Model kurirja na gumo ina za zbirko školjk trlf« »frrr« - / >•••••••• >•••••••• >•••••••• Revija za tehniško ustvarjalnost mladih OKTOBER 2004, LETNIK POŠTNINA PLAČANA V CENA 450 SIT, PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja jug - Hartman Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 1 7 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 450 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 9000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Z letečimi krili je na pobočju vedno veliko zabave. Foto: Andrej Lippai i IJUBlJAllAt: TTTtT ' 12 U * JbikVib oktober 2004 KAZALO KAZALO l&{y\r. 2 4 7 PREIZKUSITE SE V NOVI KATEGORIJI F5J LETEČE KRILO »FRRR« . TIMOV PORTRET 8 10 MODEL GLISERJA MINCIO (2. DEL). UTEKANJE IN NASTAVLJANJE AVTOMOBILSKIH MODELARSKIH MOTORJEV (1. DEL) 12 POSODOBITEV MODELOV LOKOMOTIV MALIH ŽELEZNIC (3. DEL). 14 MODEL KURIRJA NA GUMO 26 27 28 29 30 32 VEDNO ČISTA KONICA TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - MERKAVA MK. III. RADIJSKI SPREJEMNIK Z ECC86 NOVO NA TRGU MODEL DVOSTANOVANJSKE HIŠICE KDO JE NATANČNEJŠI. 34 VITRINA ZA ZBIRKO ŠKOLJK 36 SPOLSTENI MODNI DODATKI 40 MOSTOVI IN STOLPI IZ KARTONSKIH ŠKATLIC ANDREJ PETROVČIČ V Sloveniji je bila že dalj časa živa ide¬ ja, da se oblikuje nova kategorija, ki bi združevala dve različni panogi letenja z RV-modeli, in sicer jadralnega in elektro¬ motornega. To zdaj predstavlja vedno bolj priljubljena kategorija F5J. Pri nas se je za¬ njo še posebej zavzemal Roman Ložar, ki je organiziral tudi prvo takšno tekmova¬ nje. Gre za »Pokal Telstar«, ki se ga je pr¬ vič, leta 2002, udeležilo le skromno števi¬ lo tekmovalcev. Tekmovanje je ponovno izpeljal leto kasneje, vendar tudi tedaj od¬ ziv ni bil kaj bistveno boljši. Tako kot vse novosti je tudi ta potrebovala svoj čas in že leto kasneje se je tekme v Krtini udele¬ žilo več kot dvajset tekmovalcev. Tekmo¬ vanju, ki ga je organiziralo Modelarsko društvo Modra ptica, je sledilo še nekaj drugih v Krškem, Mariboru in Kamniku, pri čemer se je število tekmovalcev stalno povečevalo, saj je kategorija F5J postajala tudi pri nas vse bolj popularna. Kljub temu da s strani mednarodne zveze FAI še ni uradno priznana in s tem posledično tudi ne na Letalski zvezi Slove¬ nije, pa je v svetu močno prisotna že kar nekaj časa. In za kaj pravzaprav gre? Ta panoga modelarju omogoča veliko svobode pri izbiri modela. Ker za udej¬ stvovanje ni potrebna debela denarnica, se zanjo odloča tudi vse več mladih mo¬ delarjev in začetnikov. Tu ne gre za pre¬ tirano odvisnost od zahtevne tehnologije (bodisi električnega pogona ali vrhun¬ skih modelov) kot pri mnogih modelar¬ skih kategorijah. Lotijo se je lahko vsi, ki obvladajo temeljne veščine jadralne¬ ga letenja in temu primeren model. Pri trenutno najbolj razširjeni različici te ka¬ tegorije je pogon modela klasičen - z motorjem razreda »400«, ki je v vseh mo¬ delarskih trgovinah dostopen že za do¬ brega tisočaka. Omejitve so zelo ohlapne, kar omogo¬ ča širok izbor in različnost modelov. Gle¬ de na omejitve so se znotraj F5J oblikova¬ le tri podkategorije in sicer: F5J - 400, F5J - 7 in F5J - unlimited. Pri prvi, najštevilčnejši, modelarja omejuje zgolj moč električnega pogo¬ na, poleg tega pa je prepovedana tudi uporaba akumulatorjev Li-po (litij-po- limer) in Li-ion. Zaradi slednjega so na internetnih forumih potekale burne razprave, saj tehnološki razvoj prepro¬ sto sili k uporabi teh akumulatorjev, zagovarjajo pa jo tudi pri FAI. Večina modelarjev tekmuje z modeli lastne iz¬ delave, kar daje kategoriji še poseben čar, saj je poleg tekmovanja pomemb¬ na tudi ustvarjalnost in inovativnost modelarjev. Tako lahko, kot je tudi iz fo¬ tografij razvidno, na naših srečanjih vi¬ dimo pisano paleto modelov različnih konstrukcij in zamisli. Druga podkategorija F5J - 7 omejuje število akumulatorjev na največ sedem. Moč in vrsta elektromotorja tu ni predpi¬ sana, zato pa je časovna omejitev delova¬ nja elektromotorja krajša kot pri prejšnji. Ta podkategorija pri nas zaenkrat še ni preveč zastopana. Telstar je priljubljen model za tekme v F5J. Ima ga tudi Andrej Per- vinšek. 2 Milan Jovičič tekmuje z modelom lastne konstrukcije. oktober 2004 TLET MODELARSTVO Zadnja in hkrati tudi najbolj odprta podkategorija je F5J - unlimited. Kot je že iz imena razvidno ta modelarjem do¬ pušča največ svobodne izbire. Pravzaprav je edina omejitev število akumulatorjev, ki ne sme presegati 32 (Ni-Cd ali Ni-MH). Nekaj odziva na to podkategorijo je to se¬ zono že bilo, vendar je zanimanje zanjo glede na siceršnjo popularnost teh mode¬ lov še vedno premajhno. Pravila natančneje opredeljujejo po¬ tek tekmovanj v posameznih podkatego- rijah. Turnusi so časovno omejeni na 10 minut, kar vključuje tudi čas delovanja elektromotorjev, in ravno tu prihaja do razlik med pravili. V F5J - 400 sme elek¬ tromotor delovati 60 sekund, v F5J - 7 40 sekund in v F5J - unlimited zgolj 20 se¬ kund motorja. Časi so omejeni zaradi širo¬ ke ponudbe zmogljivih električnih pogo¬ nov na trgu. Ves preostali čas do izteka 10-minutnega turnusa modelarji jadrajo s svojimi modeli. Poleg časa letenja se h končnim rezultatom prišteje tudi prista¬ nek, kjer je cilj pristati čim bliže pristajal- Rok Bordon z modelom allegro lite konstruktorja Marka Drela Aleš Kovač z modelom HLG, prirejenim za tekmovanja v podkategoriji F5J-400 pomaga, če nismo vešči izkoriščanja na¬ ravnih razmer pri jadranju, in prav tako se lahko obrišemo pod nosom, če ne prista¬ nemo dovolj blizu pristajalni točki, ali če prekoračimo omejitev desetih minut le¬ talnega časa. Tekmovanja v kategorijah F5J so zelo zanimiva, za prijetno vzdušje pa poskrbi¬ jo tudi tekmovalci. Teh je vedno več pa tudi njihovi modeli so zelo raznoliki, tako po zasnovi kot po izvedbi in pogo¬ nu. Če je poleg tega, da se merimo med seboj, bistvo vsega predvsem v zabavi in druženju, potem že to zadostuje, da se nam pridružite bodisi kot tekmovalci ali kot gledalci. ni točki. Običajno v skupini hkrati štarta do 8 tekmovalcev, in sicer z metom modela iz roke na znak glavnega sodnika. Temu sle¬ di omejen delovni čas elektromotorjev (odvisno od kategorije), v katerem si tekmovalci prizadevajo dvigniti svoje mo¬ dele čim višje, da imajo tako boljše izho¬ dišče za jadranje. Nato jadrajo in po pote¬ ku predvidenega časa se preizkusijo še v veščini pristajanja. Pristanki se točkujejo podobno kot pri F3J. Za pristanek v krogu treh metrov tekmovalec dobi 100 točk, za vsake 3 metre proč od kroga pa po 20 točk manj: 100 točk - 0 do 3 m, 80 točk - 3 do 6 m, 60 točk - 6 do 9 m, 40 točk - 9 do 12 m, 20 točk - 12 do 15 m, 0 točk - nad 15 m. Kriteriji se bodo verjetno še spremi¬ njali, vse dokler FAI te kategorije ne bo uradno potrdila. Kateri od teh treh delov leta (vzpenja¬ nje, jadranje ali pristanek) je najpomem¬ bnejši in odločilen za končni rezultat, je težko govoriti. Na vse skupaj vplivajo tako izkušnje tekmovalca kot zmogljivosti modela in pogona. Visok začetni položaj modela po vzpenjanju nam kaj dosti ne Zavora na smernem krmilu TIHI oktober 2004 3 MODELARSTVO Uteči krilo »ffrrr« SAŠO BABIČ Razna leteča krila so v zadnjih letih pri¬ dobila na popularnosti. Odlikuje jih pred¬ vsem kratek čas izdelave, izjemno visoka tr- pežnost, nizka cena materiala, potrebnega za gradnjo, in možnost vgradnje poceni RV-komponent. Najpomembnejše pa je dej¬ stvo, da zagotavljajo obilo zabave pri spušča¬ nju - najsi gre za jadralno različico na po¬ bočju ali za elektrificirano krilo. Posebej atraktivni so t. i. zračni boji na pobočju. Za tovrstne modele se je po ameriškem proizva¬ jalcu oziroma samem modelu že udomačilo ime »žagi«. Kljub temu da je bilo v Timu ob¬ javljenih že nekaj načrtov za modele letečih kril (arrovv, pibros...), zaradi njihove pri¬ ljubljenosti predstavljamo še enega. Model, ki ga bomo izdelali, je silno preprost, zanj pa potrebujemo samo naslednji material: - 5 cm debela plošča stiropora, - balza 4 mm za elevone in krilnike, - material za krmilni povezavi elevonov, - epoksidno lepilo ali kontaktno lepilo (UHU-por) za lepljenje krilnih polovic, - s steklenimi vlakni okrepljen lepilni trak (Pattex, Tesa), - raznobarvni lepilni trakovi širine 5 cm (Aero), - obojestranski lepilni trak, - vitroplast, vezana plošča ali tanek aluminij za izdelavo šablon. Orodje in pripomočki: - ravnilo, - tanek flomaster, - skalpel ali modelarski nož, - priprava za rezanje kril iz stiropora. Izdelava Najprej iz stiropora izrežemo krilni po¬ lovici. Ker je bil postopek že večkrat opisan, ga na kratko povzemamo v nekaj stavkih. Po načrtu izdelamo šablone za izrez krila. Na ploščo stiropora zarišemo tloris krilnih po¬ lovic in ga razrežemo s segreto uporovno ži¬ co. Nato s pomočjo šablon s profilom krila oblikujemo sredici za krilni polovici. Izdela¬ va krila je potem, ko so sredice že izrezane, Material za izdelavo je zelo poceni, pripomočki pa so zgolj osnovno orodje. presenetljivo hitra In preprosta. Krilni polo¬ vici spojimo z epoksidnim lepilom ali kon¬ taktnim lepilom za stiropor UHU-por. Za ka¬ snejšo lažjo orientacijo preverimo velikost RV-komponent in glede na načrt na zgornjo stran krila s flomastrom označimo njihova mesta in velikost izrezov. Krilo z obeh strani oblepimo z lepilnim trakom, okrepljenim s steklenimi vlakni, nato ga prekrijemo s pisa¬ nimi lepilnimi trakovi in okrasimo po svo¬ jem okusu. Pri prekrivanju upoštevajmo, da je krilo zelo okretno; in več kot dobrodošlo je, če lahko med letom v vsakem trenutku brez težav razlikujemo zgornjo od spodnje strani. Lepimo počasi s sprednjega roba pro¬ ti zadnjemu in gladimo morebitne gube, ki se pri tem pojavijo. Iz 4-mm balze odrežemo obe krilci za nagib oziroma elevona in krilni¬ ke. Pri elevonih je treba pod kotom posneti notranji rob, da se lahko odklanjata v obe smeri. Vse lesene dele prav tako prekrijemo z lepilnim trakom. Tečaj elevonov izdelamo kar iz omenjenega lepilnega traku, tako da se ujema z našo barvno shemo. Krilnike pri¬ trdimo na konca letečega krila enostavno z obojestranskim lepilnim trakom. Ob tršem pristanku samo odletita proč, vnovična na¬ mestitev pa je hitra in preprosta. Krilo je v dobri uri po rezanju praktično končano. Vanj je treba vgraditi samo še RV-kompo- nente. Pred izrezovanjem vdolbin za montažo RV-komponent preverimo položaj težišča, tako da na krilo na označena mesta položi¬ mo RV-komponente. S tem se izognemo ka¬ snejšemu dodatnemu obteževanju modela. Na označenih mestih za servomehanizma, sprejemnik in sprejemniške baterije s po¬ močjo skalpela ali minivrtalnika z brusilno Ko zlepimo krilni polovici, krilo najprej okrepimo z lepilnim trakom s steklenimi vlakni. Model po lastni zamisli v celoti prekrijemo s pisanimi lepilnimi Elevona in krilnika izrežemo iz 4-mm balze in ju prekrijemo z le- trakovi. pilnim trakom. oktober 2004 TIKI 2 MODELARSTVO Tečaj elevonov izdelamo z lepilnim trakom, pri čemer pazimo, da se V krilo s poljubnim orodjem izdolbemo prostor za RV-komponente. krilci dovolj odklanjata v obe smeri. Krmilne povezave napravimo iz 2 mm debele jeklene žice in s pla¬ stičnimi krmilnimi ročicami. Pokrov za elektrificirano različico izdelamo kar iz zgornjega nega¬ tiva po rezanju krila. Končano leteče krilo mora biti v boju na po¬ bočju v množici kril hitro prepoznavno in dobro vidno. glavo ali večjim rezkarjem izdolbemo odpr¬ tine. Pri tem pazimo, da so le tolikšne, da gredo RV-komponente vanje precej na te¬ sno. Po izdelavi krmilnih povezav RV-kom¬ ponente na svojih mestih enostavno prele¬ pimo z lepilnim trakom. Če se odločimo za elektrificirano različico letečega krila, upo¬ rabimo 7 cm širok zgornji del negativa na sredini kril za izdelavo pokrova za pogon¬ ske baterije, krmilnik hitrosti in elektromo¬ tor. Edini del, ki je na krilo trajno prilep¬ ljen, je elektromotor. Tega pred montažo na model oblečemo v termoskrčljivo folijo, ki jo na mestu stika s stiroporom rahlo obrusimo in na krilo prilepimo z epoksid- nim lepilom. Pokrov oblečemo z lepilnim trakom. Na sprednji strani z lepilnim tra¬ kom izdelamo tečaj za odpiranje in ga prav tako z lepilnim trakom na zadnjem robu pritrdimo na svoje mesto. Posebno pozornost pri prekrivanju name¬ nimo spodnji strani, da se med letom laže orientiramo. VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: RAZPETINA KRILA: MASA MODELA: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: Leteče krilo »frrr« leteče krilo brez pogona - jadralna različica elektromotor razreda 400 z neposrednim prenosom 1200 mm ' 550 g - elektromotorna različica 400 g - jadralna različica stiropor ali podoben material najmanj dvokanalna Motor: V- ali delta mešalnik - nagib, višina za rekreacijsko letenje Graupner mc-22 Graupner C-5007 Graupner