SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 32
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de agosto - 16. avgusta 2012
SLOVENSKA IN NORMALNA LEVICA
Težave v koaliciji
LENART RIHAR
Vse politično korektne besede, četudi ostre, so prešibke, kadar je treba označiti t.i. levico v Sloveniji. Če uporabiš ustrezen izraz, si nujno »pod pasom«, s tem pa samega sebe izločiš kot prostaka. Spodoben človek jih preprosto ne more poimenovati s pravim imenom.
Ni kaj reči, dobro so zaščiteni ...
V zadnjem času sem imel možnost od blizu spoznati, kaj lahko v svetu pomeni biti levega političnega prepričanja. Prvi primer je iz Francije. Gospa je vzgojena zunaj krščanskega miljeja, navdušuje se za zeleno gibanje in dejansko tako doma kot v Vzhodni Evropi neutrudno dela, da bi bil naš odnos do narave primernejši. Politično desnico težko prenaša, obenem pa spoštljivo sledi molitvi pred kosilom in se zanima za sakralno gotiko in romaniko.
Drugi primer je Slovenski državljan, ki že nad dvajset let živi v Stockholmu. Potomec borčevskih staršev je iz razmajane družine pobegnil v tujino. Čeprav povsem adaptiran na švedske razmere, se je iz inozemske odprtosti naučil ceniti svoje korenine, neguje materni jezik in spremlja razmere v Sloveniji. Aktiviral se je v korist »izbrisanim«, po drugi strani pa zmore racionalno presojati krščanski doprinos civilizaciji.
Tretji primer prihaja iz islamskega sveta. Možakarja so dušile teokratične spone, ki jih spretno izkoriščajo severnoafriški samodržci. Rešitev vidi v evropski levici, ki jo seveda sprejema v paketu z demokracijo, rockom, žensko emancipacijo, splavom itd. V ljubezni do svoje dežele se na vse pretege trudi, da bi jo rešil preozkih versko-političnih razmer.
Kaj pa njihova relacija s Slovenijo?
Gospa iz Francije niti ne trzne, ko ji na slovenskem primeru trgaš precej idealno podobo marksistično partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno. V hipu zapopade zlorabo okupacije za krvavo žehto, ki se ji je zahotelo na desettisoče smrtnih žrtev in nepregledno število tragičnih usod.
Stockholmski gospod po dvajsetih letih ugotavlja, da mu je ljubše stike s svojimi levimi prijatelji v Sloveniji omejiti. Razgledu iz tujine, ki mu je Janša seveda antipatičen, namreč ne gre več v glavo, kako je vse politiziranje omejeno na brezumno sovraštvo do njega in tistih, ki si drznejo z njim delati.
Severnoafriški gospod je že po nekaj mesecih bivanja v naši tranziciji našel vrsto vzporednic z razmerami v njegovi nesvobodni državi. Kako so določene stvari daleč od realizacije (prelom s totalitarizmom v medijih, v sodstvu, v gospodarskih strukturah), kako so tudi v Sloveniji nedotakljive svete krave (»NOB«), kako se določenih stvari pri nas ne sme povedati na glas itd. itd.
Skratka, vsi trije so v naši deželi, ki jo že desetletja (s kakim pljuskom demokracije vmes) obvladuje »levica«, hipoma našli močno določujoče stvari, ki so od normalne leve drže oddaljene kot vzhod od zahoda.
Zato se normalna levica, kar je je v Sloveniji, zadržuje v marsikateri stranki, ki jo porivajo na desno, medtem ko tranzicijska ostaja v hlapih krvave izparine iznad brezen. V destruktivnosti teroristične dediščine. Zunaj civilizacije in zunaj slovenske prihodnosti.
(Časnik.si)
Sedanja vlada premier-ja Janeza Janše je bila potrjena 10. februarja. Torej je te dni poteklo šest mesecev od nastopa. V tem obdobju je treba poudariti kar nekaj pozitivnih točk. Sprejetje zakona za uravnoteženje javnih financ ter na varčevalnih ukrepih temelječega rebalansa proračuna za leto 2012 je eno ključnih dejanj vlade v preteklem polletju.
Sprejetje zakona in rebalansa proračuna pa je le prvi korak na poti k okrevanju slovenskega gospodarstva. Osrednja cilja prvega polletja sta bila zagotavljanje finančne vzdržnosti in spodbujanje gospodarske rasti. V ta namen bo vlada predvidoma jeseni sprejela že tretji paket ukrepov, naslednji velik zalogaj pa je usklajevanje predlogov proračunov za leti 2013 in 2014. Vztrajanje pri uravnoteženju proračuna ter zniževanju stroškov države sta pomembna dejavnika pri ohranitvi kre-dibilnosti države v mednarodnem okolju, poudarjajo in se sklicujejo na ocene mednarodnih bonitetnih agencij. Te pritrjujejo stališčem vlade, da je treba ukrepati hitro, poudarjajo in dodajajo, da je politično soglasje eden od predpogojev za ponovni zagon gospodarskega cikla ter za povrnitev zaupanja mednarodnih trgov. V tem pogledu izpostavljajo nujnost čim prejšnjega zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo in sprejetje zakona o ustanovitvi državnega holdinga skupaj z ukrepi za sanacijo bančnega sistema. »Temu mora slediti sprejem strukturnih
reform, kar bo mednarodnemu okolju dalo močan signal, da Slovenija k reševanju nastalih razmer pristopa aktivno in preudarno,« poudarjajo tudi v vladi.
A ni vse zlato kar se sveti. Že nekaj časa se širijo govorice, da razmere med vladnimi strankami ni najboljše. Konec prejšnjega tedna je bilo moč na socialnih omrežjih zaslediti precej pestro in zanimivo komuniciranje SDS-a, ki je s tviti napadal finančnega ministra Janeza Šušteršiča in predsednika DL Gregorja Viranta. »Gospod Virant bi moral še bolj napadati SDS, če želi na skrajni levici pobrati kak glas. S sedanjimi 3 % postaja neuporaben« in še kaj.
Medtem, ko so Virantovi dejali le, da »Twitter komentarjev« ne bodo komentirali, so bili bolj ostri ostali koalicijski partnerji. Po poročanju Televizije Slovenija je predsednik DeSUS dejal, da twiteraški dialog ni dober za koalicijo, je nepotreben in neprimeren.
Podobno meni tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ki v teh dneh praznuje 12. obletnico ustanovitve stranke: »Mislim, da v tem trenutku ni prav, da vsaka stranka egoistično gleda na svoje volivce ali pa na svoje cilje, ampak je treba gledati na naš skupni cilj.«
Oglasil se je tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, ki meni, da bi morala politika namesto nagajanja drug drugemu začeti reševati glavna vprašanja Slovenije - zlato fiskalno pravilo, reševanje bank, državni holding in referendumska zakonodaja. »Zagotovo gre za dialog, ki traja že kar nekaj časa med tema dvema strankama, in jaz mislim, da je to nepotrebno.«
Da so se odnosi v koaliciji zaostrili, ocenjuje tudi politični analitik Matevž Tomšič. A dodaja, da to ne preseneča. »To, da koalicija ni povsem enotna in se pojavljajo kratki stiki, ni nepričakovano. Po eni strani smo se znašli v težkih razmerah in vlada mora sprejemati odločitve, ki niso popularne. Po drugi strani je sama koalicija je v določenih točkah precej heterogena v nazorskem, ideološkem smislu,« je za radio Ognjišče dejal Tomšič.
Oglasil se je tudi Zbor za republiko, in pozval k prenehanju enostranskih, negativno usmerjenih potez koalicijskih partnerjev. Opozorili so, da so naloge, ki so pred Slovenijo, izvedljive le, če je koalicija enotna. Bog daj!
Nekaj se spreminja
Prijatelj nam je posredoval osebno pismo z zanimivo vsebino, ki ga je prejel od doma. V vednost naših bralcev ga objavljamo kar brez komentarja. Je dovolj zgovorno.
Dragi!
Danes po dolgem času, ti lahko sporočim veselo vest. Radio Slovenija ima vsak dan po 12. uri oddajo »Na današnji dan«. V tej oddaji se spominja pomembnih oseb in pomembnih dogodkov iz slovenske in tuje preteklosti. Lahko si misliš, da je oddaja več ali manj rdeče pobarvana in omenja ljudi in dogodke, ki naj bi bili vkomponirani v rdečo ideologijo. Če pa že omenjajo koga iz nasprotne strani, pa je vedno dan prizvok izdaje, kolaboracije, v vsakem primeru nekaj, kar tega človeka izključuje iz skupine pozitivnih Slovencev.
Danes pa se je dogodil presedan. Omenjen je bil Vuk Ru-
pnik, ki naj bi praznoval rojstni dan, omenjeno je bilo njegovo vojaško udejstvovanje pred svetovno vojno, delovanje med drugo svetovno vojno kot komandanta udarnega bataljona. Pri čemer je bil uporabljen izraz, da je zelo uspešno vodil bataljon v bojih s partizani. Omenjena je bila tudi njegova vloga pri prebitju na mostu čez Dravo, kar je omogočilo desettisočem, da so prišli do Angležev. Njegovo delovanje v Argentini in pri tem omenjeno, da so ga ljudje tam imeli za narodnega junaka. Vse zelo korektno, brez kakršne koli »bodice ali pripombe«. Lahko rečem, da je bila predstavitev zelo spoštljiva in realna.
