio z narodnostjo, — pride pri Slovencih 99.9 odst. katolikov, torej skoro celih 100 odstotkov.
Po poklicu je 75.4 odst. zemljedelcev, 13.4 odst. obrtnikov, 3.50 o<tet. trgovcev in 7.7 odšt. v javnih službah.
Dlferencijacija. — Jezikovno so sicer Slovenci preeej diferencirani, toda ta diferencijacija se ne javi globoko. Za različne posamezne narodnostne skupine rabi narod večinoma samot geografična imena, in to bodisi po političnih mejah: — Kranjci, Primorci, Korošci, Gori-čani, Štajerci, — ali pa še bolj lokalna po ortografičnih in hidrografičjiili razmerah posameznih krajev.
Na Štajerskem prebivajo Pohorjanci, Murski in pa Dravski Poljanci, Halozam; —' na Kranjskem Gorenjci, Dolenjci, Notranjci, ki se razlikujejo med seboj tudi — dialetično.
r Severno od Mure je zanimivi tip Prekmurcev. Na
severozahodu Istre do Dragonje bivajoči Šavrini ali pa
Brezam so po Hešetarju še čisti Slovenci, tako tudi Ber-
kini na severu Istre. Zato so Ptički, njih sosedi na jugu
i v okoHri Bnseta kajkroski in Gift gtokavski Hrvati. I T __ --J '	__________ jLNadsljerMiie na * •tnal)
h	s ES
Kaj in kdo so Slovenci
MOŠKI. 1
Ako trpite na slabili živcih. oslat»e. los*i, Lzgubljenju živahnosti iu tUL«r-želodčnih in iedičnih boleznih, zlobni slabosti. i«otenju ponoči ali kaj drujciMn. roU-m naša najnovejša iznajdba JI "VITO TABLETE, na reje* n* iz najltoljšlli. čistih zdravilnih bilk* ki rastejo ve h krajih sveta, dal« ' vam bodo hitro iu gotovo iiotnoč. Po-^Ijite 1 dolar za eno ali 3 dolarjev z§ «est škat«'Li- Ako žalite zararovauu " potem pošljite 10 centov več.
Naslov:
Jl'VITO LVIiORATORY, S—th HiU Itnuirh Pittsburgh, Pa
Opomb*. Itadf vam fnrsljvmo na zahtevo vzorec iu iiavmlitno knjižico.
Slovenske vesti.
Eveleth, Minn.
I"mrla je Mrs. Joniiie Kotjiik, %taia 43 let. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Družine. Pokojna za-pu-ea stKproga in 11 otrok, od katerih najstarejši je 38 let star.
potrjeniji fantov bo \|>okli" eanili, da izpopolnijo niest^, ki so nastala prazna. Mod njimi so: E. Cekliš, Tony Ahlin. S. DondiC- in A. W. Tudihar.
Marko Ih-aškoA-ii; je bil ar»-to-van od lovskega axadzoniika, ker je imel pri sebi puško brez j>o-s^avnepa dovoljenja. <W»sojen je bil na globo 27 dol. 50 centov.
Aurora, Minn.
Edward Krompasky ima tukaj to prednost, da je prvi mla-le-ni<" i z tejja kraja, ki je šel v Fran-j eijo. Pisal je od tam ž© v»v ranimi-j vih pisem svojim mdjate!jem. r
Gilbert, Minn.
Za mestnega blagajnika bo kau-j didtral pri prihodnjih volitvah J ' Peter Kraker, solastnik tvrdke ^ Kraker Mercantile Company. b
Chisholm, Minn.
3red fanti, ki so bili potrjeni k vojakom in so odrinili v taborišče, -se nahajajo tudi sledeči: R.
»esonovir*. St. Pabieher, John Ko »i, 1/. I>:inie in 1'ctev
Hibbing, Minn.
Matii. Najlič je bil obsojen mi 5 dolarjev in stroške, ker je pri-
se»*'l, da je ameriški državljan, zato, ua je dobil dovoljenje z.i lov. Zaplenili s<» mu dve puški.
Rojald narofejtr k« na "Glas Nuro-j ' da", najvtiji slovenski dnevnik v Zdru-i.nih drisvtk.
-
EO	K	a
- Jugoslovanska m^M KatoL Jednota
Ustanovljena leta ^38 — Inkorporirana leta 19(Kl
Glavni urad v ELY, MINN.}
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Bx 251, Conemau*h, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 P^arl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih sinrtnin: LOUIS COSTET.LO Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAnEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa«
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROOA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNTE; Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Dnluth. Mian MATT. POGOREIiC, 7 W. Madison St, Room 605. Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri« tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov sc ne bode oziralo.
___II----. un TAC VT A TJ ATk »
Iz zakladniškega urada.
WAR SAVINGS STAMPS
18 8 USD BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU SAMU.
On jih potrebuje sedaj I Pi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE NXH DRŽAV.
Vosi jo štiri odstotne obresti, plačljive as četrt leta. Lahko pričnete
8 PETINDVAJSETIMI CENTL
če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaj poštar, vai bankir, vaš časopis in številno dragih prodajalnih a gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih 1
TO JE VASA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE
TO BO IZVOJEVALO VOJNO
Vojno-varčevalire znamke in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nos Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamko, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembral918„ bodo stalo po en cent v«kj; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dno 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v "Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilipljeno znamko, ali pa za ves polepljo ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, -ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi 6kupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslozka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiieu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ngled, bomo imeli obilo dfla in skrbi brez zaslužka, toda t veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Ni celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in n« več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-vareevalne znamke hraniti pri nas, in. v takem slučsju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poitnino pisma, ▼ katerem bomo poslali potrdilo.
Vs<Jco naročilo naj bode podpisano i lastnoročnim podpisom istega, ki bode kapil znamke.	#,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
•2 CORTLAKDT STKKET,	NEW TORK, H. 7.
«-.......2 >	~	....	x

* - ' . • • .
, .
GLAS NAKOPA. C. MARCA
* »
Tn» trauMfetkm fii.-J u ilh tUe pu«t uut»n-r al Xe» Yurk. X. Y. uti Mar. h ti.
1'JIS an rvqolirtl by ilw Art of iJrtuber O. 1917.
NEMŠKI SOCJJAUSTI SO V DRŽAVNEM ZBORU KRITIZIRALI VLADO ZARADI VOJKIH OPERA C U V RUSIJI. — NEMČIJA IN AVSTRIJA SE TE PETA ZA PLEN. — NAPAD NA KANCLERJA.
London, -L marea. — Berlinsko poročilo, katero je o«itM*lal iz Amsterdama Reuterjev poročevalec, pravi, da j<* v petkovi seji nemškega dravnega zbora neodvisni so-«*jalist Youthen* napadal ''nesramno vojno politiko" — nemške vlade.	»
—	X ems k i ultiinatum ni Kposoben. da bi vst varil j>o-goje miru in prijateljstva z K us i jo, — je izjavil i>osla-iu-<\ — V slučaju ukrtqiiiskcga miru se Nemčija in Avstrija že prepirati za plen. Vojna, katero vodimo v Rusiji, ki sv ne brani, slui samo lastninskim razredom v prizadetem ozemlju.