R-700 5 x Sanjo 1100 mAh Ni-Cd (jadralna različica) 8 x KAN 1050 mAh Ni-MH (motorna različica) Protech megax 400 6 V z neposrednim prenosom, krmilnik vrtaljev Kontronik rondo 480, elisa Giinther 125 x 110 Uporabljene RV-komponente Oddajnik: Servomehanizmi: Sprejemnik: Baterije: mi 2 oktober 2004 5 180 MODELARSTVO 180 šabloni za konico krila v merilu 1 : 2 V šablonah je že upoštevano potrebno zvitje krila. Krilo prelepimo po skici s 5 cm širokim lepilnim trakom, ojačenim s steklenimi vlakni. Nato ga z barvnimi lepilnimi trakovi pisano okrasimo. oktober 2004 mr Priprave na prvi polet Pred prvim poletom še enkrat preveri¬ mo težišče modela, hode krmil in smeri hoda krmil. Pogledamo, ali imamo vklopljen pravilni mešalnik za t. i. elevone (ang. ele- von: elevator and aileron). Ob krmiljenju vi¬ šine se oba odklonita navzgor oziroma navz¬ dol, ob samo desnem nagibu pa gre desni gor ter levi dol in obratno. Model zaradi svoje specifične oblike zah¬ teva nekoliko drugačno tehniko meta, ki pa jo hitro osvojimo. Najbolje gre, če se s hrb¬ tom obrnemo v želeno smer leta, model pri¬ memo za nos in ga z močnim sunkom v obratu vržemo nazaj. Po metu smo obrnjeni v smer leta, model pa ima dovolj hitrosti, da poleti. Glede na to, da ima električna različi¬ ca potisni propeler, tak model vržemo ena¬ ko kot jadralnega, motor pa vklopimo šele, ko je model vsaj meter ali dva stran od nas, sicer nas propeler lahko poškoduje. Letenje Model je kljub preprostosti sposoben os¬ novnih akrobacij in raznih drugih vragolij v zraku, seveda v okviru svojih zmožnosti, saj nima smernega krmila. Letenje z njim ni te¬ žavno, s povečanjem hodov krmil in dovolj hitrosti je krilo izredno okretno in kot na¬ lašč za zračne boje na pobočju. Z dovolj veli¬ kimi krilniki posebej dobro izvaja zavoje z zelo velikim nagibom, pri hrbtnem letu pa potrebuje velik odklon višinskega krmila na¬ prej. Kljub vsemu pa je treba upoštevati majhno maso modela, saj ga v močnejšem vetru ali v sunkih dobesedno prestavlja po zraku. Težja elektrificirana različica je med letom bolj stabilna in drsi kot po tračnicah. Zaključek To je model, za katerega smo za material porabili samo nekaj tisočakov in vložili le nekaj ur dela. Kljub majhnemu vložku je le¬ tenje z njim v veselje in užitek. Zračni boji skupine letečih kril na pobočju so pravo adrenalinsko doživetje. Ker je celotno leteče krilo praktično potrošni material, svetujem, da si jih med izrezovanjem stiropora ob ša¬ blonah izdelate več. Lahko pa po CNC izre¬ zanih krilnih polovicah povprašate tudi na e-naslov igorl90d@yahoo.com. Naslovnik vam bo rad pomagal. Celoletni tečaji modelarske šole MTC - MZDTK Ljubljana MZDTK Ljubljana izvaja v Mladinskem teh¬ ničnem centru na Kersnikovi 4/III, v Ljub¬ ljani celoletne tečaje za predšolske otroke, osnovnošolce, srednješolce, vzgojiteljice v vrtcih, učitelje in mentorje tehnične vzgoje, ter vse starejše posameznike, ki jim je mo¬ delarstvo razvedrilo in šport. Tečaje vodijo izkušeni strokovnjaki za posa¬ mezna področja. Prij'ave in informacije: (01) 431-23-60, (041) 262-366, vsak torek, sreda in petek od 15.00 do 17.00 ure. (01) 23-11-940, (041) 262-365, vsak delovni dan od 9.00 do 13.00 ure. Kontaktna oseba: Roman Vavpotič Tečajnina: Vsak posamezni tečaj stane 58.000 SIT z vštetim DDV. Rok plačila je 30. november 2004. Tečajniki, ki so zaključili enega od progra¬ mov tečajev v MTC in se vpisujejo v nada¬ ljevalnega, plačajo v enem obroku s popu¬ stom 52.200 SIT z vštetim DDV. Rok plačila je 30. november 2004. Tečaji se začnejo 1. oktobra, trajajo do 24. junija in obsegajo približno 90 ur s pre¬ izkusom modela na terenu. Vpis je v dogovoru z inštruktorjem s posa¬ meznega področja možen tudi med letom. TEMATSKI SKLOPI MODELARSKE ŠOLE OSNOVE MODELARSTVA I. Za učence na razredni stopnji - (2. in 3. raz¬ red) Tema: IZDELKI IN SESTAVLJANKE IZ PAPIRJA, ENOSTAVNI MODELI - četr¬ tek, od 16.30 do 19.00 ure OSNOVE MODELARSTVA II. Za učence na razredni stopnji - (4. in 5. raz¬ red) Tema: IZDELEK IZ LESA - LAŽJE SE¬ STAVLJIVI MODEL - četrtek, od 16.30 do 19.00 ure RAKETNO MODELARSTV O Tema: RAKETE S PADALOM, RAKETE S TRAKOM IN RAKETOPLANI Za učence na predmetni stopnji in dijake srednjih šol - četrtek, od 16.30 do 19.00 ure LETALSKO MODELARSTVO I. Tema: PROSTOLETEČI JADRALNI MO¬ DELI Za učence na predmetni stopnji (začetnike) - ponedeljek, od 15.00 do 18.00 ure LETALSKO MODELARSTVO II. Tema: RADIJSKO VODENI LETALSKI MODELI Za učence na predmetni stopnji (začetnike) - torek, od 15.00 do 18.00 ure LETALSKO MODELARSTVO III. Tema: RADIJSKO VODENI LETALSKI MODELI Za dijake srednjih šol in študente - petek, od 15.00 do 18.00 ure LETALSKO MODELARSTVO IV. Tema: RADIJSKO VODENI LETALSKI MODELI Za odrasle ljubitelje modelarstva - torek od 18.00 do 21.00 ure LADIJSKO MODELARSTVO I. Tema: MODELI MOTORNIH ČOLNOV, JADRNICE IN RADIJSKO VODENI MODELI Za učence na predmetni stopnji in dijake srednjih šol - sreda, od 15.00 do 18.00 ure LADIJSKO MODELARSTVO II. Tema: RADIJSKO VODENI MODELI ČOLNOV, JADRNIC IN MAKET Za odrasle ljubitelje modelarstva - sreda, od 18.00 do 21.00 ure TEČAJNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA S POSAMEZNIH PODROČIJ PO DOGOVORU Avto modelarstvo: Sestavljanje radijsko vodenih modelov avto¬ mobilov Ekološki program: Izdelava ptičjih krmilnic in gnezdilnic Preizkus modelov na terenu: Šola dobre in varne vožnje TEKT oktober 2004 MODELARSTVO \ Timov portret Tit Bonač iz Ljubljane se že več kot deset let aktivno ukvarja z RV- modelarstvom. Lahko rečemo, da se je vse skupaj začelo, ko je pri sedmih letih na Ljubljanskem barju tako us¬ pešno »lansiral« svojo prvo raketo, da je ni nikoli več videl. Ko je dobil svojo prvo RV-napra- vo, si je predelal vse svoje modele in igrače na radijsko vodenje. Tako se je že v rani mladosti seznanil z RV- modeli letal, avtomobilov in čolnov. Svojo tekmovalno modelarsko ka¬ riero je začel na tekmovanjih za dr¬ žavno prvenstvo z RV-modeli avto¬ mobilov na električni pogon. Leta 2001 je postal državni prvak v kate¬ goriji elektro 2WD. Dolga leta si je na teh tekmovanjih pridobival dra¬ gocene izkušnje tako v tekmovalnem kot v tehničnem smislu, predvsem pa je spoznal veliko novih prijateljev - modelarskih somišljenikov. Poleg tekmovanj z avtomobil¬ skimi modeli se je kmalu začel ude¬ leževati tudi tekem z RV-čolni na električni pogon. Tako imenovana RV-navtika ga je popolnoma zasvoji¬ la. Najprej je na tekmovanjih za dr¬ žavno prvenstvo nastopal v poča¬ snejših kategorijah, vsako leto pa si je izdelal in opremil nekaj novih mo¬ delov tudi za najhitrejše kategorije. Pred tremi leti je osvojil svoje prvo mednarodno odličje - srebrno me¬ daljo za 2. mesto na evropskem pr¬ venstvu v kategoriji ECO team junior skupaj z Nino Holc, letos pa se je s svetovnega prvenstva v Varšavi vrnil z dvema bronastima kolajnama v mladinskih kategorijah mono 2 in ECO team skupaj z Andrejem Erjav¬ cem. Za »sprostitev« uspešno tekmuje še z radijsko vodenimi jadrnicami razreda F5G, kjer je že štiri leta zapo¬ red državni prvak v mladinski kon¬ kurenci. Med sotekmovalci je Tit znan po tem, da stalno išče nove rešitve in iz¬ boljšave na svojih modelih. Včasih s svojimi inovacijami celo prekorači meje razumnega tveganja - kar je tudi eden od izzivov v modelarstvu. Tit vedno rad priskoči na pomoč drugim modelarjem in sotekmoval¬ cem. Prav tako je že veliko prijateljev navdušil in jim z nasveti pomagal pri prvih korakih v čudoviti svet RV-mo- delarstva._ / 7 MODELARSTVO Model gliserja Mincio (2. dei) Podatki o modelu: MATEJ PAVLIČ Ne glede na to, ali ste se odločili za gradnjo modela gliserja Mincio po načrtu, ki je bil (v merilu 1 : 2) skupaj s kosovnico objavljen na prilogi septembrske številke Tima, ali pa ste v trgovini Mantua model v Ljubljani (tel. 01/512-03-20) kupili komplet (slika 8), ki je bil prav tako podrobneje opisan v 1. delu, imate pred seboj bolj ali manj natančno oblepljen in obrušen trup čolna. Zamudnejši, dolgočasnejši in obenem zahtevnejši del gradnje tega le¬ pega modela je s tem za vami, sedaj pa je na vrsti izdelava krova in druge opreme ter vgradnja motorja in elementov sistema za radijsko vodenje. Ker je krov popolnoma raven, je z lepljenjem trakov nanj precej manj težav kot z izdelavo opiate trupa. Najprej točno po simetrali prilepite 10 mm širok trak mahagonije¬ vega furnirja, nato pa levo in desno od njega izmenično le¬ pite trakove 2 mm širokega jesenovega in 5 mm širokega mahagonijevega furnirja (slika 11). Ker je prvi izrazito svet¬ le, skoraj bele barve, zelo jasno izstopa iz temnordeče bar¬ ve mahagonija. Prav ta kombinacija barv in lesa, bleščeče zloščeni kovinski deli ter obvezno z usnjem prevlečeni sedeži so (zlasti v Združenih državah Amerike) že od 40. let prejšnjega stoletja razpoznavni znaki te vrste motornih čolnov (sliki 9 in 10); fotografije nekaterih zares lepih pri¬ merkov najdete na spletni strani www.classicboat.com/ boats.htm. Povsem enako poteka tudi prelepljanje sprednje lopute (18), na katero na koncu z zgornje strani prilepite še okvir Dolžina: 450 mm Širina: 150 mm Višina: 85 mm Merilo: 1 :20 iz vezane plošče (19). Pazite, da se bodo trakovi furnirja za¬ res tesno dotikali drug drugega. Sedeža sta sestavljena iz petih (20-23), stopnice na krm¬ nem delu pa iz sedmih delov (25, 26), ki jih zlepite in obru¬ site (slika 12). Ko stopnice prilepite na njihovo mesto, z 10 mm širokimi trakovi mahagonijevega furnirja, ki naj pote¬ kajo v vodoravni smeri, prekrijte ves krmni del čolna, s či¬ mer je trup dokončno zaprt. S koščki furnirja prelepite tudi stopnice. Kdor namerava v model vgraditi napravo za radijsko vodenje, naj še pred prekrivanjem krmnega dela vgradi krmilo (27) z osjo (28), ročico (31) in navojnim dro¬ gom (34) z vilicami (33) na obeh straneh, prav tako pa tudi podstavek (36) in nosilca servomotorja (37, 38) ter podsta¬ vek (39) in nosilec motorja (40). Pred lakiranjem je treba skozi oplato trupa na dnu z dvokomponentnim lepilom na¬ tančno prilepiti še medeninasto vodilo pogonske gredi (53), ki je skupaj s pogonsko gredjo (53 A), elektromotor¬ jem (64), jermenico (67), spojkami in vreteni (69, 70) ter še nekaj drobnarijami sestavni del Mantuinega kompleta (sliki 13 in 14). 8 oktober 2004 Vetrobransko steklo (51) iz umetne mase je v kompletu že izrezano, zato ga je treba le nekoliko ukriviti, da se na¬ tančno prilega sprednjemu robu držala vetrobranskega stekla (52), ki obenem obroblja kabino. Čeprav je mogoče pohvaliti kon¬ struktorja modela gliserja Mincio, da je res izvrstno opravil svoje delo, pa se mu je oblika podstavka za model (91-93) popolnoma ponesrečila. Originalni podstavek je namreč tako »izmišljen«, okoren in v nasprotju z elegantnimi po¬ tezami čolna, da je najbolje narediti drugega oziroma drugačnega (slika 15). Še dlje je šel poljski modelar Marian Ta- borek, ki je izdelal kar model dvoosne avtomobilske prikolice (sliki 8 in 16), zaradi česar je vse skupaj videti kot pra¬ vi čoln na pravi prikolici (slika 10). Stranice in dno kabine (45-50) zlepite ter vsaj dvakrat prelakirajte, da bodo vse površine odporne proti vodi. Notranjost kabine s sedežema, dvodelno instrumentno ploščo (78, 79), krmilnim kolesom (81), ročico (82) in reševalnima obročema (83) ponuja nešteto možnosti za najrazlič¬ nejše spremembe in dopolnitve, ki še polepšajo model (sliki 17 in 18). Pri nameščanju držal (60), pripon (86), privezov (87), sirene (88), reflektorja (89) in okraskov (90) velja biti zelo natančen, saj prav površnost pri sklepnih opravilih ponavadi najbolj pokvari videz izdelka. 