Si že obnovil naročnino Novega Matajurja? Ne? Pohiti! ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Stampe in spedizione abbonamento postaie. Comma 27, art 2, legge 549/95. Filiale di Trieste St. 14 (855) • Čedad, četrtek, 10. aprila 1997 tednik Slovencev videmske pokrajine Slovenska manjšina na poti prenove Čez mesec dni, 10. maja, bo drugi, zaključni del občnega zbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bil prekinjen decembra lani. Medtem je vodil organizacijo in oblikoval predloge za njeno nadaljnje delo in življenje 25-članski odbor. Le-ta bo občnemu zboru predlagal nekatere spremembe statuta in pravilnika (vključno 5 spremembo imena), ki bodo seveda skušali preoblikovati organizacijo na tak način, da bo bolje odgovarjala potrebam in izzivom časa. Pravzaprav se bo komaj sprožil nov proces. Jasno je torej da, da če kdo pričakuje epohalne, revolucionarne spremembe, bo razočaran. Po drugi strani taka pričakovanja lahko gojijo samo tisti, ki gledajo na manjšinsko realnost naivno ali demagoško. Prva ugotovitev namreč je, da je manjšinsko telo kompleksno, večplastno, da ima v sebi različne razsežnosti in izkušnje tako zgodovinske kot geografske in vsebinske. Vse to je treba upoštevati v smislu, da ni koristno dajati preprostih, banalnih odgovorov na kompleksna vprašanja. Ob tem velja poudariti, da manjšina potrebuje gosto mrežo v kateri se prepletajo ljudje, dejavnosti, organizacije, pogledi in usmeritve. Čimbolj je ta mreža gosta, tembolj je manjšina močna in propulzivna in obratno. Prevelika ohlapnost jo šibi. Vse bolj se širi zavest o krizi manjšine, ki ni bila nikoli tako šibka, introvertirana in razcepljena kot sedaj, torej v "optimalnih” pogojih demokratične Slovenije in vlade Oljke. Od tu spoznanje, da je treba sedanje stanje preseči, da manjšina potrebuje korenito prestrukturiranje, če seveda goji še vedno ambicijo igrati vlogo subjekta in zasleduje možnost (so)odločatija o lastni usodi. Proces reorganizacije torej se tiče vseh manjšinskih sredin in zaželjena bi bila trezna in racionalna razprava v vsem našem am-bientu. Ohranjanje obstoječega, vključno z obrambo bipola-rizma v civilni družbi, ki postaja že sam sebi namen, nas samo še bolj šibi, če seveda vzamemo v poštev manjšino kot celoto in ne le parcialnih interesov, (jn) beri na strani 4 Imminente ia parificazione della scuola di San Pietro al Natisone Per la scuola bilingue un nuovo passo avanti L’importante è, come si suol dire, che le cose vadano avanti. L’annuncio del ministro della Pubblica I-struzione Luigi Berlinguer, dato in prima persona a Trieste il 2 aprile scorso, dell’imminente parificazione della scuola bilingue di S.Pietro al Natisone, è un passo avanti importante. Il ministro ha così confermato l’annuncio del sottosegretario agli Affari Esteri Piero Fassino, sbarazzando ,1 timore che tutto si fosse fermato lì. Il passaggio della parifica è dunque necessario per quanto non conclusivo circa le attese del consiglio d’amministrazione. Cerchiamo di far chiarezza. L’istituzione della scuola bilingue è partita come una provocazione, u-na sfida per sfatare il famoso “la gente non vuole” di vecchia data. La scuola ha dimostrato che, di fronte ad una proposta corretta ed i-nequivoca, una bella fetta della popolazione ha dimostrato di accogliere e di gradire l’istruzione slove-.a. Viste come si sono messe le cose, con il centro bilingue che è diventato il polo scolastico più consistente della fascia linguistica slovena, era naturale proporsi un obiettivo più concreto: l’inserimento della scuola nel sistema scolastico dello Stato nel livello più alto possibile, fino alla statalizzazione. Dopo la presa d’atto e la legalizzazione dell’attività didattica, dopo l’ottenimento della sovvenzione regionale in base alla legge sulle aree di confine, ci si prospetta questo terzo risultato della parifica. Essa consentirà alla scuola di rilasciare titoli di promozione e di licenza legali, senza dover ricorrerre ad esami e-stemi, come è stato finora. L’inserimento nel sistema scolastico dello Stato ha raggiunto così un nuovo livello di visibilità. Tuttavia siamo ancora in attesa delle novità più importanti, quando all’Istituto per l’Istruzione slovena sarà riconosciuta la personalità giuridica, quindi la sua autonomia ed il finanziamento dello Stato, cosa che attendiamo fin dall’inizio del prossimo anno scolastico. Paolo Petricig segue a pagina 3 Un momento dell’incontro promosso venerdì a S. Pietro dal Distretto scolastico Scuole: a S. Leonardo e Savogna non si chiude Antonio Luongo, presidente del Consiglio scolastico provinciale, è stato molto chiaro venerdì a S. Pietro al Natisone: la scuola elementare di Savogna e quella media di San Leonardo non cadranno sotto la scure della riorganizzazione della rete scolastica nella nostra provincia. Sospiro di sollievo da parte degli amministratori che all’unisono, da Marinig a Crisetig e Zanutto, da Garbaz a Marseglia e Cen-dou, hanno affermato di non poter più tollerare altri tagli ai servizi. Servizi fondamentali come la scuola devono essere garantiti, ha dichiarato il presidente della Comunità montana Marinig, ne va della sopravvivenza stessa della comunità. Ma ci sono altri pericoli e problemi, ha ricordato Luongo. Intanto il dato che il prossimo anno alle elementari nella provincia di Udine ci saranno circa cento insegnanti in meno per far funzionare più o meno lo stesso numero di classi. Vale a dire che le insegnanti verranno assegnate in base al numero dei bambini e dunque in molte realtà i moduli non saranno più possibili, altrove bisognerà far i salti mortali per mantenere il tempo pieno o l’insegnamento della lingua straniera. segue a pagina 4 Knjižna zbirka Beletrina v Benečiji Mladi slovenski ustvarjalci, ki sodijo v okvir š-tudentske literarne zbirke “Beletrina” iz Ljubljane so bili v soboto gostje večera, ki ga sta organizirala Društvo beneških likovnih umetnikov in kulturno društvo I-van Trinko. Po otvoritvi razstave tolminskega slikarska Petra Juma v Beneški galeriji v S-petru, se je veliko ljudi z-bralo v Hlodiču, v gostilni “Alla posta”, kjer so okrog mize pokušali dobrote domače kuhinje. Poleg tega je Mitja Čander, literarni kritik in urednik knjižne z-birke, predstavil Aleša Ste-gerja, Uroša Zupana, Aleša Čara, Nino Kokeljevo in Dušana Merca. Le-ti so prebrali nekaj svojih pesmi oziroma odlomkov svojih proznih del in takoj se je ustvarila prijetna atmosfera, ki so jo na Začetku skalili določeni neprijetni organizacijski zapleti. Srečanje je bilo toliko bolj prijetno in tudi uspešno v kolikor se ga je udeležilo kar nekaj domačinov, precej prijateljev s Tolminskega in Tržaškega, pa tudi skupina mladih pesnikov in ustvarjalcev iz italijanskega jezikovnega okolja in sicer iz Vidma. “Glasovi iz čakalnice” iz Topolovega torej še naprej rodijo sadove. beri na strani 3 V Centi imajo 6 kandidatov Med pomembnejšimi občinami videmskega obmejnega pasu, ki se bodo obnavljale 27. aprila, sodi tudi Centa. Gre za večjo občinsko upravo ob vznožju Terskih dolin, v kateri prebivajo tudi naši rojaki. Na tokratni volilni preizkušnji se bo kljub vse bolj opevanemu večinskemu sistemu predstavilo kar 9 list, ki bodo podpirale 6 županskih kandidatov. Kot podatek, naj navedemo, da se je leta 1988 na takratnih občinskih volitvah, ko je bil še veljaven proporčni sistem, predstavilo 9 list, enako kot danes. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj je novega prinesel večinski sistem? Potegovalo se bo šest županskih kandidatov torej. beri na 4. strani Lep uspeh razstave suhih rož v kulturnem centru v Čedadu Sad sodelovanja med KD Trinko in društvom Dopolavoro ferroviario Elsa Biasizzo, Enrica De Pauli, Paola Della Vecchia in fìosemarie Scheidig razstavljajo njih kompozicije iz suhih rož v čedadskem kulturnem centru. Na sliki so s predsednikom društva Dopolavoro ferroviario Roberto Francescato, ki je iniciativo organiziral v sodelovanju z društvom Ivan Trinko beri na strani 3 Četrtek, 10. aprila 1997 2 Accuse tra sindaco e consigliere durante l’assemblea di S. Leonardo Duello Zanutto-Chiuch Secondo il rappresentante dell’opposizione “il capannone acquistato dalla Beneco costa troppo’’ - La risposta: “Quella è solo una perizia di spesa” Sono volate scintille, martedì sera, nella sala consiliare di S. Leonardo, tra il sindaco Lorenzo Za-nutto e il consigliere di minoranza Giuseppe Chiuch. Quest’ultimo, nel corso dell’assemblea, ha più volte attaccato la giunta sul fatto che le procedure per realizzare alcune opere pubbliche sarebbero state troppo lente. Secondo Chiuch l’esecutivo avrebbe poi collezionato troppe assenze, ma Zanutto gli ha risposto che “si contano sulle dita di una mano”. Riguardo le procedure, ha chiarito che sono passi compiuti tenendo presente la legge Merloni. Ancora da Chiuch è venuto un attacco a proposito dell’acquisto, da parte della Comunità montana e grazie ad un contributo regionale, del capannone della Bene-co, a Cemur. Lo stabilimento, affidato