V Litvinski nismo dosegli moralnih pridobitev. Li-t vini se potegujejo, da bi pripadali Boj>et Rusiji.
Nam ni dovoljeno, da bi vedeli za resnieo. Domovinska stranka zasleduje krvoželjno propagando proti zu-naiijim državam. Militaristični kasti smo pnxlali telesa in zemljo. Zasledujemo nesramno vojno politiko. —
Pri tej točki je predsednik pozval govornika k redu. toda zahteval je, da se ura dovoli nadaljevati pjvor.
—	Visoke plače v municijskih napravah. — j«4 reke! Vogtlierr, —"so koruptne plače v namenu, da se delavci vzdrže pri dobri volji v interesu nadaljevanja vojne.
Nemški kancler dobija iz Bavarske pošiljano brano, kar je protijiostavno.
Po drugem prekinjenju je poslanec olnlolžil enega admirala iu poveljnika v Bwijiemuende, da sta si prisvojila konfmcimno krano.
l>riavni kancler pravi, da se Belgija ne sme več vzdigniti za naše sovražnike; toda celo pred vojno je bilo tottjcno stališče, katero je ovrgla krivica, katero je storila nad n jo Nemčija s tem. da je kršila belgijsko nevtralnost.
Kako st* naj tedaj za jamčijo bodoče i>oj;«kIIm-, *Ui je proti i>ogodbam priznan običaj, da — potreba ne ]x»zna
Half our je jasno povedal, kaj zunaj narodi pričaka jrjo ml nas. Toda kancler se še ni jasno in nedvoumno odpoyedal Belgiji.
Vogtlierra so prekinili klici neodvisnih socjalistov: "To jc resnično" in je potem nadaljeval:
—	Državni vice-kancler pi. Payer j<' samo kolo v mašineriji. Naša vlada je jiopoluoina odvisna od vodilnega orodja, ki je še vedno v rokali junkerstva. Do naroda nc more priti rešitev, doklet ne )>oiiictc z zatirab i in ne vzame v svoje roke svoje usode.
Poljski poslanec pl. Trampszinski .ji- izjavil, da sv postopa s Poljsko slabše kot s sovražni* ko deželo, nakar je )MMltajnik Lewald rekel, da so Nemci storili velikansko delo v prid poljske kulture glede šolske administracije itd. Priznal pa je. da "so siva naroda z Rusijo".
(3
Zanrtfe »ahteva takojšnjo odiKHUo^, kajti K ^J* ako se unmari. se luimratU p»
javijo druge hotesui. Kadar fleUaie aa Adula iti učiukoriiitn j-mL-tviun v ta naiiipii. rwralte Se-rrnve jrtrar kreciMcr, ki m» i?.kazalo svojo Tred-iHMst v mnogih sliuajili, i»ri katerih so zaprtje, ueprehaTljiras-t in jetrne bok-zuL po plaviti)i sitaptotoi. Vsako nof* s** vza-OM'jo Iri krogliiee in iK-iiM*k zadovolji vsa kočar. Ku-pite steklenico za 'S* centov t katerikoli lekarni. Poskusite.
Čistost
Kašelj
je »daj v leui fasu ravno tako wprijptei kot v vsa kern drugeiu Ca«u. Zaradi te?a je uuiestn<j za vsako »Iru/.lno. «la ima vedno pri rokah zdravilo proli kaliju. V ta Daineu pripofoC-aiao
je najvažuejsi |>opoj. ki ram zagotovi I	doltro zdravje. Ikwuirtio u>iua dup-
lina mora Idti antixeeptieno čista. V ta nauieu pri-ftoroC-aaio Severov Antisopsot ki >> izvrstno anti-■^■eptiC-uo j-ntl*tvt> za umivanje u«t in za jrrirlauje. Poskusite za umivanje nosa in ušes. za eU^enje
nt« iu za zdravljenje raznih izpuščajev, Steklenica icca zdravila bo trajala doliro C-asa. ker »e rabi vedno razr* lčeno z vodo. Ona je 3G reutov za steklenico iu se dobi j »o v sod v vseh lekarna)).
Glavobol j*
vznemirljiv simptom. ki spremlja razne brezni. Ta ki »j se mora najti vzrok ia se mora zdraviti. Ako pa hočete odpraviti glavobol in odstraniti bolevine, morate vedno imeti pri rokah Sevrrove praAke za eiavdboft in ncvralgija. kajti s temi *je takojšnja idlKtm^ zagotovljena. F.ii zavitek zadostuje, tla se preženejo !>olei-iue. tVna je 25 centov za Akatljo. ki vsetiqje 12 praškov. IV»bi se pri v si-h lekarnarjih
Balsam for Lungs
t Severov balzam za Hjuča t. ki je prijetno iu učinkovito zdravilo proti kaši ju za otmke. I»obro je tudi za zdravljenje hripavosti. prehlada, boleznim v prln iu za odpravo kaši j a in Influence ip vnetja sapnika. Cena je in .T« centov in se dobi v vseh lekarnah.
Milo " Idra"
11HV riJno iu
11 dietne namene mora biti zdrav-stvt^io izdelano in zaradi tejra vam resno priporočamo dubro znano milo takoiinenova-no Severov o Zdravilno milo za kožo, ki je izvrstno za kopanje otrvk. Možje j«- hvalijo, da je taborno za briti in ženske je porabljajo za fino kožo. Zaradi te^a je rabijo kot zdravilo pri raznih izpuščajih. Ena poskušuja vas bo o tem prepričala. Imejte je ve<luo pri rokah. Cena je 25c
gejj^^.aBsagHaasiSifiastsS'
CENTRAL NEWS PHOTO CCRVICC. NSW.TCRK.
MRS. A. PHILIPS,
žena. 'lovega nizozemskega poslanika v Združenih državah.
enske v vojai
Jul a Ward Howe in "Bojna himna republike".
ihiožiea zmueenih in prašnih vojakov Združenih držav se je počasi pomikala po cesti, ki je vodila i7. Washinjrtona v vojaško taborišče. Neki voz ob strani ceste je obstal ter čakal, da so šli vojaki mirno. Ženska liežnepra obraza, ki je sedela v vozu. j'.' opazovala izmučene vojake. Ibi jhn olajša težavni pol i od, jim pričela peti znano pesem * * -1 oliu Hrown's Body"'.
Izmučeni vojaki so pričeli pope-vati to pesem iu korakali so na-prej veliko bolj pogumno ob zvoki!: pesm^, ki jim j«- lajšala j»ot. Neki duhovnik. .Tames Freeman (Marke, je zapazil učinek na korakajoče. Obrnil s,- j,- proti pevki, ter jo vprašal:
Mrs. Howe, ziiki.j ne spišete par bes»-»l, ki bi bile vredne, da se jih pojo ob tuko navdušiljočih zvokih?
