li Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust islovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. ImwJ every day except Sundays and legal Holidays« 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 39. — STEV. 39. - ^ — -— —■—■ Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 16, 1932. — TOREK, 16. FEBRUARJA 1932 TELEFON: CHelaea 3—3878 VOLUME XXZX. — LETNIK XXXX. 50,000 KITAJCEV ZBRANIH PRI ŠANGHAJU AMERIKANCI OB REKI JANGTSE SO BILI POZVANI, NAJ SE PRAVOČASNO UMAKNEJO Pri Cape ju in Woosungu vlada mir, toda to je le mir pred viharjem. — Japonci pošiljajo na fron to neprestano nove oddelke vojaštva. — Za napad na ameriškega podkonzula so se opravičili. Kitajci pravijo, da bodo vztrajali do konca. — Tujec, ki hoče biti varen, se mora podati sto milj vstran od Sanghaja. \yf Stavkarski nemiri na Španskem SANGHAJ, Kitajska, 16. februarja. —Japonci do danes niso začeli svoje velike ofenzive, katero so že prejšnji teden najavili. Na fronto dovažajo velike topove v namenu, da ne dožive kaj takega kot so doživeli pri Capeju, ko so japonski mornariški ( vojaki naleteli na nepričakovan odpor kitajskega ( vojaštva. Vojaški izvedenci domnevajo, da je na fronti pr: Sanghaju najmanj petdeset tisoč Kitajcev, ki so iz-borno opremljeni z najmodernejšim strelnim orožjem. Japonci imajo vsega skupaj petindvajst tisoč mož, toda nadaljna ojačenja so na poti. Prej najbrž ne bodo udarili, dokler ne bo njihova vojaška sila' istotako velika kot je kitajska. V zadnjih štiriindvajsetih urah je bilo na fronti razmeroma mirno, toda to je bil le mir pred viharjem. V ponedeljek zjutraj je obstreljevala japonska aretilerija kitajske postojanke pri Capeju. Kitajci so le slabo odgovarjali. Z japonskih transportnih ladij so se včeraj ves dan izkrcevali japonski vojaki. Nastanili so jih po japonskih predilnicah, tovarnah in skladiščih. Kitajski poveljnik, general Tsai Ting Kai, je objavil, da je bila njegova armada ojačena z dvema divizijama ter se je tako ponožila za dvajset tisoč TUJCI BODO MORALI IZ AMERIKE Po celi deželi iščejo tujce, ki so nepostavno prišli v deželo. — Deportiranih bo 20,000 tujcev. Washington, D. C., !.">. febr. — HUD MRAZ V JUGOSLAVIJI Toplomer kaže 25 stopinj pod ničlo. — Več oseb je zmrznilo. — Po Donavi se ne vrši promet. London, Anglija, 13. februarja. Po celi Evropi vlada bud uiraz. Iz! Drla vs k i department ima namen balkanskih držav prihajajo poroči-v tem lotu deponirati 20.000 tuj- ! Ja, da znaša mraz 25 stopinj Fahrenheita pod ničlo. V severni Italiji je zmrznilo več oseb. Tudi po Angliji in Franciji AMERIŠKI DOKUMENTI UKRADENI Dvakrat je bilo vlomljeno v prostore ameriške delegacije za razorožitev.— Sumijo podanike tujih držav. VOJAŠTVO JE DOBILO P0VEUE UKROTITI DEMONSTRANTE cev. Po eel i dcž«*li iščejo zvezni agenti Ijinli. ki -.<» nepostavno pri šli v Združene države. i uiti po Angliji in Franciji je \"a priporočilo delavskega taj- zavladal hud mraz, w»led česar je nika I)o«ka je zbornica dovolila zmrznilo vee oseb. Železniški pro-$ 1.570.00 za stroške deportacij. JUet je bil za rail i snega zelo ovi- Doak pravi, da je zasledovanje ran ljudi, ki •se pečajo z ntihotaplja-1 Benetkah je zamzruilo morje njem ljudi v Združene države, ze-( \n gondole stije zamrznjene v ka-j lo zmanjšalo število vtihotapljr- nalili. nih tujcev. j y severni Italiji je vsled mraza — Ko bomo skoneali z nelca- ( zmrznilo 14 oseb, ko je kazal to-terimi preiskavami, tedaj bo de-. plomer 14 stopinj Fahrenheita žela začudena, kateri razred naše- pod ničlo. Ženeva, Švica, 15. februarja. — Najbrže zaupniki tujih držav so Tarrasa je idustrijalno mesto, dvakrat vlomili v urad ameriške , ki ima kakih 000 prebivalcev, delegacije na razoroževalni kon-i V nJem Srt velike tekstilne tovar-ferenci. odkar se je pričela kon- BARCELONA, Španska, 1 5. februarja. — V Tarrasi je izbruhnil generalni štrajk. Strajkarji so se polastili mestne hiše ter obesili iz oken rdeče zastave. Prevzeli so tudi mestno upravo, dokler ni dospelo vee vojaških oddelkov, ki so štrajkarje prepodili. V spopadih je bilo ranjenih petnajst štraj-karjev. moz. ga naroda je bil zaposlen pri tem delu. — je rekel Doak. Rekel je tudi. da je Mehika, da l»i protestirala proti izgonu Mehikancev. izgnala Kitajce iz Mehike in jih poslala preko meje v Združene države in ninrriškn vlada je morala plačati za prevoz teh Ki-tajeev nad *10,000. V Sarajevu je kazal toplomer !5 stopinje Fahrenheita pod nič-J Ključavnica do o. Xa trgu v Belgradn je zmrzni- posianjka v 1 lo mleko in jaca. ki so razpokala. , Donava je zamrznjena, da je vsa i plovba ustavljena. Amerikanci, živeči v dolini reke Jangtse, so do-bili povelje, naj odpotujejo v notranjost dežele. Iz tega je razvidno, da domnevajo ameriške oblasti, da se bodo sovražnosti razširile in da bodo dolgotrajne. Ameriški generalni konzul pa pravi, da bodo le tisti Amerikanci popolnoma na varnem, ki se bodo podali najmanj sto milj vstran od Sanghaja. Japonski generalni konzul se je opravičil pri ameriškem generalnem konzulu zaradi napada, ki je bil prejšnji teden vprizorjen na ameriškega pod-konzula Ringwalta in na ameriško državljanko Mrs. L. Young. • Japonci so napadli Mrs. Young, ki je v Los Angeles rojena Kitajka, in podkonzula, • ko je šla v družbi slednjega k sorodnikom po svojega otroka. Japonski konzul je obljubil, da bodo napadalci občutno kaznovani. Pohod japonskih čet skozi Šanghaj je napravil močan vtis na japonsko prebivalstvo. Na tisoče Kitajcev se je zbralo na ulicah, ki so bile močno zastražene od joponskega vojaštva. Japonci so izkrcali tudi več sanitetnih oddelkov. V sprevodu je bilo osem težkih topov. TOKIO, Japonsko, I 5. februarja. — Sadao Ara-ki, japonski vojni minister, je rekel danes, da bo treba japonsko posadko v Sanghaju znantno ojači-ti, ker se pripravljajo tamošnji Kitajci na trdovraten odpor. Japonski zunanji minister Jošisava je povabil k sebi ameriškega, angleškega in francoskega poslanika. O čem so razpravljali, ni znano, toda domneva se, da jim je Jošisava pojasnil, zakaj pošilja Japonska toliko vojaštva v Sanghaj in zakaj nameravajo Japonci pognati Kitajce še dalje iz Sanghaja, če se ne bodo prostovoljno umaknili. ROCKEFELLER BREZ DROBIŽA Stari Rockefeller ni mogel deliti dajmov.