9 mr oktober 2004 MODELARSTVO Podvozje tekmovalnega avtomobila, pripravljeno za dirko Utekanje in na avtomobilskih m motorjev (i.dei) JANEZ NEBEC Ker je pri nas avtomobilsko mode¬ larstvo vse bolj priljubljen in razširjen ko¬ njiček, smo se odločili pripraviti serijo prispevkov, v katerih bomo podrobno opisali postopek utekanja in nastavljanja avtomobilskih motorjev z notranjim zgo¬ revanjem, kar bo v pomoč še zlasti mode¬ larjem začetnikom. Priprava motorja na utekanje Brezhibno delujoč motor na modelu avtomobila je prvi pogoj za uspešno vož¬ njo modela. Motor z vsemi pripadajočimi deli mora biti brezhibno nameščen na mo¬ del avtomobila, za katerega se razume, da je sestavljen natančno po proizvajalčevih navodilih za sestavljanje. Poglejmo, kaj vse moramo preveriti pred prvim vžiganjem motorja. Sklopka, razmik med zobniki in nosi¬ lec motorja Mehanski deli, ki povezujejo motor s podvozjem, so bistveni za normalno delo¬ vanje motorja in prenos moči brez pregre¬ vanja, ki onemogoča natančno nastavitev motorja in mu skrajšuje življenjsko dobo. Sklopka je sestavljena iz dveh ali treh lamel, ki so povezane z vzmetjo. Pri se¬ stavljanju sklopke pazimo, da je vedno obrnjena tako, da se odpira v smeri vrte¬ nja motorja. Le tako se lahko lamele po¬ časi oprimejo pogonskega zobnika, kar omogoča enakomerno speljevanje av¬ tomobila in popuščanje sklopke, ko se zmanjša število vrtljajev motorja. Narobe obrnjena sklopka povzroči, da model sunkovito speljuje, pri nizkih vrtljajih pa se včasih zatika, kar povzroča pretirano obrabo ali ugašanje motorja. Nosilec motorja opravlja dve pomem¬ bni nalogi. Skrbi, da je motor trdno pritr¬ jen, s čimer zagotavlja pravilno medosno razdaljo med zobniki, hkrati pa skrbi za Pravilna smer odpiranja sklopke je bistvena za pravilno delovanje motorja. Smer vrtenja motorja Če je sklopka obrnjena v napačno smer, kar zlahka spregledamo pri sestavljanju, bo motor pospeševal sunkovito. Večkrat pa se zgodi, da pri zmanjševanju vrtljajev sklopka ostane vklopljena, kar povzroči ugašanje motorja. Smer odpiranja sklopke odvajanje toplote z vročega motorja na podvozje in s tem pomaga pri hlajenju motorja. Pri montaži motorja na nosilec obvezno uporabimo kemično varovalo proti odvitju vijakov, ki pa ga moramo na¬ našati previdno, saj preveč razlitega va¬ rovala med motorjem in nosilcem lahko ustvari izolacijsko plast, ki onemogoča prevajanje toplote in s tem povzroča pre¬ grevanje motorja. Razmik med zobniki najlaže nastavimo tako, da med zobnika na motorju in na modelu vstavimo papir¬ nat trak, ki se ob vrtenju zobnikov ne sme pretrgati. Zobnika naj se vrtita brez velike¬ ga upora, njuni osi pa morata biti popol¬ noma vzporedni. Izpuh ali resonančna cev Na motor vedno namestimo origina¬ len izpuh ali resonančno cev, ki jo pripo¬ roča proizvajalec motorja. Skrbno vsta¬ vimo vsa tesnila med izpušnim loncem, izpušnim kolektorjem in motorjem ter preverimo, ali se deli izpuha ne dotikajo plastičnih delov na avtomobilu, ki bi se lahko zaradi visoke temperature izpuha stalili. Kadar uporabljamo resonančno Deli motorja s priključenim nadtlakom iz izpušne cevi: 1 - hladilna glava, 2- izpušni kolektor, 3 - resonančna cev, 4 - uplinjač, 5 - nosilec motorja, 6 - cevka za dovod goriva, 7 - cev¬ ka za nadtlak, 8 - filter za zrak, 9 - servomehanizem za plin. Motor brez priključenega nadtlaka: 10 - košček silikonske cevke na oddušku za zrak preprečuje bri¬ zganje goriva po modelu, 11 - pri rezervoarjih, ki nimajo vgraje¬ nega filtra za gorivo, tega obvezno namestimo. oktober 2004 cev, natančno nastavimo dolžino cevi, saj bomo le v tem primeru zagotovili brezhib¬ no delovanje motorja. Rezervoar za gorivo, silikonske cevi in filtri Pred zaganjanjem motorja preverimo, ali ima zagotovljen nemoten dovod čiste¬ ga goriva. Rezervoar za gorivo pred prvim vžiganjem dobro očistimo, saj so v novih rezervoarjih pogosto ostanki plastike. Po¬ gledamo, ali priključek za dovod goriva omogoča nemoten pretok, preverimo vsa tesnila na spodnjem delu in na pokrovu rezervoarja ter oddušek za zrak ali priklju¬ ček za nadtlak iz izpušne cevi. Priporočljivo je, da je silikonska cev za gorivo od rezervoarja do motorja dolga vsaj 10 cm ali več, kar omogoča kratko de¬ lovanje motorja tudi po prevračanju avto¬ mobila na streho. Na dovod goriva obvez¬ no namestimo tudi dober filter za gorivo, ki ga moramo redno čistiti. Nekateri re¬ zervoarji imajo tak filter že vgrajen. Če proizvajalec motorja zahteva, da na rezervoar priključimo nadtlak iz izpuha, napeljemo še silikonsko cev s priključka na izpuhu na oddušek rezervoarja. Glede dolžine te cevi upoštevamo proizvajalče¬ vo navodilo, saj ta vpliva na nadtlak v rezervoarju. Pri motorjih, ki nadtlaka ne potrebujejo, na oddušek rezervoarja na¬ mestimo nekajcentimetrski košček sili¬ konske cevi, ki prepreči iztekanje goriva pri polnem rezervoarju. Na motorju moramo imeti vedno čiste zračne filtre. Umazani filtri preprečujejo prost pretok zraka in povzročajo pregre¬ vanje motorja, vožnja brez filtra po umaza¬ nem asfaltu, ali celo brezpotju, pa se že po nekaj minutah konča z uničenim motor¬ jem. Ko je filter iz kartona umazan, ga zavržemo in zamenjamo z novim, filter iz penaste gume pa lahko po vsaki uporabi očistimo z vodo in praškom, ga posušimo in pred ponovno namestitvijo na model namažemo s posebnim lepljivim oljem za zračne filtre. Za vožnjo po asfaltu lahko uporabljamo preproste enojne zračne fil¬ tre, za terensko vožnjo v prahu pa mora¬ mo obvezno uporabiti posebne večje dvojne ali trojne zračne filtre, ki jih po vsaki uporabi dobro očistimo. Nastavitev servomehanizma za plin Samo z natančno nastavljenim servo- mehanizmom bomo dosegli dobro odziv¬ MODELARSTVO svečke skupaj z vrsto goriva določa točko vžiga, zato je za pravilno delovanje motor¬ ja bistveno, da poleg ustreznega goriva iz¬ beremo tudi žarilno svečko prave toplot¬ ne vrednosti. Na točko vžiga zmesi goriva in zraka v motorju lahko vplivamo tudi z nastav¬ ljanjem kompresijskega razmerja, ki ga spreminjamo s tesnili različnih debelin. Ta nameščamo med valj in glavo motorja, vendar tega začetnikom ni treba početi, saj je za brezhibno delovanje motorja po¬ vsem dovolj, če uporabimo gorivo in svečko, ki ju priporoča proizvajalec mo¬ torja. Pribor za vžiganje motorja Poleg pravilnega goriva in žarilne svečke, potrebujemo za zagon motorja še akumulator za ogrevanje svečke s priključ¬ nim kablom, ključ za svečko in plastenko za polnjenje goriva. Za motorje, ki nimajo poteznega zaganjalnika, potrebujemo še električni zaganjalnik in 12-V akumulator. Pred zagonom motorja si pripravimo tudi izvijač za nastavljanje motorja ustrezne ve¬ likosti in še enkrat preverimo delovanje naprave za radijsko vodenje. V naslednjem nadaljevanju bom opi¬ sal, kako zaženemo in utečemo nov mo¬ tor, vprašanja v zvezi z motorji pa lahko postavite tudi na spletni strani www.man- tua-model.si. nost in pravilno delovanje motorja. Na servomehanizmu natančno nastavimo dolžino ročice, ki omogoča odpiranje uplinjača od prostega teka do polnega plina, pri čemer mora biti trimer ročice za plin ves čas vožnje avtomobila v skraj¬ nem zadnjem položaju. Naprej ga pomaknemo le ob zagonu motorja. Če je odklon servome¬ hanizma prevelik, zmanjšamo ročico, če je premajhen, pa jo povečamo. Nikakor ne smemo dopustiti, da je pot ročice pre¬ velika ali premajhna, saj s tem onemogočamo usklajeno delo¬ vanje motorja. Pri nastavljanju servomeha¬ nizma za plin je treba natančno nastaviti tudi zavoro, ki mora biti med delovanjem motorja v prostem teku popolnoma pro¬ sta, prijemati pa sme začeti šele, ko na oddajniku pomaknemo ročico za plin nazaj. Če zavora začne prijemati prezgodaj, lahko to povzroči ugašanje mo¬ torja ali pretirano obrabo sklopke. Gorivo in žarilna svečka Za modelarske motorje z žarilno sveč¬ ko uporabljamo različna goriva. Osnova vseh goriv je metanol, razlikujejo pa se po vrsti in količini olja ter po odstotku dodanega nitrometana. Olje v gorivu skr¬ bi za brezhibno mazanje in hlajenje mo¬ torja, nitrometan pa za dobro hlapljivost goriva in povečanje moči motorja. Za av¬ tomobilske motorje največkrat uporablja¬ mo kakovostno ricinusovo olje, nekateri proizvajalci pa predpisujejo uporabo sin¬ tetičnih olj ali zmes obeh. Premalo olja ali olje preslabe kakovosti povzroči, da se motor pregreva in preprečuje dobro de¬ lovanje, preveč olja v gorivu pa motorju onemogoča delovanje s polno močjo. Zato je pomembno, da za vsak motor uporabimo tako gorivo, kot ga je predpi¬ sal proizvajalec. V motorjih z žarilno svečko pride do vžiga zmesi goriva in zraka v trenutku, ko se ta dovolj stisne, da jo vžge razžarjena žarilna nitka na svečki v motorju. Svečka žari ves čas delovanja motorja. Pred vži¬ ganjem jo priključimo na električno na¬ petost, in takoj, ko motor mirno steče, povezavo izklopimo. Temperatura žarilne vj Posodobitev modelov lokomotiv malih železnic (3.dei) IGOR KURALT V prvih dveh nadaljevanjih smo opisali posodobitev dveh starejših Marklinovih modelov lokomotiv DB38 iz analognega v sistem delta (TIM 8 / 2004) in DB52 iz sistema delta v digi¬ talni sistem (TIM 9-10 / 2004). Ker je bilo precej zanimanja tudi za posodo¬ bitev modelov lokomotiv drugih pro¬ izvajalcev modelnih železnic, smo se odločili nadaljevati s prispevki na to temo. Ker je med bralci veliko lastni¬ kov Mehanovih modelov je tokrat na vrsti starejši Mehanov model ameriške dizelske lokomotive SD35 (slika 1). Model je namenjen samo za analogno vodenje, če pa želimo, da bi lahko vozil tudi v digitalnem sistemu, mu moramo vgraditi digitalni dekoder. Ko z modela odstranimo ohišje, nad sredinsko nameščenim motorjem na¬ letimo na preprosto tiskano vezje, na katerem so prispajkane žice, ki povezu¬ jejo porabnike v modelu. Model je predviden za enosmerni sistem vode¬ nja (slika 2). Za posodobitev Marklino¬ vih lokomotiv za izmenični sistem je na tiskano vezje pritrjen modul, ki pretvo¬ ri izmenično napetost v enosmerno (slika 3). Pri posodobitvi Mehanove lo- MAKETARSTVO komotive moramo zato omenjeni mo¬ dul odstraniti. Poleg dekoderja nabavimo še osem- polno vtičnico za dekoder po standar¬ du NEM 652 (slika 4). Vgradnja take vtičnice je priporočljiva zato, da lahko dekoder, če je potrebno, enostavno za¬ menjamo z drugim. Na vtičnico je pritr¬ jenih osem žic različnih barv. Vsaka je označena s številko in služi svojemu na¬ menu. Pri razporeditvi in spajkanju žic moramo paziti, da jih ne zamenjamo, zato so tudi označene z različnimi bar¬ vami. Črna je namenjena za odvzem toka s koles, ki imajo negativni pol, rdeča pa za odvzem toka s koles s pozitivnim po¬ lom. Če je model predviden za Miirkli- nov sistem in je na njem vgrajen drsnik, moramo nanj prispajkati rdečo žico (slika 5). Za napajanje motorja v modelu sta namenjeni dve žici, siva in oranžna. Na pogonskem motorju modela sta dva napajalna jezička. Na enega prispajka- mo sivo žico, na drugega pa oranžno (slika 6). Modra žica služi skupnemu vodu za luči. Za luči sta predvideni še dve žici; belo povežemo s sprednjo, rumeno pa z zadnjo lučjo (slika 7). Zelena žica ostane neuporabljena in jo lahko odstranimo. Ko na vtičnico prispajkamo vse žice, lahko nanjo pritrdimo dekoder. Pripo¬ ročam, da nabavite večopravilni deko¬ der, ki prepozna vse digitalne sisteme, ki se trenutno uporabljajo v svetu malih železnic. Za motor, ki se nahaja v Meha- novem modelu je najprimernejši deko¬ der LokPilot nemškega proizvajalca marklm deizzd TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej, d. o. o.. Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. 1 - oranžna, priklop na motor (+) 2 - rumena, luč zadaj 3 - zelena, (prazna) 4 - črna, odvzem toka (-) 5 - siva, priklop na motor (-) 6 - bela, luč spredaj 7 - modra, skupni vod za luči 8 - rdeča, odvzem toka (+) Slika 1$. Razporeditev številk in barv na osempolni vtičnici za dekoder po standar¬ du NEM 652 elektronike ESU s kataloško številko 51600 (slika 8). Pri nas ga dobite pri podjetju Prometej v Ljubljani. Pri namestitvi dekoderja na osem- polno vtičnico pazimo, da se barve žic ujemajo, sicer luči ne bodo delo¬ vale (slika 9). Dekoder in žice narav¬ namo, da ne bodo v napoto pri delo¬ vanju modela in vgradnji ohišja na podvozje. Najbolje je, če jih pritrdi¬ mo s samolepilnim izolirnim trakom (slika 10). Po končani posodobitvi preizkusi¬ mo model med vožnjo, enako tudi delo¬ vanje sprednjih in zadnjih luči (slika 11 in 12). Za to potrebujemo digitalno centralo, na kateri lahko tudi s tipko prižigamo in ugašamo luči. Te zdaj lah¬ ko gorijo ves čas enako, katera luč v modelu bo prižgana, pa je odvisno od smeri vožnje. Dekoder je tovarniško na¬ stavljen na naslov »03«. S pomočjo digi¬ talne centrale ga lahko po želji in potre¬ bah tudi preprogramiramo, o tem pa kdaj drugič. O0 ©0 ©© O© T ESE oktober 2004 13 MODELARSTVO Model kurirja na gumo MARJAN KLENOVŠEK Nekdanje jugoslovansko vojno le¬ talstvo je od leta 1945 do 1959 kot le¬ talo za kurirske naloge uporabljalo nemška vojna letala vrste fieseler Fi-156 storch. To letalo je imelo odlič¬ ne vzletne in pristajalne lastnosti, ven¬ dar pa zaradi nizke potovalne hitrosti in majhne posode za gorivo ni bilo pri¬ merno za polete na večje razdalje. Zato je ekipa konstruktorjev pod vodstvom inženirjev Borisa Cijana in Mihe Ma- zovca razvila letalo, ki naj bi zamenjalo ostarele štorklje s prekratkim doletom. Letalo je dobilo ime Kurir, izdelovali pa so jih tovarni Ikarus v Pančevu. Ta kovinska visokokrilna letala je JVL uporabljalo od leta 1954 do 1972, po¬ tem pa jih je nasledila Letalska zveza Jugoslavije in jih razdelila aeroklubom. V aeroklubih so kurirje uporabljali za aerovleko in skoke padalcev. Zaradi dolge vzletne steze, počasnega vzpe¬ njanja in dokaj zahtevnega pilotiranja niso bili preveč priljubljeni in kaj hi¬ tro so jih zamenjala boljša letala, ku¬ rirji pa so obtičali v kotih hangarjev ali romali na odpad. Takšna usoda bi doletela tudi postojnskega kurirja št. 50174, če se ne bi njegove obnove lotil Franc Jaklič. Danes je kurir z nekdanjo oznako YU-DAM čudovito obnovljen in registriran kot S5-MJT (slika 1). Le¬ talo je reden gost na letalskih mitingih; kako vzorno je obnovljeno, pa si lahko ogledate tudi na številnih slikah, ki jih najdete na svetovnem spletu. Zaradi svoje visokokrilne konstruk¬ cije je kurir zelo primeren za »predela¬ vo« v prostoletečo polmaketo. Za naj¬ mlajše modelarje smo tokrat pripravili načrt modela tega letala v merilu 1:25 s pogonom na gumo. Gradnja modela je zelo preprosta. Zaradi enostavnejše izdelave in boljših letalnih lastnosti model nima podvozja. To namreč poveča težo modela in nje¬ gov zračni upor. Ker se zaplete v travo, je pri pristankih pogosto vzrok za po¬ škodbe modela. Osnovno gradivo mo¬ dela je balza. Elisa je plastična, premera 200 mm, zadošča pa tudi takšna s pre¬ merom 150 mm. Nekaj odličnih čeških elis za male gumenjake še ima na zalogi logaški Mibo, kjer jih lahko naročite po povzetju. Pri gradnji potrebujemo seve¬ da še risalni pribor, šablonsko desko, bucike, osnovno modelarsko orodje, modelarska lepila, brusilni papir ter ni- trolak in razredčilo. Izdelava modela Kot je v modelarstvu že navada, bomo tudi za model kurirja najprej na¬ redili krilo. Izdelano je iz balze debeli¬ ne 1,5 mm in ima profil uvite plošče. Iz balzove deščice najprej izrežemo oba dela krila in jima na sprednjem robu prilepimo smrekove letvice 1,5 x 4 mm. S tem dosežemo večjo trdnost in traj¬ nost krila, saj se sprednji rob težje po¬ škoduje. Ko se lepilo posuši, sprednji rob smrekovih letvic zaoblimo z bruše¬ njem. Obe polovici '“nato obrusimo tako, da sta oba zaključka krila simetrič¬ na. Zaradi pravilnega stikanja morata biti v sredini obe polovici pobrušeni natančno pod pravim kotom. Krilo ima šest reber, ki jih izdelamo iz 3 mm debelih balzovih letvic, dolgih 85 in širokih 7 mm. Letvice spnemo z bucikami in jih profiliramo tako, kot je narisano na načrtu. Krilo sestavimo se¬ veda na ravni šablonski deski. Na kos peki papirja narišemo krilo s pravilnimi oznakami položaja reber. Risbo prilepi¬ mo na šablonsko desko in na skrajnih koncih z bucikami na desko pritrdimo rebra. Tako med bucikami ostane do¬ volj prostora za obe balzovi plošči. Med rebri v sredini krila vstavimo trak peki papirja, ki prepreči, da bi se polovici pri sestavljanju zlepili. Na rebra nato nanesemo tanek sloj belega lepila in na¬ nje prilepimo plošče. Da plošče pravil¬ no nalegajo na rebra in se ne poško¬ dujejo, si pri lepljenju pomagamo s po- MODELARSTVO Slika 2. Sestavljanje krila na šablonski deski Slika j. Sestavljeno in prelakirano krilo z nosilci mehanizma zakrile možnimi letvicami iz smreke ali trše balze s presekom 5x5 mm in z že na¬ meščenimi bucikami (slika 2). Ko se le¬ pilo posuši, polovici krila snamemo z deske in odbrusimo odvečne sprednje in zadnje dele reber. Ker je naš model kurirja prostoleteč, mora biti zelo sta¬ bilen. Krilo modela ima zato V-lom, čeprav ga pravo letalo nima. Zaradi V loma obrusimo rebra na stiku obeh polovic krila tako, da sta konca kril dvignjena za približno 22 mm. Polovici krila zlepimo, nato pa ga obrusimo s fi¬ nim vodnobrusilnim papirjem. Iz košč¬ kov balze, debele 1,5 mm, izdelamo šest nosilcev mehanizma zakrile letala in jih prilepimo ob zadnji rob krila. Končno krilo še polakiramo z razredčenim pro¬ zornim nitrolakom (slika 3). Vodoravni in navpični rep izdelamo iz več kosov lahke 1,5 mm debele balze. Takšna gradnja zagotavlja zadostno trd¬ nost in preprečuje zvijanje repov. Zara¬ di lažje reglaže so krmila pritrjena na nepremične dele repov (stabilizatorje) s kratkimi koščki bakrene žice 0 0,4 mm. Luknjice za te žičnate povezave na¬ redimo z bucikami. Na koščke žice ka¬ nemo kapljice cianoakrilatnega lepila in jih najprej vlepimo v stabilizatorje. Nato določimo natančen položaj luk¬ njic še na krmilih in dele repov sestavi¬ mo (slika 4). Oba repa obrusimo in pre- lakiramo z razredčenim nitrolakom. Osnovni del trupa mora prenašati sile, ki jih povzroča navita guma, zato ga izrežemo iz nekoliko trše 3 mm de¬ bele balze. S pomočjo indigo papirja ga lahko prerišemo neposredno na balzo- vo deščico, boljša pa je metoda z zariso- vanjem ob kartonski šabloni. Z rezljačo in modelarskim nožem trup izrežemo in ga ob šabloni natančno obrusimo (slika 5). Konstrukcijski vpadni kot kri¬ la mora biti +2° glede na vpadni kot vo¬ doravnega repa. V sprednjem delu os¬ novne plošče trupa izrežemo prostor za obtežitev in trup na obeh straneh za¬ premo z bočnima oplatama iz 1,5 mm debele balze (slika 6). Ko je lepilo suho, obrusimo robove trupa in se lotimo izdelave nosilca ležaja za elisno gred. Izdelamo ga iz trše 10 mm debele balze. Vanj izvrtamo luknjo za le¬ žaj in ga prilepimo na levo stran nosa tru¬ pa. Os elise naj oklepa kot približno -2° z vzdolžno osjo trupa. Izdelati moramo še kljukico za pritrditev gume na trup, ki jo ukrivimo iz jeklene žice 0 0,8 mm in jo vlepimo v spodnji del nosilca iz 5 do 6 mm debele balze. Nosilec zgoraj okrepi¬ mo še s koščkom 4 mm debele balze, ki prepreči izpadanje kljukice. Obrušen no¬ silec prilepimo na levo stran zadnjega dela trupa. Trup je s tem sestavljen in ga lahko prelakiramo (slika 7). Vsi deli modela so izdelani in jih lah¬ ko sestavimo v celoto. Na zgornjo stran trupa najprej prilepimo krilo. Pri tem pazimo, da je krilo res pravokotno na navpično in vzdolžno os trupa. Vzpo¬ redno krilu v utor na zadnjem delu tru¬ pa prilepimo vodoravni rep, pravokot¬ no nanj pa še smernega. V korenu smer¬ nega stabilizatorja prilepimo še košček 1,5 mm debele balze in ga obrusimo. Sestavljen model ponovno prelakiramo in obrusimo. Za drugo lakiranje upora¬ bimo razredčen nitrolak, ki smo mu dodali nekaj smukca. Če hočemo, da bo model lahek, to osnovno lakiranje po¬ vsem zadošča in model lahko pripravi¬ mo za prve polete. »Motor« s štirimi nitmi gume pripra¬ vimo iz 1/8" široke gume FAI šport ali podobne. Splet naj bo 10 do 15 mm daljši, kot je razdalja med zanko na gre¬ di in pritrdilno kljukico. Namažemo ga z ricinusovim ali silikonskim oljem in ga vpnemo na model. Nato preverimo položaj težišča in v prostor za obtežitev dodajamo šibre, dokler težišče ni 25 mm za sprednjim robom krila. Prostor za obtežitev nato zapolnimo z vato in ga zapremo s koščkom balze (slika 8). Marsikomu bo model bolj všeč, če bo pobarvan kot pravo letalo. To je bar¬ vano z značilno sivo barvo, ki ji približ¬ no ustreza Revellova barva 79. Ta zelo dobro prekriva in nanašanje debelejših slojev ni potrebno. To pa pomeni, da te¬ ža modela zaradi barve ne bo bistveno Slika 4. Oba repa sta obrušena in prelakirana. 2 oktober 2004 TELI Slika 5. Kartonska šablona in izrezan trup 15 Slika 6. Lepljenje bočnih opiat na sprednji del trupa Slika 7. Natančno obrušen in prelakiran trup Slika 8. Sestavljen in prelakiran model kurirja je pripravljen za prvi polet. večja. Okna kabine zarišemo na trup s tankim vodoodpornim flomastrom in naj ostanejo nepobarvana. Pobarvan model z nameščeno eliso in gumo tehta okrog 45 g. Model lahko še ne¬ koliko polepšamo z nalepkami, ki jih izdelamo z računalni¬ kom in barvnim brizgalnim tiskalnikom. Zaradi neobstojnih barv nalepke zaščitimo s prosojnim lakom Revell 02, nato pa jih izrežemo in prilepimo na model. Na krilu s tankim vo¬ doodpornim črnim flomastrom narišemo še krilca in pred- krilca (slika 9). Model regliramo po običajnem postopku. Najprej ga zregli- ramo z nenavitim motorjem, nato pa gumo navijemo na 60 do 80 navojev, in če model leti brezhibno, število navojev poveču¬ jemo. Vendar ne pretiravajmo - guma se lahko tudi pretrga! Se zadnji, morda že nekoliko obrabljen nasvet! Modela ne spuščajte na parkirnem prostoru pred hišo, ampak si poiščite primeren travnik in počakajte na mirno vreme. Vedno čista konica JANKO RANT Pri modelarjenju vam je gotovo že kdaj ponagajala zamašena konica na nastavku za doziranje lepila. Sam pogosto uporabljam cianoakrilatna lepila, ker se da z njimi hitro zlepiti večino gradiv. Hkrati pa je to tudi nji¬ hova slabost, saj na konici dozirnega nastav¬ ka ostajajo presežki lepila, ki se strdijo in sčasoma zamašijo iztok. Kot nalašč nam jo zamašena konica zagode prav na tekmova¬ njih, kjer je treba hitro kaj popraviti. Za reši¬ tev tega problema sem poskušal že vse mo¬ goče: od hranjenja stekleničke z lepilom v Zamašena konica Dozirni nastavek namočimo v aceton. kozarcu s silikagelom, zapiranja konice z naoljeno buciko, do izžiganja strjenega lepi¬ la v konici s segreto buciko ..., dokler nisem v steklen kozarec s pločevinastim pokrovč¬ kom natočil nekaj acetona in vanj čez noč namočil dozirni nastavek. Naslednji dan je bila konica na moje presenečenje popolno¬ ma čista. Lepilo se je v acetonu povsem raz¬ 26 topilo. Konico sem samo obrisal in namestil nazaj na plastenko. Od tedaj ravnam z le¬ pilom tako, da med delom sproti brišem konico in lepila ne zapiram. Nato nastavek odstranim in ga za nekaj časa namočim v aceton. Tako je konica vedno čista. Če ste¬ kleničko hranim v pokončnem položaju, je vedno pripravljena za delo. oktober 2004 mer MAKETARSTVO Timovo fe§©ife@©® ©ten© Merkava MK. III (Revell, kat. št. 03134, M: 1 : 72) nasprotniki predvsem goloroki Pa¬ lestinci, ki se s priročnimi sredstvi bojujejo proti izraelski okupaciji zasedenih območij. Oglejmo si maketo. Revell nam v običajni škatli ponuja 75 sestavnih delov na štirih dreves¬ cih iz ANDREJ KOGOVŠEK V začetku sedemdesetih let prejšnje¬ ga stoletja so se v IDF (Izraelske obram¬ bne sile) zaradi zastarevanja tedanje tankovske oborožitve (centurion, M-48 patton, M-50 sherman) znašli pred po¬ membno odločitvijo, ali naj obstoječo tehniko temeljito obnovijo, kupijo nove tanke na zahodu ali izdelajo svoj tank, ki bo ustrezal posebnim pogojem boje¬ vanja na Bližnjem vzhodu. Odločili so se za tretjo možnost in v letih 1973 do 1977 je nastal nov tank, merkava. Maketa, ki je pred nami, ponazarja že tretjo generacijo tega zanimivega boj¬ nega stroja. Ta 62-tonski oklepnik poganja motor z močjo 1200 KM, f nameščen v sprednjem desnem delu tanka poleg voznika, ki tank upravlja s pomočjo avtomatskega menjalnika in hidravličnega krmila. Za tanke nenavadna rešitev naj bi v boju omogočala večjo varnost štiričlan¬ ski posadki, ki ima za opravljanje nalog na voljo 120-mm top s 50 izstrelki, tri mitra¬ ljeze (2 x 7,62 mm, 1 x 12,7 mm) in celo 60-mm minomet, nameščen na vrhu kupo¬ le. Tank je seveda opremljen s sodobnimi namerilnimi, komunikacijskimi in drugimi napravaini, ki mu v boju omogočajo preži¬ vetje. Resnici na ljubo, merkava Mk. III se še ni preizkusil v pravem boju, saj so njegovi okraste plastike. Skozi proces sestavljanja nas popelje sestavnica, ki nam navodila po¬ daja v nekem zelo čudnem jeziku, ki obča¬ sno spominja na slovenščino. Priporočam, da si vrstni red sestavljanja prilagodite glede na svoje znanju in spretnosti. Kot pri večini novejših Revellovih maket v tem merilu, tudi tokrat ne bomo razočarani. Maketo odli¬ kujejo lepo izdelani površinski detajli, deli se lepo prilegajo, tako da pri sestavljanju ne bo večjih težav. Tudi manjši deli so izdelani zelo solidno, še posebej naj pohvalim go¬ senice. Nekoliko preveč izbočene so samo kovice na stranskih oklepnih ploščah, kar utegne povzročiti težave (srebrenje) pri na¬ našanju nalepk, če boste to počeli brez meh¬ čalca. Samostojno sem izdelal le jeklene vrvi za vleko in nosilce anten, ki jih v kompletu sploh ni. Priporočam, da koše na zadnjem delu kupole in tanka zastrete s ponjavami, ki jih lahko izdelate iz tanke aluminijaste fo¬ lije. Na največjo težavo sem naletel skoraj čisto na koncu, pri barvanju ^ in označevanju. Revell nam tu ponu¬ di dve možnosti, od katerih sem iz¬ bral tank 188. tankovske brigade IDF. Na žalost so pri Revellu številč¬ ne oznake, ki se nahajajo na košu zadnjega dela kupole, natisnili na po¬ polnoma napačni rožnatookrasti pod¬ lagi. To pomeni da morate, če hočete tank pobarvati kolikor toliko verodostojno, izbra¬ ti puščavski barvni odtenek, ki pa za to ob¬ dobje ni več značilen, saj so v IDF po obsto¬ ječih virih takrat vozila že barvali v temnejši okrastoolivni barvi. Toda, če tank pri konč¬ nem barvanju in staranju nekoliko potemni¬ te, to na izdelku ne bo preveč opazno. Na koncu lahko potrdim, da je maketa izpolnila moja pričakovanja, zato jo priporočam. Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije vabi na 11. državno prvenstvo Republike Slovenije v plastičnem maketarstvu, ki bo v soboto, 6. 