•lulia Ward Howe, zniina fiian tropjstka. je komaj za trenutek
mislila uu predlog duhovnika, u melodija ji je o&tala živo v mislih. Nezavestno se je pričela v njenem duhu razprejati ta pesem. Njena hči pa pripoveduje naslednjo živahno povst o tem, kar jc sledilo: j Ko se je prebudila naslednje jutro in čakala zore. so ji zazvenele I na uho besede:
Moje <jei so videle slavo prihoda Gospoda!
Čakala je, dokler ni glas izzvenel. Nato pa je skočila iz postelje, zagrabila za papir in svinčnik ter pričela pisati v jutranjem mraku I pesem "The Battle Hymn of the Republic" \
Tako je bila rojena pesem, ki je spravila ua noge celi svetovni del t»-r napolnila srca milijonov vojskujočih se mož z novim navdušenjem. Nape v "John Brown's Body" se jc čudovito prilegal neki drugi stari napev besedam narodne himne ".Star Spangled Banner"".
f
Mrs. Howe je poslala svojo pesnitev listu "Atlantic Monthly". V tem listu je bila pesem objavljena. Sprva je skoro popolnoma pogorela, kajti nihče se ni brigal za to, da bi jo peL be manj ljudi pa je videlo kako posebno zaslugo v tej pesnitvi. Armada kot celota pa ni kazala prav nobenega zanimanja za pesem.
Eden zel a maloštevilnih občn-dovalce<- te pesnitve pa je bil zelo majhen župnik, po imenu McCabe
McCabe je bil polkovui kaplan. Ujet je bil v bitki, dočim je stre-gel ranjencem na bojni črti in poslalo se ga v Libbv jetnišnieo. Lib by je bila velika jetnišnica konfederiranih v Hichmoiulu, kamor se je zapiralo ujete unijske častnike za čas Državljanske vojne. —
Neke vroče poletne noči v juliju 1863 je dospela do jetnikov v Libv vest o zmagi pri Gettvsbur-gu. Bili si vsi iz sebe vsted veselja nad to dobro novico. Sredi nazdravljanj ter stiskauja rok je skočil mali ^eCabe na iu*ki sod , ter prič' l p«'ti to bojno himno republike z vsemi silami, ki so mu jih dovoljevala pljuča.
Vsi navzoči častniki so se odzvali ter pričeli ponavljati pesem, in kmalu je cela jetnišnica odmevala petja.
Od onega trenutka naprej je bila to najbolj priljubljena pesem I v Libbv jetnišnici. Kakorhitro pa j so unijski častniki pobegnili iz je-če ali pa so jih je izmenjali za kon-fedrirane, so ponesli slavo nove j himne k svojim polkom. Ko je predsednik Wilson prvi slišal peti (to pesem, je baje vskliknil na glas. dočim so mu tekle po lieu solze: — Pojte jo šč enkrat!
Ta "Bojna himna republiko" jv storila za uspeh unijske stvari vč kot bi moglo doseči s to tisoč vojskujoč ill se vojakov. So pa navdušujoče be»ede ženske, ženske, kateri dolguje uaša dežela neiz-plačljfv dol?.
f vf»fr
Katoliški vojni sklad.
Duhovništvo iievvorške škofije se zelo zaiiiuia za katoliški vojni sklad, ki se bo nabii-ai v tfcdnu od 17. (lo 2,"». marea. J>ne 21 februarja se je zbrala v katedralnem kole gi j u d uho všč i i ia nevvvorške škofije, da prične s pripravami 7» sklad. Navzočih je bilo 750 thi-hovnov. ki so zastopali	župr
nij
. Sejo je sklical kardinal Farley, K5 je predsedoval seji. Razložil j< zbranim, kako potrvben j« katoli ški sklad za delovanje; med voja štvom na fronti Povedal je, da st je skjenilo. da newyorska škofiji zbere sklad v znesku dva in p«, miljona dolarjev. Ta znesek se pt ne bo i>orabil samo za katoliške vojake, temveč za vse moštvo \ armadi bi mornarici. V prvi vrsti pa se bo denar poraWjal v to, da sc ohrani morala med našlui voj^
ŠlVOUL
Zbrana duhovščina je ta kardinalov načrt odobrila in določila za nabiranje sklada teden od 17. do 25. marca.
Za vsako župnijo je bil določan znesek, katerega morajo nabrati župljaui sorazmerno s svojim šte-viloni. Slovenska župnija sv. Cirila iu Metoda mora prispevali $2000. '.
V Zadevi tega sklada se skiieuje
10- ob. uri po-
dvorani 62 St. Mark;« Place
.	"	. ..v. " .....
D op i 3 i
Pismo slovenskega vojaka.
Can p Dodge, Iowa.
Tukaj Vam pošiljanj naročnino Zi "Olas Naroda" in cb tej pri-oinosti Vam pošiljam, tudi mal dopis.
Kiid bi večkrat pisal, pa nam iii lo\oljenf» dosti pisati ifc campe. .•>tn>go so nam prepovedali pobijati doi>ise v časopise, in sicer za-uo, ker yč d«jfcli takih, ki ne ljubijo Zdniženih držav v tem vojnem času. Tudi tukaj je nekaj Avštri-jakov v 'zaponi, ker uiso izpolno-vali svojih doLznoerti. En Slovenec je dobil deset let zapora, ker se ni K>tei pokoriti vojiskim dolžno-^tim.
Vmne imanto lepo; imeli Siao id zadosti dobro zimo. Snega je
.bila prav malo, tako da ti bilo 'dosti dela j. njim.
Pred par mesci sem dobil d^i majhna zabojčka. v katerih s«» bile cigarete in tolxik ter še več važnih dobrih rc"*i. To vse je prišlo iz lUairsville. Pa. Fuu doina sh>-veukit mi je poslala, ioda ni navedla svojega na^ilo\ a. iu ker ji zaradi tega osebno ne morem pisati, se ji }*a*tukaj prav iepo zahvalim za vse skupaj. Bog te živt vrla Slovenka!
i\xcdra.vim vse Slovence iu. -Sio-venke ter slovenske vojaKO v Uncle Samovi arinatii. Želim tudi \-seiu vesele voiikonočue ]>razuike.
Andrew Dolenc, 352 Ini. N. A. Maj i line Gnn C-u., <Jamp l)*>dge. Iowa.
Slovanska novice,
Milwaukee, Wis.
Za fcldemiima v prvem wardu na West Allisu je bil imenovan od socialistične stranke rojak -John Rezel in zamestnega blagajnika rojak Ferdinand Olojck. >"rank Lorek je bil obsogeti na kazni in stroške, ker je preklinjal predsednika. Ko je stal pred sodnikom, se je izgovarjal, da on ni mislil preiLsediiika Združenih držav, ampak predjk>dnika cestne železuke, ker jc imela kara zamudo, da je prišel delo prepozno, toda t4L izgovor ni držal.