— Posegel je v žep, pa je bil prazen. — "Zal, nimam denarja. CHICAGO NE IZGUBI MNOGO DEKLET Chicago, 111., 15. februarja. — Navzlic splošnemu nasprotnemu mnenju je bilo v Chicagu izgun-Ijenili primeroma malo deklet. Izmed G584 oseb, ki so bile nuznanje ne policiji kot izgubljene in v to so všteti moški, ženske in otroei, je našla policija vse. razun 201 o-sebo in med temi je bilo samo 4!) žtMi in deklet. ferenea 2. februarja. l>elegaeija je obvestila švicarsko policijo in tudi vlado v Washington u. toda ni hotela podati nobene ja>sne izjave. — Nikagar ne sumimo, toda prepričani smo, da ropa niso izvršili profesijonalni roparji. — rekel neki zastopnik delegacije. — Listine so bile razmetane vse okrog, toda ničesar ni zmanjkalo, kar ima kako vrednost. omare a meri-llelgiji, Hujrh Oibsona. ki je načelnik ameriške delegacije za razorožitev je bila zlomljen«. Vlomilci so tudi odprli miznieo . senatorja Claude Swanson. ki je član ameriške delegacije in odnesli nekaj važnih listin. ne. 99 Ormond, Fla., lf>. februarja. — John I). Rockefeller, starejši, ve, kako se človek počuti, ako je suh. V nedeljo po dveh tednih, odkar je še okreval od prehlajenja je zopet Sel v cerkev. Ko je šel iz cerkve, ga neka revna žena prosi za da j in. Rockefeller, ki je izgledal zdrav in ki je pri cerkvenem opravilu tudi pel, se nasmeje ženi in seže v svoj žep. Ko potegne roko iz žepa je bila tudi prazna, kajti tudi žep je bil prazen. —r Žal mi je. — pravi Rockefeller—, toda danes nimam denarja s seboj. REVNE ZAKLADAJO Z KURIVOM Chicago, HI., 15. februarja. — Me.sto Chicago je iz svojih gozdov razdelilo 1500 voz lesa za kurjavo revnim prebivalcem. BOMBA BLIZU VATIKANA Vatikansko mesto, ir>. febr. — Polieija je izjavila, da je bila v zavitku, ki je bil najden v baziliki sv. Petra, bomba. Ko je policija imela zavitek v vodi skozi 48 ur, so jo prenesli v trdnjavo Prenesti no. Po natančni preiskavi so bombo razstrelilili s .strelom iz puške. Kot pravijo nav-__( zoči. je bila razstrelba zelo moč- NEMIRI NA ŠPANSKEM j " ^ Valencia, Španska, 15. febr. —1 Župan je moral poklicati polieijo Budimpešta, Ogrska, febr. celega mesta, da je pbmirila raz- -\tofan Kis, ki je meril šest čev-jarjeno množico, ki je protestira- Ijov in šest palcev, in ki je tehtal la v znak nevolje. ker so tatovi ( 336 funtov, je bil poznan, da je ukradli zlatnino s podobe Marije največ pojedel med svojimi roja-v katedrali v Valeneiji. i ki. je umrl. Cerkveni stražniki so opazili. J \ Malo pred smrtjo mu je odpo-da je bila glava kipa zla ml jena vedal želodec. Navadno je imel in dragocenosti s kipa ukradene, za svoje kosilo trideset jajc s sla-Toda vrednost ukradenih dragih nino. trideset cmokov in dve ga- ZNAL JE JESTI PARNIK GORI NA MORJU Kapitan tovornega par-nika kliče na pomoč. —-26 mornarjev na krovu. Ogenj je v notranjosti parnika. Mackav Radio Corporation v XV\v Yorku je prejela poročilo, da jo tovorni parnik llalleran, ki ima 2700 ton, v nevarnosti na morju. llalleran je na potu v Gothenburg na Švedskem in ima na krovu 2t> mornarjev. Kot pravi sporočilo, je ogenj izbruhnil v notranjosti parnika. Drugo poročilo pravi, da parnik Beaverford, ki je bil ob času naznanila 35 milj oil ponesrečenega parnika. hiti gorečemu parniku na pomoč. Vsa radijska poročila so bila Oblasti cenijo, da je bilo v Kataloniji aretiranih nad šestdeset oseb. V Badaloni, Ihaldi in Moueadi so izbruhnili štrajki oziroma generalni št raj k i. Vsled štrajka v Cadizu počiva je | vsa industrija. Cestna železnica ' še vozi. toda na vsakem vozu je par vojakov. Iz Zaragose poročajo, da se je taiuošnji sindikalistični štrajk zelo razširil. St raka rji v Re vil I i so zažgali več motornih trnkov. Ooverner je objavil, da bo odslovil vse uslužbence cestne železnice, ako se takoj ne vrnejo na delo. Oblasti ko zaprle sncijalistiČni glavni stan in zaplenile dorsti literature. Madrid, Španska, 15. februarja.' Sindikalisti bodo proglasili generalni štrajk v protest proti depor-taciji 122 političnih agitatorjev. Vlada je izdala stroge odredbe v namenil, tla prepreči nemire. PREMOG V KANAH Hazelton Pa„ 15. februarja. — Gospodinje lahko sedaj kupujejo premog v kanali, kakor paradižnike, grah. fižol itd. Jeddo Highland Coal Co. prodaja premog v kanali in jih tudi zapečatijo, da so kupei gotovi, da kupijo premog te družbe. HINDENBURG BO KANDIDIRAL Hindenburg se je odločil, da bo kandidat za pred sednisko mesto.— Hitler je postal nemški državljan. Berlin, Nemčija, 15. februarja. Predsednik Poul von Hindenburg, slikovita osebnost v svetovni vojni in priljubljen junak v svoji domovini, je po dolgem prigovarjanju svojih prijateljev privolil, da se postavi njegovo ime za kandidata pri prihodnjih volitvah z;i nemškega predsednika. Njegova izjava je prišla kmalu nato, ko se je izvedelo, da jo Adolf Hitler dobil nemško državljanstvo in je za Hindenburgom najresnejši kandidat za predsednika nemške republike. iljndenburg je rekel, če ne bo zopet izvoljen, da ne bi rad videl, da bi mu očitali, da je zapustil svoje mesto v najtežavnejšem času. Odbori ki delujejo zn zopetno izvolitev lliudenburga, pravijo, da so dobili že 2.500.000 podpisov. ('asnikarska poročila pravijo, da je predsednik vseučilišča v Brunswicku, profesor Klage imenoval Hitlerja za profesorja pedagogike. vsled česar je avtomatično postal nemški državljan. PES Z DOBRIM ŽELODCEM SNEG JE ZAK™ RUDARJA zjutraj ustavljena dn je bilo mogoče dohiti poročila, katera je po-šilial goreči parnik. Kina In po deveti uri je parnik IT:! 11 era ti naznanil, da ne potrebuje več pomoči, kar znači. da so mornarji ogenj pogasili. Colorado, Sprins, Colo., 15. feb. Pes (Jarbo, katerega gospodar je K. K. Doorr. je dobil za svojega gospodarja prvo darilo $100. Predno je pes nastopil tekmo, je jedel dva dni samo mleko, da , je dobil tek. Na tekmi pa je pojedel 19 funtov mesa in je dobil v tekmi prvo nagrado. kamnov ne presega $500. Ioni vina. DVAJSET DNI ZA KLOFUTO Middletown, Conn., 15. febr. — Mrs. Amelia Zimmitti. stara 32 let. je bila obsojena na dvajsetini zapora, ker je udarila svojega moža v obraz. Xjen mož Sebastijan ji je nekaj očital zaradi njenega nezakonskega pokoljenja. Poklicala je policijo in zahtevala, da ga aretirajo. Ko je sodnik Carl F. Ander- NASELJEVANJA V MEHIKI Mexico City, Mehika, 15. febr. Več kot 1000 ljudi je napVosilo 'mehiško vlado, da bi se smeli naseliti v Mehiki in ustanoviti svojo naselbino. Večinoma so Kanad-ei, ki se žele naseliti po neobdelanih pokrajinah. Mehiška vlada ima še dovolj prazne zemlje zlasti v državi Chihuahua. Kellogg1, Idaho, 15. februarja. Več ljudi odmetuje sneg brez u-panja, da bi mogli rešiti 42 liet sta rega majnerja Henrv Lunda,- ki je nekje ostal v snegu. Lain d in njegov tovariš Car! Areander, star 60 let. sta bila v koči, ko se v gori utrga sneženi plaz in ju zasuje. Truplo Arean-derja so našli 175 čevljev od prostora, kjer ju je zajel plaz. Ko SO prišli ljudje do porušene koče, so našli Lundovo mačko živo. Dve drugi mački pa sta bili mrtvi. Ko so našli Areanderjevo truplo. je že poteklo 40 ur, ko se je u-trgal plaz. Tudi aeroplan je bil poslan na pomoč z živežem. LONDONU PRETI LAKOTA SWATOW, Kitajska, 1 5. februarja. — Ko je London, Anglija, 15. februarja, dospela včeraj v tukajšnje pristanišče neka japon-1 Kor smluik .Carl F !5e[ so javkali čuvaji mornari- , . - 1 J l* j • ti i | son shsal izjavo žene, .ie Zimmit- skdi svetilnikov, je London v ne- ska knzarka, je nastalo med ljudmi veliko razbur-.tija oprostil vsake krivde. Nato varnosti, da bo občutil poinanjka jenje. Kitajski general je dal napraviti na pomolih j P« M™- Zimmitti skoči s svojega nje. Dovoz živil bo zelo prikraj- zakope ter je zapretil z vojaško akcijo. Ponoči je stola' ffr.e s^ojfn!1u mof1' iu in1mest(!bo t repi o poinanjka- , ,v , J 1 1 udari v liee. Sodnik jo takoj nje, ako ne bo stavka kmalu kon- krizarka odplula. j obsodi na dvajset dni zapora. eana. TIUJE UBITI V ^B INDIJSKEM UPORU Kalkuta, Indija, 15. februarja. Ko je policija streljala na 3000 u-pornikov, so bile ubite tri osebe, pa jih je bilo ranjenih. Upori so se vršili v llaŠfabad, blizu Ko« mila v Vzhodnem Bengalu. in ADVERTISE 'GLAS NARODA" kfi . ... i,i . i imela vsaka ameriška družina. omen, si je Evropa ob NASI V AMERIKI To dni je prejel' Ludvik Levstik rodom i/. Loškega potoka sedaj garale mehanik v Tratinik, Mieh. od Hendix Aviation