Vesel sem, da sem to slišal na 1. programu Radia Slovenija in, da sem sploh slišal. Mislim, da boš tudi Ti vesel, te novice, ki je, kar se tiče domobranstva, nekaj izrednega. Prvič objektivno in brez ideoloških pripomb. Vem, da bodo te novice veseli mnogi v Sloveniji in mnogi izven nje.
Ubogi sodni sistemi
Italija ima med članicami Evropske unije najslabše delujoč sodni sistem na področju gospodarskih sporov, kar je glavni vzrok za razširjeno korupcijo, utaje davkov in sivo ekonomijo v državi. Če je leta 2000 italijanski sodni sistem po učinkovitosti in kakovosti s 3,6 točke od sedmih možnih zasedal predzadnje mesto, takoj za Slovaško, je bil leta 2010 s 3,2 točke na zadnjem mestu. Slovenija je po tej raziskavi s 3,8 točke četrta najslabša država med 26 analiziranimi. V primerjavi z letom 2000 pa je pridobila eno mesto in le za 0,2 odstotne točke povečala oceno učinkovitosti sodnega sistema. Po učinkovitosti sodnega sistema na področju gospodarskih sporov so sicer na vrhu Irska, Nizozemska, Avstrija in Luksemburg, ki so dosegle med 6,1
in 5,8 točke od sedmih možnih. Se je pa učinkovitost njihovih sodnih sistemov v desetih letih zmanjšala - leta 2000 so vse omenjene države presegle šest točk. Italijaje po ugotovitvah raziskovalcev uvrščena na dno lestvic učinkovitosti po več kazalcih, ki kažejo na slabo delovanje sodnega sistema. Po učinkovitosti in hitrosti razreševanja sodnih sporov med podjetji je v desetih letih padla za dve mesti na predzadnje mesto na lestvici, pri čemer je po točkah padla s 4,4 na vsega 2,6 točke od sedmih možnih. Slovenija je bila po tem kazalniku leta 2010 peta najslabša država med analiziranimi in je v desetletju izgubila eno mesto ter kar 1,7 točke. Na prvo mesto se je v desetih letih s 13. mesta prebila Švedska, na zadnjem pa je Slovaška.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Upanje je v vrednotah
Predavanje akad. prof. dr. Jožeta Trontlja »Etične vrednote - up za prihodnost«
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)_
Imeti predavanje na prireditvah, kot je Romanje treh Slovenij, je kočljiva stvar. Ker je na prostem, ker je prehodni kraj, ker si vsak želi priti v stik s prijateljem in mu stisniti roko, ker ...
Kljub temu je letošnje predavanja predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) prof.
dr. Jožeta Trontlja takoj vzbudilo zanimanje, odobravanje in misel, da v visokih miselnih krogih obstaja zavest, kaj je narobe in kaj je treba narediti, da se narobe spremeni v prav. V naslednjem objavljamo nekatere njegove misli, ki so vredne, da jih preberemo in tudi premislimo.
»Živimo v času velikih sprememb. Spremembe pogosto pomenijo nekaj dobrega za ene in nekaj slabega za druge. Za vse pa pomenijo negotovost. Naenkrat opazimo, da se ne moremo več zanesti na stvari, ki so se zdele stabilne, ki so pomenile neko stalnost, neko varnost. Pa čeprav je to bila, denimo, samo menjava letnih časov, bolj ali manj napovedljivo vreme brez izrednih ujm, varno naložen prihranek v banki, zaposlitev za nedoločen čas. Dolge stalnosti pa ni bilo nikoli ne v naravi ne v družbi. A konec je bilo vedno boleče presenečenje. Rušilen potres je človek vedno dojemal kot nekakšno izdajalsko dejanje narave. Sedanjo krizo doživlja kot posledico izdajalskega ravnanja nekaterih posamezni -kov in delov človeške družbe, tako v svetu kot pri nas doma. (...)
Vsekakor je današnji človek zbegan skoraj tako kot ob začetku velike vojne. Predvsem zaradi negotove prihodnosti. Redko kdo ravnodušno, brez zaskrbljenosti in strahu pričakuje, kaj bodo prinesli meseci in leta pred nami. (...) Zato se ljudje oziramo naokrog, iščemo oporo, ob kateri bomo bolj pripravljeni pričakali in sprejeli tisto, čemur ne moremo uiti. Govorim o izhodu iz krize, ki nas bo postavil v znatno slabši položaj, kot smo ga bili vajeni doslej. Seveda, dodajamo sami pri sebi, če se bo kriza iztekla za nas neugodno. In na tihem upamo, da se ne bo. Vendar lahko z gotovostjo pričakujemo vsaj to, da se bo treba, vzeto v povprečju, sprijazniti s precej bolj skromnim življenjskim slogom, kot smo ga bili vajeni doslej.
To velja za ves razviti svet. Zdaj se že večina ljudi zaveda, da velik del človeštva že desetletja živi, kot rečemo, nad svojimi razmerami. Prekoračili smo tako imenovano nosilnost planeta. Zemlja je prenaseljena z ljudmi, ki zahtevajo zase več dobrin, kot jih lahko odvzamejo živi in neživi naravi brez trajne škode. Če želimo spodobno preživeti, ne da bi trpeli lakoto in raznovrstna pomanjkanja, potrebujemo novo svetovno ureditev.
Globalizacija po njej naravnost kliče. (...)
Zakaj govorim slovenskim romarjem o svetovnih zadevah, na katere nimamo vpliva? Ker se mnogi počutimo kot ljudje, ki želimo ravnati prav, pa smo se znašli znotraj velikih združb, ki jih ni niti strah niti sram početi hudodelstva. Že samo s pasivno navzočnostjo smo del sistema, ki dela grde stvari. V današnjem globalnem svetu to velja še bolj.
Morda bi morali začeti graditi na skupnih zdravih temeljih. Nekaj jih je, in to so moralne vrline, to je spoštovanje, ki ga ljudje vseh ras, religij in kultur že skozi mnoge rodove,
skozi tisočletja gojimo do teh vrlin. (...)
Le na videz je vseeno, kaj je motiv za pravo ravnanje. Ali je to notranja etična nuja, ali je religijska zapoved, ali je zakonska regulativa, ali je strah pred kaznijo. Od teh štirih motivov sta notranja potreba po etičnem vedenju in versko prepričanje zagotovo več vredna, bolj vseobsegajoča in bolj trajna kot spoštovanje zakona in strah pred kaznijo. Eno pa je gotovo res. Brez poprave vedenja na ravni posameznika, naroda in svetovne skupnosti je sedanja civilizacija obsojena na konec. Konec, ki bo s seboj potegnil tudi dobršen del planetarne žive in nežive narave. (...)
Ni videti, da bi kdo že imel pripravljen moder, splošno sprejemljiv in uresničljiv odgovor na ta eksistenčna svetovna vprašanja.
Ko na tak odgovor še čakamo, pa je pametno že ravnati, kot da ga imamo. Na ravni posameznika in celo naroda so stvari preglednejše, kot so globalno. Tu pa ni veliko ugibanja: vložiti je treba nov napor, morda kar v vse štiri prej navedene motive za pošteno ravnanje. Še največ morda lahko naredimo na podlagi prvega: to je večanje zavesti o nujnosti etičnega vedenja.
Za to sta dve možnosti. Ena je samovzgoja in pospeševanje etične kulture med ljudmi. To je naloga, ki jo danes vse več ljudi jemlje resno. Etična vprašanja vse bolj prodirajo v javno razpravo. Drugo pa je vzgoja otrok in mladostnikov v spoštovanju etičnih in humanističnih vrednot. Dolgoročno lahko naredimo največ pri otrocih. (...)
Moja stroka, nevrofiziologija, je prispevala k spoznanju o nenadomestljivosti učenja v zgodnjih obdobjih življenja. Za nekatere prvine vzgoje je človek dojemljiv samo v majhnem časovnem oknu. Okno je lahko res presenetljivo ozko - od nekaj tednov
do nekaj mesecev ali let. To velja za prav raznovrstne stvari: denimo za razvoj vida. Če novorojenčke pustite prve tedne življenja v temi, bodo vse življenje slepi. Prikrajšanje za dražljaje iz okolja in učeče izkušnje v kritičnih obdobjih lahko dramatično okrni temeljne sposobnosti gibanja, jezik in govor, pa tudi sposobnost empatije, čustveno inteligenco - in še malo pozneje tudi sposobnost za sprejemanje vrednot. Tu ne moremo računati na poznejše, nadomestno vseživljenjsko učenje. (...)
Kako smo pravzaprav mogli za-bresti tako globoko, se sprašuje marsikdo. A krize niso prišle kot popolno presenečenje. Na področju podnebnih sprememb so se napovedi kopičile že dolgo prej. Na neizogibnost gospodarske in vrednotne krize pa so prav tako opozarjali modri ljudje že pred desetletji.
Prvo pa je neizkrivljeno razumevanje sveta, ki ga je treba vsaditi v osebni svetovni nazor. Za to potrebujemo dobro splošno izobrazbo -dovolj temeljito znanje, a umeščeno v sistem vrednot.