Cleveland, Ohio.
■Slav Pek olj, ki je bil 10 tednov v bokošnici Aleša,, je po tem dolgem zaporu zopet prišel na dan j^pjatelje v"Xewbnrg?i,
ki so
A; radi videli zopet.
* . JI :: . •
''Glas Naroda' ima že tam svoje-1 ga zastopnika jto imenu Gregov Zobe*:.
Nova država je najbrže j>ojediloma slovenska, kajti drugi na-| rodi ne vedo zanjo. C'e je temu tako, potem smo pa na konju' Slovenci. Nam poteiutakem »ii troba republike v starem kraju, saj bo do po vojni prišli vsi Slovcnei v našo novo ljudovlado Mint. Kdaj se bo odprla lesa Slovencem v starem ki aju, da bodo prišli sern *
Oh, Gregor Zobec, zastopnik '*Glas Narofla" v novi ljudovladi Mint., blagovoli nam pisati, ko prečitaš ta skromni dopis, kakšne razmere so v nosi republiki Mint. Ali so pretaka strd in mleko po dežtlij ali ne. kajti ko bo zasijala zarja svobode, bodo prileteli sem uaši trpeči rojaki jako lačni. Ka-k*o bodo novodošli Slovenci zado-vc-1 jni, tukaj! Tndi o<l tukaj jih bo šlo mnogo v stari kraj.
V	tukajšnjih premogovnikih se dela vsak dar. in jc dober zaslužek, a grozna draginja. Delo dobiti je pae težko.
V	iem okraju je mnogo ^loveii-ikili posestnikov s precej obširni-iiii posestvi in so si že nekateri jako Opomogli. Lanska letina je >ila jako slaba, kot že znano, a letos se pričakuje vse boljše.
Ženit ve obhajamo jako redko. Ta p red pust se je oženil napreden posestnik z jako obširnim zemljiščem Fr..;:k Petek: vzel je svoj" osedi« Slovenko Julijo Žubee.
| Nasi mladeniči hodijo ali prilui-
•	jajc v Roundup k vojaik"inu na- .. j bom spodobno in se predstavljajo
pogumno z veselim obratom.
Smrtna kosa tudi pri nas ne miruje. pa tudi štorklja se ve "krat prikaže.
i Včsvih imatuo tako mrzlo, <la nii ne zebe. temveč kar zaske'i ill boli. ko stopi človek iz sobe. stokrat ali vsaj večkrat imamo pa tako gorke in prijazne dneve, kot na Kranjskem, ko s no obirali črešnje.
7. 'trav st vu j t c vsi rojaki po širni 1 Ameriki •
'i Dodutek. — Ako bi se slučajno ne zjdasil Gregor Zobec, zastopnik "Glas Narod;*" za novo ljudovlado Mint., tako se vljudno
w *
prosi gospode "Glas Naroda'T da blagovolijo sporočiti, kje se pvi-| bližno nahaja nova re]>iiblika I AlLiit. in izvolite jo tudi površno J orisati, ker z Vašo uslugo jako olajšate delo »> tbo.vu, ki je sest.iv-Ij^i za iskanje in iazšsk<A'anje | nove ljudovlade Mint. 1 7. ozirom na našo grdo pisavo in sploh skromni dopLs, naj so - nam oprosti ker nismo visoko iz-, šola^ii ali i/.učeni; smo pa jako dopovedljivi in tudi resnici pre-j eej vdani.
Odbor za iskanje in raziskoA*:mje >' nove ljudovlade Milit.: -j ]>redseduik Živko Veselak.
•	'	taj!iik Zvonko Smeh,
svetovalec Mihael Breznik.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918.
Euan koledarskega dela Ima fte sledečo vsebino:
*	wt r
Pesem.	I	Normalni potek ruske revolucije.
Važen sgodo^nski dokument.	i	Rusija.
Popoten pregled svetovne vojne.	j	Nemški cilji in Rusija.
Praznik v Petelinji vasi.	j	Padec rodbine Romanovcev.
Prag.	1	Prednost brsojava.
Problem Alsacije-Lotarinška.	j	Pesem jetnikov.
Ukradeno pismo.	}	Kozaki in njih vojska.
Red.	I	Litvinski kmetje.
Veliki dobitek.	i	Nevidna poslanica.
Rasno o otrocih.	I	Buchara.
Doživljaj francoskega fturnalista.	*	Čudne pogrebne določbe.
Veniselos.	1	Album.
O postanku koledarja.	|	Krščanska svatba pri Kafrik.
Kemiki napadi v plinom.	j	Večni koledar.
fcvali in aeroplanl.	|	Petelinji bojL
Ruska revolucijam	|	Nekaj sa gorfkttdinje.
Program rudn ooet jalistične stranke. |	Bala.
Aforixmi.	5	Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soike fronta. _
Stane 3 S centov.
Rinb ae pri:	.
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT 8TREBT,	VEM YORK CITY, V. T.
siSL '	;	— ;. :
— i.., —,— — — ■
LISTNICA UBEDNI&TVA.
T. G^ Dodffeville, Mich. — Do-1
ise in nazTwnila, tikajoče se slo-eiiskili drwStev in organizacij, prejemamo ediuolo v slovenskem eziku. Toliko v blagohotno vpo-itevanje!
L P., Little Falls, N. Y. — Drugače Vaši želji ni mogoče vstreči, cakor. ako se zglasite pri srbskem
conzutatu. ki Vam lahko vst reže.
>
Konzulat je v New Vorku. Ako uibrete, pridite v New York in se iglasite pri nas.
F. B.p Dickinson N. Dak. — Slovenec ne potrebuje nikake izkaznice.	' M. M., Butte, Mont. — Ako J Vam ugaja, potem kolikor se Vam ! I poljubi.
iiUiea), Nevr York. Vabljeni niso tamo župljaaii temveč vw. greater- ' nc\r}-oa*ki Stovemci, da se pogovo- < Lcimo v4j»njci?u,tWv*kla4la in ka. i [ko ga bomo nabrali.	!
"""T**
Nemški socjalisti in vlada.
I Žrtev sodnije. H
KRIMINALNI ROMAN.	jlj
PRIREDIL J.*.	I
GLAS NARODA. (L MAKI'A 'lb
K j legova totrslru Olga je bila pri nekem sorodniku svojega /a ročeoca. •
Kmalo i ki deseti uri se je Triu kali ponovil od' slofaiika. Rekel je. da pa zelo skrbi, kaj je z ženo in da inora na vsak način domov.
Naslednji dan našli Trinkalia mrtvega ob potoku. — Zabodli je bi! v hrbet, vrat in prsi.
O morilcu ni bilo nobenega sledu.