Corpo-j ration $500 nagrade za svoj izum oziroma izpolirjenje izuma. Levstik je že leta lf>HO izumil značilno napravo, ki je sedaj znana pod imenom "$tartix" ter jo , predložil par avtomobilskim druž-: bam, ne da bi jo patentiral. Po pretekli par mesecev je bil njegov . izum od iniinirjev zavržen, vse- • kakor se je pa pojavil na nekaterih , izdelkih avtomilov letošnjega le-i ta, iz eesar je bilo razvidno, da • je bil Levstik izkoriščen, in da je bržkone kak inžinir izrabil prili- ' ko ter dal napravo patetirati Ker se je pa mlademu izuznite-* lju med tem časom posrečilo na-t pravo izpopolniti, je on to dovr-ft&o delo predložil Bendix Avia- premogovnih ležiščih ustvarila silno industrijo. Kakor premog, je tudi prebivalstvo z njim kar rast-lo iz zemlje. Onim. ki skušajo tolmačiti porast ali padec rojstev z napredkom ali nezadovar jem. vere, bi priporočal, naj si malo ogledajo gibanje prebivalstva v Franciji. Videli bodo, da. v okrajih, kjer so ljudje posebno pobožni, kakor v Aveyronu in Lozeri prebivalstvo stalno pada, med tem ko v velikih središčih severne Francije pa tudi v Bretail j i neprestano narašča ne morda zaradi tega, ker so ljudje tam globoko verni, temveč zato, ker jim delo v pristaniščih in v industrializiranem poljedelstvu nudi dober zaslužek. Interes je ve-dno, in povsod gonilna sila človekova. Otroci se rode, kadar imajo njih starši izgled na trajen zaslužek ter možnost od-gojiti in vzdrževati jih. dokler se ne postavijo na lastne noge. Upati pa morajo tudi, da jim bodo podzemeljski zakladi ravno tako omogočali življenje, kakor so preživljali njih prednike. Mislim, da mi ni potreba še posebej dokazovati, kako v zemlji zakopane rude preživljajo človeka s tem, da omogočajo ceneno izdelavo industrijskih predmetov, ki se potem zamenjajo za živila agrarnih držav. Po tem uvodu sem prišel do svoje izhodne točke: V začetku 19. veka je Evropa prilastila nekak monopol. Postala je veletovarna za ves svet: v svojih obratih je zbrala milijone delavcev in tisoče podjetnikov 'n inženerjev. Bilo je lahko predvideti, da to prednostno stanje, ki si ga je prilastil majhen del sveta, ne bo meglo trajno obstajati. Očitno je bilo, da drugi deli sveta ne bodo hoteli večno prenašati evropske hegemonije ter da se bodo prej ali slej otresli njenega jarma. Po vzgledu svojih evropskih sosedov bodo začeli tudi drugi deli sveta izrabljati podzemne zaklade in bodo nekoč imeli svojo industrijo. — Tako bo Evropa nekega dne prisiljena, da število svojega prebivalstva, čigar preveliko število bo začutila takoj, ko bo prenehala biti edina velika, skoraj edina tovarna sveta, spravi v sklad s svojim* sredstvi. Ta neizogibna izpremem-ba bi se po vse-j verjetnosti izvršila v onem nenasilnem ritmu, v katerem delujejo vse naravne le, če ne bi bila naenkrat izbruhnila vojna vihra, ki je trajala dlje, nego smo pričakovali. Neposredna posledica je bila, da so narodi, ki so zalagali Evropo, bili prisiljeni naglo dopolnjevati potrebe, ki jih Evropa, njih dosedanji dobavljalec, ni mogla več sama zmagovati. 2 vsemi silami in sredstvi so gradili industrijo, ki se je po končani vojni dvigala ob evropski tovarni. Na stari celini bi morali sedaj u-videti, da je nastal nov svetovni red, da s? je ekspanzivno polje evropske industrije naenkrat skrčilo ter da se bo treba po tem ravnati in začeti z neobhodno potrebnimi omejitvami. Evropa je pa delala ravno nasprotno. Pod zaščito mirovnih pogodb, ki so preko celega evropskega ozemlja potegnile nove carinske verige, so tovarne še bolj pognale in industrija se je razvijala kakor rastline za steklenimi okni cvetličnjaka. Evropci se kratkomalo niso ozirali nato, da je bil svet vržen iz tečajev in da je vojna svetovni trg omejila v nji- Iz Jugoslavije. hovo škodo. Niso opazili, da jim del sveta, ki jim je še preostal, nudi manjši življenjski prostor in da morajo torej omejiti svojo proizvodnjo, obenem pa skušati odvesti I previšek svojega prebivalstva. j Zagrebčani so lani popili 155,000 Še danes na to ne mislijo. Vse ; hektolitrov alkoholnih pijač, države skušajo še vedno pomnožiti svoje prebivalstvo, obenem pa1 rro&irina Jf> v Zagrebu kakor mednarodno kretanje ljudi odvrni-'tudl v drugih mestih naj- ti od svojega ozemlja. Nobena dr-i mostni redni dohodek. Težki ea*i napodili, ue samo za reveže, pač p;i tudi za boga-1 ine. In t;iko se je zgodilo, da je sio-I»il v urad hogatcgn bankirja razcapan hcrai'. Sam ne vem. kalen so ga pustili le/al« rospod žava danes ne dovoljuje več prise-! letošnji proračun zagrebške oh-ljevanja v velikem obsegu. j čine pričakuje od trošarine o- Nočem se vdajati pesimizmu, ne kroglo 20 milijonov dinarjev do-morem se pa ubraniti strahu, da l^dka. \"i ravno hvalevredno. » j j- nj,.nm se bo brezposelnost, najhujša iz-' resnično je. da se v Zagrebu m no- J i>n.,j bankirjem je med vseh socijalnih motenj, še bolj go pij«' i" >e popije mnogo več . polno trgovskih knji«' razširila. A kdo nam jamči, da se alkoholnih kakor brezalkoholnih i y rokah je držal -vinčittk in i kotel, ki nima ventila, ne bo raz- pijač. V preteklem letu je Zagreb čnna! letel in da se naša celina ne bo konstituiral okroglo lf»5.0<)0 Itek- . _ Prosim z i vlvo^iin e zaplela v vojno, ki bo iztrebila ce- tolitrov opojnih pijač, brczalko- j_ j,. b.-ri."- holnih pa samo 10.500 hektoli-j U;mkir ^ "Jmir,;„ trov. Potrošnja vina raste v Za- koj. _ rp;tt. grehu Od leta do leta. konsum pi-. ii(.r;lt, s„ j(. |l(I!4tavi| k VP!|tnlll va pa se konstantno manjša. j„ potrpežljivo čakal. j < a kal j.- čn rt ure. Zmrznjen na plošči ledu. i Pa zoI>mater in svojo družino je ljubil čez vse. Kakor je živel in delal nesebično in požrtvovalno, tako je tudi umrl. Menda je bil on* edini Slovenec v Milwaoukee, ki ga je ljubil in rad imel vsak, kdor ga je le enkrat videl in spoznal. Najboljši do- kaz temu je bil njegov nad vse veličasten pogreb, ki se je* vršil v sredo 9. februarja. Od blizu in daleč so prihiteli številni njegovi prijatelji, da mu izkažejo zadnjo čast. Takega pogreba še ni bilo v Milwaukee in menda ga ni bil deležen še noben rojak v Ameriki. Glasom poročila policije, ki je vzdrževala red in promet po ulicah, kjer se je pomikal sprevod, je sledil Franku 309 avtomobilov. Na podlagi tega se lahko računa, da je bilo v žalnem sprevodu kakih 1200 oseb. V Dalmaciji cveto mandlji. V Dalmaciji imajo že par tednov sojlnčno in toplo vreme, ki upliva tudi na vegetacijo ob juž-nodalmatinski rivijeri. V raznih krajih so se razcveteli mandlji. Stari ljudje vidijo v tem znak, da bo proti koneu koledarske zime zavladal se občuten mraz. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite sa pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City ure. uatii hi ni: da približati plošči, vendar se im to] _ I'-n'-ik :nu •unov bankir p<»«_rl in rekel : -1 Kal. Se pel r . i ikajte še inalo In berač je čakal iti četrt ure. še p<>| ure. slednjič ga je pa minila pazljivost. - Tak. ^ospo»| — je rekel pre j rej v-.il jivo — dajte mi no. kar zmrz- (||j fhit-i. ,.,.|4, lin, m„. dim pri vas. Kar žal mi j -, da <.em j prišel sent. V t.-m ča»u hi lahko j "bral najmanj dvajset drugih hiš Xa podnožju Mutajiee planine ;n hi prihenčil toliko, da hi im pri Brodit •%<> volkovi seljaku lli.;i večerjo in prenočišče. Vukanoviču napravili mnogo ško- ! — Se malo počakajte — je n>-de. V bližini svoje hiše je ijn.