11.2004, v prostorih Dijaškega doma Tabor v Ljubljani. Tekmovalne discipline L4, letalske diorame v vseh merilih (člani), |_1 J/LEJ, makete zračnih plovil v merilu l : 3 2 in l : 48 (mladinci), L3J, makete zračnih plovil v merilu l : 72 (mladinci), L4J, letalske diorame v vseh merilih (mladinci), I_5, zbirka 3 in več maket s skupno temo (člani), L5J/L7J, zbirka + dvojček (mladinci), LB, makete civilnih letal v merilu l : 100 ali manjše (člani), L7, dvojček - par letal istega tipa v poljubno različnem merilu (člani), LS, iz škatle - letalske makete v vseh merilih brez dodatnih izboljšav in dodelav (dovoljena je samo sprememba barvne sheme in oznak). K1 , figure (člani), KS, vojaška vozila in sredstva v merilu l : 35 (člani), K3, vinjete (člani), K4, diorame (člani), KSd, vojaška vozila in sredstva v merilu l : 72 in l : 35 (mladinci), K3J/K4J, diorame in vinjete (mladinci), K5, diorame, vinjete, vojaška vozila in sredstva v merilu l : 72, l : 76 in l : 87 (člani). P1/P2, ladje in druga plovila (člani), P1 J/P2J, ladje in druga plovila (mladinci). - A 1 , tovorna vozila (člani), - AS, druga civilna vozila (člani), - A1 J/AS J, civilna vozila (mladinci). - XI , filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (člani in mladinci). Nagrade: Najboljši trije tekmovalci iz vsake discipline bodo prejeli diplome in medalje, najboljši dve maketi v disciplinah L1-L7 in KI - K5 v rnladinski in članski konkurenci (ločeno) pa prejmeta pokal »Best-of-Show«. Podeljen bo tudi pokal za najboljši izdelek s slovenskimi oznakami oziroma temo iz slovenske sedanjosti ali preteklosti. Vse spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletnih straneh: http: // www.zveza-zgpms.si, slovenskem maketarskem forumu http://www.makete.net/forum ali jih dobite na e-naslovu mitja.marusko@gov.si, oziroma ZGPMS, Mitja Maruško, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. HM 2003/04 NA ZGOŠČENKI Ker je med bralci precejšnje povpraševanje po starejših številkah Tima, smo se v uredni¬ štvu odločili, da bomo postopoma pripravili celotno vsebino posameznih letnikov na zgo¬ ščenkah. Začeli smo z lanskim letnikom. Zgoščenko z vsebino letnika v formatu PDF so skupaj s to številko Tima vsi novi in stari na¬ ročniki dobili brezplačno - kot darilo. Zgoščenko je seveda mogoče tudi kupiti. Cena je 1000 SIT, naročite pa jo lahko na na¬ šem naslovu: Tehniška založba Slovenije, d. d., revija TIM, Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana, tel.: 01 / 479 02 24, brezplačna številka: 080 17 90, faks: 01 / 479 02 30, e-pošta: maja.mezan@fzs.si, internet: www.tzs.si Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig Tehniške založbe Slovenije 20-odstotni popust. mr oktober 2004 27 ELEKTRONIKA Radijski sprejemnik z ECC86 JERNEJ BOHM Ko so Američani v petdesetih letih prejšnjega stoletja nad Južnim Pacifi¬ kom prvič sprožili eno izmed svojih močnejših jedrskih bomb, je na 500 km oddaljenih Havajih nenadoma vse ob¬ stalo, električne naprave so se tako re¬ koč istočasno pokvarile. Kaj se je zgo¬ dilo? Ob eksploziji jedrske bombe se v njeni okolici pojavi tudi ogromna količina prostih elektronov (zaradi Comptonovega sipanja, ki ga v ozračju povzročijo žarki y). Snop pospešenih elektronov (električni tok!) celo daleč stran od mesta eksplozije inducira iz¬ jemno močno električno polje (elek¬ trično napetost!). Če vemo, da so bile razdalje med posameznimi deli prvih tranzistorjev okoli 10 pm, potem je jasno, da je v njih prišlo do številnih prebojev in s tem do uničenja vseh ne¬ zaščitenih polvodnikov. Še hujše opu¬ stošenje ob podobnih dogodkih nasta¬ ne v napravah s kabli. Brez posledic menda tak napetostni šok prenesejo re¬ leji, transformatorji, upori in podobni »jakotočni« elementi ter zanimivo - elektronke. Kakšno bi bilo opustošenje šele danes, ko računalniki že uporablja¬ jo submikronsko tehnologijo, torej tudi do stokrat večjo koncentracijo elemen¬ tov na rezini čipa, proti elektromagnet¬ nemu udaru pa civilni izdelki niso zaš¬ čiteni nič bolje kot nekoč! jani signal vodimo prek C 3 neposred¬ no na krmilno mrežico elektronke 1E1. Za pravilno (negativno) prednapetost njene krmilne mrežice poskrbi padec napetosti na uporu R 2. Določajo ga redki elektroni, ki jih prestreže mrežica in predstavljajo t. i. mrežni tok. Večji del elektronov, ki izletavajo iz katode, vendarle doseže pozitivno anodo. V njenem tokokrogu je upor R 1, na kate¬ rem se pojavi koristen padec napetosti, ojačen v primerjavi s tistim na mrežici. Elektronka 1E1 dejansko opravlja dvoj¬ no nalogo - poleg predojačevalnika je tudi demodulator. Slednje omogoča nelinearna karakteristika triode. Stro¬ kovno tako sprejemno vezje imenuje¬ mo avdion. Ker je uporabljena elektronka dvoj¬ na trioda, je povsem logična tudi druga, končna stopnja, predstavljena z 2E1, ki je v osnovi povsem klasična nizkofrek¬ venčna ojačevalna stopnja. Ker imajo elektronke razmeroma visoko notranjo upornost, moramo izvesti impedančno prilagoditev na zvočnik oz. slušalke, zato transformator TR 1. Čeravno stik »zmore« tudi 8-omski zvočnik, se zaradi zasnove sprejemnika raje odločimo za uporabo slušalk. Končno moram bralca opozoriti še na sila neprijetno lastnost elektronk - energijsko so precej potratne. Za delo¬ vanje namreč zahtevajo, da katodo močno segrejemo, ker le v razžarjeni snovi atomi prejmejo dovolj veliko energijo, da elektroni na zunanji lupini lahko zapustijo katodo. Elektronka ECC86 je nekaj posebne¬ ga, saj ima zelo nizko delovno anodno napetost (okoli 6 V); je bila pač skon¬ struirana za baterijske naprave. Z njo so v avtomobilih odpadli neprijetni in dra¬ gi mehanski razsmerniki za generiranje visoke napetosti (nad 200 V), potrebne za delovanje običajnih elektronk. Risba 2. Priključki ECC86 (pogled od spodaj) Izdelava Navajam le nekaj osnovnih napot¬ kov, saj izdelava kljub za današnji čas nenavadni tehnologiji ni kdove kako zahtevna. Večino materiala si lahko pri¬ skrbimo v trgovinah z elektronskim Shema Pa ne da bi občudovali »rusko« elek¬ troniko - prav v vsaki resni zahodni ho- bijski reviji boste prej ali slej naleteli na preproste načrte za gradnjo radijskega sprejemnika iz leta 1930. Ljudje imamo pač radi zgodovino in zdi se, da celo vedno bolj občudujemo nekdanje reši¬ tve. Po zapiskih nekdanjih elektrotehni¬ kov si je med zadnjo svetovno vojno preprost radio sestavil marsikateri da¬ našnji dedek, da je lahko spremljal za¬ vezniške novice, čeprav so tistikrat že poznali tovarniško izdelane heterodin- ske sprejemnike. Njihovi detektorji so bili pač bistveno cenejši in manj zahtev¬ ni za gradnjo. Nekdanje rešitve so poučne in pri¬ vlačne, morda ravno zato, ker so pre¬ proste in uporabno učinkovite. Nihajni krog, ki ga v shemi predstavljajo tuljava L 1 in kondenzatorja C 4 + Č 5, najde¬ mo tudi pri sodobnem sprejemniku. Njegova naloga je, da iz množice radij¬ skih signalov izloči enega, želenega. Seveda ob poplavi frekvenc takšna pre¬ prosta rešitev ni več zadovoljiva, saj zmore »obdelati« le signale najmočnej¬ ših oddajnikov, pa še ti morajo biti med seboj frekvenčno dovolj narazen. Izse¬ ki Risba 1. Shema sprejemnika 28 'rrw 2 oktober 2004 J* RADIJSKO VODENJE materialom, vključno s transformator¬ jem. Uporabimo lahko celo običajen zvončni transformator. Tedaj v anodni tokokrog vežemo 230-V navitje! Elek¬ tronko ECC86 lahko naročimo po pošti pri podjetju Farni, d. o. o., iz Nove Gori¬ ce (fami@siol.net, 05/333-11-20). Lahko si izdelamo tiskano vezje, saj je dosegljivo celo noval TIV-podnožje (Conradova kataloška številka 12 05 29). Za koga bo morda enostavneje, da si priskrbi smrekovo deščico 10 cm x 10 cm debeline 10 mm in nanjo nekako pritrdi posamezne komponente, te pa med seboj po shemi poveže z običajno izolirano žico iz kakega odsluženega signalnega kabla. Tuljavo navijemo tako kot včasih. Iz kartona izrežemo 11-listno marjetico s cvetnim premerom 10 cm. Med posa¬ meznimi lističi naj bo kak milimeter širo¬ ka špranja, sami lističi pa naj imajo dolži¬ no 5 cm. 42 navojev naredimo podobno, kot ovijamo vrbovje pri košu, le da tokrat vodimo žico med kartonskimi lističi. Pri tem naredimo vsaj pet žičnih odce¬ pov. Uporabimo bakreno žico debeline 0,2 mm, ki se sicer uporablja za navijanje mrežnih transformatorjev. V skrajnem primeru lahko uporabimo tudi žico dušil- ke iz kakega uničenega PC-napajalnika. Bolj prikladna je feritna izvedba tu¬ ljave L 1. Priskrbimo si feritno palico dolžine 100 mm in premera 10 mm. Na¬ njo navijemo 5-krat po 14 navojev, a le v enem samem sloju. Izvode učvrstimo s sekundnim lepilom ali lakom. Končno moramo poskrbeti še za na¬ pajanje sprejemnika. Najpreprosteje je uporabiti stabiliziran laboratorijski us¬ mernik. Napetost B 1 niti ni tako po¬ membna. Naj bo med 6 V in 12 V in ob¬ vezno enosmerna. Pomembno je le, da napetost kurjave B 2 ne odstopa več kot za 10 % od zahtevanih 6,3 V. Upora¬ biti smemo tudi napetost neposredno iz transformatorja. Za kontrolo napeto¬ sti uporabljamo običajen univerzalni instrument. Za boljši sprejem se bo treba še ne¬ koliko potruditi in postaviti zunanjo anteno (ANT), in sicer tako, da pod streho med dva izolatorja v vodorav¬ ni smeri razpnemo 15 m žice debeline okoli 2 mm, z odcepom za sprejemnik na tretjini dolžine. Za povezovalno žico med sprejemnikom in anteno uporabi¬ mo običajno izolirano žico za električ¬ ne inštalacije preseka 1,5 mm 2 . Enako žico uporabimo tudi za priključitev t. i. zemlje (ZEM), ki jo na eni strani spoji¬ mo s strelovodno ali vodovodno inštala¬ cijo. Skrbno preverimo, da se omenjena napeljava nikjer ne približa ali celo do¬ tika hišne električne inštalacije. Utegni¬ lo bi biti smrtno nevarno! Vse zunanje povezave (slušalke, na¬ pajanje, antena, zemlja) izvedemo s pari puša-banana. Uporaba Na sprejemnik priključimo anteno. Za prvi poskus zadostuje zgolj kake štiri metre dolga žica, in vključimo oba nape¬ tostna vira (B 1, B 2). Mogoče ju je celo združiti (B 1 = B 2 = 6,3 V, enosmerno). Počakamo nekaj sekund, da se elektron¬ ka ogreje, nakar s počasnim vrtenjem osi vrtilnega kondenzatorja C 4 poiščemo domžalski oddajnik (918 kHz). Z istoča¬ snim menjavanjem odcepov na tuljavi L 1 določimo najboljšo nastavitev. Na podoben način skušamo ujeti še nekate¬ re druge srednjevalovne postaje (npr. Zagreb, Prago). Postopek uglaševanja je enak za obe izvedbi L 1. Ponoči je spre¬ jem seveda bolj bogat. S feritno anteno pridobimo smerno selektivnost. Prepričan sem, da si sprejemnika ne bo treba izdelati zaradi kakega teroristič¬ nega zapleta, ampak zgolj za razvedrilo; uspešnemu graditelju pa želim prijetno poslušanje ter mnogo zabave pri delu! FOLIJE ORACOVER V trgovini Mibomodeli so se ob koncu poletja dobro založili z vsemi vrstami in odtenki priljubljene poliestrske termo- skrčljive folije za prekrivanje modelov Oracover. Tekoči meter folije v navadni barvi stane 1600 SIT, v neonski pa 1900 SIT, tekoči meter samolepilne folije Ora- stick stane 1700 SIT in folije Oralight 1700 SIT. Pri folijah Oracover in Oralight velja¬ jo enake cene tudi za transparentne barve. SCHULZE: SPREJEMNIK ALPHA 400 IN 800 POLNILNIK ISL-330 D Pri Mibu dobite tudi zanesljive Schulzeje- ve mikroprocesorsko vodene sprejemni¬ ke serije Alpha 400 in 800 na obeh frek¬ venčnih območjih. Cena za štirikanalni sprejemnik serije 400 je 10.070 SIT, za osemkanalnega serije 800 pa 14.140 SIT. Za tiste, ki potrebujejo zmogljiv polnilnik tudi za polnjenje litijevih pogonskih celic z dvema programabilnima izhodoma in močno polnilno programsko opremo, je na voljo model Schulze ISL-330 D za ceno 38.093 SIT. V cenah je upoštevan 4 -% po¬ pust ob gotovinskem nakupu izdelkov. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si TEU* oktober 2004 TITAN DIGI 4 Titan digi 4 je nov digitalni servome- hanizem standardne velikosti, namenjen velikim modelom. Titan s svojo dvakrat ule- žajeno gredjo in z ogljikovim zobniškim prenosom zmore s petceličnim sprejemni- škim paketom dinamični navor 108 Nem, zadrži pa navor do 195 Nem. Ob upošte¬ vanju njegove hitrosti, ki znaša samo 0,065 s/60°, je jasno, da je to vrhunski ser- vomehanizem za zelo zahtevne modelarje. Cena servomehanizma je 19.990 SIT. POLO DIGI 4 Digitalni servomehanizem polo digi 4 je namenjen zahtevnejšim modelarjem in uporabi v visokosposobnih jadralnih in električno gnanih modelih. Servomeha¬ nizem minivelikosti debeline 13 mm s kovinskimi zobniki in uležajeno gredjo zmore pri petceličnem sprejemniškem paketu hitrost 0,08 s/60°, dinamični na¬ vor 35 Nem, zadrži pa do 60 Nem. Servo¬ mehanizem stane 11.900 SIT. Gasilska oprema, d. o. o., Mladi tehnik, BTC - hala D, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel: 01/541-00-50, faks: 01/585-13-55 29 Modelarstvo obsega različne zvrsti tehniškega ustvarjanja in upodabljanja v miniaturi. Precej pozornosti jim posveča¬ mo tudi v naši reviji. Prevladujejo sicer članki s področij letalskega, ladijskega in avtomobilskega modelarstva, nekoliko redkeje pa se pojavljajo članki s področja gradbeništva. Modele zgradb gradimo v različnih merilih, včasih zgolj za okras, najpogoste¬ je pa v natančno določenem merilu, kot na primer za železniške makete, kjer mo¬ rajo ustrezati velikosti lokomotiv in vago¬ nov. Po modelih zgradb povprašujejo tudi arhitekti, ki jih potrebujejo za nazor- nejšo predstavitev svojih idejnih projek¬ tov. Model namreč najbolj jasno prikaže projektantovo zamisel. Pogoj za izdelavo vsakega modela je načrt z natančno nari¬ sanimi sestavnimi deli. Ob gradnji modela zgradbe spozna¬ mo gradbeno konstrukcijo originala in si kasneje laže predstavljamo kateri koli na¬ črt. Zanimiva je že izdelava modela hiši¬ ce, kaj šele načrtovanje hiše po svoji za¬ misli in željah. Izdelava Pred vami je načrt za manjšo dvosta¬ novanjsko hišo. Vse dele z načrta preriše¬ mo na topolovo vezano ploščo debeline 3 mm. Za izrezovanje uporabimo rezbar- sko žagico z oznako 3, saj bo bolj groba les preveč razcefrala. Zaradi boljše preglednosti nad sestav¬ nimi deli in lažjega dela poteka gradnja v treh sklopih: najprej izdelamo spodnji del, nato zgornjega in nazadnje še streho. Elementi spodnjega dela so zaradi laž¬ jega prepoznavanja na načrtu označeni s piko. Treba je le slediti vrstnemu redu številčenja, po katerem poteka tudi zapo¬ redje korakov sestavljanja. Hišico najprej sestavimo v celoto brez lepljenja in dele zlepimo šele, ko se vsi med seboj natanč¬ no ujemajo. Enako sestavimo tudi zgornji del, ki se mora poleg tega natančno ujemati s spodnjim. Zgornji del je popolnoma samo¬ stojen in ga brez lepljenja postavimo na spodnji del, tako da ga je mogoče vselej odstraniti, ko želimo pogledati v notra¬ njost hišice. Sestavljanje zgornjega nad¬ stropja prav tako poteka po vrstnem redu številčenja posameznih delov. Tudi streha je samostojni del, ki ga iz¬ delamo ločeno in ga samo nataknemo na hišico. Pri izdelavi nagnjenih delov strehe moramo stične robove poševno posneti, da se lepo prilegajo med seboj. Pri sestavlja¬ nju si lahko pomagate s fotografijami posa¬ meznih sklopov modela. Na slikah hišice se vidi tudi dimnik, ki pa v načrtu ni prikazan. Odločitev, kako ponazoriti elemente, kot so vrata, zasteklitev, in kako obarvati zunanjost hišice, prepuščamo vsakemu posamezniku. Hišico lahko dopolnimo tudi z notranjo opremo in miniaturnim pohištvom. Pogled v zgornje nadstropje Notranjost spodnjega dela 30 oktober 2004 mr 2 PRILOGA fy\ Samostojni sklop zgornjega nadstropja od zadaj Hišica z zadnje strani Kosovnica: UKU Tisoč stvari skupaj drži. UMU HOLZ holzleim f UHU HOLZ - LEPILA ZA LES Lepila za vse vrste lesa, lesene izdelke in vezane plošče. UHU Holz Holzleim, univerzalno lepilo za les brez topil, z normalnim časom uporabe in visoko vezno trdnostjo. Razredčeno z 10-15% vode je lepilo primerno tudi za pritrjevanje sestavljank puzzle. Čas lepljenja 10-15 min, čas sušenja ob sobni temperaturi cca. 20 min. Idealno za lepljenje večjih površin. UHU Holz Expressleim, hitrovezoče lepilo za les brez topil z visoko vezno trdnostjo omogoča hitro nadaljnjo obdelavo materiala. Čas sušenja ob sobni temperaturi cca. 10 min. www.uhu.si UNIHEM d o o 31 Unihem d.o.o.. Kajakaška cesta 30,1211 Ljubljana a IZDELEK ZA DOM Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv - 2 n -lisi j j 5 / j 3 j 5] MATEJ PAVLIČ Raba plastičnih in aluminijastih fo¬ lij za shranjevanje živil je v gospodinj¬ stvih vedno pogostejša, pa tudi poraba različnih vrst papirja za ovijanje knjig in zvezkov se zlasti na začetku šolskega leta precej poveča. Folije za gospodinjske po¬ trebe so praviloma navite na približno 40 cm dolgih kartonskih tulcih s pre¬ merom 25-30 mm, enako tudi tulci ovoj¬ nega papirja, ki pa so navadno skoraj dvakrat daljši. Oboji po trdnosti precej prekašajo tulce, na katerih so navite na primer papirne brisače, zato jih je, ko so prazni, škoda zavreči, saj jih je mogoče še koristno uporabiti. Zaradi razmeroma debele stene jih lahko žagamo, režemo, brusimo, vrtamo ter seveda lepimo z raz¬ ličnimi lepili in barvamo z vsemi vrstami barv. Eden od primerov uporabe praznih papirnih tulcev je nekoliko nevsakdanji igralni pripomoček za urjenje natančno¬ sti (slika 1), prvošolčki pa se bodo ob njem mimogrede naučili tudi seštevanja in odštevanja do 100. Igra je nezahtevna in primerna za vse od najmlajših do naj¬ starejših. Tudi pravila so preprosta, poleg tega pa jih lahko še poljubno oblikujete. O tem nekaj več na koncu. Gradivo Za izdelavo potrebujete navadno 5-li- trsko plastenko oglate oblike, v kakršnih prodajajo npr. destilirano vodo, nekaj praznih papirnih tulcev gospodinjske fo¬ lije ali ovojnega papirja (slika 2) in 30 cm bakrene žice s premerom 1-1,5 mm. Edi¬ ni omembe vredni izdatek pomenijo le le¬ sene kroglice s premerom okrog 20 mm. Za medsebojno lepljenje papirnih tulcev je primerno vsako lepilo za papir in les, za 32 lepljenje papirja na plastiko pa lahko upo¬ rabite dvokomponentno epoksidno lepi¬ lo ali silikonski kit; gre tudi z lepilno pi¬ štolo. Za barve velja, da so lahko katere koli - vodene barvice, tempera barve ali akrilni zaščitni premazi za les (npr. Belin- kine barve ambienf). Orodje in pripomočki Za rezanje plastike se najbolje obnese oster modelarski nož; z njim je mogoče učinkovito rezati tudi papirne tulce, ven¬ dar boste pri tem delu potrebovali tudi kos okrogle palice oziroma kar ročaj met¬ le (slika 4). Pripravite si še svinčnik, tanek alkoholni flomaster, manjši trikotnik, ne¬ kaj močnejših elastik, fin brusilni papir, škarje, šilo, koničaste kombinirane klešče in manjši čopič. Izdelava Z alkoholnim flomastrom in trikot¬ nikom na eno od večjih stranic plasten¬ ke narišite črte in po njih natančno izreži¬ te pravokotnik, ki bo služil kot pokrov (slika 3). Iz papirnih tulcev z modelarsko rez- ljačo ali nožem narežite približno 45 cevk, pri čemer je zgornji rob cevk lah¬ ko raven ali poševen (slika 4). Pazite, da najdaljše cevke ne bodo presegle dolži¬ ne 13 cm, kolikor znaša debelina pla¬ stenke, sicer ne bo mogoče zapreti po¬ krova, cevke preostalih dveh skupin pa naj se po dolžini razlikujejo za približno 1,5-2 cm. Vse cevke na zgornji (vidni) strani obrusite s finim brusilnim papir¬ jem ter jih nato pobarvajte z eno od barv, ki so bile naštete že prej. Prebar¬ vajte le zgornjo polovico oziroma tretji¬ no cevk, saj njihov spodnji del kasneje tako ne bo viden (slika 5). Sedaj zlepite 4 x 5 = 20 cevk in jih, do¬ kler se lepilo popolnoma ne posuši, utrdi¬ te z nekaj ščipalkami za perilo, elastikami ali kar s širokim ličarskim lepilnim trakom. Preostalih 22 cevk, ki zapolnjujejo prostor do roba izrezane plastenke, morate zaradi poševne oblike dna spodaj odrezati nekoli¬ ko postrani, da bodo lahko segle do tal. Pa¬ zite, da bodo najdaljše cevke približno na vsakem vogalu in vsaj tri tudi nekje v sred¬ njem delu, da se bo zaprt pokrov lahko na¬ slonil na njihove zgornje dele. Vseh 42 cevk sedaj trdno ovijte z lepilnim trakom (slika 6) in prilepite na dno škatle. Da se bo pokrov lahko odpiral in zapi¬ ral, vzdolž njegovega daljšega roba in roba škatle s šilom naredite dve luknjici in skoznju potisnite iz bakrene žice ukriv¬ ljena obročka (slika 7). Za zadrževanje po- I n n 2 oktober 2004 <■> IZDELEK ZA DOM krova, ko je ta odprt, skrbita dve opori, ki ju s koničastimi kombiniranimi kleščami ukrivite iz enake žice (slika 7) in potisne¬ te skozi luknjice, ki jih naredite s konico šila (slika 8). Ko želite pokrov zapreti, opori zgoraj iztaknete in ju spustite med cevke. (Če se zdi komu izdelava igralnega pripomočka iz plastenke prezahtevna, naj v večjo škatlo od čevljev drugega poleg drugega zloži prazne tulce toaletnega pa¬ pirja, ki naj jih prej pobarva. Ker imajo ti tulci nekoliko večji premer, jih lahko med seboj trdno povežete kar s spenjalnikom za papir.) Lesene kroglice s premerom okrog 20 mm prodajajo v hobijskih trgovinah in na lesnih oddelkih večjih gradbenih centrov (npr. Bauhaus). Kupite jih nekoliko več, •> i 1 da boste imeli nekaj rezerve, in jih pre¬ barvajte z enakimi barvami kot cevke (sli¬ ka 9). Za čas, ko jih ne potrebujete, jih spravite kar v škatlo s cevkami - še najbo¬ lje v njen zgornji del pod originalnim po¬ krovčkom (slika 10), ki ga nato samo še privijete. Odpiranje pokrova škatle med prenašanjem preprečite z dvema močnej¬ šima elastikama. Pravila igre Že v uvodu piše, da so pravila prepro¬ sta in da jih je mogoče poljubno oblikova¬ ti (seveda ne med igro samo, ampak že prej!). V igri lahko sodeluje poljubno mnogo igralcev, čeprav si z njo lahko kraj¬ ša čas tudi en sam. Igralo postavite pred steno in na tleh označite mesto, s katere¬ ga boste metali kroglice. Najprimernejša razdalja je od 1,5 do 2 m. Igralec dobi 6 kroglic - po dve rdeči, modri in rumeni. Drugo za drugo jih meče proti cevkam - lahko tudi tako, da se odbijejo od plastič¬ nega pokrova -, in skuša s čim bolj toč¬ nim zadevanjem doseči kar največ točk. Modre cevke, ki so najvišje, zaradi česar jih je najtežje zadeti, naj štejejo največ, npr. 10 točk, nekoliko krajše rdeče cevke, ki so poševno prirezane, naj štejejo 5 točk, rumene, ki jih je najlaže zadeti, pa 2 točki. Vsaka odbita kroglica, ki ne kon¬ ča v cevki, ampak pade na tla, naj prinese 2 kazenski točki. Kazenske točke se na koncu ene serije metov odštejejo od dose¬ ženih točk. Da bo igra še zanimivejša, se lahko dogovorite, da se točke podvojijo, če pade kroglica v enako obarvano cevko, kar pomeni, da npr. rdeča kroglica v rdeči cevki prinese 10 točk. Zmagovalec je se¬ veda tisti, ki po npr. petih serijah metov doseže največ točk. Ko preštejete točke, igralo obrnete, da iztresete kroglice - in na vrsti je naslednji tekmovalec. VABILO K SODELOVANJU Vsi, ki boste na naslov našega uredništva (Revija TIM, Lepi pot 6 , 1000 Ljubljana) poslati fotografijo kakega uporabnega predmeta, ki ste ga naredili iz odpadnih gradiv, boste po pošti prejeli knjižno na¬ grado Tehniške založbe Slovenije, slike najboljših izdelkov pa bomo tudi objavili v reviji in honorirali. »Tole je avtobus, ki smo ga projektirali posebej za našo košarkarsko reprezentanco ...« mr oktober 2004 33 IZDELEK ZA DOM MATEJ PAVLIČ Če ste letošnje počitnice preživljali ob morju, ste od tam morda prinesli ne¬ kaj posebno lepih školjk, morskih jež¬ kov in polžjih hišic različnih oblik, barv in velikosti. Da vse te stvari, ki vas goto¬ vo spominjajo na prijetne dopustniške trenutke, ne bi čez čas žalostno končale v kotu kake omare ali celo v smeteh, vam predlagamo, da zanje naredite vi¬ trino. Na sliki 1 lahko vidite 40 x 40 cm veliko plitvo zastekljeno omarico, seve¬ da pa lahko njeno velikost in obliko brez posebnih težav prilagodite veliko¬ sti svoje »morske zbirke« in prostoru. Gradivo Okvir vitrine je iz poskobljanih le¬ tev, ki morajo biti seveda suhe ter brez razpok in grč. Uporabite lahko katero koli vrsto lesa. Poleg letev potrebujete še kos 4-5 mm debele ravne vezane plošče in ustrezno velik kos 4 mm de¬ belega stekla. Za sestavljanje in končno obdelavo ohišja vitrine potrebujete belo lepilo za les, dva 40 mm dolga le¬ sna vijaka s plastično okrasno kapico in poljubno lazuro, lužilo, barvo ali lak za zaščito izdelka. Da bi bila vsebina vitri¬ ne trdno prilepljena na podlago, je naj¬ bolje uporabiti epoksidno lepilo. Orodje Pri izdelavi vitrine, ki je prikazana na objavljenih fotografijah, boste po¬ trebovali naslednje orodje: električno krožno žago, modelarsko rezljačo s podložno mizico, svinčnik, tanek alko¬ holni flomaster, daljše ravnilo in kot¬ nik, nekaj manjših mizarskih spon, bru¬ silni papir različnih zrnatosti, nož za rezanje stekla, manjši čopič, vrtalnik s svedrom 0 3 mm, izvijač in kladivo. Izdelava Najprej na večji kos papirja narišite obliko vitrine in razporeditev »predalč¬ kov«, pri čemer upoštevajte količino in velikost predmetov, ki jih namerava¬ te shraniti v vitrini (slika 2). Obvezno izmerite višino najvišjega predmeta, saj ta obenem določa globino vitrine. Osnovna plošča na fotografijah prikaza¬ ne vitrine je velika 40 x 40 cm, notranji okvir in vse predelne stene so visoki 30 mm, zunanji okvir vitrine, ki drži steklo, pa je narejen iz smrekovih letev s prerezom 45 x 20 mm. Vanje je z elek¬ trično krožno žago (slika 10) ob vzpo¬ rednem vodilu narejen 38 mm visok in približno 5 mm globok žleb (sliki 3 in 4). Zgornje robove letev za okvir obru¬ site ali obdelajte z električnim rezkalni- kom, nato pa jih nažagajte na ustrezno dolžino, ki mora ustrezati velikosti kvadratnega (ali pra¬ vokotnega) kosa osnovne plošče. Kdor ima možnost, naj si pomaga s stabilno krož¬ no žago ali šablono, ki omo¬ goča natančne reze pod ko¬ tom 45°. Z lepilom namažite le zgornja dva vogalna stika letev, v spodnja dva pa izvr¬ tajte po eno luknjo za 40 mm dolg lesni vijak, sicer ne bo¬ ste mogli vstaviti stekla ozi¬ roma še kdaj kasneje odpreti vitrine. V trgovinah z orodjem je mogoče po dokaj sprejemljivi ceni kupiti zelo upo¬ raben pripomoček za lepljenje pravo¬ kotnih okvirjev (slika 4). Sestavljen je iz štirih kovinskih vogalnikov na jekle¬ nem traku in napenjalnega vijaka z ro¬ čajem. Odvisno od izvedbe je v to po¬ magalo mogoče vpeti celo do 80 x 80 cm velik okvir. Poleg tega, da enako¬ merno močno stisne vse štiri vogale ok¬ virja, je njegova odlika tudi v tem, da mu zagotavlja popolno pravokotnost. Kljub lepilu je stika stranic priporočlji¬ vo utrditi še z nekaj sponkami. Ko se le¬ pilo posuši, okvir obrusite in vsaj dva¬ krat prelakirajte oziroma prebarvajte. Sedaj je na vrsti izdelava notranjega okvirja, ki obenem drži steklo, in pre¬ grad. Vezano ploščo nažagajte na us¬ trezno široke »trakove«, iz katerih nare¬ dite najprej notranji okvir, potem pa še škatlasto oblikovani pregradi z zunanji¬ mi merami 280 x 280 oziroma 120 x 120 mm (sliki 5 in 6). Pomagajte si z merami, ki jih povzamete z vaše risbe na papirju oziroma kar z osnovne plo¬ šče, na katero prej s svinčnikom nari¬ šete položaj posameznih pregrad. Pri izdelavi utorov bodite čim bolj natanč¬ ni. Na koncu naredite še vse štiri diago¬ nalne pregrade. 34 oktober 2004 Ko se vsi kosi natančno prilegajo drug drugemu, jih na spodnji strani označite, da jih pri kasnejšem lepljenju ne boste zamenjali med seboj, nato pa jih prelakirajte ali prebarvajte (slika 6). Osušene kose narahlo prebrusite z ne¬ koliko izrabljenim vodnobrusilnim pa¬ pirjem in skupaj z osnovno ploščo pri¬ lepite v sestavljen okvir (slika 7). Na hrbtni strani zgornje stranice z dvema žebljičkoma točno na sredini pribijte trikotno kovinsko zanko, namenjeno obešanju vitrine na steno. Ker ni vitrine brez zasteklitve, mo¬ rate poskrbeti za ustrezno velik kos 4 mm debelega stekla. Če nimate noža za rezanje stekla (slika 8), naj to delo namesto vas opravi steklar. V tem pri¬ meru je najbolje, če k njemu odnesete kar cel okvir, sicer se lahko kaj hitro zgodi, da se boste domov vrnili s pre¬ majhnim ali prevelikim kosom stekla, ki ga seveda ne boste mogli uporabiti. Da se ne bi porezali, robove stekla previdno obrusite s finim brusilnim papirjem. Sledi lepljenje školjk, ježkov, polžjih hišic in drugega v predalčke (slika 9). Lepilo nanašajte le na dveh mestih, kjer se ti predmeti dotikajo podlage, kaplji¬ ce lepila pa naj bodo čim manjše, sicer bodo kazile videza izdelka. Steklo vložite v okvir tako, da odvije¬ te vijaka, ki držita spodnjo nezalepljeno stranico (slika 7). Ker je vitrina razme¬ roma velika, je priporočljivo na vse štiri vogale na hrbtu prilepiti tanke plastič¬ ne ali gumijaste nožiče, ki bodo prepre- IZDELEK ZA DOM čevale praskanje lesenega hrbta vitrine po steni in omogočale prezračevanje. S tem je vitrina narejena in jo lahko obesite na steno, kamor prej privijete vijak oziroma zabijete debelejši jeklen žebelj (slika 1). Električna krožna žaga Black & Decker KS 55 Krožna žaga spada, med tista oro¬ dja, ki naj bi jih imel v svoji delavni¬ ci vsak, ki se vsaj malo ukvarja z obdelavo lesa. Grosupeljska družba G-M&M, d. o. o., ki skrbi, da je v naših trgovinah mogoče kupiti električno orodje znamke Black & Decker, je na nedavnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavilo vrsto novo¬ sti in med njimi tudi model električne krožne žage Delor. Ker pa je ta name¬ njena predvsem poklicnim mojstrom, bomo na tem mestu raje predstavili krožno žago z oznako KS 55 (slika 10), kije bolj primerna za delo v šol¬ skih delavnicah, saj je zasnovana tako, da jo lahko varno in učinkovito uporablja tudi začetnik. Z njo je mo¬ goče vzdolžno in prečno žagati vse vr¬ ste masivnega lesa, iverne in panelne plošče, deske, letve itd. Odlikuje jo možnost nastavitve kota žaganja do 45° in globine žaganja od 0 do 55 mm. Za točno nastavitev skr¬ bita pregledni skali ob vijakih. Pre¬ mer žaginega lista je 170 mm. Dodat¬ ni ročaj na sprednji strani ohišja in razporni klin precej pripomoreta k natančnejšemu vodenju orodja po obdelovancu, istemu namenu pa slu¬ ži tudi vzporedno vodilo. Varovalno stikalo ob gumbu za vklop in premič¬ ni ščitnik žaginega lista z vzmetjo za vračanje v prvotni položaj prepreču¬ jeta morebitne poškodbe uporabni¬ ka. Odprtina za odstranjevanje lesne¬ ga prahu je na desni zgornji strani ohišja in je usmerjena nekoliko na¬ zaj. Orodje, ki tehta 5,4 kg, poganja 1200-vatni elektromotor s 5.000 vrt./ min. Dolžina priključnega kabla zna¬ ša 3 ni. Cena: 25.800 SIT (brez DDV). Za krožno žago KS 55 je na razpola¬ go več listov, ki so namenjeni žaga¬ nju različnih gradiv. Razlikujejo se po materialu, s katerim so prevleče¬ ni zobje (kromirani oz. iz karbidne trdine), ter po številu zob (12, 40 ali 100). Pomembna lastnost izdelkov blagovne znamke Piranha je poleg visoke kakovosti tudi njihovo ozna¬ čevanje na embalaži. Iz številskih oznak in ikon namreč zlahka raz¬ beremo, čemu je izdelek namenjen. Tako npr. z ovitka na zgornji sliki ta¬ koj razberemo, da gre za list za krož¬ no žago, ki je namenjen za prečno in vzdolžno žaganje trdega in mehkega lesa ter ivernih plošč, da je njegov pre¬ mer 140 mm, odprtina za nasadi- tev pa je velika 12 ,7 mm. List ima 32 zob, katerih konice iz volframovega karbida so nagnjene izmenično levo- -desno. G-M&M proizvodnja in marketing, d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR Ljubljana-BTC, Šmartinska 1 52, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-1 6 MERKUR Celje (Hudinja^, Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER, CKŽ 135, 8270 Krško, tel.: 07/488-1 2-00 MERKUR MOJSTER, Obrtna ulica 39, 9000 Murska Sobota, tel.: 02/530-10-50 MERCATOR TEHNIKA Brežičanka, Cesta svobode 31,8250 Brežice, tel.: 07/495-39-50 MERCATOR ŽELEZNINA Kočevje, Kidričeva 12, 1330 Kočevje, tel.: 01/893-85-14 ERA VIS-A-VIS, Kidričeva 53, 3320 Velenje, tel.: 03/586-28-1 7 Na vašo željo vam bomo poslali: 1 Električno orodje za industrijo in obrt Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ katalog Vrtni program Black&Decker BUCK is I 3 H [iz vini Ime in priimek:_ Naslov:_ Poštna št. in kraj: 35 ZA SPRETNE ROKE Spolsteni modni dodatki ALENKA PAVKO - ČUDEN V reviji TIM vam ta mesec predstav¬ ljamo najnovejši hobijski krik - spol- stene drobnarije. Iz kupljene metrske polsti je mogoče izdelati celo vrsto za¬ nimivih izdelkov, tokrat pa vas bomo še dodatno zaposlili: poleg končnih izdel¬ kov boste sami izdelali tudi polizdelek - polst. Polst nastane s polstenjem vol¬ nenih vlaken in dlak s pomočjo alkalne¬ ga sredstva, npr. raztopine mila ali teko¬ čega pralnega sredstva, ter toplote in mehanske obdelave, npr. stiskanja, drg¬ njenja, prebadanja ipd. Za spolstene drobnarije torej potrebujete volneno predivo; to je vhodna surovina predil¬ nic in zadrug, ki se ukvarjajo z izdelavo volnene preje. Ponuja ga tudi štajersko podjetje Soven. Običajno je naravne barve: surovo bele, sive in rjave. Če želi¬ te pisane izdelke, morate predivo pred obdelavo pobarvati. Barvanje prediva Za to potrebujete barvila za volno v tekočini ali prahu, ki jih kupite v hobij- skih trgovinah. Najbolj žive barve boste dobili s tekočimi barvili, npr. DuPont. Poleg volnenega prediva in tekočega barvila potrebujete še kapalko, polivi- nilno vrečko, valjar in mikrovalovno pečico (slika 1). Slika 1. Potrebščine za obarvanje volnene¬ ga prediva Delovno površino zaščitite z debe¬ lejšo polivinilno folijo. Če ne želite ime¬ ti tako pisanih rok kot avtorica, jih zaš¬ čitite s kirurškimi rokavicami. Na predi¬ vo enakomerno in na vseh straneh na¬ kapajte barvilo (slika 2). Slika 2. Barvilo enakomerno nakapajte na predivo. 36 Pazljivo ga vtaknite v polivinilno vrečko in pri tem pazite, da ne poškro¬ pite okolice. Vrečka mora biti trdno zataljena in ne sme puščati. V vrečko prek prediva nalijte par žlic vode in z vrečko vred pregnetite vsebino, da se tekočina porazdeli po predivu. Predi¬ vo mora biti mokro, ne sme pa plava¬ ti v tekočini. Vrečko položite na po¬ dlago, zapognite navzgor in zalepite z lepilnim trakom. Povaljajte jo z valjar¬ jem, da predivo enakomerno vpije bar¬ vilo (slika 3). Valjati začnite od dna vrečke proti zalepljenemu robu, da bo odvečni zrak izstopil. Slika 3■ Vrečko s predivom in raztopino barvila povaljajte z valjarjem, da se barvilo enakomerno porazdeli. Vrečko vtaknite v mikrovalovno pe¬ čico in 1 minuto segrevajte. Ohladite, preverite, ali je predivo vlažno, in zno¬ va segrevajte 1 minuto. Ponovite še dva¬ krat. Predivo se ne sme segrevati pre¬ dolgo in premočno, ker se lahko posu¬ ši; volna se pri tem lahko vžge, vrečka pa stali. Ko je barvilo s segrevanjem utr¬ jeno, ohlajeno predivo vzemite iz vreč¬ ke, ga dobro sperite pod tekočo vodo, dokler ni čista, ožmite in posušite. Po¬ stopek ponovite z različnimi barvili, da dobite želeno barvno paleto prediv (slika 4). Slika 4. Obarvano predivo Polstenje vrvice Za izdelavo polsti potrebujete razto¬ pino mila ali tekoči pralni prašek ter nekaj pripomočkov: zgibni servirni podstavek iz bambusnih ali lesenih le¬ tvic, pršilko, krtačo za pomivanje poso¬ de in tlačilko za krompir (slika 5). ■■■■■Bi Slika 5. Potrebščine za polstenje Najprej se lotite izdelave polstene vrvice, ker je najenostavnejša. Na letva- sti servirni podstavek enakomerno raz¬ poredite podolgovat pramen prediva (slika 6). Če nimate letvastega podstav¬ ka, poskusite z rogoznico za plažo. Z njo je delo težje, ker je precej velika; primerna je za delo na tleh in za izdela¬ vo večjih polstenih izdelkov, npr. pre¬ prog. Uporabite lahko tudi mehurjasto embalažo iz tanke folije. Slika 6. Na letvast podstavek razporedite pramen volnenega prediva. Predivo omočite z razredčenim te¬ kočim pralnim sredstvom. Razmerje raztopine je odvisno od vrste pralne¬ ga sredstva; pri tem upoštevajte, da pralno sredstvo ne sme biti pregosto, niti ga ne smete preveč razredčiti, da se ne bo premočno penilo. Predivo mora biti enakomerno omočeno, ne sme pa »plavati«. Pri omočenju si po¬ magajte s krtačo za pomivanje poso¬ de, ki ne sme imeti pretrdih ščetin (slika 7). oktober 2004 tub 2 ZA SPRETNE ROKE Slika 7. Volneni pramen enakomerno omo¬ čite s pralnim sredstvom s pomočjo krtače za pomivanje posode. Prepognite letvasti servirni podsta¬ vek, ga zvijte v zvitek od pregiba proti robu in ga nekajkrat posvaljkajte, da se zamrši in utrdi zunanja plast pramena (slika 8). Slika 8. Predivo najprej posvaljkajte s po¬ močjo letvastega servirnega postavka. Nato letvasti podstavek odvihajte in svaljkanje nadaljujte ročno. Najprej narahlo svaljkajte po vsej dolžini pra¬ mena. Ko je pramen vse bolj zamršen in utrjen, lahko začnete svaljkati moč¬ neje. Najpomembneje je, da svaljkate enakomerno, da je nastajajoča vrvica enakomerne debeline (slika 9). Svalj¬ kajte na podstavku, ker letvice prepre¬ čujejo drsenje pramena in pospešujejo polstenje. Slika 9. Svaljkanje nadaljujte ročno. ti Polstene vrvice lahko uporabite za ročaje torbic in ovratnih denarnic, ogr¬ lic, zapestnic, prstanov, ipd. (slika 10). Pisane vrvice dobite s polaganjem raz¬ nobarvnih kosmov prediva v pramen. Slika 10. Polstene vrvice Polstene ploskve Ko obvladate izdelavo polstenih vrvic, poskusite z izdelavo polstenih ploskev. Na podlago, letvast servirni podstavek ali mehurjasto folijo enako¬ merno razporedite volneno predivo. Koprena naj bo čim bolj povezana in enakomerne debeline (slika 11). Polste¬ nje bo najlažje, če bo vsa površina iz enega kosa prediva, z manjšimi kosi pa naj bodo zapolnjena le tanjša mesta. Slika 11. Volnena koprena naj bo čim bolj povezana in enakomerno debela. Enakomerno razporejeno predivo omočite z razredčenim tekočim pral¬ nim sredstvom. Podobno kot pri izdela¬ vi polstene vrvice si lahko pomagate s krtačo za pomivanje posode, še eno¬ stavnejše pa bo delo, če boste uporabili pršilko (slika 12). Pršilke dobite v ho- bijskih trgovinah, pomagate pa si lahko tudi s praznimi pršilkami za čistila. Slika 12. Volneno kopreno enakomerno omočite s pralnim sredstvom s pomočjo pr¬ šilke. Kopreno stiskajte s tlačilko za krom¬ pir; rahlo jo sukajte v smeri in proti smeri urinega kazalca in počasi krožno premikajte po površini koprene (slika 13). Ne stiskajte premočno in prehitro, da ne boste pretrgali koprene. Pri izde¬ lavi polsti je potrebna potrpežljivost, enakomernost in vztrajnost. Ko je vsa vrhnja plast koprene enakomerno za- mršena, kopreno obrnite in stiskajte s tlačilko še po drugi strani. Kopreno lahko po potrebi še dodatno navlažite, a ne premočno. Če je koprena preveč navlažena, se vlakna težje enakomerno sprimejo. Slika 13. Kopreno najprej stiskajte v polst s tlačilko za krompir. Polstenje nadaljujte ročno. Delno spolsteno kopreno gladite s počasnimi krožnimi gibi in ne stiskajte premočno, dokler ne začutite, da so se vlakna že trdno povezala med seboj (slika 14). Slika 14. Polstenje nadaljujte ročno. Če želite izdelati pisano polst, na ko¬ preno podlago dodajte raznobarvne ko¬ smiče ali trakove (slike 15, 16, 17 in 18). Pri tem pazite, da se kosmiči dobro sprimejo s temeljem, da se ne razmak¬ nejo in ne odluščijo. Raznobarvne ko¬ smiče lahko polagate v obliki pik, rav¬ nih ali krivih črt, pa tudi geometrijskih ali organskih motivov. Tudi pri pisani kopreni najprej tlačite s tlačilko za krompir in nato še ročno gladite po obeh straneh. Če želite lep rob, ga spro¬ ti oblikujte: zapogibajte, ravnajte in po potrebi dodajte kak kosmič prediva. TIKI 2 oktober 2004 37 ZA SPRETNE ROKE Slika 15. Izdelava raznobarvne koprene Slika 16. Stiskanje raznobarvne koprene s tlačilko Slika 1 7. Glajenje pisane polsti Slika 18. Pisana polst Polstene kroglice Poleg vrvaste in ploske polsti lahko izdelate tudi polstene kroglice: primer¬ ne so za izdelavo nakita, podobno kot le¬ sene, steklene ali plastične koralde. Nji¬ hova prednost je, da jih lahko enostavno prebodete s šivanko ali žico, zato ne po¬ trebujejo luknjic. Lahko jih tudi okrasno prišijete na polstene ploskve. Pri izdela¬ vi polstenih kroglic je potrebno potrp- 38 Slika 20. Kroglasto kopreno omočite s pral¬ nim sredstvom. Barvasto kopreno raztegnite v tanko plast in z njo enakomerno ovijte puha¬ sto kroglo naravne barve (slika 21). Barvaste kroglice seveda lahko izdelate samo iz barvaste koprene, vendar je po¬ sebno pri izdelavi večjih kroglic varč¬ nejša uporaba le zunanje obarvane pol¬ sti. Pri polstenju se kroglasto predivo skrči na tretjino in notranje bele sredi- Slika 21. Belo puhasto kroglo ovijte s plastjo barvaste koprene. ljenje ter predvsem počasno in zelo ena¬ komerno svaljkanje. Volneno predivo naravne barve naj¬ prej oblikujte v okroglo blazinico. Veli¬ kost naj bo 3- do 4-krat večja od načr¬ tovane velikosti gotove polstene krogli¬ ce (slika 19). Slika 19. Predivo oblikujte v puhasto kroglo. Puhasto kroglo z vseh strani omo¬ čite s pralnim sredstvom s pomočjo pršilke, podobno kot ste to naredili pri izdelavi polstene vrvice in ploskve (slika 20). ce ni opaziti. Tudi zunanjo barvno plast rahlo omočite s pralnim sredstvom. Če izdelujete večje polstene krogli¬ ce, lahko za sredico uporabite stiropor- no kroglico ali celo plastičen ovoj iz »kinderjajčk« (slika 22). Slika 22. Sredico večjih polstenih krogel lah¬ ko nadomestite z drugim materialom, npr. s plastičnim ovojem iz »kinderjajčk«. Nastalo kroglo rahlo, počasi in ena- komernopo svaljkajte med dlanmi, da se zamršijo vlakna zunanje plasti (slika 23)- Slika 23- Kroglo najprej posvaljkajte med dlanmi. Nadaljujte s svaljkanjem na letvasti podlagi, podobno kot se izdelujejo cmoki (slika 24). Svaljkajte počasi in enakomerno. Krogla se pri svaljkanju krči. Ko se skrči približno za polovi¬ co, lahko začnete med vrtenjem krogle močneje pritiskati na podlago. Močneje posvaljkane krogle so trše in stabilnej¬ ših oblik, manj posvaljkane pa bolj pu- Slika 24. Svaljkanje krogle na letvasti pod¬ lagi oktober 2004 TEHE ! ZA SPRETNE ROKE haste in stisljive. Stopnjo spolstenosti prilagodite svojemu izdelku. Slika 25■ Spolstene krogle Slika 28. Polstena ogrlica s cvetom Iz vseh polstenih izdelkov po konča¬ nem svaljkanju kolikor je mogoče spe¬ rite pralno sredstvo, iztisnite vodo, jih znova oblikujte in posušite. Ko obvladate izdelavo vseh elemen¬ tov, vrvic, ploskev in kroglic, se lotite iz¬ delave polstenega nakita in modnih do¬ datkov. Izdelate lahko polstene zapestni¬ ce, ogrlice, prstane in celo uhane. Za iz¬ delavo nakita in modnih dodatkov potre¬ bujete elastično vrvico za nizanje polste¬ nih kroglic, zapirala, osnovo za uhane ter šivanko in sukanec primerne barve za se¬ stavljanje in šivanje elementov. Spolstite lahko tudi manjše sestavne dele nakita, npr. cvetne liste in prašnike cveta (slika 26). Pri tem si pomagajte z izmeničnim zapogibanjem robov po načrtovani obli¬ ki in glajenjem s polstenjem. J Slika 26. Cvetni listi in prašniki Raznobarvne kroglice nanizajte na elastično vrvico. Mednje lahko nanizate tudi manjše koralde iz drugih gradiv (slika 27). Cvetne liste in prašnike sešijte v cvet in prišijte na polsteno vrvico. Na konca vrvice prišijte zapiralo. Ogrlica s cvetom naj se prilega vratu; temu prila¬ godite dolžino vrvice. Polstene kroglice lahko nanizate na usnjeno vrvico. Njihov položaj utrdite z vmesnimi vozli. Namesto krogle lahko posvaljkate tudi jajčasto obliko. Pošijte jo z drobni¬ mi steklenimi kroglicami ali porišite z barvami za tekstil, ki jih utrdite s paro. Nanjo lahko prišijete tudi drobne spol¬ stene cvetke s stekleno kroglico v sredi¬ ni. Okrasek prišijte na daljšo polsteno vrvico (slika 29). Slika 29. Polstena ogrlica Iz ostankov pisanih polstenih vrvic lahko izdelate uhane in prstane (slika 30). Slika 30. Zapestnice in prstani iz polstenih vrvic Večje pisane polstene kroglice lah¬ ko sestavite v gosenico. Nanizate jih na vrvico ali žico. Gosenica na vrvici je gibljiva, tisto na žici pa lahko oblikujete v zvit položaj. Na prvo kroglico narišite, nalepite ali našijte oči in usta (slika 31). Slika 31- Gosenica iz polstenih kroglic Iz polstenih ploskev lahko izdelate okrasno torbico. Na enobarvno ploskev našijete barvno polsteno vrvico, polste¬ ne cvetove ali koralde. Lahko jo tudi po¬ rišete z barvami za tekstil in utrdite z li¬ kanjem (slika 32). Iz pisane polsti izde¬ lajte majhno torbico ali ovratno denar¬ nico. Za ročaj prišijte polsteno vrvico (slika 33). Slika 32. Polstena torbica s cvetom Slika 33- Polstena denarnica Pustite svoji domišljiji prosto pot in se lotite izdelave polstenih drobnarij. Poleg polsti uporabite tudi žico, usnje¬ ne in tekstilne vrvice, koščke usnja ipd. TEET oktober 2004 39 Odpadne kartonske škatlice so pri¬ merni gradniki za izdelavo modelov raz¬ ličnih gradbenih konstrukcij, zato jih zbi¬ ramo, da jih bomo uporabili pri igri. Ko iz njih zgradimo stolp ali most, jim damo novo vrednost. Novozgrajene objekte po¬ stavimo v primeren prostor, kjer se otroci lahko igrajo z njimi in okoli njih z avto¬ mobilčki ustvarijo promet. V ta namen zbiramo fotografije viso¬ kih zgradb oziroma stolpov in mostov, primerne škatlice, kartonske tulce, kose kartona in vrvice, ki jih bomo potrebovali za gradnjo. Model stolpa ima več sestavnih delov, in sicer za temelje, na katerih trdno sto¬ ji, stebre, oboke, vezne člene in vrh oz. konico. Most ima temelje, na katere postavi¬ mo nosilne stebre, oboke, vezne člene, ograjo, dvižni del, cestišče in pločnik. Izdelava stolpa Na tleh ali na mizi najprej iz večjih škatlic postavimo široke temelje oziroma podlago. Škatlice lepimo z univerzalnim lepilom za papir ali z belim lepilom za les. sestavljanju cestišča pazimo, da je vozna površina po vsej dolžini mostu gladka, brez grbin. Posebej označimo pločnik. Poseben izziv pomeni izdelava mostu z dvižnimi deli. To je lahko del cestišča na mostu med dvema nosilnima stebroma ali med mostom in kopnim. Premični del dviguje vrvica, ki povezuje začetek dviž¬ nega dela mostu z navpičnimi stebri na mostu. Ograjo izrežemo iz kartona. Ta je tudi v okras mostu, zato tu sprostimo svojo do¬ mišljijo in ustvarjalnost. Ob ograjo v ena¬ komernih presledkih postavimo stebre cestne razsvetljave. Nato pripravimo tempere, zmešamo ustrezne barve in ustvarimo privlačno po¬ slikavo mostu. Ko se barva posuši, preverimo trdnost konstrukcije, po kateri lahko otroci po¬ tiskajo avtomobilčke, na pločnike pa po¬ stavimo manjše figurice. Most, ki ga izde¬ lamo sami, je lahko prikupno darilo za najmlajše. Stolpe in mostove na slikah so gradili učenci 4. razreda osnovne šole Idrija in jih postavili na ogled v šolski avli. Blazino velikosti 5 x 1 m smo prekri¬ li z zelenim blagom, ki predstavlja trav¬ nata bregova. Mednju smo razvili modro blago, ki ponazarja reko. Učenci so stolpe postavili na travnata bregova reke, čez katero se pne več različnih mostov (sliki 2 in 3). Na temelje postavimo nadgradnjo iz manjših škatlic ali tulcev. Zahtevnejša je izdelava stolpa na ste¬ brih, med katerimi bomo speljali cesto za avtomobilčke. Stebre zgoraj povežemo z dolgimi, tankimi škatlicami in nadaljuje¬ mo z nadgradnjo. Pazimo, da škatlice po¬ lagamo drugo poleg druge in drugo na drugo tako, da je nastajajoči stolp ves čas v ravnovesju, stabilen in trden. Zanimivo se je poigrati z nenavadnimi oblikami stolpa, vgraditi balkončke, pomole in okenca ter pri tem ohraniti stabilnost. Gradnjo stolpa zaključimo z vrhom, za kar uporabimo škatlico kake posebne oblike ali element od embalaže za jajca. Ko se lepilo posuši, pripravimo gosto zmes ene ali več tempera barv in izdelke poslikamo. Izdelava mostu Mostu postavimo temelje na enako¬ merno oddaljenih mestih, za kar potrebu¬ jemo približno enake škatlice ali zlepimo več manjših, da dobimo elemente želenih oblik in velikosti. Na vsakega od temeljev postavimo škatlice ali tulce, ki predstav¬ ljajo stebre. Ti morajo biti trdni in stabil¬ ni, saj nosijo cestišče z vsemi prometnimi sredstvi in pešci. Za igro je pomembno, da se most ne zruši pod težo avtomobilč¬ kov. Otroci tu nevede razmišljajo o pome¬ nu statike v gradbeništvu in so zadovoljni, če jim uspe zgradi¬ ti trden objekt. Nosilne stebre postavimo glede na most simetrično, kar pa ni nujno. Za gradnjo ce¬ stišča potrebujemo dolge, široke in tanke škatlice. Pri 40 oktober 2004 ''r 'Jt V OŠJIKUVU 1. Maketa letala piper PA-18 super cub, ki jo je izdelal Branko Jakšič, sicer nima motorja in RV-naprave, vendar jo je vanjo mogo¬ če vgraditi in z njo tudi poleteti. Bolj zanimivo pri celotnem pro¬ jektu je to, da je model dolga leta nedokončan počival na pod¬ strešju, dokler Branko ni zanj spet našel časa in ga dokončal celo v različici s plovkami. Sicer pa je model izdelan po načrtu, ki je bil v Timu objavljen že daljnega leta 1983. 2. Tone Videnšek z inovativnim prototipom novega tekmovalnega modela kategorije F1A s krilci. Namesto mehanskega pomika desne strani krila je s servomehanizmom rešeno samo gibanje krilca na desnem ušesu. 3. Vinjeta z naslovom »Ibro in Haso«, ki prikazuje utrinek iz delov¬ nega vsakdanjika dveh smetarjev v medvojnem Sarajevu, je delo Luke Jančiča. Na lanskem DP v plastičnem maketarstvu je bila vi¬ njeta, na kateri je Luka samostojno upodobil ter scensko izvrstno prikazal sicer izmišljen dogodek, razglašena za najboljši izdelek na tekmovanju. 4. Sky Hunters, ptujska skupina RV-pilotov, ki sodelujejo na tek¬ mah v zračnih bojih, so prvi, ki so pri nas nastopili z dvomotornimi modeli. Na sliki so Gorazd Gaiser z westland whirlwindom, Sergej Skledar, lanski državni prvak, z de havilland mosquitom, in Vlado Ogrizek z messerschmittom Me 410. foto: B. Jakšič, A. Kogovšek, V. Ogrizek in T. Videnšek -ni NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 / 214/05 920050410,2 ENCIKLOPEDIJA DIGITALNE FOTOGRAFIJE Popolni vodnik v svet fotografije in digitalne obdelave slik Enciklopedija digitalne fotografije je namenjena tako začetnikom kot tudi profesionalnim fotografom. Služi lahko kot vodnik v svet digitalne fotografije ali pa le kot priročnik. V ospredje so postavljeni temeljna fotografska znanja, sodobna fotografska oprema ter osnove obdelave in izdelave digitalnih slik. Vsebino dopolnjujejo praktični nasveti, žargonski izrazi, angleški prevodi in več kot 500 barvnih fotografij. Pri tem pa za razumevanje snovi ni potrebno nikakršno fotografsko ali računalniško predznanje. 20,2 x 24,6 cm 288 barvnih strani • Podrobni pregled značilnosti najnovejših digitalnih fotoaparatov pomeni pomembno oporo pri nakupu fotografske opreme. Cena: 8.900 SIT • Osnove fotografije - preprosti nasveti in pomembne nastavitve kamere, ki so pogoj za brezhibne fotografije. • Korak za korakom opisani postopki obdelave digitalnih slik z najbolj razširjenimi programi (Photoshop, Photoshop Elements, PaintShop ...). • Priprava digitalnih slik za nadaljnjo uporabo in tisk, tiskanje z brizgalnimi tiskalniki in predelava slik za objavo na internetu. Tehniška založba Slovenije , Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/4790-211, 080-17-90, faks: 01/4790-230, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si IRI 2 • oktober 2004 TIRI 2 • oktober 2004 • 17 N) O M 2 • oktober 2004 * oktober 2004 • 21 LI 2 • oktober 2004 TELI 2 • oktober 2004 • 23 Pritličje Zgornje nadstropje KUH. KOPALNICA / / wc ■'v \ 6 DNEVNA SOBA \ ±L 2 ?4 BALKON 15 S 16 m 13 SOBA \ 10 >. / SOBA 11 I \ _£1 /2 G/Irt/1 id 77 ±-L \ / 22 \ 21 20 © 25 26 29 26 177X1 \ 24 * / 23 24 y 27 30 31 bJ bJ • H ►-* 2 • oktober 2004 * oktober 2004 • 19