Vsem se je čudno dozdevali , da vi- umor izvršil v nasprotni 'liirri od Trinkallovega stanovanja. —- Troikull ni imel liamrpi^uo-i: enega vzroka, da bi se v ovinku vračal doinuv.
Kaj «ra je je torej dovetHo v oni temni *eptember*ki noči na o-no mesto*	*
Sledov ui bilo nobenih, ker je bila zemlja kaka dva čevlja glo-:»uko .'amrznjena. Vse povpraševanje iu iskanje po orožju, katerega je posluževal morilec je bilo brvzuspešno.
V	bližini prostora, kjer so je izvršil umor. našli žensko za-I-letnico. Ležala je v neposredni bližini stare kiopice inn! košatim hrastom.
Polici ju je poskušala na vse načine priti skrivnosti do dna, to-lii brez vsakega najmanjše?;« uspeha. Zapestn ca je bila dragoeena r je imela v notranji strani vtisnjene črko: A. S. L.
To so bile začctniee dekliškega imena s?os»>e Trimkaliove: Ana. Sybil Lyle.
Mlada gospa je izjavila, da ni zapestnice še nikdar videla in da ui lala še nik«'ar njena last.
Vsled tega je postala zadeva še bolj zapletena. — Niti državni pravilnik niti zagovornik nista slutila, čegava last je zapestnica.
V	vasi .Manuingford je prebivalo približno dvesto ljudi Povedni bili dninarji, ki so delali na -osednjih posestvih. Noviea o u-ii oru je vm' presenetila, vsi se pa obenem strinjali v tem, da usodepoLne noči ni bilo v va>i nobenega tujca, ampak da je moral urucodej<,tTo Izvršiti kdo izmoj njih ali iz neposredne sosedšeine.
Kaj in kda so Slovenci.
-ooo-
(Nadaljevanj«* ^ 4. .strani, j
Tudi Belokranjci, imenovani po beli obleki in stanujoči med Kočevjem in Kolpo v ernomejskem okraju. — imajo že kajkavsko narečje.
Sicer pa si besedo o kajkaveili za kranjsko mejo, dasi jih nekateri filologU jezikovno prištevajo Slovencem, odložimo za naslednji odstavek zato. ker*se sami imajo za Hrvate in za mejo kranjske Vojvodine nihče več ne priznava Slovencev.
Najzanimivejša je slovenska veja, ki leži na videni-skem Furlanskem, to so tako zv. Rezijani. Zmešani so s srbsko-hrvaško krvjo, vsled česar se je zgodilo, da ni njih jezik vkljub neznatnemu številu duš enoten in je razdeljen na 4 narečja. Ti "furlanski Slovani" prebivajo v 8 čisto slovenskih občinah okraja St. Pietro (Šempeter), v 3 čistili in nekoliko pomešanih naselbinah otk. Tarcen-to (Turret), Cividale (Čedad), Gemona (Humin) in v okr. Moggio (Možnica; v čisto slovenski občini Resia — (Rezija).
Baudouin de Couitenav ima Slovane v huininskem' in tarčentskem okraju za Srbohivate, v Stari gori in Čedadu za prave Slovence, ljudstvo v šempetrskem okraju za mešanico Hrvatov in Slovencev, plave Rezijane pa za rod, ki je nastal"iz mešanice Anarijeev s kakim slovan ski m plemenom.
Boji v Kijevu.
True translation filed with tU«' injst uiastt-r :it New York. N. Y. on Man-ii 0.
19W as riijiured |»v the Ai-l «.f O-.t______
a, wit.
Washington, I>. ( .. f». mana. — K«.»iurularna brzojavka, ki jo j«-sprejel danes drža Mi i department, naznanja da bilo v bojih mod boljševiki in Ukrajinei v Kijevu » rtvih nekaj oseb ter da znaša povzročena skrula par t**oč dolarjev.
V nif-stu je bilo izstreljenih na tisoče strelov.
POZOR. F ARMEKJI!
Slovenski fant želi dobiti službo 'ia farmi. Vajen sem konj in tudi delu na farmi. Pilite na naslov:
Frank Hoc he v ar. -bo Snruee St., Conemauirh. Pn_
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem li
popravljam po najnižjih cenah, a del« trpežno ln zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo posije, ker sem že nar
13 let tukaj t tem poslu in sedaj t
svojem lastnem domu. V popravo vza mem kranjske kakor vse druse harmo oike. Stare knpim ali sprejmem v za meno.
JOHN WEN ZEL. 1*17 East 62nd St, Cleveland. Obla
Kj- je 1 VAX I'INTER iz La^ke-ua trna na »ŠtajerskemSestra •ra prosi da se ji ogfesi prej ko mogoče na oznaeeaii naslov: Ev«, J.. General Delivery, •lohiustown, Pa.	(6-11—3)
f j NAZNANILO.
Tiiziiim srcem naznanjamo, da ji- nemila smrt ugrabila iz naše <rede 20. februarja 1. 1. preljubo . »eerko oz. sestro	i :
J0SIPIN0 TRU8N0VJEC | stajusti treh let. Lahka naj ji ■ to zeujljica iu naj počiva v miri
Žalnjoči ostali:	]
Mirko in F any Trninovec, sta riši.' i Frances, sestra.	J
1<'7 Evergreen Avenue. j Brooklyn, N. Y;
NAZNANILO.	j
Po sklepu prve združene seje. si se je Vršila dne 24. februarja t. I. v prostorih društva sv. JDSrila in Metoda, mi je- poverjeno, da obvestim tem potom vse člane postaje st.. 8 SRD. Sv. Barbare ter :1 rušiva Mirni Dom št. 45 SDPZ. r Jahnstownn, Pa., da se vrši J ruga skupna seja dne 10. marca t. j. ilru«ro nedeljo v mesecu v • Ivorani društva sv. .Cirila iu Me ! toda. Ker bo volitev novega dru-j št venetu odbora, se prosi vse cenjene sobrate. da «e iste v pobiem-Številu vdelezc.	j
Nadalje naznanjam iu poziv, obeh tajnikov omenjenih društev.' de s« pred glavno sktip.no sejo vrše seje posameznih prizadetih društev.
Ker je bilo na prvi združeni seji sklenjeno, da se imajo knjige pregledati ter ciste predložiti gl.J skupni seji, se prosi vse zaostale( elane. <Ia svoje obveznosti poravnajo. ker drugače ni mogoče predložiti čistega rakuna. . Z bratskim pozdravom /.a tozadevni začasni odbor Jožef Likar.
Iščem svoji dve sestri JOHAXO iu MARIJO KOŠIR in 5>rata .JANEZA KOŠIH. Brat se j.: nahajal pred letom v Chieagi IIL. ill eua sestra v Milwaukee.' Wis., druga pa že osem let v{ Clevehuidu. Ohio. Jaz sem strelo jMuiesnčil i:i sem zdaj tu v bolnišuiei. .Ia/. i»i rad naredil • •IMtroko glede juemoženja v starem kraju. Tu nimam znancev domačinov Ln naslov od svojih s»*!it ])u Izgubi Prosim, oglasite s.-. — Frank Košir. The Yomig-touii. Hospital Ass«x-i;\-tioiL. Youiigstown. Ohio.
[ti-b—o)
R^da bi izvedela za naslov ANE PFRNAT. doma iz Zaverke pri Iiorovuiei. l're<l 14. leti sva skupaj dospeli v Cleveland Ohio. Izvedela sem, da se nahaja nekje v okoliei Pittsburgha, Pa., ali pa v West Virginiji. Prosim.
kdo ve za njen naslov, da m? blagovoli naznaniti, ali uaj se pa sama javi svoji prijateljici : Magdalena Anžlovar, tilll St. Ciair Ave., Cleveland. Ohio. (6-8—3)
Rada bi izvedela za naslov svojega strica MATIJE SELAK, ki je pred več leti bival v Kansas C it v. Prosim cenjene rojake, če je kateremu znan njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Magdalena Anžlovar (prej sem se pisali Fort una. doma «eni iz Razora pri Vrhniki», GUI Sautt Clair Avenue, Cleveland. Ohio (6 8—3)_
Rnda bi izvedela, kje se nahaja MIKE BEVK. l«msko leto je bil pri meni na hrani ter j*» pozabil poravnati svoj dolg v zne-<ku 25 <lo4arjev. Ker jaz pota^e-buj-ni d^tiar, ga prosim, da .jm>-ravna svoj dolg. Obenem prosim cenjene rojake, ako k<k> ve za njega, da mi naznani njegov naslov. Pisma naj se požiljajo na: Mrs. Mar v Dolmar, P. O. Box 151, Rock Springs. Wvo.
,5.7—3!
Dr.LOBENZ. '
▼ mV^A il 5ž
■■■■■■■HBH
(Nadaljevanje .
Stvar je btia namreč sledei-a:
Obt.»r.i nei- John Mow bray. :u*Uiik velike zeU /narnc v Avon-bridge. je živ«*I na «Voj«n jiom^vu v Maningford Hous.% kakih pet milj vstran «»i mi'sta.
Njegov so-ed, Fmneis Trinkall j" liii tu<ii tovarnar, liiu-l je v<*-i.ko j.re. ilui« .. .a ^tji imval v -svuji hiši, par sltvljajev od njega.
i"-«- Johna Mowbiaya j» moral preeej svojega posestva p'<hl.it . jt- liil %••*!ilv kvartopriss- in i" /aigrjil skoraj polovico s\ojeg» premoženja.
V«- <o -.--tv«. j«- j i:. v/.-l 1,,-i !»..t.,vj Triukall. Ki je sezidal iui ).iis\uj. n tu <-/«*uj!ju krasno vil", katero je imenoval Mauningford Hull. —
M«»Hhra_vI i^i« i tega /a"Iu trpeli. Kajti nikakor jim ni šlo v • I a ... /a čelo p«»M'>tvo etpiti iu ,Ui bi i>e |K.h1 slabšimi pogoji zam«»glo i-elo ^>|M.»ln«>ina razkosati in uničiti.
nino./ar | ji iti bo'j boleh* kot mladega Halpha Mowbray«, ki i liarT !;• m u*v } »/iiiutj. da tuji ljudje šopirijo na lastnini nje-gi>v«uu Oeetjt.
\ v;i Sina želja bila. kupiti na/, a j zaigrano ozemlje.
Z v« Itao pr m<n»tjo in vaisVvanji m se mu j»* r«s po očetovi ^mr-1. ni»sr» ;ilo praviti -Kunaj pm-ejšeti kapital. Slutil je namreč, da j< na ujejR>v<m po^e>tvu /eb-rna tuda. OrebW je in k«»pa2 je toliko «-asa	o i« rv^	Zatem -*-zi«laj livarno.
I'od j« tj*' j«- \« luo I M>lj pnnrvitalu in tikoui par let j«- fK»stal l Liii tli bogat ni'tf
NrprrsU'io je srlil v Trnikalla, da bi mu prodal njego\o bivše I ^tvo. tod:» Triukall ni hotel o tem ničesar slišiiti.
Kmalo |ki smrti Triukalla je umrl rudi Ralph Mowbray. Še na ■ urtiii }HP<tdji Kaiii* i! ^vojt-aau -inu Ji»httu, da m«>ra na v.sak ua-• .n pridobiti nazaj premo/« nje, kat'n-ga je bil njcv»>v aiabt oče ta k«» t»liRi>ui)*l;«-no zapravil.
Nin • bo tak kot njegov »h«'. Mla i« mu Triukall g j»* ueprcsla-lio prigovarja' t«*la naletel je na gluha ušesa.
Vsoiu s»' je čmbio */. ielo, da mlada «*-loVi ka n'hta uikoii /are* ^pila, pač »»Ui pa včaaih i o pree«-j prijateljsko »občevala nied s«-boj.
Tntikidl j»- wtrajul na ►vo jew >iališ«'u. namreč, da ire proda i!it.i pedi svoj* ga posestva. Mladega Mowbraya j - seveda to zelo bolelo, nikdar pa ui prišlo* do tega. da b! mu kaj očital ali zahteval od n jega.
Toda to razmerje ni traja o dolgo ea>a. Mladeniča sta se bil^ namreč sprla in sicer zastritai dekleta, s.itin<ra sta hotela oba po rotiti.
Ta žeuska je bila Ana Sibila Lvle. liil a ie vitKt postave, skoraj nekoliko pm>uha, toda izvanrriue, očarljive lepote.
t>prva je iiueia zelo rada Johna M' wbraya, ih.1 katerega je spro-jeumla tudi dranjoeeua darila, pozneje ruu je pa po-dala \-Sii darila in dragocenosti mzaj t«»r s«> ik»počila ^ Franeisoni Trinkallom.
Johna Movvbrava je zelo bolelo t<> čudno posjo|>anje nriadeg* dekleta.
Xa Triiikalla ni bil jozen sjiaio zategadelj, ker .>o mu njeg"ov*ij »tariši odvzeli velik del p<^«*stxa. pač pa zastrantvga. ker se mu jv zunfcii njega izu«^vi-rila sK-no ljubljena ž«mska.
Sovraštvo med obema je neprestano rasio. — Jo>lui je ,poe>tiil| i&mišlje» in mi^k. v družbo sploh ni več zalmjal in govoril jt» Le r. malokaferin ^lorektnu. Pa tudi. če ^a je kdo pripravil k govorjenju J« izpreg©vor. b- par b*-sed. V m* njegovo obnašanje je bilo silno čudno.
Včasih je tidhajfci ali se J«' od|»e!jal. jki ga ni bilo eel« dneve na-iaj. Še eeia f oji se^Jri Oljri, ki ga je neprestano vpraševala, kaj mu jef je bi! neuiikril in zakrknjen.