-l ke| haikir — samo še par trenut- ni posrečilo. Sele pri IVfrovara-j dinit. kjer je Diuiav znatno šir-| ši. so ribiči ledeno ploščo poteg- j uili k obali. NVznam-c je hii nir- j i < v. Najbrž vodo in se skuša plošči, na kateri nil. je nesrečnik padel v rešiti na ledeni je ponoči Volkovi so poklali 31 ovac. kov. samo toliko, »la /a ključi m ra.-une. Take. -.edaj s<*tn «ro vendarle vdrli v stajo in poklali •11 ovae. Okoli >e|a Metajiee s o i — ' volkovi huda nadloga zlasti po- 1 I*1'. — zimi. ko napadajo drobnieo pa tu-j P;| v' razumete o tem -aj ni tli živino. j ste še nikdar nobene naslikali. j — -laz vem ali je jajce dobro ali slabo, pa tudi še nikdar nisem i nobenega zlegel. 'ravite da je rekel •o moje -.like sl;i - I i kar kritiku. DEKLE. KI JE PREMAGALO! 75 BIKOV Na svetu je sedaj samo ena ženska, ki se upa spoprijeti z bikom. To je Maria Alguin-Garcia, sloko dekle, žarečiit črnih oči, ki ji je največji užitek nastopiti v madridski ali sansobastijanski areni. Kot hčerka bikoborca je bila vzgo-.iena nekje v Južni Ameriki, kjer se je naučila s svojimi štirimi brati ipod očetovim vodstvom bikobor-be. Kot 13 letno dekletce je že prvič nastopila v areni. V zadnjih štirih letih se je udeležila 200 bi-koborb, premagala in ubila je najmanj 75 bikov. Po vseh teh zmagah je pa še vedno amaterka in se bori samo z biki. ki nimajo ostrih rogov. Amaterji se smejo namreč boriti samo s takimi biki. Zanimanje Za bodočnost pogumnega dekleta je v Mehiki zelo veliko, kajti tam ljudje niso vajeni žensk, ki goje šport. Mnogo poklicni bikoborci jo smatrajo za enakovredno in priznavajo, da je dosegla s svojimi uspehi najboljše mehiške matadorje. Oče, ki jo je učil bikoborbe, je smatral to v začetku za šalo, pozneje je pa spo-žnal, da ima navdušenje za biko-boro tudi hči že v krvi. Za biko-borbo po njenem mnenju ni treba posebne moči. Bik se namreč s svojo težo sam usmrti. MW'iiiii m Miiiiiiiiii^mrruiiissBiBffi^LaiaK^gM^J^^ mIIH'II 'II ................... I Hill II I121!innKaMgrwiagiiww^••:.: i rasM N H Ml.i I Fant je vzel po>tarno. sit-no. toda precej bogato devico. Precej klaverno se je držal, pa kaj se hoče. ljudje -.i pa«"* potnaira-jo kot znajo In vedo. Po poroki jima je duhovnik napravil kratek, toda jedrnat «;o-vor o zakonskih dolžnostih in /.-»-kmisk«'iii življenju v splošnem. X«*nin ga je verno pos]iiš.-il. ko je pa prenehal govoriti, se mu je zahvali! z žalostnim glasom: — Hvala lepa. gospod župnik, za tolažbo. * S...lnik : — Vi >tc toraj bili priča pri pivpiru med nio/em in ženo. Kaj -.te pri fein mislili.' Star* pečlar: — Nikdar se ne ne oženim! * Znaiv-t voniki -.o napravili »e-znam sestavin človeškega telesa. I'gotovili so. da sestoji človeško telo iz toliko in toliko kovin, soli. fosfatov in i/ liM odstotkov vode. Vse drugo jim verjamem, le glede vode se ne dani prepričati. To ni mogoče, že vsaj v Ameriki ne. Nihče, pa naj je še tak učenjak, mi ne bo natvezil. da vsebuje v sedanji prohibieiji telo povprečnega Amerikanc*a celih šestdeset procentov vode. I imajo velik uspeh 9 Pred sodiščem -e je moral nekdo zagovarjati zaradi neke ne-rednosti. ki jih je baje storil v pijanosti. Vse bi bilo dobro, saui-o če bi se mu posrečilo pijanost dokazati. Imel jo pa dobro pričo soseda, ki je prisegel: — Da. pijan je bil. — Kako veste, da je bil pijan 1 je vprašal sodnik pričo. — Stanujem nasproti njegove §j'hiše. Noč je bila jasna, polegtega je pa tudi električna luč gorela na vogalu. Spati nisem mogel, pa sem sedel k oknu in gledal preko ceste. Ob treh zjutraj se priplazi obtoženec po vseh »tirih do svoje liiše. Pred lnišo se vzravna in začne šteti dejiar. Nato pritisne na zvonec pri vri tih in vrže nekaj denarja v škrinjieo za pi^ma. Zatem vzame s stopnie prazno st klenico za mleko in prične tuliti v njo; — Halo! Halo! — Ker ni dobil odgovora, je legel na stop-niee in sladko zaspal. •Sodnik je obtoženca oprost-il. 'GLAS NARODA" NSW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 16. 1932 " THE LARGEST SLOVENS DAILY in U. 8. A. L. N. TOLSTOJ KAKO JE TETICA PRIPOVEDOVALA BABICI Ko .sem imela osem let, smo živ-li v .-.veji vasi v Kazanjski guber-niji. Spominjam se še, kako sta oče hi mati namah pričela postajati nemirna in kako sta zmerom govorila o Pugačevu, Potem sem izvedela. kdo je bil Pugačev-razboj-nik. Nazival se je "car Peter III.", y.ora.\ mnogo razbojnikov, obešal \ j plemiče in dajal tlačanom svo-lx>;io. Pripovedovali so, da s svojim krlclom ni več daleč od nas. Oče je hotel odpotovati v Kazanj, pa ft* n is otrok r>i upal vzeti seboj, ko;- je bilo vreme hladno in pot .slab:,. Bilo jc novembra meseca in tedaj je bilo po cestah opasno hoditi. Mati in oče pa sta se vendarle odpravila v Kazanj in obljubila, ca bc-:a odtod s kazaki prišla po n n s. Odo:, ovaia sta, me pa smo osta-!" .trne s pes Lun jo Ano Trofimov-no. Stanovali smo v spodnji sobi. Dobro s? š? -spominjam, kako smo nekega večera sedele v izbi, pestu-nja je potovala mojo sestro, kate-io je bolel irebušček. in jo nosila po iz >i geri in doli. Jaz sem oblatila svojo punčko. Naša sobarica Pa rasa in ceikovnikova hči pa sta rdeli za mize, pili čaj in se vss ča_s ra: .^ovarjali .-»amo o Pusačevu. Jaz m oblačila punčko in hkratu po-lusala, kakšne grozote pripoveduje eerkovnikeva hči. Spominjam se. — je pripovedovala, — kako je prišel k našim -o.sedom, stirideset vrt odtod. Pu-in kako je gospoda obesil vrata in kako je pobil vse otro- na k: li? 1e povedal: primejo jih za nožice iii udarijo z njimi ob stena Ne govorite o teh strahotah vpričo otrok. ■— je dejala pestunja Kalen jka. pojdi spat, pozno je že. Ho sim iti že spat, ko smo namah z.i-Li>ale — nekdo trka na — Sam, sam je prišel! Ukazal je, naj zakoljemo ovne. In po vinu je vprašal. Ana Trofimovna je dejala: — Vsega mu daj. Toda pazi, da ne boš povedala, da so otroci gosposki. Reci, da so vsi odpotrvali. Kar se pa tele tukaj tiče, reči, da je moja vnučka. Vso noč nismo spali. Ves čas so j prihajali k nam pijani kazaki. Toda Ana Trofimovna se jih ni bala. Ko .naj je kdo prišel, že jej hitela: — Česa želiš, prijatelj? Tuj pri nas nimamo za vas ničesar, j Otroci so majhni, jaz pa sem sta- J ta. In kazaki so odšli. Proti jutru sem zaspala in ko -cm s-2 prebudila, sem videla v sobi kazaka v zelenem žametnem. plašču, kateremu se je Ana Trofimovna do tal priklanjala. Pokazal je na mojo sestro in de- i jal: — Čigava jt ta? Ana Trcfimovna je odgovorila: j — Moja vnučka je, hčerkina hči., Hči je z gospodi odšla in jo pre- j pustila meni. — In ta? Pokazal je name. — Tudi vnučka. gospod. S prstom me je vabil k sebi. — Pojdi sem, umnica. Jaz sem se bala. Ana Trofimovna pa je dejala: — Pojdi, Katjuška. ne boj se. — Stopila sem bliže. On me je prijazno ušcenil v lice in dejal: — Glej jo, belolično, kakšna kra-sotica bo. — Iz žopa je izvlekel prgišče srebra, izbral rubelj in mi ga dal. — Evo ti. spomni se name. — In je odšel. Tako so se dva dni pri nas gostili, vse popili, vse pojedli in nato odšli, ne da bi kaj požgali. Ko sta s? oče in mati vrnila, nista vedela, kako bi se Ani Trofi-movni zahvalila, dala sta ji svobodo. toda ona je ni sprejela, ampak je do starosti živela pri nas in pri nas tudi umrla. Men? pa so od-tiitihdob v šali imenovali "Puga-čevljcvo nevesto". Rubelj, ki mi ga je oil dal Pugačev. hranim