Več etike med ljudmi pomeni več sreče. Ljudje so spoznali, in takih je po nedavni oceni že blizu devet desetin, da za srečo niso bistvene materialne dobrine. (...) Ni pa dovolj o etiki samo govoriti. Upamo, želimo in pričakujemo, da bo govorjenju sledilo drugačno razmišljanje. Temu pa drugačno vedenje. Dejanja, ki bodo pomagala Slovencem sedanjega in prihodnjih rodov k večji sreči. Dejanja, ki bodo pomagala reševati globalne probleme človeške prihodnosti.
Naj sklenem z ugotovitvijo, da potrebujemo nov načrt sonaravne-ga, odgovornega in zdržnega razvoja Slovenije, ki ne bo več temeljil na spodbujanju gospodarske rasti, niti na kraji dobrin našim otrokom in vnukom. (...) Govorim o dragoceni naravi, ki smo jo prejeli zgolj v začasno upravljanje od očetov in
dedov, pa smo jo v svoji požrešnosti že hudo prizadeli in jo bomo razvrednoteno predali naslednjemu rodu. Med prednostnimi cilji morajo biti trajnostna samozadostnost, na nov način pojmovana blaginja in ustvarjalen odnos med ljudmi in do sveta.
Ni treba, da bi bili povsem črnogledi. Lahko se zanesemo na dvoje. Prvič, kljub opozorilom, ki sem jih izrekel v tem nagovoru, je tudi res, da se je med ljudmi nabralo že kar veliko modrosti. Narašča število takih, ki se ne pustijo indoktrinirati, manipulirati in zlorabiti. In drugič, lahko računamo na biološki samoo-hranitveni nagon, ki bo pogubno vedenje znal ob pravem času ustaviti.
Začeti pa bo treba z vzgojo k drugačni miselnosti. In s ponovnim negovanjem etičnih vrednot.«
Trpljenje prebivalcev in obiskovalcev mesta Buenos Aires se je pretekli teden nadaljevalo in je (ob pisanju teh vrstic) v odločilnem stanju. Stavka podzemskih železnic ne prizadene samo skoraj milijon potnikov, ki se dnevno prevažajo z njimi, temveč vse prebivalce na področju mreže in še drugod, ki zapadejo prometnemu kaosu, ki ga stavka povzroča. Ob tem ne sindikalisti, me zvezna in ne mestna vlada ne popustijo.
Problem je političen. Ne gre le za povišice plač. Uradni sindikat, ki pa nadzira le majhno število delavcev podzemskih železnic, je že sprejel 23% (kar plače porine skoraj na 9.500 pesov mesečno), a uporni »metrode-legati« zahtevajo več, ali boljše delavne pogoje. Ta sindikalna skupnost, ki je v zadnjem času še narasla zaradi vstopa novih uslužbencev, je popolnoma predana vladi. Njen glavni vodja je te dni imel oseben stik s predsednico. Delavski minister, ki je pristojen za nastopanje v takih okoliščinah, pa kot da ne obstoja. Opazovalci menijo, da dokler bo gospa Cristi-na želela, se bo stavka nadaljevala. Cilj je »podvreči si« vodjo mestne vlade. Mauricio Macri je sam to jasno potrdil: »Hočejo me uničiti.« Le tako se razloži zakonsko besedilo, ki so ga že (nelegalno?) potrdili v poslanski zbornici, da denarne vloge mestnega sodnega sistema odvzamejo uradni mestni banki in ga prestavijo v državno Narodno banko. A vrnimo se k podzemski. Stavka je prekosila vse rekorde trajanja na tem področju. A gospa se igra z ognjem. Cilj vladnih naporov je uničiti Macrija, ki je možni predsedniški kandidat za leto 2015. Zaradi stavke in kaosa pa ne trpi le Macrijev ugled. Gospe predsednici tudi upada priljubljenost. In Macri je že izrazil možnost, da sploh opusti politične ambicije. V tem primeru nima kaj več izgubiti. Lahko vztraja do konca in predsednici zada hud udarec. A kaže, da jo to ne skrbi. Ona hoče »vse«, kot trdi geslo sedanjega režima. Morda zaupa v moč vladnih medijev in njene propagande.
Pravljica o uspehu. Da, tudi Argentina ima že svojo domačo verzijo te pravljice. Sloni na neverjetnem razmahu vladnih in pro-vladnih medijev, ki rastejo kot gobe po dežju. Uradna državna televizija, vladni televizijski kanali, privatne multimedijske hiše, ki obstojajo le na podlagi propagande, ki jo v njih objavlja vlada, zastonjski časopisi,
in še in še. Potem pa »Nogomet za vse«, ki preplavlja lastne in prijateljske kanale in služi le za vladno propagando. Največja provladna medijska hiša, ki jo vodi Sergio Szpolski, je celo kupila (s čigavim denarjem?) uspešni kanal poročil C5N. Ko svobodni časnikarji gledajo uradne številke, lahko ugotovijo, da bo letos vlada v medije in propagando vložila kar 3.800 milijonov pesov. A vse to (kar je indi-rektno priznala sama predsednica) ne zadostuje, da bi narod prepričali o pravljici. Zato gospa po »narodni verigi« televizijskih kanalov besno napada vsak svoboden glas in se javno maščuje nad časnikarji, ki si upajo poročati o vladi neljubih zadevah in kažejo na korupcijo in neuspešnost funkcionarjev in vladnih ustanov. Saj vemo, da dnevnik Clarin (enako kot La Nacion) ni skupek etičnih vrednot. A da »laže« v vsem kar objavlja, je obrabljena propagandna fraza, ki ji celo mnogi vladni privrženci več ne verjamejo. Zato se je obnovila vladna ofenziva na Cablevision (kabelska televizija ter in-ternetne storitve), ki je last Clarina, in ga hoče vlada zaseči.
Na razpotju. Obleganje Macrija pa ima eno pozitivno stvar. Ko so vse sile uperjenje nanj, ima vsaj malo oddiha Daniel Scioli, guverner province Buenos Aires. Premirje uporablja, da skuša urediti domače račune in utrditi svojo ekipo, ki jo sedaj sestavljajo le zvesti. V tem urejanju je odstopila ministrica za šolstvo, ki je bila neke vrste trn v peti. Scioli se pripravlja na nov spopad, ko se bodo sestavljale liste kandidatov za parlamentarne dopolnilne volitve prihodnjega leta. Te bodo ključne za nadaljnji razvoj. Če vlada doseže vsaj delno zmago, bo uradno sprožila predlog za spremembo ustave, ki bi gospe omogočila nenehno vladanje. Vse po modelu Chaveza v Venezueli. Tega se vsi zavedajo. Zato pravoverni peronistični guvernerji (cor-dobski De la Sota na čelu) skušajo utrditi svoje fronte, kirchneristični pa že javno zahtevajo, naj se gospe omogoči ponovna kandidatura. Mnogo pa je seveda odvisno tudi od gospodarskega in socialnega položaja. Zato vlada tako mrzlični zbira dolarje, da bo z njimi lahko razpolagala v predvolilnem obdobju. Po drugi strani pa »prižiga sveče« tako ceni soje kot brazilskemu razvoju. Kaže, da se bo gospodarski položaj v Braziliji nekoliko izboljšal, kar bi takoj odjeknilo tudi v Argentini. Pač računi, a brez krčmarja.
FORMOSA IN CHACO
Slovenske korenine vlečejo
K o t poroča Carlos Cesar Bi-zai, častni konzul RS v Entre Riosu, ponovno o ž i v l j a d eIova-nje slovenskih potomcev v predelih provinc Formosa in Chaco. Prvi konec tedna v avgustu je namreč gospod konzul obiskal dve izmed teh skupnosti. To je storil pa povabilo Friderika Princicha iz Formose in gospe Estele Drganc iz mesta Saenz Pena - Chaco.
Obisk je vseboval najprej sprejem pri krajevnih oblasteh. Prisotni so bili mestni
župan, krajevni in provincijski predstavniki, pa tudi konzul Črne Gore ter italijanski vice-konzul in še predsednik industrijske zbornice province Formosa. G. Bizai je tudi otvoril razstavo o Sloveniji, slovenski zgodovini, literaturi, gastrono-miji in slovenskih miniaturah. Predvajal je tudi video o slovenski imigraciji v Entre Rios. Zaključil je celoten potek s predavanjem o deželi, vseli-tvenih tokovih in slovenskih organizacijah.
Konzul Bizai je bil predvsem presenečen nad velikim navdušenjem, ki ga je opazil med rojaki v obeh provincah. V posebnem primeru Chaco, že obstoja Društvo slovenskih potomcev, v primeru Formose (kot tudi v nekaterih drugih provincah) pa je v teku po-
stopek identificiranja lastnih etničnih korenin.
V Formosi niso pričakovali večjega števila zainteresiranih, a močna promocija po radiu in televiziji je dosegla res zanimivo število prisotnih na prireditvah. Najbolj presenetljivo je bilo v Chaco, kjer so predvidevali prisotnost kakih dvajset oseb, pa se jih je zbrali nad štirideset, ki so navdušeno izrazili namen, da k društvu pritegnejo še več slovenskih potomcev.
Poročilo se zaključi z besedami:
»Prav poseben pozdrav vsem, in velik HVALA vsem predstavnikom, gospodu Prin-cichu in gospe Drganc, za odlično izpeljano delo.