Nikdo n vedel kam zahaja. l*o opra\kili ni hodil, ker je to-\ a ril o iu drtif^4 »jegov« zadeve vodil pi»slovodja, ki je bil v vseh o-zirih tnož na ♦►viijeiu atestu. — T«*Ih. kaj ga je <>igaujahj od doma? p— O tem Mi "prwuiiljevttli.
Med njiu»H ki so premišljevali, je bil tudi &tomik Kendall, vpo-kojetii časliuK, ki je živci v .-jsvdščini.
On je bil ofech prijatelj ter -»i je Vtsiuo prizadeval, kako bi ju» aprijaznil.
Slednji"- se uri je i*a jKisre^t'.o ^lovrbrava toliko prejro^'oriti, da je bal «a*i0V(-ljwi priti % ujt-mn ua sestanek » Triukallom in njego-tvo Ženo.
Ob določenem j« prišel	Triukall ter rekel, da n.wrgov-t
;. ne ne bik, češ, da jTiiCftozna in da jo boli glava.
Pa tudi jTo^bHpiip Ijo. ^amo ve. n -kirierrga ka ne.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
slovenic publishing company
SSt Cortlandt St,	N«w York. N. V
POUČNE KNJIGE:
l
Aiisov nemSko angi. tolmač vezan —.501 Hitri računar (netnSko angL)
vezao	—jso I
Poljedelstvo	—JSO j
Sadjereja v i><<govorh	<—J25 i
Schimpffov nemško-slor. slovar $1.25'
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Slpcjotizem	*	f—.551
Doti z orožjem	t—J60 .
Mesija 2 zvezka	<—.60 1
Pod Robom SI. Večera lew	—J30 !
Postrežba bolnikom	i—JSO '
Soeijalca demokracija	e-%10
Trtam oi ia trtoreja	&-J6Q
Umna Hvinoreja	■—JBO '
Veliki alovenako-aosleSki tolma*	92LM
Trojka	—JO i Vojna na Balkana 13 ms L50 : Zsudovtna c. kr. peSpolka It 17 i
s slikami	e^JO ;
OpMbs: Naročilom Je ptOoHtl d poitn! Mkialfl ali pottnib —I
Življenje na avstrijskem dvora
ali smrt cesarfeviča Rudolfa	f—.75
RAZGLEDNICE:
Newyorske. božične, velikonočne in novoletue komat.1 po	—.03 ducat	—?3 Album mesta New York ■ krasnimi slikami	r—JŽS
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijanska vojna mapa	—JU
Avstro-ogrski. veliki vezan	—JBO
Celi »vet mali	—JO
Celi svet veliki	i—38
Evrope vezan	—JSO
Vojna stenska mapa	$3.00
Vojni atlas	—.23 Zemljevidi: Aia, Aria, Colo.,
Cal. itd. po	f—J25
ZOraienib držav mali	—JO
Združenih držav veliki	~J23
Združenih držav stenska mapa,
aa dragi strani pa.cdi svat	$3.00
lenarno vrednost, bodisi v eotorini, ^oitaina J« pri vseh eenah is vrsč»-
ROJAKI, HAROČAJTE SE KA "GLAS HARODA ', NAJ.
g»6ji «x>vkwna pnvro v jd/l oržavah.
• > 1111 "■■■■"	' ""	■"'■	mmmmmmmmmmmmmmm^mm^mm^mmmm^m^m^^ |
SLOV, DELAVSKA ^pffil PODPORNA MZA |
U(Mn«r1j*fli dnt 16. (»(um ^Uu^PF I lakorporlraM 22- apriU 1909 IMI	^^ I	v drŽavi Peno.
- Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVM URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR. 1006 Norwood R d., Cleveland. Oblo. • Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Olavni tajnik : BLJLŽ NOVAK. 'M Msln Street Conemangb. Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 'JO Main Street, Conemaugh, Pa. j 2. Pum tajnik: ANDREJ V1DRICH. 30 Main Street, Conemaosb. Pa. I Blagi J Bik: JOSIP ŽEU1 QS0S St. Clair Are., Cleveland, Obla Pom. blacsjulk: AVION UOČC% AR, II. F. D. Box 27. Bridgeport. I
OUa
NADZORNI ODBOR:
I*rvds*Hlnik ua-lz-r ra : JOSIP PFTER: EL, B-)X «5, W LI lock. Pa.
1.	nadsonuk: MKuLAJ l*<j\iiE, 1 CJrab St, Ntimrey Hill, N. S. Pitta- j
burgh. Pa.
2.	aadaornlk : IVAN CRO&CLJ, SSo E. 13Ttn St., Clereiand, Obia
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, , KIM	1
L porotnik: 1-TIANC TEROPClC, lt. F. 1». 3, Box 140, Fort S mita, Ark. Z porotnik : JOSIP ooLOB, 1910 bo. lltli SL, S; ringfleld. I1L	i
VRHOVNI /DRAVMK:
Dr JOail* V. CRAHEK, S43 E. Obio St^ Pittsburglt, Pa.
URADNO GLASILO: "GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street. New lork City.
onjuia droit v«, oziroma ajin uradniki, -u ulj od do proSenL, pošiljati eae dopise naravnost na sisvneso tajnika in nikogar drup*sa. Denar naj se puilje edino puCom PoNtnib, Expresnih. aH Bančnili denarnih lukaznk nikakor pa ne potom priratnlh Čekor. Nakaznice naj ae nasi ovijajo: Blaž Novak. Onrtaaagti Deposit Bank, Conemaupb. Pa.. In tako naalovlj«Mur» ro^UJajo z meaočnim poročilom na naslov pl. tajnika.
V slučaju, da opastjo drultvenl tajniki pri po.očilib glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo qrado slavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi.
Na znarijne.
j Položaj je tak, da ne moremo sedaj iiie več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po novi postavi zainore z malimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, | begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški držav-! ljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trade Board iz Wasliingtoua.
B^KT	Tvrdka FRANK 8AKSEB.
SLOVENEC
Ima v zalogi Colombia gramofone, Slovenske, Hrvatske in pplob. v vseh jezikih Columbia plošče.
Diamante, zlatnina, are, sre-
brnina in 6ploh kar želite v zlat* nini ali gramofonih in ploščah. Cenike pošiljamo brezplačna.
IVAN PAJK,
; Jeweler A Columbia Grapbopbo-ne Dept.
j 436 Chestnut St., Cooemaagh, Pa.
Dr. Koler
slovenski 7dravnik
S3S Pen Ave-, Pittsburgh, P»
t Dr. Kolar ia naj- ■ starajU slovanski sdravntk. jpactja.-11 at v Flttfbui |liu, ki Ima M-Utne prakso v adravlje-
■aatrapUsal* krrl aOravt s sla •uvttim I OS, ki ga ja lauaaal dr. prof Crllch Ca Imata mosol]« ali mehu-Ote po talaao, v grlu, lspadanja laa oolafiln* v feoatata. pridi ta ln la£!atS vam bom kri. Na čakajta, kar ta bo-lesan aa nalasa.