do danes in kadar ga pogledam, sc spomnim svojih otroških let in dobre Ane Trofimovne. JAPONSKI IMPERIJALIZEM Vesti, da je Kitajska formalno; napovedala Japonski vojno,^ niso bile potrjene, vendar pa to na stva- j ri sami ne spremeni ničesar. Dejstvo je, da sta obe vzhodnoazijski j državi v taktičnem vojnem stanju. Kako -o jih pa ti lopovi ubi-1 čeprav za enkrat še ni prišlo do i je uprašala Paraša. | formalne vojne napovedi. Simpa- ! Takole, matka moja. Ignatjič ti je Svcti lo v večino večji meri i obračajo na kitajsko stran, ker ne j mere nilače več dvomiti, da gre pri vojaških akc-ijah Japoncev na Ki-Lajikem za čL;:o navadno imperialistično podjetje. Kdor je morda o tem še dvomil, mu je moral odpre-j ti oči japonski napad na Šanghaj.j v:at p>i lajajo in glasovi kričijo.' v Mandžuriji so Japonci liavaja-Orkovnikova hči in Paraša sta j u vsaj kitajske "bandit?" kot vzrok !e.li -i -lat in se takoj vrnili: svojih vojaških podjetij. Dasi je On! On! vsakdo vedel, da so ti 'banc! iti" Pe tuuja je pozabila na to. da se- i razpršeni kitajski vojaki in da to t: » buli trebušček, vrgla jo je na ! med njimi tudi regularno organizi-lx»teljko, l kla k skrinji, izvlekla ; rane in pod poveljstvom generalov v/, nje srajci eo in majhen sarafan- ] stoječe čete. se vendarle na koncu v k. Slekla me je do golega, me koncev ni dala zanikati možnost. -zula ni me oblekla v kmetiško da nastopajo m:d njimi elementi. < delo. Glavo mi je zavezala z ruto ; k: jim res vojaška .služba ni pogla-iu deula \ vitni poklic. Nekaj je imela za se- Če te bo kdo vprašal, kdo si. be tudi japonska trditev, da na-reci, da si moja vnučka. j stopanje teh oboroženih trum na- se prrden sem bila oblečena, sem' sprotuje določbam dosedanjih ki-^i.sala. kako nekdo zgoraj hodi v tajsko-japonskih pogodb, zlasti ka-eornjih. Ne samo eden, mnogo jih kor si jih tolmačijo v Tokiu. Ako je moralo biti. K nam je pritekla k temu priibejemo še nezaneslji-cet kovnikova hči. i vost kitajske varnostne službe pa diference md kitajskimi političnimi aspiracijami in dejansko doseženimi uspehi notranje konsolidacije, imamo vse politično ozadje mandžurskega konflikta, v kolikor je pri dauašnjem stanju političnih stvari prinajal v poštev za vnanji svet. zlasti za Društvo narodov. Toda odtlej je postala situacija bistveno drugačna. V dveh pogledih najmanj. Prvič je japonska intervencija posegla .sedaj tudi v ru-■vko interesno ifero v severni Mandžuriji. in sicer v obliki, ki se mora označiti ra prav zelo neprijetno. Dogodki v Harbinu. pričajo nad vse zgovorno, da je nekemu silno na tem, da se tu povečajo nasprotja ter sprožijo novi konflikti, in sicer gre tu za nasprotja med J a ponsko in Rusijo. Ali stremijo tu JapcncL sami, da bi izzvali spopad z Rusijo, ali pa morda skušajo Kitajci v svoji onemoglosti, da bi vmešal: Riuc v spor ter bi si na j ta način dobili zaveznika za dejan ski spopad z japonskim imperia-' lizmom. Ker pa bi bilo bržkone 1 marsikomu v Evropi še všeč. ako bi i se morala sovjetska Rusija aktiv i no angažirati v Mandžuriji, bi ta ■ konflikt na pr. Društva narodov ne | prizadel zelo: Evropa bi se zaradi njega pač ne razburjala .preveč. Toda neprimerno hujša je poostritev konflikta v šanghajski a- Koledar za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva ca ljubitelje povesti; tudi vee zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da bosta Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. feri. ne po tem. da se vanjo že -a-pletajo ameriška Unija in vodi'.r." evropske države, marveč še bolj po tem, da je sedaj afera postala nt primerno bolj kočljiva po svoji stvarni vsebini in načelni spornosti. Sedaj s? v Tokiu ne morejo več sklicevati na "bandite" in na določbe pogodb glede mandžurske ž -lezniške cone. marveč morajo krat-komalo priznati, da so posegli po oboroženi sili. ko je šlo za reševanje problemov, za katere določajo pravila Društva narodov ter Kc?:-loggovegu pakta razsodiščno proceduro. Brutalni nastop japonske mesta ^o se sukale okrog poboi^v japonskih podanikov, okrog anti-japonske propagande ter gospodarskega bojkota: za take stvari pa se po >edanjem mednarodnem pravu, kakur je na njem zgrajena \sa pacifistična akcija Društva na-rodov, ne bombardirajo mesta in se nc pričenja vojna, makar bn.: vojne napovedi. i S tem je kitajsko-japonski spor pognan na zadnjo stopnjo, na n:ii-huj^o ostrino, ker se ne bo drJo j več žonglirati z najrazličnejšimi i izgovori. Teza se dobro zaveda Kitajska, zato je naglo vložila svoj vojske v Sanghaju se ne da sedaj maskirati na oni idilični način kot' na Društvo narodov, ki .se bo v Mandžuriji. Japonske ultimativ- to pot težje izmotalo iz zagate ne-ne zahteve pred bombardiranjem go doslej. Iz Slovenije. Aretacija dveh izkušenih svedrov , ni cev. j n.i nejših ključavnic in zapahov. iu<» pri ložnt>»t na tatova. \ajbrže [ sta imela oba 111« 11 /.veze > kakim vlomilskim pojdašetu. ki je imel to pot sivimi. da še ni padel v rok«' pni viri. 1'ulii-ija domneva. >1.1 blia iiiii'iinv;: na \ /v« /i najbrž'- ; tinti z vliiniilei. ki >«» T i it 1 i v «|«»pr»|-daii^kiii nrali v«irli v pisarim ' tvrtlki' -lu^i inalern.al irt odnesli j r-f/. TtUM) I > i i k jrotoviiie. Sta pa o-l>a izredno zakrknjena ^rešnikfi. j ki prav nerada priznavata svojo J iTii-lii". zaraili r-cs.ii- je odločila |*o 14iJii. da jima temeljitejse pre-1;pa uhisti in jll podvrže enerjyie-najšemu zasliševanju, ki ho 1 rajalo d ulje rasa. Ciganski poboj v dolenjskem ^ gfozdu. V irozdu pri Zihovem scJu so te dni taUorili cigani družine Hraj-11 i i-eve in Ilitdorovieeve Zadnje dni so se med njimi pojavila nesoglasja. Vsemu temu je bila kriva jezika vost eijjanke Katarine hrekovatija že prej.-ta pašteue iui-T iiie risanka, ki se ;e ^ro/.-aj /hala. je litkoj sporočila v>e lo svojemu hratu I.tuloviku. ki J«' nalnt skal ei-rane in -k"\al v »Iru-/l»i Karla lirajdi«"*a in š«stili dru-jrdi tovarišev zaroto proti staren. Sta fee pa -e j.- medtem že preselil v ,_r">''l Korino pri 1'ofovr-liii. prt tekle dni zve.'er okropr ure -t« se Ludovik Hudorovie in Iv>tali ei^ani. ki so hili oboroženi s koli, jia so nesree- . ti-' i ■ 1 Tudoroviccve ki ie neki uri- neinu starcu razbili šotor, vetribov, ključev za orlpira- 11,1,1,1 'Ul u • J1 o« m ju i i-*.,11,,™-' n i ti..ti t-„nmli,.;i..i i liki '»čitala HlMettieiuu ciganu .Milii ! „ . , ,. \a«rono\. pa tudi kompiicna- ... I P<» krvat.-m do^otlku je v.^i lirajdičti. ki velja med cijrani za V okolici -lavi.ejra kolodvora | .................................... (nekakega starešino, tla po I epa va | tolP» razhezala. tako tla krivcev •st.-i se kretala dva sumljiva 1110- < »ha nevarna pajdaša sta .se. če , v „j,.rr(»x-ciii šotoru pole-r njeira se ni bi!.. in l je po daljšem premišljevanju od-i sh»pjn borz - d.-la in kmalu skleni-!-""* stari Mihi zapreti! Kat;« ru- j " M ; ločil, da jo povabi s seboj na kolo- j la prijateljstvo. V Zaprebu l.a je ■ ' r < vie.v i. tla bo /a ■ nj«. da • -a r. s n-.bcnepa upa- »lvorsko stražnico. <'ini je pristo- j n .-»a moirla d«.biti dela. zaradi «'•«'• I»il policijski orjran k obema po-^ar >-ta s.- •• Ib-eii.1. da odpelj«'-s|i»|tai'i'iii;i. >ta prebledcla in se ta \ i je. To sta menda Jud. sj..