ad una ditta bolognese, dovrebbe entrare in funzione quest’autunno. Per il consigliere il costo del capannone, poco meno di un miliardo, sarebbe eccessivo. “E’ un’azione che tutela gli interessi di qualcuno?” ha malignato Chiuch, aggiungendo che la fabbrica “è posizionata in un’area soggetta a eson-dazioni” e che nella valutazione del costo “deve essere soppesato anche questo aspetto”. Ma, soprattutto, ha voluto rivangare l’assemblea della Comunità montana nella quale aveva proposto alcune priorità negli interventi (mettendo in primo piano lo stabilimento di Cemur), che, ha detto, sono state rispettate. Per il sindaco, invece, “l’operazione è stata conclusa verbalmente prima dell’assemblea” e poi “in Comunità montana è stato sempre chiaro che S. Leonardo era il primo della lista”. Riguardo il costo del fabbricato “i 950 milioni riguardano la perizia di spesa, non i soldi spesi per l’acquisto”. Il capogruppo della maggioranza Beppino Crisetig ha chiarito che “la precedente amministrazione della Comunità montana a-vrebbe dovuto già richiedere i contributi, ma non l’ha fatto” e, su possibili interessi privati, che “abbiamo tutto l’interesse di realizzare questa opera nel modo più trasparente possibile”. Il consiglio ha approvato quindi i lavori di adeguamento alle norme antincendio della scuola media (sono stati intanto impegnati 100 milioni) e l’aumento dell’Ici. Sarà del 5 per mille per le prime case (è stata però aumentata la detrazione) e del 6 per mille per le seconde abitazioni. Infine è stato approvato un ordine del giorno contro la soppressione della scuola media. Dopo l’incontro di venerdì scorso a S. Pietro, nel quale è emerso che per un triennio l’istituto dovrebbe essere salvo, il sindaco Zanutto ha spiegato che “il tempo per rivitalizzare la scuola non manca, sarà da riflettere su un nuovo modello di organizzazione scolastica”. Michele Obit Stojan SpetiC , Te dni sem slišal uganko o perfektnem zločinu. Hotel “Albanija”. V salonu za mizo sedijo Prodi, Bertinotti, D’Alema. Nenadoma Zmanjka luč. Krik. Ko pritečejo.natakarji in se vrne svetloba. Prodi leži na podu. Mrtev. Kdo je morilec? D’Alema takoj pokaže s prstom na Bertinottija, slednji pa D’Alemo. Kakor zakonca Bebawi, ki ju je sodstvo moralo oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, saj sta obtoževala drug drugega. Eden je bij Jžčitno nedolžen, drugi kriv. A kateri? Starar privilo stfdslvà je, da v dvomu oprostiš. Kaj pa v politiki?.. ____________ Albanija jé te dni postala metafora italijanske notranje politike. Kar bi nikoli ne smela biti. 2e res, da je zunanja politika tudi posledica notranjih izbir in obratno, toda v Italiji je bila zadeva tako napihnjena, da so Albanci s svojo tragedijo ostali nekje v ozadju, skoraj pozabljeni. Merjenje sil se je pričelo že ob prihodu beguncev. V Oljki in deloma tudi v Polu so se spopadle sile solidarnosti in sile “reda”, zagovorniki sprejema in rasisti, ki so terjali, naj se “Albance vrže v morje”. Brodolom na veliki petek z 89 utopljenimi materami in otroki je kakor mora legel na vse. Vsi so obmolknili. Tudi tisti, ki bi morali izustiti vsaj sožalje. Berlusconijev jok se je spremenil v črne kaplje tiskarskega črnila, s katerim so njegovi časopisi pljuvali na raztrgance. Politika se je delila med pristaši Beškirja Fina in predsednika - diktatorja Berishe. • Kajti Fino predstavlja albansko metaforo Oljke, Berisha pa razširjene desne sredine. Pola z Andreatto, Dinijem in Marinijem. Ali Oljke s Casinijem in Costo. Brez Bertinottija. Obračun med Oljko in komunisti, v katerem lahko celo pade vlada, je pora- vnava starih sporov in zamer na polju, ki stoji izven meja. D’Alemi je že presedalo, da je Prodi nenehno popuščal Bertinottiju in s tem žagal Hrastu korenine. Bertinotti pa je hotel pokazati zobe v strahu, da ga pri reformi socialne države ne bodo več obrajtali. Ali da bo novi volilni sistem tak, da bo njegova stranka kljub milijonom glasov izginila s pozornice, kakor britanski liberalci. Sredinci v Oljki, kot sta Marini in Dini, so Albanijo in vojaško - humanitarno ekspedicijo izkoristili za utrjevanje in razširitev “centra” ic bivšim demokr-ščanskim bratrancem v Polu svoboščin, kjer je Berlusconi s solzami škropil dogovor o televizijah. Fini je s skrajne desnice sistematično miniral vsak most, po katerem bi se Berlusconi približeval D’Alemi, v prepričanju, da bo prej ali slej dobil vsako igračko: Berlusconi sodno amnestijo in televizije, on pa oblast, skupaj z Di Pie-trom. In Albanci? Ah, da, Albanci. Kaj vraga že hočejo. Zakaj ne dajo mir in pustijo italijanskim politikom, da se v njihovem imenu naprej koljejo. Majku jim šiptarsku! Cividale: si mantenga l’ospedale Si sono incontrati nei giorni scorsi a Cividale il Sindacato dei pensionati del distretto ed il Comitato per la difesa dell’ospedale di Cividale per esaminare la situazione dopo l’applicazione della riforma sanitara. Dall’incontro è emersa la preoccupazione che il presidio ospedaliero locale non abbia lo sviluppo promesso a salvaguardia delle necessità sanitarie e di pronto intervento del territorio già fortemente disagiato. Sia il Sindacato dei pensionati che il Comitato, si legge in una nota, concordano inoltre sulla necessità di rivedere l’assegnazione di ricoveri ospedalieri a S. Daniele in quanto le distanze e la mancanza di collegamenti di trasporto pubblico creano non pochi problemi ai pazienti ed alle loro famiglie. Vanno pertanto create le condizioni - prosegue la nota - affinchè l’ospedale di Cividale venga dotato di strutture di primo e pronto soccorso, di reparti di medicina generale, chirugia ed ostetricia. Perspektive in potrebe naših m V zadnjih dneh je v središču pozornosti naše manjšinske skupnosti včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Tudi s tega mesta smo imeli večkrat priložnost podčrtati pomembnost tega projekta, saj daje slehernemu zamejcu možnost, da postane član zadruge in s tem sooblikuje vsebino in strategijo edinega slovenskega časopisa. Včlanjevanje v zadrugo, kot smo izvedeli, ne poteka ravno bliskovito, oziroma je precej upočasnjeno, kar predstavlja negativen aspekt tega projekta. Mislili smo, da bo prav dejstvo, da je časopis res postal dnevnik vseh Slovencev, vzpodbudilo veliko večino ljudi, da bodo postali člani zadruge. Na Videmskem poteka včlanjevanje še posebej počasi. Pri tem dejstvu se je treba seveda vprašati, zakaj? Odgovorov je več in jih je treba upoštevati, ne smejo pa biti zaviralnega pomena. Ko ob različnih priložnostih naglasujemo in se zavzemamo za združevanje sil, za skupno organiziranost moramo tudi vedeti, da projekt zadruge PD gre prav v to smer. Ne razumemo torej, zakaj prav največji zagovorniki skupnega in enotnega ne postanejo člani zadruge in s tem tudi konkretno pokažejo, da stojijo za svojimi idejami in pogledi. To velja tudi za organizirane Slovence na Videmskem. Ce v zadnjem času nismo posebej izpostavili vprašanja našega tednika, Novega Matajurja, ne pomeni, da so se v tem času odpravile finančne težave, s katerimi se soočamo. Ravno obratno. Zaposleni pri časopisu že nekaj mesecev ne prejemamo plač in finančna stiska nas hudo bremeni, saj ne vemo, koliko časa bomo zdržali. V teh nelahkih pogojih smo z zadovoljstvom prebrali pismo, ki ga je časopis Iskra objavil v Pri- morskem dnevniku in v katerem obvešča, da se bo odpovedal juridičnim postopkom pri uveljavljanju svojih pravic. Iskra to utemeljuje z okvirnim dogovorom vseh manjšinskih komponent, ki so našle skupni jezik, kar zadeva vprašanje finansiranja zamejskega tiska. Z naše strani upamo, da bodo vse komponente držale besedo in da bodo upoštevale skupni dogovor. To je pomembno, ker daje možnost podobnega dogovarjanja tudi za druga vprašanja, obenem vžiga zeleno luč na Deželi, da bo zamejski tisk in zato tudi Novi Matajur v naslednjih mesecih deležen prispevkov, ki so mu namenjeni. Pomembno je tudi, da se pristojni uradi na Deželi podvizajo in da n, izgubljajo dragocenega časa, saj poznamo zapletenost in dolgotrajnost birokracije. Ce smo dobro razumeli, bomo v naslednjem poldrugem mesecu dobili finančno pomoč za leto 1994, več časa pa bo treba čakati na pomoč, ki nam je bila nakazana za obdobje 1995/97. Deželni prispevek, ki je dobrodošel, pa ne odpravlja vseh naših težav in nas postavlja še vedno v položaj, da iščemo primernejše rešitve za naš časopis. Mednje sodi tudi mo žnost združevanja sil. Zato smo ugodno ocenili razpravo na zadnji pokrajinski seji SKGZ za videmsko pokrajino, kjer je bila nakazana (kot že v marsikateri priložnosti prej) tudi možnost združitve periodičnega tiska Slovencev na Videmskem. V današnjem času to ni utopija, kvečjemu znak pravilnega in v bodoče usmerjenega razmišljanja. Seveda so to le drobci načrta in razmišljanja. Sicer vemo, da je mozaik sestavljen prav iz majhnih večbarvnih kamnitih drobcev, (r.p.) Michael Jackson in concerto Le difficoltà della politica slovena Interpretate dal vignettista del Delo: Drnovšek, Janša, Peterlè e Podobnik alla