Vsa moftks bolasnl sdravtm po okraj-Hnl metodL Kakor hitro opaslta ia na pranahuja mdravja, na flakajta. tamve« pridi u la jas vam ga bom sope t povrnil.
Hydroc«ln alt vodno kilo oadravlm » SS urah In clear bras operacija.
Boleatkl mehurja, ki povsrottjo bolečine v ki Its ln hrbtu ln vCaath tsdJ prt ouSSanJa voda, oadravlm s gotovostjo.
Aevmatisam, trganja, boleti ne, e-
teklfy«e, arbeeioo, ikrofle In aruge koine bolezni, ki nastansjo vsled ne-etste krvi osdravtm v kratkem lase ln nI potrebno letati.
Uradne are: vsakdan od 9. are traj do k sveCer: v petkih o« I. zjutraj do B. popoldne; ob nedeljah a« a zjutraj do 1 popoldne.
g poŠto ne delam — Pridite »a>b»i — Ne voaabtte Ime m »tevllko!
I Mr»*tH>	mn<t» orti_
SLOVENSKO-HRVATSKA
Restavracija
I A. ZUPANČIČ, lastnik,
priporoča tukajšnjim rojakom svoje mm. urejeno restavracijo. — Izvrstni postrežba. — Domača kuhinja. — Gla sovir na razpolago. Ugodno sestajali£6
Slovencev in Hrvatov. ,443 East 84th St., New York City
|	fMed 1. Ave. in Ave. A.»
Naši zastopniki.
knteri so poot>la§£eni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". N"aro6 nina za "Glas Naroda" je: za celo lete $0.50, za pol leta $2.00 in za. četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdil« za svoto, katero je prejel in jib roja kom priporočamo.
t San Franriseo, CaL: Jakob r.ov5in Denver, Colo.: Louis Andoliek ii Frank škrabee. Leadville, Colo.: John Hočevar. Paeblo, Colo.: Peter Culig, Johi Germ, Frank Janesh in A. Kochevar Salida, Cole, in okoUcs: Ixmii Costello.
Somerset. Colo.: Matb. Kernely. • Clinton. Tnd.: Lambert Bnlskar. Indianapolis Ind.: Alois Kudman. Aurora, IU.: Jecnej B. Verbič. Chicago, IU.: Ju?. Bo^tič, Jos. Blisl In Frank Jurjovt?c.
Joliet, 111.: Frank BatnLieh. IVulI L8uricli iu Jolin Zaletel. U Salle. HI.: Matija Komp. Llviiigt^on. 111.: Mih. Clrar. Maseoatali, 111.: Fr. Angastln. Nocomis, 11L in okolica: Matb Gai&hek.
Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Ceroe. Springfield, HL: Matija Barbolič. Waukegan. 111. in okolica: Math. Osrin in Frank Petkovšek.
Cherokee, Kaos.: Frank Režisnlk. Franklin, Kan s. in okolica: Frank Leskovic.
Kansas City, Kaos.: Geo. Bajuk in Peter Sehneller.
Ringo, Kana.: Mike Pencil.
Kitzmiller. Md. in okolica: Frank Vodoplvec. Baltic. Mich.: M. D. Ukovich. Calumet. Micb. in okolica: M. F.
Kobe, Martin Rade in Pavel Rbaltz.
Chinholm, Minn.: Frank Govže, Jak. Pet rich.
Ely. Minn, in okolica: Ivan Gouže, Jos. J. Pes L el, Anton Poljanec in Louis M. Perttfek.
Eveleth, Minn.: Louis Govže in Jurij Sitae.
Gilbert. Minn, in okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan Pouae. Virginia. Minn.: Frank Hrovatich. St. Lonls. Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mint.: Gregpr Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urih. Roundup, Mont.: TomaS Paulin. Govanda, N. Y.: Karl Sterni«a. Little Falls, N. V.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Math. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collinuood, O.: Matb. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Oebevc, Chas. Karilnger, Frank Meb in Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Louis Balaut n J. Kumk*.	§
Nile«, O.: Frank KogovSek. „ Youngsto^-n, O.: Anton Kikelj.
Oregon City, Oreg.: M. Justin in J. ■lisley.
Allegbcnj, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jak3e. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brought on, Pa. in okoltea: Anton • l«vec.
Bardine, Pa. in okolica: John Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Koklieb. Conemaugh, Pa: Iran Pajk, Vid EtovanSek.
Claridge. Pa.: Anton Jerina in AnL J Kozoglov. I Export, Pa.: Louis Supančič.
Forest City. Pa. Mat Kamin in Fr. Ijeben.
Farcil, Pa.: Anton ValentinČiČ. , Greenbburg. Pa. in okolica: Frank ! Novak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank f fordan.
Imperial, Pa.: Val. Peterael, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton
' Osolnik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. Dem9ar, Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr.
PodmilMek.
' Pittsburgh, Pa. in okoUca: TJ. It. t Jakobich, Z. Jakahe. Klarich Mat, L j Magister.
Reaing, Pa. in okolica: Fr. Spehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej Koprivdek. j Steelton, Pa.: Anton Hren.
Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schifrer.
i West Newton, Pa.: Josip Jovan.
VHllock, Pa.: J. PeterneU i Murray. Utah in okolica: J. Kaatelič, Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis, W. Va. In okiUea: Jubu
Brosich in John TavžplJ. Brosirti in John TavltlJ. ( Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Andrew Fot- It . Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anion lie, John Stampfel in H. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Demšar in j Frank Skok. . j Rock Springs. Wye.: Frank Fortuua, ! A. Justin in Valentin Marcina.
SPODAJ OMENJENI B0JAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo ▼ rokah naša potrdila za denarne pofcljatve, s številkami, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče avoj natančen naslov radi važne zadeve. Pizma katera imo jim poalali, so ae nam povrnila.
Tvrdka Frmnk laki ar
Baehnik Prank	Gr»urid Blai	flamida Prank
No. 260578	^^
Bartol J.	Gilbert Giuseppe	Q. x.x _ .
No. 830788	. No. 323085	^f ™
rk	No. 880762
^aatelic John	„ ^ ,
No. 260688	44708	SponiSek Bod
^ Kov^ Frank No. 880062	gcnc41	8tarčon« Johana
Bobič Vajo ~	No. 260^41	No. 831070
No. 260688	Merkun Anton	Tehler
Boiičkovič Djuro	No. 831356	No. 88989«
No. 260581	Mikolick John	TuA
BkTmoS8 Na 823252	No. 880851
Dolar Valentin	Oswald Joe	Turk Ivan
No. 880086 No- 26°e2*	No. 960617
Klender Vmeene	Pint«	Tark Jernej
No. «OB« . Mo. w?a
T' - s?	'	- - « gr * m- ^ ftiš —- - -