-ir liotda zasukati tin tab. Men- rila n pre/ivljala tamkaj s prida pa sta s«* p reve«- prestrašila ti l«»/.!i*-st tittn .lebun. \ :in-v |u sta rr|ira\ n«*riMla da kradLi. kar jim« prkši • |M*i |»r-i»l/»vi*ta tt*-«k*>l»r>>«ii^b'fwu V • Vlju »n p.» kmatu )►••-hihi \a »traŽHtci sta |M*ve«l»la. ^Tala t t |iiv\rm-.». zaradr > vir da sta Anf«»n |j>£tnk. 3(Metni "ta se tNlliH-ila. .'a '*didefa z«i|H*t >»n*/pr«M-ln' iMatrr i/ šntarriie^a im/jj pr. r I. ubijati: Ifajžabt sta oh l*aki. tlru?i Anton M»nlij«». »a bri«* ^ n intarila vm--htvzpiMrlBi »lelaver- a. /.<*- Tii.li \ |k Hi/alah IV? .ln**v»t »ta U. pri libsiu. Ker ua xtm^iuja »t "gledal » \ tr^ t ttt i»-siior.i!.i nista tu tip I a dati zadovoljiv ;h »nI- v bon i l«»kal iira»-ja Zl» Hnika. ki 2»vorov in >e je opazilo, da laže- ht, l/vr^n dnevi. ta. v orsani *lc«lujič cniločili. » , ■« - -- t ... _ Par okra.lenih ur ^ nas.li pftltcij-«ia jit t**nie|jitejjw* prrmif j«>. Te- ..... , - . -i. . "ki or*rani š*' v njmidi /ejn» v so- l*-sna preiskavo je dala jire^fii^- J 1 Ijiv razultat. našli pri aretaeijl. njh denarja, pač pa zalnpo I^iznik iti Meilija sta vsekakor vloauUkega orodja m »iccr rmx- prav ucvarna »veorovca m ne *a- t Naznanilo in zahvala S tušium rcem naznanjam sjrodaikom. znancem m pnja-teljem tuzno ve-:, da dne 4 tebruajr:n 1932 v St. Joseph Hospital v Sudbury. Ont t'jnad-i previd^r.a - ^v zakramenti moja drasra soproga — TONČKA DEBELAK mimo v Gospoda zaspala V osmih arah X ada zdrava m mrtva. Rojena je bila 3). julija 1900 v Cerknici pri Rakeku na No-tran)siem Bivala jc r Canaxii 2 in en mesec Dolžnost me veže. da se zahvaiim na tem mestu rf«. ki so mi priskočili na pomoč v teh briditin urah. posebno pa mojim sestram ▼ Cleveland. Oh*o. Žalujoči ostali v Creightoo Min:;. Ont.. Canada: LOUIS, .oproca; OLGA. LOJZKA, hčere m TONČEK, sin JAKOB in TERE2UJA MEDEN, stiiii in JAKOB, brat v starem kraju "GLAS N A K O D A" NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 16, 1332 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. VSE SE PREBOLI ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. J = 3 31 (Nadaljevanje.) Stopi k Clrilm. «ra prime «.k«»li vratu ter jra z iiarielovešktt iu.h"-jci. vozijo prazni vlaki in gladujejo jo dvijrne v zrak in jth tlrži. tla so mu capljale jmi zraku. 1 "Iri-1 milijoni. hoe obraz postane luodrordeč in izl.ulijo se mu oči. ; oklopni kletni prostori švicarskih —- Samo zato si prišel v Gradec, da mi to poveš? Zdaj prične Tlrili slutiti, kaj je pripeljalo ,Joška k njemu. — 1»«: In vprašati te hočem nekaj: kako je tvoje razmerje i Margareto Homeevo.' Vsled t epa nenadnega vprašanja je bil TIrih nekoliko presenečen. Toda kmalu se zopet zbere. Zdaj je saj-vedel, zakaj je Josko prišel tako nepričakovano. Lahno se zasmeje. - Ali ti moram odgovoriti na to vprašanje! — Da! —■ Naj bo: nič! — Prav nič? Ker je .loško posebno poudaril besede in «ra je resno pogledal v obraz, je postal TIrih malo nemiren. Misel mu pride v glavo, ki pa jo naglo prežene. To ni bilo mogoče, drugače bi bila že zdavnaj pisala. Ako bi bila v taki potrebi, bi vedel. In v tem prepričanju se mu zopet vrne njegova samozavest. — Dovoli, mi. .loško, da se mi celo tvoje obnašanje zdi nekam rudno. Povej mi popolnoma jasno in odločno, kaj želiš. Da bi ugiba) tvoje uganke, zato nimam niti časa. niti veselja. — Iteeem ti samo. da je veliko lopovstvo ml tvoje strani, da si imel .Margareto za model svoje novele. TIrih zakrolioee, kot bi preslišal žalilne besede. — Pri tem mora imeti človek mnojro domišljije. Kdo more ka. takega trditi.' — Jaz! — .Moraš imeti zelo bujno cvetočo domišljijo. In to tudi imaš •loško. Dovoli mi vprašanje: kako si prišel na to misel 1 — - Margareta je tudi brala tvojo novelo in se je našla sama sebe v doživljaju s teboj. Njena sramota in njen obup: vse to mi jo je izdalo. — Tako. in zdaj te pošlje, da zahtevaš račun za pesniško svobodo f Xe! Margareta ne ve. da sem zaradi te«;« prišel k tebi. Samo pomilovanje me je prignalo sem.- Tlrih skomijrito z rameni. Ta ririhova brezbrižnost je razburila .foškove živec. Stopi k 1'lrihu in «ra t rdim r*tre>.»- /.a rame. — Kaj si napravil iz nje! Kdaj moreš popraviti, kar si zagrešil/ To ni bilo dekle, ki je bilo za vsakega! TIrih so i/, vi je iz .loškovega prijema. — Kaj se podstopiš? Kaj je tebi mar! — Ali res tega ne veš! — O. zdaj razumem. Prav gotovo misliš, da sem ti v tvoji gostoljubnosti prišel v na pot je in misliš, da sem s svojo novelo marsikaj izdal, kar je dovoljeno samo v pesniški svobodi. — V pesniški svobodi? Kajne reci: po tvojem doživljaju ž njo! Xjena muka mi je izdala vse! Temu dekletu nisi smel vzeti miru. ako je v tebi le še iskra dostojnosti. Že zaradi nje ne in tudi ne zaradi mene! Kajti po vsem bi moral vedeti, kaj mi je bila Margareta — najsvetejše in najljubše na svetu! Saj si vendar vedno vse tako naglo razumel! Margareta Ilomčeva bi imela postati moja žena ! — Kaj ti to brani? —i Ti. — ker si mi jo vzel! — Ničesar ti nisem vzel. kar hi bilo tvoje! — Vsilil si se med njo in meno. Si v svoji zlobnosti podrl to. i kar je bilo v nastajanju. Kot tat si ukradel moje zaupanje. — Pretehtaj svoje besede — vzroji TIrih. — Še enkrat ponovim: ti si tat! Nisi mi vzel samo dekleta moje ljubem i tem vee tudi moje misli, ki jih tako pogosto najdeš v svoji knjigi. TIrih se zgane. Toda naglo premaga svojo zadrego, ki ga je prevzela pri Joškovih besedah. Razburjen mu odgovori: — Tebe mučijo domišljije! Meni ni prav nič treba, pri tebi si kaj izposoje vat i. , — Ako si o tem tako prepričan, zakaj pa si vendar-le to storil? Tvoji občudovalci hi hili zelo začudeni, ako bi izvedeli, da si jim dal tuje duševno delo za svoje. Zato ti nisem dal svojih rokopisov, da si si nekaj stvari meni nič tebi nič izposodil. Toda vtem trenutku to za mene nima nobene važnosti, dasinavo zela obžalujem, da a imaš več ponosa. •loško je opazil, kako imu no in težko je bilo za Hriba, ko je moral poslušati te očitke. Pilo ga je sram. Kako ga je bolelo v njegovem jwuiosu. Nepremagljivo sovraštvo je naenkrat stopilo med oba. — Zdaj s.em tukaj samo. da te vprašam, ako se hočeš spomniti svoje dolžnosti do Margarete. — Kakšne dolžnosti? - Kakoršna dolžnost je v takem slučaju vsakega poštenega človeka — da jo poročiš. Tedaj pa se Tlr^i zaničeval no zasmeje. — Ti si pa res pravi idealist iz dežele sanj! Ker sem Margareto poljubil ? Ako bi moral poročiti vsako dekle, ki sem jo poljubil bi prišel skupaj eel harem. Nikdar se ne vežem na eno samo žensko. Margareta ni ženska, da jo kdo rabi za svojo igračo v svojih Kabavnih urah in jo nato zavrže. Margaret je dekle, katero je treba poročiti. Pa jo poroči! Jaz ti ne bom v nikako napotje. Želim ti mnogo sreče, kajti je zelo sladka. — pravi TIrih z nasmehom. — .lošku pa od jeze šine kri kri v obraz. — Pogleda na uro. — Mislim, da si -edaj nimava ničesar več povedati, — pripomni in pri tem pomenljivo pogleda proti vratom. Tedaj pa stopi .loško tik pred njega. — Ne! Samo še eno : rečem vam, gospod baron, da ste nejpod- Jejši človek in tat! — .loško je vsako besedo izgovoril s poudar-kom I irtli prebledi od jeie in zakriči: — Preklici to, ali . . . - Ne! Ponavljam ae enkrat: Vi ste nizkotna, podla žival! In to bom tudi javno in glasno ponovil pred vsemi ljumi! — Zahtevam zadoščenje! V .lošku »e dvigne jeza in z največjim zaničevanjem pravi: — Takemu človeku, kot Rte vi, zavračam vsako zadoščenje! - O. ali se hočeš z