C. H. Carlos Cesar Bizai Konzul Sloveni-
SAN JUSTO
veselo kosilo upokojencev
V nedeljo, 29. julija je bilo prvo letošnje srečanje upokojencev in prijateljev na tradicionalno kosilo v Našem domu San Justo.
Zbralo se nas je kar 102 ljudi. Vse zbrane goste sta pozdravili predsednica sanhuškega Doma ga. Mici Malavašič Casullo, ki je nato izročila vodstvo delovanja ge. Pavli Kovač Škra-ba. Ona je namreč sedaj novo ustoličena za predsednica upokojencev. Sprejeli smo jo z velikim aplavzom, gospe Mici pa hvala za ves trud in požrtvovalnost v vseh letih med nami. Pavla nas je prisrčno pozdravila in nam želela vsega dobrega.
Sledilo je okusno kosilo, ki so ga odlično in z ljubeznijo postregle naše matere in žene. Potekalo je v prijateljskem vzdušju ob spremljavi lepe glasbe.
Mize so bile okrašene z rožami na novih prtih z raznimi motivi. Ob njih smo se zbrali vsi, ki smo radi skupaj v pogovorih, zabavi in obujanju spominov.
Gospa Pavla je pred jedjo zmolila molitev Zdrava Marija, za božji blagoslov našega vsakdanjega kruha.
Po kosilu pa je sledila napitnica »Kol'kor kapljic, tol'ko let«, posvečena vsem, ki so v teh mesecih praznovali rojstni dan. Čestitamo!
Po posladku je sledil srečelov z bogatimi dobitki, ki so razveselili srečne izžrebane.
Zahvaljujemo se našim materam in ženam za pomoč v kuhinji, pri postrežbi ter za okrasitev miz. Hvala tudi vsem, ki pri tem pomagajo, ki z vso ljubeznijo izvršujejo to socialno delo, za veselje nas starejših.
Zares je prijeten občutek, da vemo, da mislite na nas in nam pripravite vedno lep popoldan, preživet med prijatelji, da smo povezani z ljudmi naše starosti, da se počutimo v krogu sorojakov skoraj kot doma.
Najlepša zahvala Pavli in Mici, ki vse to organizirata in skrbno pripravita z vso dobro voljo. Naša zahvala vsem, ki pri tem sodelujete, nam stojite ob strani, da to vse uspe v naše zadovoljstvo.
Po kavi smo se razšli na svoje domove v pričakovanju naslednjega srečanja, ki bo 23. septembra.
Vsi prisrčno pozdravljeni!
REVIJA IN RADIO OGNJIŠČE
80-letnica msgr. Franca Boleta
Obiskal nas je že, tukaj v Argentini. Rad nas ima. Pozoren je do naše skupnosti, ki pri njem osebno in tudi pri založbi Ognjišče uživa posebne prijaznosti. Rad sprejema obiska iz Slovenije; tudi večkrat naše RASTi. Zato je primerno, da se ga ob tako lepi obletnici tudi mi spomnimo.
9. avgusta leta 1932 se je v Ko-ritnicah pri Ilirski Bistrici rodil duhovnik koprske škofije ter direktor Založbe Ognjišče in Radia Ognjišče msgr. Franc Bole. Po duhovniškem posvečenju v Ljubljani 29. junija 1958 je postal za sedem let župnijski upravitelj v Postojni, kjer je v letu 1965 izšla prva številka župnijskega lista Farno Ognjišče, ki pomeni začetek revije Ognjišče. Iz Postojne ga je pot vodila v Koper, na Trg Barolo, kjer še danes vodi obe medijski hiši, kot duhovnik pa pomaga v koprski stolni župniji.
v imenu Radia Ognjišče mu je voščilo izrekel glavni in odgovorni urednik msgr. Franci Trstenjak. Med drugim je poudaril, da »ob življenjskem jubileju, osemdesetletnici življenja našega dragega direktorja msgr. Franca Boleta smemo in celo moramo izreči to hvalnico Stvarniku življenja, ki je našemu jubilantu, s sodelovanjem njegovih ljubečih staršev, podaril dih življenja in zaklical: Bodi! in ga vse dni do danes varoval kot 'punčico očesa', da se more zdaj veseliti tako častitljivega jubileja. S skrbnim varstvom pa mu je skozi vsa leta in desetletja podarjal obilne milosti in blagoslove, s pomočjo katerih so se nizali uspešni projekti in dogodki za večjo Božjo čast in širjenje Božjega kraljestva.
S ponosom in s hvaležnostjo se lahko naš slavljenec ozre na prehojeno življenjsko pot, na kateri je najsrečnejši dogodek, kot je sam dejal, nova maša in zato je njegova zdaj že 54 let neizmerna sreča: duhovništvo. Kar si je v prvih letih duhovništva prizadeval 'iz oči v oči' za mlade in z mladimi, to je po rojstvu Ognjišča nadaljeval s tiskano, kasneje z govorjeno besedo. Njegova postojnska prižnica in učilnica ter taborjenje z mladimi so po letu 1965 postali revija, knjige, audio in video kasete, zgoščenke in DVD-ji, televizija, radio in spletna stran. Če je najprej ob sebi zbiral po nekaj sto mladih in otrok ter nekaj tisoč odraslih, je po priučenju za medijskega človeka zbiral ob sebi za Kristusa in njegov evangelij nekaj desettisočev in stotisočev bralcev in poslušalcev. Kar so koncil-ski očetje na 2. vatikanskem koncilu sprejeli kot odločujoče napotilo za uspeh evangelizacije v prihodnosti, to je skušal s svojimi sodelavci takoj uresničiti in uresničevati. Če je ob vseh prizadevanjih na področju širjenja medijev in založniške dejavnosti doživljal s strani vodstva krajevne Cerkve in svojih duhovniških kolegov vprašujoče in zaskrbljujoče poglede in pomisleke, potem mora danes vsak priznati, da je msgr. Franc Bole opravil velika in herojska dejanja, brez katerih bi bili osiromašeni.«
Zato naj bo tudi naše voščilo dragemu direktorju Ognjišča msgr. Boletu ob osemdesetletnici življenja: Želimo ti trdnega zdravja in krepkih moči, Božjega blagoslova, Marijinega varstva in priprošnje krstnega zavetnika svetega Frančiška Asi-škega.
OB 65-LETNICI NASELITVE (2)
Brezdomci so našli nov dom v Argentini
Janez Hladnik -
Nadaljujemo z objavo spominov pokojnega msgr. Janeza Hladnika na dni, ko se je odločala naselitev naše skupnosti v Argentini. Članek je bil prvotno objavljen v koledarju Svobodne Slovenije za leto 1949, ko so v buenosaireško pristanišče še prihajale ladje s slovenskimi protikomunističnimi begunci. Objava naj bo hvaležen poklon njemu in prispevek za osveže-nje zgodovine.
Slovenski Socialni Odbor
Kmalu nato me je minister dr. Carrillo spremil v Direccion de Migraciones, kjer smo formalno uveljavili predloženi »Socialni Odbor« in sem dobil naročilo, naj predložim prvo listo. Enak odbor pa mora biti ustanovljen tudi v Rimu, ki ga pa mora odobriti tukajšnja Direkcija za imigracijo. Ta odbor bo nosil odgovornost za slehernega prija-vljenca. Dal mi je tudi navodila, kako naj se liste prijavljencev se-
stavljajo.
Toda vedno so se pojavljale zapreke. Izgubila se je pošta, oglašali so se pomisleki, tako da je prišlo do končnega rezultata šele tedaj, ko sta prišla prva slovenska begunca čč. gg. Košiček in Grčman v Argentino.
Tedaj je prišla tudi prva lista s 500 imeni, katere sem po danih navodilih vložil in v treh dneh dobil že tudi rešitev.
Upanje je začelo postajati resničnost. Toda kako dolga pot je še bila! Z velikim zadoščenjem sem prejemal iz Rima vesti, da Slovenci dobivajo vizume, toda kaj jim je to hasnilo, ko pa nihče ni imel plačane vožnje.
A v isti meri, kot je beguncem rastlo upanje, je nama s Košičk-om, ki sva odtlej skupno nosila skrb zanje, rastla zadrega.
Začeli so po malem prihajati, toda kam z njimi. Prišel je g. Tone Skubic. Kam naj ga dene-mo. Poiskali smo mu mesto v nekem zavodu. Spet je prišlo nekaj novih. Spet so morali po enakem delu.
Kaj bo, kadar pridejo, stotine?
Če bi od vsega začetka ne čutil, da Bog naše delo blagoslavlja, bi bilo res brezupno. Tako polni nade so prihajali naši odlični fantje, pa smo jih morali poriniti na neprimerna mesta, čeprav so bili profesorji, glavarji, advokati, inženirji ali kar koli že. Kar bal sem se ladij »Philipa« in »Argentina«, ki sta nam nosili prve begunce.
tukaj je ključ od hiše!
Tedaj dobim glas: jutri pride inženir Brodnik z družino. Kam boš z njim? Zares! Kam? Poklical sem zvečer prijatelja in mu potožil svojo skrb. Pa mi je ljubeznivo omenil: »Morda Vam morem biti v pomoč! Slučajno imam prazno hišo, ki jo prodajam. Če se obve-žete, da mi jo izročijo prazno tisti dan, ko jo prodam, Vam dam ključe od nje.« Arhitekt Aurelio vargas je bil ta dobri mož, ki mi je nato poslal ključ in naslednje dopoldne, ko sem šel sprejet no-vodošle, sem kar inženirju Brodniku izročil ključ, vzeli smo taksi in zapeljali smo se kar naravnost v hišo na Austriji 2703, kjer
je od tistega dne nastal slovenski begunski dom v Buenos Airesu. (Danes tiste hiše ni več. So jo že podrli.)
Kdo bi mogel reči, da to ni bil očitno prst božji. Prav tisti hip, ko je bilo treba, je bila hiša na razpolago. Preje sem mesece in mesece stikal, kje bi kaj primernega našel, pa je bilo vse zaman. Tedaj mi je pa kar iz nebes samo padlo. Pač očitno, da je moralo biti med begunci mnogo dobrih duš, katerih molitev je predirala oblake.
Meseca junija 1947 smo dobili prvo kompaktno skupino. Prišlo je enajst fantov. Hiša na Avstriji je postala mravljišče. Vpeljati smo morali hišni red.
Hotel de Inmigrantes se odpre
Meseca septembra 1947 dobimo obvestilo: z ladjo Tucuman pride 33 naših. O, Ti moj Bog, kaj bo pa sedaj! Kam bomo z njimi, tako sva skrbela z g. Košič-kom. Pa kot vselej v odločilnem trenutku, tako je božja Previ-
dnost tudi tedaj poskrbela.
Izgubil sem ves dan s praznimi poti. Iskal sem opore pri vseh znanih veljavnih možeh, toda nihče ni imel tiste veljave, da bi mi mogel zagotoviti prostor za 33 brezdomcev.
Zadnje upanje je bil g. Ferrari Zamudio, tajnik komiteja za sprejem imigrantov. Ugodil je moji prošnji, da bi Slovenci smeli prve dni po prihodu v Argentino uživati ugodnosti imigrantske-ga hotela. Čez to hišo nekateri radi pogodrnjajo, pa so vendar neprecenljive usluge, ki so jih doslej dobili tisoči slovenskih beguncev, ki so tam dobili za prve tedne stanovanje, hrano, dokumente in mnogi tudi delo.
Delo z begunci pa je vse bolj naraščalo. Poleg skrbi za tiste, ki imajo še priti, so bile vsak dan večje potrebe teh, ki so že bili tu in posebno skrb, kam z njimi. Problem stanovanj in namestitve je postal še bolj pereč, čeprav je postajala tudi pomoč starih Slovencev vsak dan izdatnejša.
(Konec prihodnjič)
ZA ZDRAVJE
Poznate vse antioksidante?
Saj veste, tiste zelo pomembne snovi, ki telo varujejo pred razvojem nekaterih obolenj in zmanjšujejo tveganje za razvoj raka.
V telesu nenehno nastajajo prosti radikali, njihov nastanek pa pospešujejo dejavniki, kot so kajenje, stres, alkohol, onesnažen zrak in staranje. Vnos antioksidantov (snovi, ki celice ščitijo pred prostimi radikali, tako da nase vežejo kisik) v telo jih pomaga nevtralizirati in ohranjati celično ravnovesje, zato si poglejmo najpomembnejše.
karotenoidi
Predstavljajo močno skupino antioksidantov, ki preprečuje nastanek in razvoj bolezni, med njimi so najpomembnejši alfakaroten, betakaroten, likopen, lutein, zeaksantin. Najdemo jih v rdeči in rumeni, tudi temno zeleni zelenjavi in sadju -paradižnik, korenje, mango, marelice, breskve, buče, brokoli, špinača ... Topni so v maščobah, zato jih telo lažje sprejme, če jih uživamo skupaj, na primer z olivnim oljem.
FLAvONOIDI
So vodotopni antioksidanti rastlinskega izvora, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, žitu, oreških, semenih, čaju in vinu. Najbolj znani flavonoidi so antocianska barvila (temno jagodičevje), tisti
iz citrusov, k a t e h i n i (zeleni čaj, rdeče vino), kverceti n (čebula). Učinek nekaterih je močnejši od vitamina C in E, varujejo pred boleznimi
srca in ožilja, ščitijo zdrav holesterol pred njegovo oksidacijo.
IZOFLAvONI
So hranila rastlinskega izvora, ki se v telesu spremenijo v fitoestrogene, spojine, ki preprečujejo razvoj tistih oblik raka, ki so povezane s hormoni, poleg tega znižujejo raven holesterola in ščitijo pred srčnimi obolenji. Najdemo jih v soji, čičeriki, leči in drugi zelenjavi, najbolj znana izo-flavona sta genistein in daidzein.
vitamini SKUPINE A, C IN E
Vitamin A (retinol), ki ga telo dobi tudi z vnosom betakarotena, varuje pred sončnim sevanjem in pomaga pri glajenju gub, zato je obvezen dodatek kozmetičnih krem, v naravi ga najdemo v korenju, paradižniku, brokoliju, sladkem krompirju, mleku, jajcih, jetrih ... Vitamin C, znan tudi kot abskorbinska kislina, kot antioksidant gladi gube in ščiti kožo pred sončnimi žarki, najdemo ga v citrusih, brokoliju, listnati zeleni zelenjavi, ja-godičevju, zelju ... Vitamin E, znan kot tokoferol, je topen v maščobi in je najbolj razširjen antioksidant, ki se uporablja v kozmetične namene, saj ima pomembno vlogo pri vlaženju in preprečevanju staranja. Najdemo ga v rastlinskem olju (pše-nični kalčki), ribjem olju, oreških, neoluščenem rižu in žitu, mlečnih izdelkih ...
MINERALI
So antioksidanti, ki jih telo ne proizvede samo, zato jih moramo vnašati, najpomembnejša sta selen in cink. Selen preprečuje nastanek tumorjev in pospeši okrevanje rakavih bolnikov, najdemo ga v rumenjaku, morski hrani, perutnini, jetrih, semenih, oreških, česnu, čebuli, brokoliju ... Cink skrbi za zdravje kosti, kože, las in nohtov, nahajamo ga v morski hrani, mesu, jetrih, jajcih, soji, otrobih in neoluščenem rižu.
VREDNO BRANJA
Stari časi in zelena miselnost
Po internetu kroži vse vrste pisarij in le od časa do časa je kaj posrečenega. A v naše roke je iz Slovenije prišlo nekaj, kar je gotovo vredno branja. Predvsem mladi bi morali prebrati, da bi nas nehali gledati postrani!
Naša, starejša generacija, ni imela te zelene miselnosti v starih časih!
Na blagajni Mercatorja je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.
Gospa se je opravičila in mladenki razložila: »Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.«
Blagajničarka ji je odgovorila: »Zato je danes to naš problem, problem mladih. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije.«
Imela je prav - naša, starejša generacija, ni imela te zelene miselnosti v starih časih.
Takrat smo mi, ki smo zdaj starejša generacija, vračali steklenice od mleka, brezalkoholnih pijač in piva nazaj v trgovino. Trgovina jih je poslala nazaj v polnilnico, kjer so jih očistili, sterilizirali in ponovno napolnili, tako, da so se steklenice uporabljale znova in znova. Torej so resnično bile reciklirane. Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
V višja nadstropja smo hodi-
li po stopnicah, ker nismo imeli dvigala ali tekočih stopnic v vsakem poslopju. Peš smo hodili do trgovin in nismo sedali v masivnega terenca s 300 KS samo zato, da se pripeljemo do konca ulice. Ampak mlada blagajničarka ima prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
V tistih časih smo prali plenice, ker takšnih za enkratno uporabo ni bilo. Sušili smo perilo na vrvi in ne v energijsko požrešnem stroju, ki skuri do 2000 vatov - veter in sončna energija sta nam sušila perilo v tistih časih. Otroci so nosili rabljena oblačila svojih bratov in sester in ne vedno nova. Ampak mlada dama je imela prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
Takrat smo imeli en radio ali TV pri hiši - in ne TV v vsaki sobi. In TV je bil z majhnim ekranom velikosti robca in ne velikosti manjše države! V kuhinji smo sekljali in mešali na roke, ker nismo imeli električnega aparata za vsako najmanjše opravilo. Ko smo pakirali zlo-mljive stvari, smo jih zavarovali s starim časopisom in ne s plastičnimi zrnci ali s plastičnim ovojem z mehurčki. Takrat tudi nismo zagnali bencinske kosilnice in kurili bencina, da pokosimo travo. Uporabljali smo koso ali mehansko kosilnico, ki smo jo morali potiskati naokrog. Naš 'fitness' je bilo delo in ni nam bilo treba trošiti elektrike v dragem fitness klubu na napravi za tek. Ampak ona ima prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Sodelovanje
starih časih.
Ko smo bili žejni, smo pili vodo iz studenca ali pipe namesto vode iz plastične posode, ki so jo pripeljali z drugega konca sveta. Prazna penkala smo znova napolnili s črnilom in nismo kupovali vedno nova pisala, menjavali smo britvice in nismo vstran metali celih brivnikov, ko je britvica otopela. Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
V starih časih smo se vozili z avtobusi in otroci so se v šolo vozili s kolesi ali pešačili in niso spreminjali svojih staršev in starih staršev v 24-urne taksiste. V vsaki sobi smo imeli samo po eno vtičnico za elektriko in ne bloke vtičnic za napajanje ducat električnih naprav. In nismo rabili računalniško vodenih napravic za sprejem signala s 3000 kilometrov oddaljenega satelita samo zato, da najdemo najbližjo gostilno.
Ampak, ali ni žalostno, da sedanja generacija na veliko joče, kako potratni smo bili mi starejši ljudje samo zato, ker nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
Pismo se zaključi takole: Prosim, pošlji to še drugim sebičnim, nergavim in nevednim starcem, ki potrebujejo lekcijo o varčevanju od mladih vsevede-žev.
Ampak - zapomnite si: Ne jezite starejših! Tako ali tako nismo radi stari, zato ni potrebno veliko, da nas razjezite.
Avtor? Neznan, žal ...
je delovanje z drugimi. Z njimi delujemo za iste cilje in v iste namene. Ta način dela prinaša korist vsem, pa je tudi v veliko olajšavo posamezniku.
Sodelovanje je v nasprotju z razdiranjem vsake vrste. Je pozitivno, je gradbeno, gradi in dela dobro vsem. Vsakdo daje samega sebe, svoje sposobnosti in svoje znanje drugim v korist in se tako vsi obogatimo. Nihče ne more in ne sme misliti in reči, da tega ne more in da drugih ne potrebuje.
Že Bog sam je imel človeka za svojega sodelavca, ko je Adamu in Evi govoril v dvojini in jima je rekel: podvrzita si zemljo in jo obdelujta. Z njo in med seboj sodelujta, da vama bo ona dajala svoje sadove.
V družini in v skupnosti, ki je povečana družina, pride to sodelovanje do svojega izraza. Kjerkoli že smo, bomo tudi obstali samo, če gremo vsi v isto smer. V ta namen smo tudi vsi dolžni sodelovati. Naj gre za družino, v kateri so vsi povezani in kjer nihče ne vleče stran in na svoje, isto velja za vso skupnost. Razbitost ni bila nikdar in nikomur v korist. Znani argentinski pisatelj Hernandez je v pesnitvi Martin Fierro govoril in svetoval, naj bodo bratje edini.
Jezus je gledal naprej in je videl vse slabe posledice neenotnosti in nesodelovanja ali delovanje proti, ko je prosil za edinost svojih učencev.
Malo nas je Slovencev v Ar-
gentini, pa smo z božjo pomočjo kar veliko ustvarili. O tem govorijo tudi drugi, ki nas poznajo. Tega pa ne bi bilo, če ne bi bili med seboj edini. Pa tudi če ne bi sodelovali s tistimi, ki so nam dajali zgled. Starejši mlajšim in obratno.
Glavni vzrok našega izseljen-stva in našega obstoja je vsem isti. Ker tega nismo pozabili in ker smo na njem gradili, delali in sodelovali, smo obdržali glavo nad vodo in nas valovi niso pogubili. Nismo se naveličali dela in sodelovanja doslej in nismo vrgli puške v koruzo. Zato imamo danes Dom in Domove, ki so nam v ponos. Vse to se doseže samo s povezavo in medsebojnim sodelovanjem. Mnogi nam to povedo s svojim negativnim zgledom.
Preteklost naj nas uči, pa naj nas tudi izuči. Če tega ne bomo stalno vršili, ne bomo prišli nikamor. Vedno in povsod nas bo reševalo samo delovanje in sodelovanje vseh. To si moremo in moramo zagotoviti in se ne zanašati na druge. Tudi ne na Slovenijo, ki ima mnogo opraviti sama s seboj.
Prihodnost si gradimo na preteklosti in vsi sodelujmo za dobro vseh. Drugi nas poznajo in priznajo, če jim za to dajemo resne in resnične razloge.
Za sodelovanje ni nobenega splošnega recepta. Vsak naj pomisli in pogleda na sebe, na svoje sposobnosti, na svoje znanje in možnosti, ki jih ima. Odpre naj svoje roke, razum in voljo in naj priskoči na pomoč njim, ki se že brigajo in delajo za naš obstoj.
Priložnosti je mnogo, veliko, naj bo tudi nas veliko po številu in z vsemi sodelujmo.
Medene pravljice
I	• I	| • V V •
skozi dediščino
Polhograjska graščina in park ob njej sta bila od 8. do 12. avgusta prizorišče medenih, pravljičnih in izobraževalnih dogodkov.
Naslovna tema letošnjega pro-dajno-izobraževalnega sejma Dnevi medu so bile Medene pravljice, je povedala organizatorka Malči Božnar iz Hiše medu Božnar. V graščini so postavili bralni kotiček in mladim obiskovalcem vsak dan prebirali pravljice.
V sodelovanju z Osnovno šolo Polhov Gradec in Centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana, so pripravili predstavitev zbirke Čebelica, katere prva urednica je leta 1953 postala pisateljica in prevajalka Kristina Brenkova (1911-2009).
O čebelah v slovenski ljudski dediščini je predavala zbirateljica ljudskega izročila in etnološke dediščine Dušica Kunaver. Nekatere založbe so razstavile in prodajale knjige na temo medu in čebel s poudarkom na medenih pravljicah; Mitja Zupančič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije pa je predaval o ekološkem kmetijstvu in
čebelarstvu.
Prodajno-izobraževalni sejem od leta 2002 poteka bienalno, po besedah Božnarjeve je leta 20l0 pritegnil več kot 2000 obiskovalcev. Med sejmom je bila vse dni odprta tudi Knjižnica pod krošnjami. Do konca avgusta oziroma začetka septembra bo odprta še ob koncih tedna.
V tednu po 14. avgustu so v graščini odprli razstavo ob 70-letnici postavitve meje, ki je občino Dobrova - Polhov Gradec razdelila med dva okupatorja, Nemce in Italijane, kar je spremenilo in otežilo življenje ljudi ob meji. Za to priložnost so pripravili tudi zloženko.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PO SVETU
LEPO SLOVENSKO
romanje lurški materi božji
Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa v Argentini imamo vsako leto dve versko-narodni manifestaciji-romanji. Prvo je maja meseca v največje argentinsko Marijino svetišče v Lujan, drugo pa je k Lurški Materi božji v Lourdes, ki je navadno avgusta meseca. Obeh se udeleži veliko rojakov.
Tako je bilo tudi v nedeljo, 19. avgusta ob romanju v Lourdes, na katerega je letos prišlo še več rojakov kot druga leta. Poleg novih je bilo tudi veliko starih slovenskih naseljencev primorskih in prekmurskih rojakov. Romanja se je udeležil tudi msgr. Hladnik.
Romarska pobožnost se je začela ob pol štirih popoldne pred lurško votlino z molitvijo rožnega venca, nato pa je bila mogočna procesija, v kateri je bilo tudi več deklet in fantov v narodnih nošah. Med procesijo so slovenski verniki prepevali litanije Matere božje. ...
Slovenci v Argentini
Osebne novice. V družini Janeza Jenka in njegove žene Angele roj. Rogelj se je rodila hčerka. Pri krstu, dne 15. t. m. je dobila ime Marta Elizabeta. Krstil jo je g. Jože Jurak, za botra sta pa bila Franc Stanovnik in njegova žena ga. Marija roj. Rogelj. Srečni družini naše čestitke.
Poroki. V župni cerkvi v San Andresu sta se na praznik 15. avgusta poročila Julij Ravnik iz Kanala na Soči in gdč. Majda Hren, rojena na Vrhniki. Poročne obrede je izvršil nekdanji vrhniški dekan, sedaj župnik pri sv. Marti v Castelarju g. Ciril Mi-lavec; za priči sta pa bila ženinov in nevestin brat Zvonko Ravnik ter Janez Hren. Novoporočenca bosta živela v mestu San Francisco v kordobski provinci.
V	Buenos Airesu sta pa sklenila zakonsko zvezo Tone Krošelj in gdč. Marija Zelmira Badaracco Iribarne. Za priči so bili nevestina teta in stari oče gdč. Petra Badaracco in Miguel Iribarne te ženinovi starši ga. Malči in Joško Krošelj. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
LANUS
V	nedeljo, 12. t. m. nas je naša šolska mladina zopet razveselila z odrsko predstavo, posvečeno predvsem našim mamicam. Pod vodstvo svojih učiteljev Lovra Jana in njegove ge. Zdenke so nam naši otroci podali igrico »Naočniki«. Polna dvorana je pričala, kako naši rojaki gledajo otroške prireditve.
berazategui
V	nedeljo, 19. t. m. smo imeli v našem domu prvi prosvetno-kulturni, zabavni večer. Glavni namen tega večera je bil proučiti vprašanje naše mladine z ustanovitvijo mladinske organizacije, ki je na skrbi odbora.
Svobodna Slovenija, 22. avgusta 1962 - št. 34
RESUMEN DE ESTA EDICION
RAJE PRI STARŠIH
Za mlade v Sloveniji je značilno pozno odhajanje od doma, brezposelnost med njimi se povečuje, izobraževanje pa podaljšujejo. Trendi v Sloveniji kažejo, da mladi vse kasneje postajajo neodvisni, posledično pa se tudi dojemanje mladosti pomika v zgodnja srednja leta. Leta 2011 je v Sloveniji z vsaj enim od staršev živelo nekaj več kot polovica mladih v starosti 25 do 29 let. Tu so bile razlike med spoloma že bolj očitne kot v mlajših starostnih skupinah: več kot 60 odstotkov moških te starosti je živelo pri starših, medtem ko je bil delež žensk 45-odstoten.
OGROMNA ŠKODA
Posledice dolgotrajne suše se kažejo na poljih in ostalih obdelovalnih površinah. Še posebej je škoda izrazita na lahkih tleh, večjo škodo pa povzročajo še visoke temperature, na Primorskem pa burja. Na Obali je letos padlo le 250 mm padavin, kar je manj od polovice dolgoletnega povprečja. Na ostalih območjih se stanje razlikuje glede na prehod nevihtnih oblakov, ki pa so v posameznih delih Slovenije s seboj prinašali tudi točo in s tem dodatno prizadeli kmetijske rastline. Pridelek bo bistveno zmanjšan na travinju, v določenih predelih Slovenije druge in tretje košnje sploh ni. Posledice suše se močno kažejo tudi na posevkih koruze, ki je na številnih rastiščih začela prezgodaj dozorevati, zastala je v rasti, oplodnja je bila slabša, ponekod sploh ni zasnov storžev. Kljub namakanju pa se tudi na zelenjadnicah kažejo številne posledice previsokih temperatur. Kjer rastline niso bile namakane, je škoda skoraj stoodstotna.
IZPISI IZ VRTCEV
Zaradi nezmožnosti plačevanja v nekaterih slovenskih občinah že opažajo povečano število izpisov otrok iz vrtcev. Večina občin takega trenda kljub zaostrenim gospodarskim razmeram vseeno še ne opaža. V zadnjih letih so bile težave, kako vsem otrokom zagotoviti prostor v vrtcih. Za vse otroke je bilo preprosto premalo prostora. Pred kratkim pa je Blanka Šmit, načelnica oddelka za družbene dejavnosti pri zagorski občini, za časnik Delo povedala: »Samo v zadnjem mesecu so starši predvsem zaradi ukrepov, s katerimi je država drastično posegla v prihodke mladih družin, iz predšolskih programov izpisali 43 otrok, tako da dodatna oddelka ne bosta potrebna. Za novince, to je za manj kot trideset otrok, bomo poskrbeli znotraj 33 obstoječih oddelkov.«
POTRESA V IRANU
Severozahod Irana sta v soboto prizadela dva močna potresa. Po nedeljskih podatkih sta zahtevala najmanj 250 življenj, več kot 2 tisoč ljudi je ranjenih. Oblasti se bojijo, da bo žrtev še več. Reševalci se trudijo priti do ljudi, zakopanih pod ruševinami. Še vedno pa niso uspeli priti do nekaj prizadetih odročnih vasi. Več tisoč ljudi je prvo noč preživelo na prostem, saj so območje stresali popotresni sunki.
SIRIJA
Vladne sile v Siriji tudi z letali silovito obstreljujejo uporniške četrti v Alepu in Damasku. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun se je zaradi stopnjevanja spopadov v pismu varnostnemu svetu zavzel za prožno navzočnost svetovne organizacije v tej državi po 19. avgustu, ko se bo iztekel mandat njeni opazovalni misiji. Ocenjuje namreč, da je dolžnost Združenih narodov pomagati sirskemu ljudstvu. Arabska liga je medtem za nedoločen čas preložila za napovedano nedeljsko izredno srečanje zunanjih ministrov o Siriji. Razloga ni navedla.
PRED NAPADOM, SMS
Izraelska vojska je začela s testiranjem vsedržavnega sistema obveščanja prek SMS sporočil. Z njim bi lahko domačo javnost opozorila pred morebitnim raketnim napadom. Do preizkušanja sistema prihaja v času, ko tamkajšnje medije preplavljajo ugibanja o morebitnemu izraelskemu napadu na Iran.
BREZ GROŽENJ
Bruselj je opozoril romunskega premierja Ponto, naj spoštuje neodvisnost sodišč in naj ne ustrahuje ustavnih sodnikov. Ti morajo namreč odločiti, ali je referendum o odstavitvi predsednika Basescuja veljaven ali ne. Predsednik ustavnega sodišča je prejšnji teden opozoril Evropsko unijo, Svet Evrope in Združene narode, da je eden od njegovih sodnikov ostalim priznal, da ga je zaradi groženj, ki so jih prejeli on in njegova družina, strah glasovati.
BREZ USTAVNIH SPREMEMB
Francosko ustavno sodišče je odločilo, da za ratifikacijo evropskega fiskalnega pakta ni treba spreminjati ustave. To je namreč mogoče doseči tudi s spremembo zakona. Na francoski levici so sicer vseskozi nasprotovali vpisu fiskalnega pakta v ustavo, ker bo to po njihovem mnenju omejilo suverenost države. Francoski predsednik Francois Hollande je vladi že pred tem naročil, da takoj po odločitvi sodišča začne s postopkom ratifikacije fiskalnega pakta. Vlada naj bi ga zdaj sprejela s super zakonom, za katerega bo dovolj že enostavna večina v parlamentu.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Carlos Cesar Bizai, Cilka Lipar in Franci Markež. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ELECCIONES, SE FIJARON LAS FECHAS
La comision nacional electoral eslovena fijo los plazos para las elecciones presidenciales en Eslovenia. Los ciuda-danos eslovenos elegiran al nuevo presidente el domingo 11 de noviembre de 2012. De existir una segunda vuelta, esta se realizara el 2/12/2012. La lista de los candidatos se publicara el 26 de octubre. Hasta el momento anunciaron sus candidaturas el actual presidente Danilo Türk, el dipu-tado de la UE Milan Zver (del Partido Democrata Esloveno que cuenta con el apoyo de Nova Slovenija) y el ex primer ministro Borut Pahor (del Partido Socialdemocrata), entre otros.
HISTORIA EN PRIMERA PERSONA
En el pasado numero comenzamos con la publicacion de un artfculo publicado en el Koledar Svobodne Slovenije (1949). El autor es el padre Juan (Janez) Hladnik y narra como logro que la Argentina le abriese la puerta a los re-fugiados eslovenos. Parte desde los difciles preparativos que lo llevaron a buscar una casa para los refugiados en distintos pafses de America Latina; la burocracia argentina que se acrecentaba y la situacion de los refugiados segufa sin resolverse; hasta la audiencia del 20 de noviembre de 1946 con el presidente Gral. J. D. Peron en la cual afirmo que los refugiados senan recibidos en el pafs. De allf en mas hubo que cumplir con los requisitos formales. Las li-stas de refugiados eran extensas. La preocupacion del padre Juan junto con el padre Košiček (uno de los primeros eslovenos en llegar a la Argentina) se acrecentaba, a me-dida que llegaban los barcos - habfa que buscar una casa que acogiese a las personas y un trabajo para que puedan vivir. (Pag. 3)
ALMUERZO DE JUBILADOS
El pasado 29 de julio se realizo el almuerzo de la Asociacion de jubilados, para sus socios y amigos, en el centro esloveno de San Justo. Aprovecharon la ocasion y saludaron por el cumpleanos a todos los que soplaron la velita de la torta en estos meses. Despues del postre llego la oportunidad de tener suerte y ganar alguno de los ma-ravillosos premios. Ya informan, que el proximo encuentro sera el 23 de septiembre. (Pag. 3)
SAŠA PAVČEK EN BUENOS AIRES
Desde la embajada de Eslovenia informan que nos vi-sitara una de las actrices y poetas mas aclamadas de Eslovenia - Saša Pavček. Por su interpretacion de mas de cien papeles teatrales fue galardonada con una gran cantidad de premios, incluyendo los mas prestigiosos Borštnik y Prešeren. Su debut poetico Vfsteme con un beso, lanzado en 2010 y agotado en solo tres meses, fue publicado este ano tambien en Argentina. Lo presentara en cuatro ac-tos acompanada por musicos (en esloveno y espanol). En CABA: 23/08, 20 hs., La Scala de San Telmo, Pasaje Giuffra 371, cupos limitados (4894 0621 o vba@gov.si). 28/08, 19 hs., Casa de la Lectura, Lavalleja 924. En Prov. de Bs. As.: 24/08, 18 hs., Centro cultural Allegro ma non troppo (La Merced 322, Ensenada); 26/08, 18 hs., editorial Libros de la Talita Dorada, Calle 471 y 29 N° 3429, City Bell.
INFO DESDE EL CONSULADO EN PARANA
El consul de Eslovenia en Entre Rfos, Carlos C. Bizai, informa que a partir de las invitaciones de los referentes eslovenos en las ciudades de Formosa y Presidencia Ro-que Saenz Pena (Chaco), Federico Princich y la Dra. Estela Drganc respectivamente, visito ambos destinos y presento una muestra sobre Eslovenia. Tambien proyecto el video "La inmigracion Eslovena en Entre Rfos, Argentina", finali-zando con una charla sobre el pafs, sus inmigraciones y las Asociaciones Eslovenas. "Con gran alegna y satisfaccion, se ha logrado un gran entusiasmo entre los descendientes eslovenos de ambas provincias, ya que en el caso esped-fico del Chaco, ya esta constituida una Asociacion, y en el caso de Formosa, se esta en el periodo de identificar a los descendientes, que como ocurre en todas las provincias, estan todavfa tratando de identificarse con su verdadera rafz etnica", afirmo el consul. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
Kljub viharjem
SLOVENCI IN SPORT
Ljubljanski nadškof dr. Anton Stres je duhovnike in vernike vabil, da se v noči na veliki šmaren povežejo v skupni molitvi in nočnem bedenju. V Sloveniji Marijino vnebovzetje praznujeta katoliška in pravoslavna cerkev, 15. avgust pa je tudi dela prost dan. Ob prazniku se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Slovenski kristjani na ta dan množično romajo na Brezje na Gorenjskem, Ptujsko goro in Sveto goro nad Gorico. Kot je nadškof zapisal na spletni strani ljubljanske nadškofije, naj bi Marijin praznik tudi letos slovesno obhajali po romarskih in drugih Marijinih cerkvah, kamor je
vernike prisrčno vabil. »Na Brezjah je naše narodno svetišče Marije Pomagaj, ki se pripravlja na praznovanje 200-le-tnice milostne podobe. Preizkušnje, ki jih doživljamo v zadnjih dneh, nas morajo namreč še bolj povezati z Bogom in med seboj,« je zapisal Stres. Vernike in duhovnike je ljubljanski nadškof vabil, da naj bi se na vigilijo, predvečer in v noči na veliki šmaren povezali v skupni molitvi in nočnem bedenju za blagoslov v krajevni cerkvi. »Z Marijino pri-prošnjo in njenim posredovanjem bo naša molitev dosegla pravi namen. Ne dopustimo, da nas viharji, ki premetavajo našo krajevno Cerkev, oddaljijo od Boga in nje-
Zbogom, London
Olimpijskih iger je konec. Veličastna slavnost je postavila piko športnemu delovanju, se poslovila od britanske prestolnice in napovedala ponovno sre-
vodila Slovenija). Sledile so ji Jamajka, Trinidad/Tobago, Nova Zelandija in Bahamas. Slovenija je končno pristala na šestem mestu, pred Mongolijo, Madžar-
Franka Anic je le za last izgubila bronasto medaljo v taekwondoju
valutni tečaj
v slovenji
13. avgusta 2012
1 EVRO 1,23 US dolar 1 EVRO 1,22 KAD dolar 1 EVRO 5,79 ARG peso
Dnevi evropske kulturne
■ ■ • v v •
dediščine
Idrija, ki se je s španskim Almadenom z dediščino živega srebra letos vpisala na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine Unesca, bo 22. septembra gostila odprtje letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) v Sloveniji.
Poleg uvrstitve na Unescov seznam je bil povod za izbor Idrije za mesto, ki bo letos gostilo odprtje DEKD-ja v Sloveniji, tudi ta, da Idrija pooseblja letošnjo temo dnevov, ki se glasi Izkušnja dediščine, je povedala koordinatorka projekta na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Nataša Gorenc.
»Dediščina povezuje generacije«. S to temo so se na ZVKDS-ju pridružili letošnjemu evropskemu letu aktivnega staranja in medgeneracijskega povezovanja. Vsi letošnji dogodki bodo namreč podajali zgodbe o tem, kako se dediščina prenaša iz roda v rod in na kakšen način povezuje starejše in mlajše generacije. V Idriji te dni že potekajo usklajevalni sestanki za snovanje programa odprtja dne-vov.
Dnevi evropske kulturne dediščine, ki v Sloveniji potekajo v koordinaciji ZVKDS-ja, predstavljajo najbolj prepoznavno akcijo na področju kulture pod pokroviteljstvom Sveta Evrope in Evropske komisije. Vanjo je vključenih 50 držav, 6.000 mest in 30 tisoč kulturnih spomenikov.
Obisk Saše Pavček
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089	j-y-^Vv
de Luda Bogataj
Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 MWA TTSVIAJES % 1 J Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
ČETRTEK, 16. avgusta: ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Govoril bo g. Franci Markež o Vtisih iz Indije. Vsi prisrčno vabljeni!
SOBOTA, 18. avgusta: Celodnevno mladinsko srečanje Mladi val
Igra »Namišljeni bolnik«, ob 20. uri v Našem domu.
NEDELJA, 19. avgusta: Romanje v Lourdes, ob 15. uri v gornji cerkvi. ČETRTEK, 23. avgusta: Izredna seja Medorga-nizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu SOBOTA, 25. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. avgusta: Mladinski dan v Carapachayu
SOBOTA, 1. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 2. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 8. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra »Stari in mladi«, ob 20. uri v Hladnikovem domu.
NEDELJA, 9. septembra:
Mladinski dan v Našem domu San Justo
SOBOTA, 15. septembra:
60-letnica Rožmanove šole v San Martinu
NEDELJA, 16. septembra:
51. obletnica Slomškovega doma
SOBOTA, 22. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 29. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN Hurlinghan 150.- pesov; Anika Škerlj 200.- pesov in NN Castelar 60 pesov.- Darovalcem Bog plačaj!
poravnajte naročnino!
Z veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu so nam poslali v objavo sledeče sporočilo:
Z veseljem napovedujemo, da bo konec avgusta na kulturni turneji v Buenos Airesu ena najbolj priznanih slovenskih igralk in pesnic - Saša Pavček. Za
OSEBNE NOVICE
Smrt
V San Martinu je umrla Fani Vomberger roj. Uštar (76); v Caserosu Silvia živec roj. Štolfa (87).
Naj počivata v miru!
sabo ima več kot sto vlog in kopico nagrad, med njimi Borštnikovo in Prešernovo. Njen pesniški prvenec Obleci me v poljub, ki je leta 2010 izšel v Sloveniji in bil razprodan v treh mesecih, je letos izšel tudi v Argentini. Saša Pavček ga bo ob spremljavi glasbenikov predstavila na štirih dogodkih v mestu in provinci Buenos Aires (v slovenščini in španščini).
»Z nastopi, na katerih
čanje, čez štiri leta, v sanjskem brazilskem Riu.
Presenečenja? Skoraj jih ni bilo. Saj je običajno, da padejo nekateri rekordi, da se pojavijo razne »Pepelke« in da je obilo solza - od veselja in od žalosti.
Znova so zmagale ZDA (46 zlatih medalj), sledila je Kitajska (38) in gostiteljica Velika Britanija (29), pa še Rusija (24) in Južna Koreja (13). Nato Nemčija, Francija, Italija, Madžarska ...
Slovenija je pristala na 44. mestu (1 zlata, 2 srebrni in 2 bronasti), skupaj z Argentino in Srbijo. Kar častno mesto, čeprav bi lahko bilo še boljše. Kak bron je za las ušel.
Skupno imamo z Argentino tudi, da sta obe zlati medalji v neobičajnih športih (judo in taekwon-do), dve bronasti pa na vodi (veslanje in jadranje).
Malo drugačen je položaj, če upoštevamo število medalj na prebivalca neke države. V tem primeru je na prvem mestu pristala Grenada (nekaj časa je celo
recitira ob glasbi svoje pesmi, jim prinaša upanje v ljubezen, njene različne ni-anse, izzive in obenem izpričuje iskrenost predajanja moči govorjene besede.« (Delo)
Nastopi v provinci
Buenos Aires 4. avgust ob 18h, kulturni center Allegro ma non troppo, La Merced 322, Ensenada, Provinca Buenos Aires (blizu La Plate); vstop prost.
26. avgust ob 18h, založba Libros de la Talita
sko in Črno goro. Hrvaška je na 15. mestu, Češka na 25., Srbija na 36. Argentina je v tej kategoriji zasedla 66. mesto.
Omenil bi še prednost, ki jo imamo mi, ki smo »razpeti med dva svetova«, »otroci dveh kultur«. Veselili smo se v dveh barvah: slovenski in argentinski. Uživali (ali trpeli) pod dvojnima zastavama. In marsikdo ni vedel za koga bi navijal, preden je slovenski dvojec (Čop/Špik) v veslanju odtegnil Argentini (Suarez/Rosso) bronasto medaljo. Gotovo pa smo še bolj navijali v obeh panogah, v katerih sta nastopala »slovenska Argentinca« Ko-govšek in Poglajen.
London je ostal za nami. Poleg športnih rezultatov je potrdil tudi našo zvestobo slovenskim koreninam. Saj je bilo kar ganljivo videti tudi naše šolarje in dijake, kako so bili na tekočem o nastopanju slovenskih predstavnikov. Tudi v tem oziru so olimpijade vedno dobrodošle.
Dorada Calle 471 y 29 N° 3429, City Bell, Provinca Buenos Aires (blizu La Plate); vstop prost.
Nastopi v Buenos Airesu
23. avgust ob 20h, La Scala de San Telmo Pasaje Giuffra 371 (na višini Defensa 800 / Paseo Colön 800). Število vstopnic omejeno; nujna rezervacija (4894-0621 ali vba@gov. si).
28. avgust ob 19h,
Casa de la Lectura Lavalleja 924, Villa Crespo, Buenos Aires vstop prost.
46. OBLETNICA ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Nedelja 2. septembra ob 16. uri v Slovenski hiši