ricerca di un linguaggio comune Vicepresidenza contestata Continua la “querelle” tra il partito democristiano e quello socialdemocratico a proposito della vicepresidenza al parlamento sloveno. Il partito di Janez Janša pretende per se una delle tre vicepresidenze in quanto maggior partito dell’opposizione. Là cosa però non è gradita alla DC slovena che non è intenzionata a lasciare la vicepresidenza (Helena Hren-Vencelj) alla SDS. In aiuto ai due contendenti po- trebbe intervenire il vice-presidente Borut Pahor (Lista unita) che lascierebbe il posto al rappresentante socialdemocratico. Nessuna intenzione a lasciare una delle tre vicepresidenze al parlamento è stata espressa dai liberaldemo-cratici, che dovranno sostituire Zoran Thaler chiamato a far parte della nuova compagine governativa di Janez Drnovšek. Jackson in Slovenia Sembra ormai sicura la venuta del notissimo cantante pop americano, Michael Jackson, in Slovenia. L’otto agosto la star di colore dovrebbe cantare presso l’ippodromo di Stožice nelle vicinanze della capitale. Questa settimana un gruppo di tecnici verrà in Slovenia ed effettuerà il sopralluogo per poi decidere definitivamente se nei primi giorni d’agosto Jackson si esibirà per i moltissimi fans sloveni. Cambio “costituzionale” Cambio al vertice della Corte Costituzionale slovena: alla presidenza è stato nominato Lovro Sturm che subentrerà all’attuale presidente Tone Jerovšek. Quest’ultimo infatti, con ogni probabilità, si candiderà alle prossime elezioni presidenziali. Agricoltura in fiera A Kranj è stata aperta la 36. edizione della Fiera a-gricola alla quale partecipano circa 600 espositori sloveni e di una decina di paesi europei. Četrtek, 10. aprila 1997 Zbirka “Beletrina” je imela besedo V Hlodiču srečanje s predstavniki najnovejše slovenske literature Mladi slovenski ustvarjalci v Hlodiču Le immagini di Juren E’ stata inaugurata sabato nella Beneška galerija di S. Pietro la mostra personale di Peter Juren, artista di Tolmino. L’artista è stato presentato dalla critica Maja Jerman Bratec. Juren nel 1995 e nel 1996 ha ottenuto due secondi premi all’ex tempore Ristane di Tolmino ed ha vinto l’ex tempore “Immagini delle Valli del Natisone” a S. Pietro. La mostra rimarrà aperta fino al 30 aprile. Parte del pubblico, con al centro l'artista, durante l’inaugurazione della mostra alla Beneška galerija Fiorì - Rože FI or s La mostra “Fiori-Rože-Flors” di composizioni floreali sottovetro e di fiori secchi, inaugurata venerdì scorso al Centro civico in Borgo di Ponte a Cividale, a giudicare dall’afflusso di visitatori è stata un’idea davvero indovinata. L’iniziativa è il frutto della collaborazione tra il Dopolavoro ferroviario di Udine ed il circolo culturale Ivan Trinko che hanno trovato nell’amministrazione comunale di Cividale un interlocutore attento e sensibile. A tessere la trama di rapporti tra le due ^associazioni la Glasbena šola - Scuola di musica di S. Pietro al Natisone. Con i suoi giovani allievi è stata infatti più volte ospite del DLF di Udine. Ed alcuni ragazzi si sono esibiti con alcuni pezzi di musica d’insieme anche alla vernice di venerdì. Sono seguiti i saluti dei presidenti Roberto Francescato e Marino Vertovec, nonché quello dell’assessore alla cultura di Cividale Elisa Sinosich tutti improntati alla volontà di collaborazione. Il prossimo appuntamento è per venerdì 11 aprile. Alle ore 19 ci sarà la proiezione di diapositivie Fiori del Friuli a cura del Gruppo fotografico del DLF che saranno commentate dal dott. Fomasaro. Aleš Čar, Nina Kokelj, Dušan Merc, Aleš Šteger in Uroš Zupan - pesniki in pisatelji, ki sodijo v okviru študentske literarne zbirke “Beletrina” iz Ljubljane - so bili v soboto zvečer protagonisti večera, ki ga sta organizirala Društvo beneških likovnih umetnikov in kulturno društvo Ivan Trinko. Po otvoritvi razstave tolminskega slikarja Petra Jur-na, ki je bila v Spetru, veliko ljudi se je zbralo v Hlodiču, v gostilni “Alla posta”, kjer so okrog mize udeleženci pokušali dobrote domače kuhinje. Po dobrih dveh urah so mladi pesniki in pisatelji lahko nastopili s svojimi poezijami in kratkimi zgodbami. Mlade ustavarjalce je predstavil Mitja Čander, literarni kritik in urednik knjižne zbirke. “Beletrina” je lansko jesen pričela z izhajanjem v okviru Studenske založbe SOU. Tematsko polje - nam je razlagal Čander - obsega izvirno literaturo in esejistiko. Osnovna naravnost “Be-letrine” je vnesti v slovenski knjižni prostor svežino in kvaliteto, s katerima se bo moč kosati z velikimi slovenskimi založbami, kjer usiha posluh za nova imena in pogojno nekomerejalne izdaje. “Beletrina» seveda posveča posebno pozornost tudi prvencem. Zanimivo je, da so se v soboto prijatelji iz Ljubljane spoznali s sodelavci italijanske literarne revije “Corrispondenze”, ki bo v svoj prihodnji številki objavila nekaj del predstavnikov naj- Poletje Aleš Šteger Razbeljena skala, ki razbija vodo. Nebo, ki Spušča iz sebe papirnate ptice, da poniknejo V tvoje telo: telo časa. in telo prostora. Telo Z obrazom otroka, ki v snu prešteva morje. Telo z očesom črnega oglja, ki strmi iz Žerjavice. Telo s stopali molitve. S prsmi, Darovanimi jutru. Z roko, ji v svoji dlani Sežiga mojo dlan. Toliko izgovorjenih besed, ........... Ki jih ne razumeš, ker jih ne moreš razumeti. Toliko besed, s katerimi se lahko le ljubiš na Postelji molka; na jeziku angela; na, konici sončnega Meča. Glej: svetloba nama bo vsak. hip prerezala Napeti koži, da se bosta najini .telesi zlepili v Bel list, na katerega se s krvjo podpisuje jesen. Estate La roccia rovente, che spezza l’acqua. Il cielo, che Lascia cadere da sé uccelli di carta, affinché svaniscano Nel tuo corpo: il corpo del tempo e dello spazio. Il corpo Con il viso da bambino, che nel sonno contail mare: Il corpo con occhi di nero carbone, che guardano fissi dalla Brace. Il corpo con tracce di preghierq. Con i seni,'-. ! Donati al domani. Con la mano che sul palma. ! ! Brucia il mio palmo. Quante parole pronunciate Che non capisci, perché non puoi capirle. Quante parvle.con cui puoi solo fare l'amore sul__________ Letto del silenzio; sulla lingua dell’angelo; sulla puntò Della spada del sole. Guarda: la luce all’istante ci toglierà La pelle tesa, per unire i nostri corpi in un foglio Bianco sul quale porrà con il sangue il suo nome T autunno. (traduzione di Michele Obit) novejše slovenske poezije. Namen srečanja je bil prav ta, da bi mladi slovenski ustavarjalci predstavili nekaj svojih del in bi tudi spoznali beneško in bolj na- splošno italjiansko stvarnost. To je bil prvi kamen nekega sodelovanja, ki ,se bo v prihodnosti gotovo nadaljevalo. M.O. Scuola bilingue, nuovi passi avanti segue dalla prima Non siamo ancora alla statalizzazione. Questa tuttavia, stando alla nuova legislazione sulle scuole proposta dal ministro, non rivestirà più quel carattere assoluto che ha fino a questo momento, perché tutta la scuola privata avrà una collocazione ben definita nell’ordinamento scolastico. Il centro bilingue risponde a tutti i requisiti ministeriali. A questi si è aggiunta una richesta urgente, che io ho firmato con entusiasmo, impegnando l’istituto a mantenere il tempo pieno, a rispettare i programmi delle scuole statali e a dare libero accesso alla scuola a tutti i richiedenti. Nelle discussioni del consiglio d’amministrazione, composto in maggioranza da genitori e amministratori di enti locali, ma anche nei colloqui privati con i genitori è stata e-spressa la preoccupazione che la scuola, nata e cresciuta come scuola privata, possa perdere le sue caratteristiche di autonomia, di iniziativa, di libertà e flessibilità a causa del contatto con la burocrazia statale. É un pericolo reale? Nessuno finora ci ha chiesto delle rinunce e, secondo me, richieste in quel senso non ce ne saranno. Del resto abbiamo costruito la nostra scuola con molti sacrifici e sapremo tutti insieme affrontare le novità. Dobbiamo comunque precisare che la scuola bilingue appartiene a tutta la comunità slovena, che è retta da un consiglio d’amministrazione leggittimato dalla volontà di coloro che fruiscono dei servizi e che lavorano nella scuola e, non ultimi, di coloro che l’hanno costruita. Non si tratta di riconoscere una scuola qualsiasi attraverso le comuni corsie legislative, ma di definire l’assetto di un istituto della minoranza slovena in Italia: la sua sistemazione va individuata nell’ambito della corsia straordinaria della legge di tutela. Paolo Petricig V soboto in nedeljo zadnji koncerti revije Primorska poje Matajur v Kobaridu V Tem bo v nedeljo popoldne koncert na pobudo domačega društva Zbor Matajur iz Klenja Terska dolina bo prizorišče enega od dveh zaključnih koncertov zborovske revije Primorska poje, ki jo že dolgo vrsto let organizirata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske. Pevsko srečanje v centru Lemgo v Teru (Pradielis) se bo začelo ob 17. uri in bo tamkajšnjim poslušalcem ponudilo šestero skupin. Za uvod bo nastopila mlada pevska skupina Beneške korenine iz Srednjega, ki jo vodi Davide Klodič. Iz Trente bo prišel moški pevski zbor Triglav, ki ga vodi Dane Škerlj, mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerknega bo vodila Vanja Lampič, komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice pa Marija Slosar-Lenar-čič. Zadnja dva zbora pa bosta Oton Zupančič iz Standreža ter komorna skupina Iskra iz Bovca. Dan prej, v soboto, pa bo moški zbor Matajur (vodi ga Davide Klodič) nastopil na koncertu Primorska poje, ki ga ob 20. uri prirejajo v kulturnem domu v Kobaridu. Proseguono le lezioni concerto Continua a Cividale il secondo ciclo di lezioni concerto organizzato dall’assessorato alla Cultura di Cividale e tenuto presso la sala conferenze della Società operaia di mutuo soccorso e istruzione. Il programma prevede per domenica 13 aprile, alle 18, una lezione dell’Artemide Piano Trio. Al pubblico verranno presentati due stupendi esempi della letteratura romantica tedesca e francese. Venerdì 18 aprile, alle 21, si terrà invece il concerto organizzato per la presentazione della scuola di musica della Somsi. Il Quartetto Tartini, assieme a Nicola Bulfone (clarinetto) e Andrea Rudi (pianoforte) eseguirà musiche composte da Brahms. La scuola di musica comprenderà corsi propedeutici prestrumentali e corsi di pianoforte, flauto, violino e violoncello. četrtek, 10. aprila 1997 4 V šestih za mesto župana v Centi s prve strani Michela Gasparutti bo tokrat tudi prisotna, čeravno ne pod znakom Bossijevega gibanja, s katerim se je v zadnjih mesecih skregala in ga zapustila. Lucio Tollis bo vodil listo, ki jo podpirajo krajevno gibanje “Vivere Tarcento”, stranka komunistične prenove in DSL. Michela Gasparutti se bo predstavila s samostojno listo “Tarcento Duemila”, ki tezi k sredini. Giosuè Morgante, ki je izraz Pola svoboščin, bo vodil listi “Tarcento nel Polo” in “Presenza civica a Tarcento”. Ljudska stranka je za županskega kandidata izbrala Andreo Fadinija (Popolari per Tarcento), medtem ko bo Severna liga predstavila kandidaturo Isidora Casasole. Nazadnje bo skrajna desnica Movimento sociale Fiamma Tricolore predstavila Adriana Marfisija. Kdo ima možnosti za uspeh? Po vsej verjetnosti se bo igra odločila med štirimi kandidati in sicer levice, Severne lige, Ljudske stranke in liste dosedanje županje. Da si osvežimo spomin, povejmo, da je na zadnjih občinskih volitvah leta 1993 Michela Gasparutti (SL) zmagala s 29 odstotki glasov (11 svetovalcev); na drugo mesto se je uvrstila napredna lista, ki jo je vodil socialist Giacomo Cum s 26,4 % (2) ter levičarska lista županskega kandidata Lucia Tollisa s 23,4 % (2) in demokristi-janska lista Alfonsa Muzzo-linija z 21,1 % glasov (1). Pet let prej ( 1988) pa je v Centi premočno zmagala krščanska demokracija (42,6 % glasov), kateri so sledili socialisti (23,5), komunisti ( 11,5), napredna krajevna lista (8,8) in PSDI (6,3). La gubana diventa un dolce goriziano Il prodotto considerato “il biglietto da visita della citta ’ PRESENTATO IL CONSORZIO PER IL TIPICO DOLCE GORIZIANO La gubana fa notizia Ospiti nel Castello Formentini numerosi giornalisti - «Lezione» di Leila Au Fiore Se il panettone è la l'ina* di Klilano, la gubana lo è di Gorizia. La differenza è elio nessuno a Gorizia ha mai pensato, a differenza dei milanesi, di trasformane ur. simbolo e un dolce non tanto in un impensabile avento industriale quanto almeno in un prodotto tipico - gestito é tutelalo con un màrchio simile at doc re» che ieri ha chiuso i battenti. Gli onori di casa gli faa fatti l'assessore alla cultura del Comune Antonio De-vetag, che ha illustrato sia l'iniziativa specifica legau aita gubana sia le potenzia -lità economiche e turistiche di tutta la provincia. Erano presenti anche il presidente, il vicepresidente e il direttore della Azienda La gubana fa notizia, per davvero. Sentite un po’ come viene presentata in un articolo del quotidiano di Trieste “Il Piccolo” a proposito dell’iniziativa di alcune pasticcerie e panetterie goriziane: “Se il panettone è la firma di Milano, la gubana lo è di Gorizia”. Chissà cosa ne pensano i produttori delle Valli del Natisone, che per anni si sono illusi che la gubana fosse un dolce tipico della loro zona, tanto da costituirsi in un consorzio (ce ne ricordiamo, ogni tanto, grazie ad un premio letterario...) per la tutela del dolce, e da richiederne addirittura, ma ovviamente senza successo, il marchio doc. Peccato che ora, fa sapere “Il Piccolo”, Gorizia dica tutt’altra cosa. Le sue pasticcerie, supportate da Comune, Ascom, Camera di commercio e Azienda Fiere, “si sono riunite in un consorzio per la promozione e la divulgazione di questo prodotto, un vero e proprio biglietto da visita della città”. Testuale. Non solo. Questo è solo il primo passo per la nascita del marchio “La gubana di Gorizia”, che verrà prodotta secondo diverse ricette anche se “l’immagine sarà la stessa, essendo affidata a una scatola a forma esagonale, con un raffinato motivo floreale stilizzato color oro”. L’iniziativa è stata presentata nel corso della fiera “Sì, viaggiare”, con l’assessore comunale alla cultura di Gorizia a fare gli onori di casa e una sorridente signora, immortalata nella foto che correda l’articolo, chiamata in causa perché autrice del libro “La gubana di Gorizia” (come poteva essere diversamente?). La signora Leila Au Fiore “ha spiegato la storia, gli aneddoti, le querelle legate alla gubana”, un dolce per il quale “non esiste la ricetta, al massimo una ricetta base dato che la tradizione vuole che a Gorizia ogni famiglia ne conservi gelosamente u-na tutta sua”. La gubana, ormai battezzato “dolce tipico goriziano”, ha trovato insomma casa altrove. Sarà il caso che qualcuno nelle Valli, magari anche a livello politico, dica qualcosa? Fassino annuncia la visita a Lubiana L’onorevole Piero Fassino (Pds), sottosegretario agli Esteri, continua nella sua missione diplomatica di apertura verso l’Est europeo ed in particolare nei confronti della Slovenia. Per questa mattina il rappresentante della Farnesina ha annunciato il suo arrivo a Lubiana per una serie di incontri con gli esponenti del ministero degli Esteri sloveno. Al pomeriggio, dopo u-na serie di incontri organizzati dall’Ulivo nell’ambito della campagna elettorale per il test amministrativo di Trieste, alle 18.30 farà tappa a Prosecco. Presso la locale casa di cultura interverrà al dibattito sul tema “La situazione della comunità slovena ed il suo ruolo nel processo di integrazione europea”. Ponte chiuso, sale la protesta Ormai sono sul piede di guerra, i commercianti civi-dalesi. E’ una categoria che - affermano - sta pagando pesantemente, anche come volume di affari, il senso u-nico sul ponte del Diavolo, voluto dall’amministrazione comunale di Cividale come provvedimento più significativo del nuovo piano per il traffico. La situazione, che pare tesa anche a livello di giunta (la Lista Moratti ha disertato l’ultima riunione), sembra preannunciare una vera e propria crociata contro la chiusura del ponte soprattutto dopo che, sabato scorso, i commercianti di “Cividale futura” e degli “Amici di borgo di Ponte” hanno raccolto, nel giro di poche ore, 2.180 firme per il doppio senso sul ponte. E ora chiedono “il ripristino immediato della viabilità preesistente”. Il risultato dell’iniziativa, aggiungono, “è andato oltre le più rosee previsione” come ha affermato Manlio Incontro sulla scuola promosso dal Distretto a San Pietro Allarme rientrato Rispetto alla paventata chiusura delle scuole di Savogna e S. Leonardo segue dalla prima E dunque il discorso ritorna alla qualità della scuola ed ai diritti del bambino, il vero protagonista della scuola, che è l’unico argomento a cui non si è accennato nel corso dell’assemblea promossa dal Distretto scolastico venerdì sera a S. Pietro. Argomento in primo piano, ovviamente, quello dello spopolamento, dell’abbandono della montagna. “Tolto il punto di riferimento rappresentato dalla scuola, una comunità perde la sua forza, è destinata a morire”, ha sostenuto Stefano Gasparin, presidente del Distretto che ha promosso l’incontro sampietrino. Tropppo facile obiettare che probabilmente è più vero il contrario e cioè che quando u-na comunità viene meno “muore” anche la scuola. E dunque ben altre sono le politiche da fare e che andavano fatte per la montagna. Il decentramento, ha rimarcato il presidente della Provincia Giovanni Pelizzo, è una risposta valida alle difficoltà della periferia -naturalmente per le superiori - a fronte della forte concentrazione nella città di Udine. Con conseguenti problemi di edilizia scolastica e soprattutto per i trasporti. Sì al decentramento anche da parte di Marinig, che ha ricordato come già nel 1983 il comune di S. Pietro al Natisone, avendo una sede adeguata, abbia chiesto l’istituzione di una sede staccata dello Stringher per la scuola alberghiera. Che poi è partita l’anno successivo, ma a Udine dove oggi si dibatte tra mille difficoltà, mentre a S. Pietro avrebbe portato una grossa boccata d’ossigeno. E queste forme sotterranee contro il decentramento permangono tuttora, ha aggiunto Marinig, ricordando l’intenzione della Regione di chiudere l’Irfop di S. Pietro perchè, sostiene, troppo periferico e costoso. A S. Pietro si è parlato naturalmente della riforma della scuola, proposta dal ministro Berlinguer per molti versi ancora poco nota, ed anche della necessità di maggiore autonomia. Questo è uno degli aspetti toccati dall’assessore provinciale Mauro Bigot che ha messo in relazione decentramento ed autonomia anche sulla base della valorizzazione dell’identità culturale di una comunità. Dunque l'allarme per le scuole di Savogna e S. Leonardo è rientrato. Il discorso sul futuro della scuola delle valli del Natisone invece è ancora tutto aperto, (jn) Potrebno je preseči sedanje stanje Naša manjšina na poti prenove s prve strani Temeljno vprašanje, kateremu moramo najti odgovor je, kakšno družbeno-po-litično organiziranost potrebuje manjšina danes zato, da bodo Slovenci v Italiji uživali svoje narodne in jezikovne pravice, da bodo postali dejansko enakopravni v italijanski družbi. Meni se zdi odgovor v tem, da najdemo skupen okvir za vse organizirano kulturno, športno in siceršnje življenje manjšine. Prav ta je pot, ki nam jo jasno nakazuje tudi odločitev ustanovitve zadruge Primorskega dnevnika. Pogum in politična volja, ki so jo ob tej izbiri pokazale vse komponente slovenske manjšine ne more ostati pri tem osamljenem primeru. Nove oblike povezovanja se iščejo tudi v videmski pokrajini na pobudo Planinske družine Benečije, ki je imela že nekaj srečanj na to temo. Njen poskus pa je prav gotovo pogojen od izkušnje Zveze Slovencev, od šibkosti, ki jih je tista pobuda pokazala in jih je pametno upoštevati. Predlog Planinske družine je v marsikateren pogledu Se nedorečen in potrebuje še precej razmišljanja in poglobitve. Vsekakor je pametno, da se kot Slovenci videmske pokrajine vključimo v širšo razpravo v manjšini in na osnovi naših izkušenj, potreb in pogledov skušamo vplivati v smer preseganja delitev in bolj prepričljivega in učinkovitega povezovanja. (jn) Boccolini, presidente di “Cividale futura”. “Significa - ha proseguito - che avevamo ragione parlando di malessere, a propc sito del nuovo piano per ii traffico, e che c’è solidarietà, nei nostri confronti, anche da parte della gente comune”. Duri i commenti all’indirizzo dell’amministrazione comunale guidata dal sindaco Giuseppe Bernardi: ”Le iniziative andrebbero supportate da una programmazione seria, prevedendo ad esempio dei parcheggi. Ma oggi non servono più, non si riescono a riempire neanche quelli già esistenti”. Per un altro commerciante, Daniele Stringher, la necessità primaria è costituita da “un ponte a nord del’ città”, e comunque “questa amministrazione non può fare esperimenti sulla pelle dei cittadini di Cividale”. Ora “la palla passa al campo avversario”, tocca cioè all’amministrazione dire se quelle oltre duemila firme raccolte in poche ore contro la chiusura del ponte - i commercianti le hanno imbucate nella cassetta “Ditelo al sindaco” che si trova in municipio - siano un segnale più o meno importante. Il sindaco Bernardi aveva per la verità già risposto la scorsa settimana, dichiarando l’intenzione dell’amministrazione di rimanere ferma sulle sue intenzioni. Anche perché, ha fatto sapere, l’Azienda sanitaria del Medio Friuli, dopo aver effettuato un rilevamento sull’inquinamento provocato dal traffico in centro, ha fatto sapere di essere d’accordo con il provvedimento del Comune. Ma questa posizione non sembra convincere per niente i commercianti, che hanno richiesto i dati sui rilevamenti dello smog senza ottenerli. E’ chiaro che la vicenda non finisce qui. Se non verrà deciso, da parte del Comune di Cividale, il ripristino della situazione preesistente, i commercianti attueranno altre iniziative, che per il momento restano però segrete, (m.o.) Četrtek, 10. aprila 1997 Miseu na otrokè V nediejo 13., ob štierih popudan, parpejajta vaSe otroke v gledališču Ristori v Čedad, kjer bojo imiel lepo parložnost poslušat zbor “Le verdi note dell’Antoniano” iz Bologne. Pieu bo tudi “Piccolo coro di Tricesimo”, na klavir bo godu mladi pianist Sebastian Di Bin, ki je že uduobu puno nagrad. Kulturna manifestacija ima naslov “Mille voci per Mariele”. Mariele je bla dire-ktorca znanega zbora “Picco- lo coro dell’Antoniano” v Bologni. ’No lieto od tega je untarla. Vstopnina (ingresso) stane 15.000 za te velike an 5.000 za te male. Zaslužek bo nucu za zazidat ’no hišo v Santa Cruz de la Sierra v Bolivi, za otroke, ki niemajo obednega an ki žive kot saruote po poti-eh. Pokroviteljstvo na to manifestacijo so jo dal videmska Pokrajina, kamun Čedad an “Antoniano” iz Bologne. Iz Švice nam je paršla slika kjer je klasa 1936 iz Dreke Kar objavljamo, publikamo fotografije, ki nam kažejo al pravejo o življenju naših judi doma an po sviete, so naši brauci ries veseli. Puno jim je ušeč tudi, kar publikamo stare fotografije, kjer se more videt tiste parjatelje, ki so šele med nami, pru ta-kuo tiste, ki jih nie vič al zak na žalost so že umarli al zak so arzstreseni po raznih kraju sveta. Tiste stare fotografije spominjajo na lieta, kar tle par nas je bluo vse živuo an čeglih je mizerja lajala (takuo je pravla naša nona) smo bli vseglih buj veseli, ku donašnji dan an vsaka parložnostje bla dobra za se zbrat kupe an se veselit. Fotografijo, ki publikamo donas nam jo je pošju an naš Človek, ki živi po sviete že puno cajta, Dante Tomasetig iz Dreke. Na nji je klaša 1936 iz Dreke. Vemo samuo za imena, smo pa Sigurni, de gor po dreškim kamune, pa tudi po garmi-škem, jih zapoznata vse. S Ceparne roke pruoti te pravi so Franco, Tranquillo, Ettore an Dario; sede, le s Ceparne roke, pa Dante, Beput z njega ramoniko an Lino. V nediejo s Planinsko na Kras Planinska družina Benečije nas vabi, nas klice na pohod v tržaški Kras (memorial Mirko Škabar). Pohod bo telo nediejo, 13. obrila. Je ’ne tri, štier u-re hoje, lahko pa pridejo v-si, otroc an veliki, pru takuo tisti, ki se riedko kada zganejo od duoma, sa’ nie težkuo za hodit an se videjo pru lepi kraji. Ce Zelta preživiet ’no nediejo v družbi an v naravi, pridita v nediejo, ob 7. uri na targu Rezistence v Čedadu. Popejemo se z avtam do kraja, kjer se začne pohod. Tam se plaCa 8.000 lir an se dobi izkaznico, pru takuo organizatoriji nam dajo kiek za pod zob. Za se vamit do avtomobilov, organizajo kombije (pulmine). Na stuojta parmanjkat! V spomin moje drage nune Lee Pekne Sin Gianni, hči Maria Teresa z Bru-nam an z majhanim navuodami Mirko an Ivan žele zahvalit vse tiste, ki so jim blizu v telim žalostnim momentu, pru takuo vse parjatelje njih drage mame Lee, ki so jo imiel radi an vse tiste, ki so ji paršli dajat zadnji pozdrav. Lea Peknaiz Zverinca nas je za venčno zapustila. Ki dost nam bo manjkala je napisu v tele varstice Vladi Kot grom je zagarmel v nedeljo lieški zvon. Grenka bila si Velika NoC. Lea Pekna iz Zverinca za vedno je šla proC. Izguba za vse nas je strahovita Zena, mati, nona, botra, bila si Čudovita. Za tabo joCe se vsa družina stiska jo k sebi žalostna reCanska dolina. Benečija sedaj zopet žaluje izgubila je hci ponosno in zavedno Slovenko z vsemi svojimi moCmi. Sprašuje si Človek, govorijo ljudje, zakaj Bog iz sveta zmeraj narboljši nas zapuste medtem ko hudobni še vedno so tle? Vzel si jo k tebi na poseben naš dan postavijo na sedež kot varuh nad nam. Moj varuh na zemlji bila si ti za me izbral so mi bli ženo, ki ni bilo boljše od nje. Verjetno za to, Bog poklical tej’ že da varvala boš nebeške otroke. Preljubi tvoj glas veC Čutil ne bom za vedno zamoukne tvoj telefon. Sarce me boli po telesu mi je mraz, da nikoli veC videl ne bom tvoj obraz. K tebi me veže lepi otroški spomin ljubila in imela si me rada kakor da bi bil tvoj sin. Hvaležen na veke jaz ti pa bom za buažce, poljubčke in sladki bon bon. Medtem ko to pesem ti pišem otekle in objokane so moje oCi, želim otrokom sveta vsem imeti Santolo kot si bila, zame, ti. tvoj Vladimir Al Buonacquisto trovi 0 articoli di casalinghi, articoli da regalo, ili elettrodomestici e giocattoli • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 V Spietre vartajo spet. Ni dugo od tega, ki so kopal za spejat loruove od gas metano, seda pa za preluožt stare loruove od vodovoda. Dieia jih runa “Pojana Tele dni začnejo dielat tudi za poravnat tist gard ovout; ovink na gorenjim koncu Spietra, kjer je korito an kjer je biu ankrat stari "konvito". Zatuo vam pravimo, ko se vozeta po Spietre, hodita počaso. Nasreča na nikdar spi. rave Dva parjatelja, adan buj uoharan ku te drugi, sta se sreCala na placu v Cedade. Za na iti špindavat sudu tu oštarijo, sta se pobrala na duom od te parvega za se nomalo pomenat. Pila sta vodo, ki jo je biu hišni gaspodar natoCu gor par Bieli vodi pod Li-esah. Biu je an ugasnu luC, ker jo na kor dar-žat paržgane za se po-guarjat, je hitro povie-du. Kadar na turme je tuklo punoči, sta se pozdravila, ker je bluo cajt iti spat za ustat zguoda an iti dielat drug dan. - Ti paržgem luč -je jau hišni gaspodar -de na butneš tu kajšan zid. - PoCaki nomalo -je odguoriu te drugi -de oblieCem bargeške, saj vieš, de jih je škoda glodat, kadar se je tu tami! ! ! An kimet zlo uoharan, ki se nie celo življenje ganu uon z njega vasi, se je luožu tu glavo, de če videt Rim priet ku umarje. Za an tiedan potlè, kadar je paršu nazaj da-mu, vsi vasnjani so ga zaCel vprašat, kajšan je Rim. - Previe draguo je vse! - je hitro poviedu kimet Janez - pomislita, de so mi storli plačat ’no kambro dvie-stuo taužint na nuoC! - Sigurno, de ni malo - so potardil pa-rjatelji - pa manjku si imeu parložnost videt vse rimske maraveje! - Za glih reč nisem videu nič, se nisem ganu cieli tiedan uon z hotela! „ ~ - Kuo je tuo? Al si nauman! - so hitro ža-uekal vasnjani. - Kadar se plača ’no kambro dviestuo taužint na dan, se ima dužnuost jo uživat vic cajta, ki se more!!! *** Za na iti nucat sudu po oštarijah, uoharni Giovanin je povabu parjatelje igrat na karte na njega duom. - Kuo je gorkuo donas. Tič se umiera za-vojo ice! - je jau adan. - Imaš ražon - je jau te drugi. - Se ries umiera za ico. Bi korko kiek fri-šnega! - je jau te treci grede, ki je oCedu pu-ot na Cele. - Milica! - je zaue-ku Giovanin - tle pravejo, de se muorejo nomalo pofreškat, za dobruoto, puj tle od-perjat okna!!! novi mata jur Četrtek, 10. aprila 1997 Minimatajur Straordinaria scoperta archeologica nella grotta Divje babe presso Cerkno n flauto più antico La suggestione è grande. La penombra è interrotta solo dall’illuminazione dei pannelli esplicativi, delle carte e delle ricostruzioni con i reperti recuperati nella grotta. Al centro della mostra, dentro una teca di vetro a forma di parallelepipedo, è esposto l’oggetto misterioso. Si tratta di un pezzo di osso, in cui sono stati praticati dei fori. Gli archeologi non hanno incertezze: siamo di fronte ad un flauto primitivo. Nella penombra della mostra, a fugare ogni debbio, si leva una nota Itthga e sottile, sempre u-gliale seguita da un’altra ap-p2na più bqss.a, .monotona, SHhza modulazioni. Infine fa nòta si rompe in UP4 cascata dì suoni e di trilli di upa mutevole melodia. E la ri-costruzione della voce del flauto, riprodotto dagli archeologi su una copia del modello originale. “Nell’atrio del Museo Nazionale di Lubiana è allestita; la bella mostra illustrati-" va di uno dei più straordina-iljitrovamenti archeologici; dovuto al paleontologo Ivan Tltrk: il più antico strumen- to musicale dell’umanità, ricavato dal femore di un giovane orso speleo. Risale al medio paleolitico, databile, secondo gli studiosi ad almeno 45.000 anni fa. È stato raccolto nella valle della Idrijca presso Cerkno in Slovenia, in una grotta sul fianco della ripida montagna, presso un focolare primitivo, insieme a strumenti di pietra scheggiata e di osso prodotti con tutta probabilità da un gruppo di uomini di Neandertal, ramo e-stìnto della specie homo sapiens. La grotta porta, il nome di Divje babe, traducibile nel nostro dialetto in Duje babe, probabile versione delle nostre krivapete. Nè mancano le Duje babe anche nelle leggende dalle nostre parti. La grotta Divje babe è stata scoperta nel 1978 e gli scavi si sono rivelati molto fruttuosi. La grotta fu utilizzata come rifugio di raccoglitori e cacciatori, come laboratorio per la fabbricazione di strumenti e come abitazione. Tornando allo strumento che vi è stato raccolto, va detto che questo non è l’unico strumento musica- Summer School of Slovene Language in We invit you to visit our Summer School as an opportunity to combine your study of Slovene with an unforgettable Slovene vacation. Over thè past years more than 1000 students from 50 different countries have studied with uS. Organizer: Centre for ^Slovene as a Second or Foreign Language, Department for Slavic Lar.-guages an Literature, Faculty od Arts, University of Ljubljana. Language courses: You can choose between 2 or 4 week courses. We -suggest you to take 4 week course in order to complete te entire program an receive a solid foundation in Slovene. At thè beginning of thè course we will test your knowledge of Slovene an then place you in thè appropriate group. There are three levels, beginners, intermediate, and advan-ced. The course consist of 20 school hours (45 mi-nutes each) a week. Les-sons run from 9:00 am to 12:15 pm. There will be 8 to 12 students in each group. If you want your study to be more intensive, you have thè opportunity to take additional language classes. At thè end of Summer School everyone will receive a Certificate of Attendance. Other študent activi- ties: when you are not bu-sy with language classes, you will be able to take part in our Summer School social programme, which includes Lectures, Workshops, Dicussion groups and Excursions. These activities take place in thè aftemoons or on thè weekends an they are included in tuition fees. Partecipants: most partecipants are university students, other are al-so welcome. However, thè partecipants must be at least 17 years old. Accomodations: thè program reserves rooms in thè students dormitory, not far from thè centre od Ljubljana and not far from thè school. Partecipants can also choose to live with friends or relati-ves in thè area. Program costs: 4 weeks (June 29 - July 26) - Tuition US $625, Accomodation US $500; 2 weeks US $330, Accomodation US $270. Regi-stration by May 31. Address Poletna Sola, Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija Tel. (386-61) 176-92-38 Faks (386-61) 125-70-55 Internet http://www.ff.uni-lj.si/center-slo E-mail: CENTER-SLO@ FF. U-NI-LJ.SI le ritrovato dai ricercatori della preistoria. Tuttavia la datazione di questi ultimi è più recente di 10-20 mila anni, quando il Neandertal era ormai scomparso. Sicché si è aperto il problema di questo tipo di uomo, basso e tozzo, dal mento sfuggente, dalla capacità cranica superiore a quella dell’uomo moderno, che praticava l’inumazione dei morti, ma incapace di produrre un linguaggio articolato. Il problema è come si combini la mancanza del linguaggio verbale con la capacità di una, sia pure rudimentale, espressione musicale. Cerkno, nuovo comune uscito di recente da quello di Idria, è ora un nome sulla bocca di tutti gli studiosi della preistoria, che dovranno ora chiarire il mistero del primo musicista dell’umanità. Notizie in merito sono state date dal Manifesto, dal Primorski dnevnik e dalla rivista Archeo di aprile. U-na pubblicazione completa è in fase di stampa a Lubiana. Intanto la mostra “Neandertalec in njegova piščal”, curata dall’Istituto per l’Ar- Jama Divje babe: in primo piano il flauto paleolitico cheologia dell’Accademia delle Scienze e delle Arti di Lubiana, è una bella occasione per una visita che può essere completata nelle altre sale sulla preistoria del Museo Nazionale. Paolo Petricig Bibliografia Goriški muzej - Goriška pričevanja, 1985 T.Knific, D.Svoljšak -Arheološka najdišča I.Turk - Moustérienska “koščena piščal” in druge najdbe iz Divjih bab, 1997 Za Mojo vas napisajta go mez žvmco ki imata doma Takuo sta riardila Michele iz Barnasa an Mattia iz Mašere Telo risbo je naredu Michele (iz Vartaca lieta 1986) Blizu moje hiše je naš velik hlev. Tam imamo puno žvin: kakuoše, pete-iine, purane, zejce, karin- ce in karinace, kločo, ki je velegla šest cibet, raco, ki ima dvanajst majhanih račk. V hlieve niemamo krave, ker muoj tata Germano in moja mama Luisa nieso kumeti, pa dielajo drugod. Naše kakuoše znesejo puno jajc tu an dan. Cez dan moje kakuoše so nimar odparte an gredo past gor pruot host. Vičkrat pride sakù in nese proč kajšno majhano ka-rinco, kakuoše pa jih na more nest proč, ker so težke. Zejcu niemamo več, ker je paršla boliezan in so vsi ukrepali. Setemberja kupemo dno prase zadost veliko, ga redimo štier miesce in potlè ga ubijemo in naredimo veliko fešto. (Mattia -Vartac 1992) M O JJ A V A DRAGI OTROCI, STE 1E ZACELI RAZMIŠLJATI, KAJ BOSTE NAPISALI ZA NATEČAJ MOJA VAS? TUDI LETOS GA ORGANIZIRA STUDIJSKI CENTER NE-DIZA. NAGRAJEVANJE BO KONEC JUNIJA, ZA SPETRSKI SEN JAM. Stoji sredi Stoji sredi polja zelenega marjetica, marjetica. In krono belo nosi v laseh, v svojih zlatih, zlatih laseh. In v belo haljo odeta je in z zlatom prepletena halja je. In zvečer tiho zapre oči, in zjutraj sonce jo prebudi. In Anica mala v polje gre in trga bele marjetice in si jih plete v zlate lase in s soncem v očeh po polju gre... Srečko Kosovel Smiešne pravce iz Vartaca lieta V moji vas je živiela družina: mož Tomaž an Minca z dviema otrok. An dan se je rodiu treci, an liep puobic.Tomaž veseu gre gou faruž: - Gaspuod pre Jožef, vestè, imamo puoba an jutre bi ga radi karstil! - Nu, dobrò, Buog di zdravje; sedni, Tomaž, go na tole ga parnesen no staklenco! Začela sta pit an se menat od marski, gaspuod pa popraša: - Ti Tomaž, pa kako ime deneš telemu otrokù? - Ja, jest san mu zbrau ime Kleto! Gaspuod pomajta z glavo: - Ne, ne, Tomaž; an-krat si mi jau, de bi ti biu veseu, da adan tojih otruok bi se vešuolu za mašnika! - Ja, tiste je ries, pa ki ma par telin ime? - An še kuo ima, - die gaspuod pre Jožef, - pomisli, Tomaž, če tel puobic se vešuola za mašnika, kuo ga bojo klical! Tomaž no malo pomisli an die: - Pre Kleto! Ustrašu se je besiede. Vstane hitro gor an die: - Zahvalin vas, gaspuod, de ste me rasvie-teu, zahvalin vas za pit an za ime van povien pa jutre. Fabio - Tarčmun An mož, ki se je klicu Bùtera, no nediejo je meu iti h maš. Kar se je teu ubliec, je vidu, de je meu vse srajce umazane. On je živeu blizu faruža. Ta pried faružan je biu an vart, kod so se sušile štier liepe srajce ud ga-spuoda. Kar Bùtera jih je vidu, je jau: “Čak, Cak, pa na gren vas narodan h maš". Se ogledne nu malu cja, nu malu sam, an kar je vidu, de atu nie biu bedanje leteu tu tist vart pu te narlieušo srajco ud gaspuoda. Gre damu, se lepuo na-štima anta gre h maš. Finita maša, gaspuod ga ustave za poguorit nu malo antà mu die: “Anta Bùtera, kuo gre?" Gaspuod je teu ree, kuo gre živlenje, mentre Bùtera je zastopu, kuo gre srajca: “Dobro, dobro, gaspuod nunac, samuo, ki je nu malo šarokd”. Gaspuod: “O, muoj Bùtera, ti maš nimar tujo!" Je teu ree nimar tujo za praft. Bùtera pa je odguoriu: “Ne, ne, gaspuod nunac, je vaša!" Fabiola - Gniduca Sport—————-------------— ----- La squadra di S. Pietro al Natisone sconfigge il Corno con una rete di Rossi Valnatisone, la strada giusta četrtek, 10. aprila 1997 Savognese, pareggio con emozioni Otto reti per i Pulcini dell’ Audace Ormai lontana dalla testa della classifica, la Valnatisone sembra avere ritrovato la strada che aveva smarrito nel corso della fase centrale del campionato. Dopo la vittoria di Tarcento si è ripetuta domenica ospitando il Como. La squadra è scesa in campo priva di Iacuzzi, sostituito con il sedicenne Marco Domeniš. A centrocampo è stato riconfermato il ventenne Alessandro Ber-gnach. La gara si è decisa nel primo tempo quando la Valnatisone ha colpito due pali e siglato la rete del successo. Al 10’ su calcio di punizione da fuori area è stato Scidà a mandare la sfera a centrare il palo interno. Quindi Campanella ha servito a Rossi la palla per il gol, che il centrocampista ha saputo sfruttare al meglio con un diagonale. Alla mezz’ora una conclusione ( di Campanella, dopo aver colpito il palo, sembrava a-ver superato la linea bianca prima di essere recuperata dal portiere Cantarut. L’arbitro faceva proseguire il gioco. Alla Savognese non è riuscito il sorpasso nei confronti del Nimis. Tra i pali, a causa dell’assenza dei due portieri, è stato schierato Paolo Cernotta. Il via alle danze è stato dato, al 2’, con un autogol del Nimis. Prima della fine del tempo si registravano il pareggio ed il vantaggio dei biancaz-zurri. La reazione della Savognese portava al pareg-k gio, opera di Campanella, ed al momentaneo vantaggio ottenuto su calcio di rigore trasformato da Nicola Sturam. Negli ultimi minuti La rosa della Polisportiva Valnatisone di Cividale su calcio dagli undici metri gli ospiti siglavano il definitivo pareggio. Sconfitta casalinga, di misura, per gli Juniores della Valnatisone che sabato hanno ospitato il Ro-mans. Ancora un pari per gli Allievi che non sono riusciti a sbloccare il risultato con il Lestizza. Le occasioni per affondare gli ospiti non sono mancate ma la mira dei locali non è stata all’altezza delle migliori giornate. La squadra nelle prossime due gare giocherà in trasferta a Bressa ed a Pagnacco cercando di ottenere risultati di prestigio. Nel recupero di venerdì i Giovanissimi dell’Audace sono stati sconfitti immeritatamente dalla Savorgna-nese. I ragazzi allenati da I-vano Martinig sono stati colpiti due volte su azioni conseguenti a calcio d’angolo. Domenica scorsa a Pagnacco, dopo un inizio disastroso nel quale hanno subito due reti, hanno accorciato le distanze con Elvir Besič, sfiorando il pareggio con la traversa centrata da Paolo Massera. E’ stata rinviata la gara degli Esordienti, che questa settimana si giocano il titolo nel torneo di Como di Rosazzo. Drenchia in rimonta PUB SONIA E LUCA 2 MERETO CAPITOLO 2 Pub Sonia e Luca Drenchia: Carrer (Tomasetig), Luca Gariup (Pio Chiabai), Andrea Scuderin, Marco Marinig, Fabrizio Qualla, Gus, Federico Terlicher (Roberto Marinig), Gianni Qualla, Gianni Trusgnach, Stefano Predan. Merso di Sopra, 5 aprile - Grazie al successo nello scontro diretto con il Savorgnano gli amatori di Drenchia, anche sfruttando il miglior piazzamento in Coppa disciplina, hanno ottenuto il diritto di partecipare ai play-off per il titolo di campione del Collinare. Nell’incontro di andata dei sedicesimi hanno o-spitato la formazio- Pio Chiabai pp - s m x J BBjfc ne di Mereto Capitolo, sesta classificata nel girone di Eccellenza. I violanero hanno disputato u-na buona gara, terminando il primo tempo a reti inviolate. All’inizio della ripresa passavano in vantaggio gli ospiti. I valligiani cercavano di riportarsi in parità ma al quarto d’ora subivano la seconda segnatura. In cinque minuti, però, il Drenchia riportava la partita su binari più favorevoli. Toccava a Federico Terlicher accorciare le distanze ed era quindi Andrea Scuderin a siglare la rete del definitivo pareggio. Sabato prossimo, alle 17.30, a S. Maria la Longa si giocherà la gara di ritorno. La squadra vincente affronterà nei sedicesimi la formazione di Pantianicco o quella degli Anni 80 di Udine. Quattro reti di Trusgnach e quattro di Cendou rilanciano i Pulcini dell’Audace. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, lunedì ha pareggiato a San Daniele con la squadra locale. Tutti due i gol sono di Nigro. Infine il Bar Campanile, negli Over 35, ha perso con la capolista Chiavris. Nell’andata del primo incontro dei play-off la Valli del Natisone ha regolato il Ziracco Clavora non perde il fiuto del gol L’attaccante degli “škrati” due volte a segno - Sabato prossimo è in programma la gara di ritorno VALLI NATISONE - ALLA SALUTE ZIRACCO 2-0 Slovenija uspešna v ekipnih panogah Ko poročamo o Športnem dogajanju v Sloveniji, izstopajo predvsem posamezniki, ki dosegajo vrhunske, svetovne rezultate. To je sicer značilnost za državo, ki šteje le 2 milijona prebivalcev. Zaradi tega smo večkrat pisali o uspehih atletinje Brigite Bukovec, o kanujistih ali o smučarju-skakalcu Peterki. V zadnjih dneh pa smo zabeležili prijetno novost za slovenski Sport: uveljavitev v ekipnih disciplinah. Najprej nas je presenetila nogometna reprezentanca, ki je v Splitu remizirala 3:3 s Hrvaško za kvalifikacije na svetovnem prvenstvu. Nekaj dni kasneje smo se veselili uspeha košarkarjev Olimpije, ki so v Milanu premagali Stefanel in se uvrstili v finale pokala prvakov. Nazadnje smo dobili Se vest iz zenskega rokometa, kjer se je slovenska ekipa uvrstila med najboljše v Evropi, (r.p. t Valli del Natisone: Sirch, Mauri, Scaravetto, Notarni-cola, Carlig, Szklarz, Medveš, Zuiz (Gabriele Manzi-ili), Del Ben, Mauro Clavora (Simone Vogrig), Francesco Fanna (Stefano Pol-lauszach). Pulfero, 5 aprile - Positivo inizio dei play-off per gli “škrati”, opposti alla squa- Mauro Clavora due volte a rete contro la squadra di Ziracco dra di Ziracco nella quale gioca Matteo Crucil, vecchia conoscenza del calcio valligiano. La gara non ha creato particolari problemi ai biancoverdi, che hanno amministrato il gioco con grande tranquillità affondando i troppo fallosi avversari con due acuti di Mauro Clavora. Dopo un breve periodo di studio, il pallone arrivava all’attaccante che, dal limite dell’area, infilava la rete avversaria con un preciso pallonetto all’incrocio dei pali. Alcuni minuti più tardi i ragazzi allenati da Walter Barbiani sfioravano il raddoppio con un diagonale rasoterra di Zuiz che, a portiere battuto, centrava il palo. Nel secondo tempo il gioco stagnava a centrocampo fino al 20’, quando Clavora, partito da lontano, saltava due avversari in velocità siglando quindi il raddoppio. Iniziava la girandola delle sostituzioni, con un brivido per i locali quando Crucil colpiva la traversa. La reazione finale dei padroni di casa metteva più volte in difficoltà il valido portiere ospite. Sabato secondo atto a Ziracco, alle 15, con la partita di ritorno. Risultati 1. Categoria Valnatisone - Corno 1-0 3. Categoria Savognese - Nimis 3-3 Juniores Valnatisone - Romans 0-1 Allievi Valnatisone - Lestizza 0-0 Giovanissimi Pagnacco - Audace 2-1 Audace - Savorgnanese 0-2 Esordienti Torreanese - Audace rinv. Pulcini Audace - Fortissimi 8-1 Amatori S. Giacomo - Reai Filpa 0-2 Valli Natisone - Alla Salute 2-0 Pub Sonia e Luca - Mereto 2-2 S. Daniele - Poi. Valnatisone 2-2 Al Campanile - Chiavris 1-2 Calcetto Spaghetto - Tolmezzo 4-5 Pr ossimo turno 1. Categoria Reanese - Valnatisone 3. Categoria Rangers - Savognese Juniores Lucinico - Valnatisone Allievi Bressa - Valnatisone Giovanissimi Cassacco - Audace (ree. 11 aprile) Audace - Rive d'Arcano Esordienti Audace - Serenissima Pulcini Buttrlo - Audace ~ ~T7“ 7 * Amatori vr% ~ Reai Filpa - S. Giacomo Alla Salute - Valli Natisone Mereto - Pub Soniate Luoa Poi. Valnatisone Š. Daniele Bar Campanile teSecom " Calcetto tolmezzo - Merenderos (11 aprile) Classifiche 1. Categoria Pagnacco 53; Tarcentina 48; Torreanese 45; Costalunga 44; Vesna 43; -Valnatisone, Cividalese 42; Corno 39;.Riviera 37; Union 91, Tavagriacco 31; Opici-, na 29; Reanese 24; Medeuzza 20; Zaulpj 18; Forgaria 15. * ' — 3. Categoria Ubero Atl. Rizzi 51 ; Stella Azzurra 45; Ci-seriis 44; Moimacco 43; Fulgor 40; Rangers 39; Lumignacco 38; Faedis 32; Gà-glianese 30; Cormor 20; Fortissimi, Nihftis' ‘ 17; Savognese 16. Juniores Serenissima 53; Cividalese 46; Valnatisone 45; Faedis 40; Romans 39; Cussignac-co 38; Lucinico 37; Natisone 32; Sovodnje 26; Fortissimi 24; Fogliano, Azzurra 18; Corno 15; S. Gottardo 14. Allievi Cividalese 56; Bressa, Pagnacco 53; San-giorgina Udine 50; Faedis 48; Valnatisone, Cussignacco 41; Basaldella 37; Natisone 34; Bertiolo 33; Pozzuolo 32; Lestizza 29; Buonacquisto 28; S. Gottardo 25; 7 Spighe 11 ; Fortissimi 8. Giovanissimi Savorgnanese 58; Flumignano 54; Bressa 50; Pagnacco 38; Astra 92, Sangiorgina U-dine 34; Audace 31 ; Gemonese 28; Cussignacco 26; Rive d’Arcano 18; Buonacquisto 14; Majanese 12; Cassacco 4. Amatori (Over 35) Chiavris 23; Alla Botte, S. Giovanni al Natisone 21; Remanzacco 16; Bar Campanile Cividale 12; Autosofia 10; Telecom 7; Pas-sons 6; Borgo Aquileia 4. Calcetto (play-off) Merenderos, Tolmezzo 2; Spaghetto Gri-macco 0. Le classifiche dei campionati giovanili ed a-matoriali sono aggiornate alla settimana precedente. Četrtek, 10. aprila 1997 NEDISKE DOLINE Ki dost blaga smo zbrali V saboto 15. marca so tudi po vaseh naših dolin paršli pobierat žakje, kjer smo bli zbral stare al po-nucane oblieke, šuolne, borše... ki jih na nucamo vič. Iniciativo jo je tudi lietos organizala Caritas, par nji so sodelovale, par-skočile na pomuoč vse fare videmske škofije. NamierT'jeDredat telo staro blaguo anVdstim, ki se s tem zasluže/žazidat ’no hišo za potriebne ljudi. Se pravi, de tela hiša ima že strieho an pred Božičem bo vsa na mest. Mttormo reč, de an tele-krat sq judje zvestuo par-skOClf ’na pomuoč. Poštu-dierita, vsega kupe, v cieli škofiji se je zbralo 340 to-nelat blaga, na parvem mestu so pru fare iz Nediških dolin an Čedada: tle se je zbralo 34.420 kilu blaga. PODBONESEC Gorenj Marsin Zapustila nas je Maria Crucil Na naglim je na svojim duomu umarla Maria Crucil, uduova Medveš. Učakala je liepo starost, 92 li-et. Maria se je rodila v Krucjovi družini par Oba-leh, zlo mlada je šla zà ne-viesto hBevandih go par Medvežeh. Imiela je adnega otročiča an čakala je druzega kar ji je mož Nadaljo umaru. Nie imiela še 25 liet, pa se ni udala an z veliko kuražo je lepuo veredila nje puob-čje. Ziviela je kupe s te velikim sinam Aldam an z ne-viesto Elio, ki sta jo pru lepuo gledala an varvala. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, sina Bepa, na-vuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Pogreb Marije je biu v saboto 5. obrila popudan v Gorenjim Marsine. Zbralo se je puno ljudi an gaspu-od Dionisio Mateucig, ki ji je zmolu sveto mašo, ji je naredu pru lepo pridgo. C. : lari e nam ostane ri-es an ltep spomin. Kal Smart mladega mota Tle v naši vas smo pogrešil še mladega puoba. Na svojim duomu je zapu-stu tel sviet Mario Sabba-dini. Imeu je samuo 46 liet. V žalost je pustu mamo, sestro Danielo, kunjada Rina an majhano navuodo Tanjo. Seda na hiši ostane sama mama, sa’ sestra živi par Mašerah v Sauodnja-novi hiši, kamar je paršla za neviesto. Pogreb Maria je biu go par svetim Standreže v če-tartak 3. obrila. Puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Carnivarh Pogreb v vasi V čedajskem Spitale je za venčno zaspala Pierina Cencig. Učakala je 84 liet. Pierina ni imiela svoje družine, imiela pa je na-vuode, ki so jo lepuo gledal an pru oni so sporočil žalostno novico o nje smarti Nje pogreb je biu v pe-tak 4. obrila popudan v domačem britofe v Carnim-varhu. Naj v mieru počiva. SREDNJE Preserje Zbuogam Bepo Žalost v Kanaučanovi družin tle v naši vasi. V goriškem Spitale je umaru Giuseppe Qualizza - Bepo Kanaučanu po domače. Biu je mlad mož, sa’ je imeu samuo 64 liet. Bepo se je rodiu v Pe-škulnovi družin v Polici, poročiu pa se je z Marijo Kanaučanovo iz Preserji an tle je živeu. Ni biu pravega zdravja že vič liet, pa vseglih so vsi upali, de na umarje še. Na telim svietu je v žalost zapustu ženo Marijo, sina Renata, Romino, brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu go par svetim Pavle (Cer-nečje), kjer je biu njega pogreb v pandiejak 7. obrila popudan. GRMEK Mali Garmak Zazvonila je Avemarija V saboto 5. obrila nas je za venčno zapustila Olga Trusgnach - Uhacova po domače. Učakala je 88 liet. Kar je bla mlada je tudi Olga ku puno drugih naših čeč zapustila rojstno vas za iti dielat dol po Italiji. Puno liet je služila dol v Napoli, potlè se je varnila damu. Na telim svietu je zapustila brate, sestre, kunjade an navuode. Od nje smo se za venčno poslovili v pandiejak 7. obrila na Liesah, kjer je biu nje pogreb. Qqi ipò 10.4.1987-10.4.1997 Žalostna oblietinca Glih donas, četartak 10. obrila, je deseta oblietinca odkar nas je zapustu naš dragi Mario Zdravljic. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo brat, sestre, vsa žlahta an parjatelji. Njega spomin je nimar živ med nami. Bomo videli Benečijo na Rai NEDISKE DOLINE Rai 1 parpravlja oddajo o Benečiji V petak 28. febrarja je paršu v Čedad Michele Scaglione, novinar, gjor-nalist, od italijanske televizije Rai 1. Na sedežu društva “Ivan Trinko” se je sreču s predstavniki skoraj vsieh naših kulturnih društeu an Zveze slo-vienskih izseljencju iz Beneške Slovenije. Novinar Scaglione par-pravja s pomočjo drugih kolegu an ciklus dvanajstih oddaj (trasmissioni) o novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoCi račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% narodnih manjšinah an etničnih skupinah v Italiji (minoranze nazionali e gruppi etnici). V tel ciklus bo uključena tudi oddaja o Beneški Sloveniji. Predstavniki, raprežen-tant naših društvih so na kratko poviedali našo zgodovino, kakuo smo bili preganjani, kakuo sta bla preganjena naš jezik an naša kultura, o delovanja društev, o boju za narodnostni obstoj. Natuo je gjornalist Scaglione s svojim televizijskim operaterjem šu po vaseh Benečije, da bi po-sneu zanimive kotičke naših kraju. To je parvikrat, de se italijanska televizija uradno (ufficialmente) zanima za probleme beneških Slovienju. SVET LENART Čemur Nagobarno jezero za naše ljudi Na Cemurju je dielala nad stuo liet fabrika opek, madonu. Gospodarji so bli domačini, družina Feletig. Pred desetimi lieti so fa-briko predali nekemu ga-spodarju iz Karmina. V fabriki je dielalo par-bližno 60 naših ljudi. Pravejo, da potem, ko je gaspodar dobiu kontri-but od dežele, je fabriko zaparu an dieluci so bli varženi na ciesto. Tam, kjer so kopali ilovco za madone, se je nabrala voda an je nastalo umetno jezero. Ta voda je “inquinana” an predstavlja veliko nevarnost za ljudi, ki živijo blizu. Predlanskem je malo manjkalo, da se niesta dva otroka udušila, ko sta se šla Sukat na led. Jezero niema obe-dne ograje, uoda pa po-djeda stanovitost bližnjih hiš. Domačini so prosili gaspodarja, naj napeje v jezero materjal, da se velika jama napune. Buogi gaspodar pa pravi, de niema denarja in bi teu, de bi to dielo opravu kamun. Potlè, ki ti stuo liet izkoriščajo (šfrutavajo) določen kraj an zemjo in kadar se jim ne splača vič, ti pustjo okuole svinjarje, ki škoduje zdravju ljudi. (Novi Matajur, 1.2.77) Skrutove Naše piesmi v bukvah Na pobudo domačega kulturnega društva “Circolo culturale Valli di S. Leonardo” se parpravlja publikacjon naših starih piesmi v slovienskem an italijanskem jeziku. Takuo bojo spoznali tu- di naši parjatelji Italijani kajšno lepoto an globoke vriednosti usebujejo naše stare piesmi an morebit, da se jih bojo tudi naučili, takuo ki mi se naučimo i-talijanske an furlanske. Za prevod (traducjon) je poskarbeu meštri Egidio Scaunich. (Novi Matajur, 15.3.77) PODBONESEC Al bomo imiel športno igrišče? Deželno odborništvo (assessorato regionale) za rekreacijo an šport je dalo našemu kamunu 10 milio-nu lir kontributa za zgradit športno igrišče. Novo igrišče bi muora-lo bit tam po tim kraju mosta, ki iz Podboniesca peje na drugo grivo Nedi-že. To novico so sparjeli z velikim vesejem vsi, posebno pa mladi športniki našega komuna. Naši fo-otbalisti, nogometaši so muorali do seda cabat balon samuo na drugih športnih igriščih, posebno v Spietru. (Novi Matajur, 1.5.77) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 14. DO 20. APRILA Sriednje tel. 724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 12. DO 18. APRILA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinjerji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev. .732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281