nožem? Tlovek velikih besed pa je bojaz-Jjivec! — Ha. ha. ha! —- se zaničljivo smeje TIrih. Ko Jožko zasliši besedo "bojazljivee*, nut zavre kri. Njemu je rekel to. njemu, ki se ni hal niti vraga! I >o jazi ji i vee! Pokazati ti hočem, kdo je bojazlijivee! — mu puhajo jezne besede skozi zobe. — Mogel bi te zadaviti, podlež! Toda pustiti ti In »čem tvoje nesramno življenje. -loško izpusti Tlriha. ki pade iz njegovih rok in se zvali jm tleh. Napol nezavesten in s težko sapo se TIrih priplazi do stola. — Tako baron. Kamnikar. zdaj pa me naznanite zaradi kalje-nja hišnegu miru. ali napada, ali telesne poškodbe, ker sem vas objel malo preveč trdo. Vst» prepustim vaši razsodbi. Pred sodiščem »e bomo potem srečali, toda ne z orožjem v rokah, s katerim stopim pred čloeveka. ki je meni enakovreden, ki ima saj nekoliko časti v svojem s feu. ne pa proti takemu podležu kot ste vi! Pričakujem in želim, da kmalu kaj slišim od vas. Potem bomo videli, kdo je bo jazi ji vee. J oŠ k O -se jezno zasmeje, nato pa iia v nej»opisni jezi. bank so nabito polni zlata ubežne-ga kapitala. Švicarski denarni trg je tako prenasičen. da banke ne sprejemajo več vlog od vlagateljev. ki ne prebivajo v Švici, od-nosno da zahtevajo shranarino, namesto da bi plačevale obresti. Od Švicarjev sprejemajo vloge samo do 20.000 frankov na glavo in plačujejo^ od tega približno 3 odstotne obresti. Toda obresti plačujejo od drugih svojih kupčij, kajti denarja ne morejo spraviti v promet. Hamburg, Ch*rl>*»u:R liiivrt Il.-tttrr- 17. februarj.i: lie J- Kr on e, Havre rre proti vratom in pusti TIri-1 (Dalje prihodnjič.) VREČE ZLATA V PREGNANSTVU ' Lidove Noviny priobcujejo pod tranje pa nemirne. Prebivalci Cu-naslovom: Vreče zlata v pregnan-j riha in Basla so jih že vajeni, kast vu — zanimiv dopis Eugena Er- kor so bili vajeni pred vojno ru- deleyja glaseč se: Po krasnem Limmatskem nabrežju v Curihu, obdanem s hišami in staronemškem slogu, ki se začenja takoj pri ponosnem novem kolodvoru in konča nekje v megleni perspektivi Curiškega jezera, sej irprehaja vsako dopoldne več sto elegantnih tujcev. Čeprav še ni sezona. so temu meglenemu mestu zvesti že več mesecev. Večkrat na dan gredo po številnih mostovih čez reko Limmat. izprehajajo se po Parade Platzu, kjer imajo slovite velike švicarske banke svoj sedež, z žično železnico se peljejo na Ri-gi. v elegantnem Jezerskem hotelu popijejo svojo dopoldansko kavo, zvečer pa hodijo po bodri švicarski navadi zgodaj spat. Edino njihovo delo je, da napeto čakajo na novo številko berlinskega 'Boer-senkurirerja, Neue Freie Prese ali Pesti Hirlapa. Če je pa njihova nestrpnost že prevelika se napotijo tja do Gledališkega trga in pogledajo skozi široka okna v tiskarno Neue Zuericher Zeitung, kjer čaka impozanten, kakor dreadnought velik nov dvojni rotacijski stroj. Cist kakor najfinejši optični aparat, na zadnjo stran prve jutranje izdaje. Med temi zvestimi gosti v Curihu so najrazličnejši ljudje. Večinoma so starejši gospodje in ne več mlade dame. Dobro oblečeni, dobro skih sosijalistov po vojni nadvojvod. med vojno pa različnih emigrantov. Saj so čarobne švicarske gore ustvarjene za to, da postanejo domovina onim. ki so zbežali iz ! svoje domovine. Obresti plačujeio. da bi se prebivalstvo ne odvadilo štediti. Od Sedanji gostje Švice so tudi emigranti. Niso pa emigranti carizma ali boljševizma, temveč kapitalizma. To so poosebijenost privatnega kapitala. To so Nemci. Avstrijci in Madžari, ki so rešili svoje imetje pred polomom domače valute v mirno Švico. To so ljudje, ki smo o njih čitali lani poleti, da sd spravili svoje premoženje v inozemstvo pred visokimi nemškimi davki ter avstrijskimi in madžarskimi valutnimi odredbami. V naglici so 18. februarja: New York. Hamburg, C»i^rt«.nrg 19. februar}.-); Sf t ur ma. l»ubrornllc. Trst 20. februarji: Ureint-ii, Cherbourg. Premen 25. februarja: A|t~-rt IUillin. Hamburg. <*liert».ur!» X«-w AmtK'ntain, lSoul«cii« sur Ale' tekočih računov pa sploh ne plaču- n-. I ta vre Herenuiiriu. ClinlHiurg 9. niarca: ttremnt. C!«>l">ui(. lircnrn 10. marca: __lh>iii<« lit iei.l Hamburg , Chirl. Denar smejo zapravljati, ne sme- ti. marca: jo ga pa zaslužiti. Noben tujec se aiajrs-ie. Cherbourg ne sme naseliti v Švici in sklepali 14 v nji neposredno svojih kupčij. V 17. marr*- 26. februarja: lluuielania. Cherbourg 27. februarli: Enro|u. Cherbourg. rtr«-rn« n 3. marca: ll:tTiil»UTx. Hrtiitmrg. Cherbourg 7. aprila: 1 »»-utsrliJut.d. S. aprila: !!*• tl»- Krano*. 9. aprila: V't*ii.Um, lv-ul< (nr sur iter, «1 .an 13. apn'a: Hr» men. Cl>erb<>urc. Ilremen 14. aprila: X*.v York, llumburr. Ch*-r!Hv;rg 15. aprila: M:iur> l,i: a. Cl erlwti.rg j 20 aprila: I Kur«.t a. Cherbourg. Hrenu-n I 21. aprila : , Alte t HtilHn. Hiimbirg, Oierl-»urg '. aprila: Kram*. II.« vre 21. aprila: «"!e\»-li«:..!. Hamburg. Cherl«nnrc Si u- i..i. n. r-»u!..gne > it ,\!er. Rot-I »-1 u.ii ii 27. aprila: .\«|uitiulu. Cherbourg 23. aprila H.iiuliurg.. Hamburg. Cherbourg 29. aprila: • "oli.iub i-., rimlmurj:, l'.r«i;i-n "50. apnia: He .1.- Ki r f. II.! v? e V. :. Ml,m. iU.ubssne s.ir Mer. IIo ter-.1 .m Švicarska zvezna vlada ravna z emigranti kapitalizma vljudno, toda zelo hladno. i>ul>rnvnlk In Ti »t mnogih kantonih zatisnejo sicer oko. če odpre Nemec ali Avstrijec | tovarno in preskrbi delo nekolikim Švicarjem, v večini kantonov pa New Viirk. INmlmrc. Ch«-"-!- irg Knn>|ia »"lierbourg. Hrmirll 18. marca: «>l\til|iir. t *lu-t bourg 22 m aec a - lie tie Kr.inoe. Havre tujcem ni dovoljeno, da bi invest:- & marr*: rali svoj Kapital. Tujec dobi dovo- s»at.-i..i.»m. r.nHogne »ur Mer. , t (»nUini Ijenje nastaniti se v Švici samo 24. marra-pod pogojem, če se obvež? plače- * >»»-'-* lutitin 25. marca: vati na leto 2.000 frankov dohod- Hrem.-n. rberhourg ninskega davka, pri tem pa ostane v veljavi prepoved trgovskega udej-i stvovanja. V hotelih in pen2ijonih ! pa sme tujec stanovati brez obvez-! nosti. plačevati dohodninski davek i in zato emigranti večinoma nimajo : svojih stanovanj, temveč stanujejo llamburg, Plurlwu r g Ilremen CherMurg floti % »en* sil- Mi>* zapustili svoj dom, odrekli so se družabnim stikom, likvidirali svo- j kar ^ hotehh je bančne račune, iapraznili safes,. Toda ne zavidajte emigrantom pobasali ves denar, vrednostne pa- j kapitala njihovega življenja v Švi-pirje in dragulje, ter se vtihotapili | ci. Žive v neprestanem mučnem po pustolovskih potovanjih v Švico. kjer kupujejo za marke, šilinge in pengoe. ki so jih pripeljali na kilograme, švicarske franke in dolarje, zlasti dolarje, ne znane, ozke bankovce, ti se jim ne zde dovolj varni, temveč zlatnike po 20 dolarjev s ponosnim ameriškim orlom, ki jih dobite v vrečicah jpo 50 komadov. Zlato, vrednostni papirji in dragulji pa potujejo potem v oklopne kletne prostore banke, kjer so emigranti srednjeevropskega kapitalizma najeli svoje rej eni, elegantni. Samo v njihovih očeh opaziš večen strah, tu pa tam ] safes. pa nekakšen plamenček slabe ve- Tam leži zlato skrito, vzeto sti. Srečaš jih v Curihu, Baslu in naravnega obtoka, neplodno 28 mjfnr M.inreluni.l 29 marca: Ve »v \rn -*eri!:im Rotterdam 31. marca: 1 l-trr.l-.iirg. Hamburg. Cherbourg 2. aprila: Milwaukee. Hamburg •■* Volentbtsii. I-ouloctie sur Mer. I; •l.i m Rum'ia, Oherbtmrg. Itremen 6. aprila: Atlin!..ni.i, Oherlwmrg Poziv! Izdajanje lista je v zvez: z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza deti, da so nas naprosili da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava 44G. N." Berilu, v vseh večjih mestih nemške Švice, nekoliko korpulantne, malo nervozne, na zunaj mirne, no- strahu. Groza jih obhaja pri misli, da se utegne najti kdo. ki bo začel izdelovati zlato, potem pa preneha biti žolta kovina imetje. Boje se tudi. da bi utegnili tudi v Švici nastati preokret v naziranju glede privatnega kapitala. Najbolj jih pa teži vsakdajna bojazen, ki jih ne zapusti niti za trenutek, strah pred tajnimi agenti domačih denarnih zavodov, lei bi utegnili izvohati skrivališče zlata in bi dali doma zapleniti nepremičnine preprežene z gosto mrežo laži. Za- , to žive emigranti v Švici sami zase.' iz j boječ se vsakega znanca in ne- J in znanca. Podobni so ljudem, ki so se hladno, dočim v evropskih drža-1 med povodnijo zatekli na strehe v ah tovarne stoje zaradi pom an j-1 hiš in trepetajo v strahu, da bi iz kanja kapitala, ugašajo visoke pe-' povodnji ne nastal potop. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Kuhinja pri kraljici gosji nožiri ...56 Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................G« Kri if v pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks ______________.45 Levstikovi zbrani spisi .................... I. z v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Komanee, balade in h-cende; Tolmaf (Levstik .....-tO z v. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................76 * Tr»k» vezano ............................I«— ljubljanske slike, Hi>»i lastnik. Trgur«-, Kii|H-ij*ki stražnik. I'nt< In i k. Jexit'-ni doctor. Uoatll-ničar. Kleiietulje, Natakarcn, luihovnik. it«l_______________________________6« lx»v na žrno (romani .8« Lucifer ...........................................L— Marjetira ........................................ Materina žrtev ...................................-51 \Ioje življenje ....................................75 Wali Lord ...........................................8» Miljonar brez denarja ____________________75 Maron. krščanski deček iz Libanona ...........................................J!5 Mladih zanikerneiov lastni živo- topiš ...........................................75 Mlinarjev Janez ..............................JS» Mnsolino ...............................................„4«i Mrtvi (iostar ..................................JL> Mali Klatež ______________________________________H Mesija .............................................. Malenkosti (Ivan Albreibt) ........JS5 .Mladim ereem. Ziiirka |Miveka mladino ________________________J*5 Misterija. rt»uian .........................1.— Na različnih patih ____________________« Notarjev nos, humoreska .................Ja Narod, ki i mira Nafta vas, U. del, t Nova Erotika, trdo vez .....................7l' Naša leta. trda vt-z .............................7tl tirtiširaiui ..............................^^..^i Na Indijskih otokih ............................50 Naši ljudje............................................4» Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih (lohodov hivšt>- ua slovenskega |n>lk:l ....................1.30 Ob 50 letniri Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda................................Jit» Odkritje Amerikr, trdo rezano .........6t» mehko vezala ............................J»t» Prapreeanove zgodbe ...........................35 Tasti in zanki .....................................25 Pater Kajetan ....................................1.— Pingvinski otok ...................................G0 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ..................................JV0 Pabirki iz Roža (Albrerlit > .............25 Pariški zlatar _____________________________________35 Pri ha jar. povest ................................JI *ožigalee.................................................25 Povesti, iiestui v prozi (Uautlelaire > trtlo vezano .................................1.— ______________________50 .........................JI* .......................J3M Po strani klobuk _______________________ Plat zvona __________________________________ Pri strieu ___________________________________ Prst božji ...................................... Patria, |»ovest iz irske junaške dobe ___________________________________________ Pa gorah in dolinah __________________ Pol litra vipavra ----------------------------- Poslednji .Mehikanec ....................... Pravljice H. Majar ______________________ Predtržani. Prešern in drugi svetniki v gramofonu______....._________ Prigod toe čebelice Maje, trda ves Ptice selivke, trda vez _________________ Pred nevihto ____________________________ Popotniki ____________________________ Poznava Boga........................:------ Pirhi __________________________________I____ Povodenj ______________________________ Praftfci JW .--10 1.— .»75 .J3 M ..JŠ ...,25 l*risega Huronskega ehnrja ........30 Pravljice in pripovedke (Košutniki l. zvezek .....................................40 -. zvezek ............................„40 Prvič med Indijanci.............................30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev .................................................30 Roman treh src ...............................1.20 Robinzon ............................................__50 Robinzon Crusoe...................................60 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrtnica. )H>vest .........."S Rdeča megla ......................................70 Rdeča kokarda....................................1.25 Slovenski šaljivec ...............................40 Slovenski Robinzon, ird. vez.............75 Sueški invalid ......................................35 Sveta (ienovcfa....................................50 Solnce in sence ................................65 Skrivnost najdenke .............................35 Skozi širno Indijo ..........................50; Sanjska knjiga, mala .........................6o; Sanjska knjiga, velika .................90. Sanjska knjiga. (Arabska) ........1J>0 -Spomini Jugoslovanskega dobro* voljca. 1914—1918 ......................1.25 | Srcdozimci, trd. vez. .........................60 broš. ______________________________________4« Stranote vojne __________________________»50 Štiri smrti. 4. zv...........................JU Smrt pred hiš« ..................................65 Stanley v Afriki_______________________.50 Spomin znanega potovalca ____________1-50 Stritarjeva Antlmlogija. hroS .........80 Sisto Šesto, i »o vest iz Ahru«-er ........-tt Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..............................................30 Študent naj bo. V. zv..................-35 Sveta Nothurga ...................................35 Spisje. male tresti .......................-35 Stezosledec_____________________________________-30 Šopek Samot arke ..........................-35 Svrta noč _____________________________________-36 Svetlobe in Jence _____________________1.20 Slike (Meškoi ...............................60 Spake, hnmtrrrira, trda ves.________»i "GLAS NARODA" ne čila samo taio članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE I! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN