Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1'25 Din.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo*
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne irankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
DELAVSKA
POLITI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Št. 6.	V	Mariboru,	sreda	19.	januarja	1927.
Volilci, zlomite reakcijo in vrzite politične
sleparje ob tla!
Buržuazni politični sleparji se spet potikajo širom Slovenije, da preverijo stokrat prevarani narod za njegovo volilno kuglico, v tem neokusnem, prepozornem sleparskem poslu se odlikuje zlasti klerikalna strankam Ona se sedaj
obrača na delovni narod in še posebej na delavstvo,
da glasuje za njene kandidate, češ, da je ona ljudska in socialna stranka.
V	resnici je ravno Slovenska Ljudska stranka skoziinskoz reakcionarna in nesocialna stranka.
Borbo za politično, gospodarsko in socialno osvoboditev delavstva in kmetov smo pokrenili in vodilni socialisti, edino mi socialisti, in nihče drugi, in v tej borbi nam je bil vedno najhujša, najstrupenejša in najnevarnejša sovražnica in nasprotnica ravno klerikalna stranka.
Dokazi: Socialisti smo prvi pokrenili borbo za splošno in enako volilno pravico, za soodločevanje širokih delovnih slojev pri vseh državnih poslih, in kdo je takrat najsrditejše nasprotoval tej naši zahtevi? Ali ni bila ravno klerikalna stranka od vsega začetka najnestrpnejša zagovornica baronskih in grofovskih privilegijev nemškega veleposestva, nemške tlake nad slovenskimi kmeti, in sploh nad slovenskim delovnim ljudstvom? SLS je vodila takrat v dunajskem parlamentu in v Sloveniji sami fanatični boj proti splošni volilni pravici, češ, da je to heretična zahteva socialistov in prekucuhov.
Kaj pa z delavsko socialno politiko klerikalcev? Ali mislite, cmokutniki, da so že vsi železničarji pozabili na vaše nesramno postopanje proti železničarjem, ko so ti v letih devetdesetih začeli prvič graditi svojo strokovno organizacijo? Kdo je takrat nasprotoval železničarski organizaciji, kdo je zahteval nje razpust? Ali niste bili Vi klerikalci? Ali ni bil baš vaš dr. Krek, ki je bil sicer umen človek, ki je v parlamentu pod pritiskom vaše črne strankine Vandee zahteval in tudi dosegel razpust železničarske organizacije, preganjanje železničar skih zaupnikov? Ali ste na vse to pozabili?
Vi klerikalci ste fcačeli uganjati sleparijo, ko ste videli, da vas ljudstvo zapušča, da naša borba za osvoboditev delavca in kmeta jemlje vam pristaše in volilce. Takrat ste začeli
v	strahu pred vašo politično- hegemonijo nad slovenskim narodom uganjati demagogijo s socialnim vprašanjem.
Kako ste pravzaprav razumeli socialno vprašanje in zaščito delavstva in kmetov, je pokazalo prav kmalu vso vaše javno delovanje, je pokazal zlasti prvi veliki železničarski štrajk v novi državi. Vi ste takrat nasilno zlomili ta štrajk, vaš strankin šef Korošec, je bil takrat minister prometa, on je šel z vsemi silami na delo, da se železničarski štrajk zadavi- Uspelo mu je, SLS je pa medtem pripravila doma veliki pokolj, na Zaloški cesti se je prelivala kri štrajkajočih, iu ne sa-
mo odraslih štrajkajočih delavcev, tudi nedolžna osemletna proletarska deklica je morala pasti, da je bilo zadoščeno klerikalni želji po krvi in maščevanju. Takrat ste klerikalci v praksi pokazali, kako vi razumete socialno politiko in zaščito delovnega naroda. Mesto kruha ste mu dali svinec! Hijene ste! Krvi pijane pijavke ste!
In kako ste človekoljubni klerikalci skrbeli za slovenskega kmeta? Povejte no?
Kdo je bil proti temu, da se da kmetom zemlja, da bodo gospodarji na lastni zemlji in ne tlačani? Ali ne vi klerikalci.
Agrarna reforma je bila zahteva socialistov in oni so jo tudi uveljavili. Vi ste pa bili vedno najhujši njeni nasprotniki. Še danes, lažrjiva ljudska zalega intrigirate proti agrarni reformi, še zadnje dni so vaši škofje pošiljali na vse strani memorandume, da se zemlja ne sme razdeliti. Največji veleposestnik je črna roka, cerkvena posestva obsegajo najbogatejše in največje kose zemlje, vi pa ne daste, da se ta zemlja razdeli med kmeti, cerkveno posest ste obdržali v svojih rokah, medtem ko naš kmet lačen zemlje propada? Tako je
v praksi vaša ljubezen do kmetov. Kmet naj bo tlačan, kmet naj služi vaši veleposesti.	*
Varali in klali ste delavce, varate in uničujete tudi kmeta!
Vi ste stranka zapriseženih sovražnikov naroda, nihče ni toliko škodoval narodu, kakor Vi, klerikalci!
Stoinstoletja že vladate nad tem narodom, kaj ste storili zanj? Zasužnjili ste ga najprej cesarskemu in tlačanskemu Dunaju, zasužnjili ste ga nato centralističnemu Beogradu. Vašo prozorno igro z avtonomijo je narod spregledal. Avtonomija Vam je bila le fraza, maska, zapeljiva beseda. Sami ste pa ves čas reševali centralizem, reševali centralistično radikalno in demokratsko ustavo. Povejte junaki, zakaj niste glasovali proti vidovdanski ustavi, zakaj ste se takrat odstranili iz parlamenta, ko je bilo treba s protiglasovanjem izpričati, da je Slovenski narod proti centralizmu? Ali niste doma gonili avtonomistično lajno, v Beogradu pa silili v centralistično vlado, kakor kozel na vrt?
Vaša avtonomija je pomenila po vaših pojmih le nadvlado klerikalne stranke v Sloveniji. V stvari ste bili
vi ravno taki centralisti, kakor radikali in demokrati. To je bila avtonomija za klerikalno stranko, da doma centralistično vlada, kakor vlada centralistično radikalna stranka v Srbiji in Radič v Hrvatski,
to je bila zahteva po razdelitvi posestnega stanja in oblasti v državi na srbsko, hrvaško in slovensko buržuazijo! Mi pa ne maramo ne za srbsko, ne za hrvaško in ne za slovensko buržuazijo, mi mrzimo in sovražimo ene in druge, ker so ene in druge enako sleparske, izkoriščevalne, tatinske in lopovske! Mi zahtevamo
vlado delovnega naroda, za delavsko in kmečko Jugoslavijo! Vam ta socialistična in prekucu-ška pesem ne ugaja, ker vidite v tem opravičeno opasnost za vaše razredne predpravice — mi pa pojdemo po tej poti naprej, dokler ne privedemo ves delovni narod v en tabor pod eno zastavo, da zlomi reakcijo in vrže politične sleparje ob tla!
Kaj ste vi klerikalci, zagovorniki svobode, storili v prid demokracije v prid ljudskih svobodščin? Kako ste reagirali na gaženje najelementarnej-šega ljudskega prava do združevanja? Ali ste delali na odpravi zakona za zaščito države. Še pred dvema letoma ste bili na vladi, ali ste takrat odpravili zakon o zaščiti države? Ali ste
vi	ljudska stranka, napravili iz tega kapitalno vprašanje? Ne!
Doma ste rohneli proti zakonu, doma ste napadali centralistični in reakcionarni Beograd, v Beogradu pa ste iskali prilike, da zlezete v vlado? Ali je to značajno, dosledno? Samo dejstvo, da hočeta srbski in hrvaški bur-žuaziji sami pleniti državo in deliti oblast je pripisati, da niste še v tisti vladi, kateri se ponujate!
Še sedaj, ko je parlament v nevarnosti, ko grozi državi diktatura, še sedaj silite v vlado, se ponujate radikalom, in vi ste v Sloveniji sami sklenili volilni sporazum z radikali. V mariborski oblasti ste sklenili sporazum z radikali, ki bodo glasovali za vašo klerikalno listo, dobro se zavedajoč, da jim boste dobro služili i doma i v Beogradu kakor doslej.
V	Mariborski oblasti ste se tudi združili z Nemci, s tistimi Nemci, na katere ste prej streljali in jih nam na-prtovali kot denunciantsko sredstvo napram vladi, z istimi Nemci ste se združili, ker ste spoznali, da so oni buržuji kakor vi, da ustvarite fronto kapitalistov proti združenim slovenskim in nemškim delavcem! Še enkrat ste pokazali, da so vam strankarski interesi in buržuazne predpravice več, kakor blaginja naroda! Izdali ste slovenski narod v vseh pravcih-
Kako ste klerikalci branili narod proti obdavčenju? Kaj ste storili proti obdavčenju ročnega dela, kaj proti davljenju kmetov z najrazličnejšimi davki in prireži? Zahtevali ste izenačenje davkov, nikoli pa niste povedali, kako si to izenačenje predstavljate. Uganjali ste tudi s tem vprašanjem najgršo in najpodlejšo demagogijo. Govorili ste o izenačenju davkov, ker niste hoteli povedati
to, kar smo trdili socialisti da se moreta rešiti slovenski delavec in kmet davčnega davljenja le, oko se uvede progresivno obdavčevanje. To se pravi le, ako se davčna zakonodaja postavi na stališče obdavčevanja premožnejših po načelu: Kdor več ima, več da, kdor malo ali nič nima, ta nič ne da! Ta socialistična zahteva vam ni šla v slast, ker ste vi za obdavčenje kmetov in delavcev, in ne za obdavčenje gosposke.
Klerikalci ste povsod enaki. Kjer imate oblast, davite narod poli-
Leto II.
tično, socialno in kulturno. V Madžarski ste klerikalci na oblasti, pa davite in koljete narod, v španski ste klerikalci na oblasti, pa davite in koljete narod, v Italiji pa vlada kruti Mussolini, i vi blagoslavljate njegovo početje in pravite, da ščiti Mussolinija božja previdnost!
Povsod enaki ste, vedno enaki ste! Vas mora narod najprej vreči ob tla, da bo končno začel svobodno dihati in stopil v novo zgodovino!
Žonglerji posebnega kalibra so tudi radičevci. Tudi oni so prodali republiko za centralistični Beograd, za ministrske portfelje. Takega pre-okreta, kakor ga je napravil Radič, svet še ni videl! Krvava igra z narodnimi interesi in stremljenji je bila to, in slovenski volilci morajo odkloniti radičevce, kakor jih odklanja danes ves hrvaški narod!
O	demokratih pa niti ne govorimo. Stranka velekapitala in bankir-stva, stranka velešpekulantov; delovni narod ne more imeti za nje ne simpatij, ne volilnih kroglic.
Proti vsem buržuaznim strankam brez razlike gremo v boj; vse so slabe, vse izkoriščevalne, vse sovražnice delovnega ljudstva!
V	boj proti buržuaznim strankam, v boj proti klerikalizmu, proti radi-čestvu, proti demokratom in radikalom in buržuaznim Nemcem, v boj proti strankam reakcije in narodne eksploatacije,
za pravo in zmago, za življenje in napredek, za socialne pravice, socializem!
Volilci, zlomite reakcijo in vrzite politične sleparje ob tla!
Hinavci!
Klerikalci so nepoboljšljivi. Njihove odvratne metode so se vsem poštenim ljudem priskutile, toda klerikalcem ni bilo nikoli za pošteno politiko in za poštene ljudi, zato se pač nič več ne čudimo, da se v politični borbi poslužujejo samo laži in lopovščine.
Klerikalni »Slovenec< piše n. pr. sedaj, da smo bili socialisti rezerva vlade pri sprejetju centralistične ustave. Urdi »Slovenec« prav dobro ve, da so bili v resnici rezerva vlade pri sprejetju centralistične u-stave klerikalni poslanci, ki so se po dolgem zakulisnem in uspešnem raztovarjanju z radikali abstenirali iz one seje ustavotvome narodne skupščine, na kateri se je sprejela vidovdanska centralistična ustava.
Socialistični kakor tudi komunistični poslanci so bili na tisti seji navzoči in so vsi glasovali proti centralistični ustavi, klerikalni poslanci pa niso prišli na sejo, ker so se Jako domenili z radikali in demokrati in ker jih na seji ni bilo, da bi glasovali proti, zato je bila centralistična ustava sprejeta. Vlada je dobila takrat le par glasov večine. Ako bi bili klerikalni poslanci navzoči iu glasovali proti ustavi, bi vidovdanska centralistična ustava ne bila sprejeta. Klerikalni poslanci so za časa glasovanja v skupščini čepeli v klubskih prostorih, kakor hitro so izvedeli, da je ustava ž njihovo pomočjo sprejeta, so sc pa v rnili v parlament. Radikali in demokrati so jih prijazno in hvaležno pozdravili, socialistični, komunistični in zemljoradrtiški poslanci so jim pa klicali: »Nepoštenjaki, vi
ste omogočili sprejetje centralistične ustave!« — »Tako delajo politični žonglerji!« »Sedaj boste pa kričali proti centralistični ustavi, katere sprejetje ste z vašim obnašanjem omogočili!«
Tako so takrat v parlamentu opozicijsko frakcije pozdravile klerikalno početje — klerikalna klo-zetna »Straža« in njen duševni oče »Slovenec pa pišeta, da smo bili socialisti rezerva vlade pri sprejetju ustave!
Vi ste bili rezerva vlade, vi ste se takrat dogovorno s Pašieem odstranili iz seje in s tem omogočili sprejetje ustave. To je takrat ves
politični svet videl — vi pa pišete, da smo mi omogočili sprejetje centralistične ustave!
Vzemite svinčnik v roke, pa zra-čunajte, če ni res, da bi takrat zadostovalo, da so i klerikalni poslanci glasovali proti ustavi, da bi ta ne bila sprejeta!
Dokažite nam, če se varamo, če natolcujemo. To nam dokažite, vi politične mice, ki predbacivate nam socialistom sprejetje ustave, medtem ko ste to sprejetje omogočili baš vi, samo vi, nihče drugi kot vi! — Povejte, odgovorite nam vi, kdo je bil v tem slučaju »rezerva« vlade!
Naši impozantni volilni shodi.
Maribor je govoril!
Sijajen izraz mariborskih volilcev za delavsko listo!
Dočiin skušajo klerikalci tiho preiti preko dejstva, da se v mestu sploh niso upali prirediti javnega volilnega shoda, temveč so samo po vstopnicah pripuščali v dvorano svoje zaupnike, dočim so morali pogoltniti bridko dejstvo, da je njihov voditelj, dr. Korošec, v svojem domačem kraju moral takoj ob počet-ku prekiniti svoj govoc,- ne da bi ga potem sploh mogel .nadaljevati, je pokazal naš nedeljski shod pri Gam-brinu, da so minuli časi, ko so se mariborski volilci vlačili od črne gospode za nos. Dvorana je bila natlačeno polna in med poslušalci je vladalo enodušno in borbeno razpoloženje. vzpričo katerega si nasprotniki niti črhniti niso upali. Ves čas nisi čuj niti najmanjšega vzklika nasprotnikov. ves potek zborovanja je pa na zunaj pokazal mogočen vtis. da tukaj zboruje razredno zaveden proletariat in manifestira svojo voljo, da enkrat vzame svojo u-sodo v lastne roke. Vse drugače je to bilo, kakor tisti shod dr. Korošca prejšnji petek v bančni dvorani, kjer nisi prav vedel, kdo je poklical te Korošce, Leskovarje in Zebotc skup. da se zagovarjajo — ali Orjuna. ali demokrati, ali mariborsko delavstvo.
Shod pri Gambrinu je otvoril s. Krajnik, ki se je ob enem predstavil kot kandidat ter je podal besedo nosilcu liste združenega delavstva, s Viktorju (irčarju.
S. Grčar je govoril o pomenu volitev, pokazal je, kakor je danes izročena država na milost in nemilost v roke gospodi, kako se je polastila vse državne moči birokracija, ki je vse posle ‘tako zamotala, da drčimo z bliskovito naglico nasproti katastrofi, da se bližamo beraški palici. Kakor je ob enakih razmerah v 70. letih prejšnjega stoletja v Srbiji postavil Svetozar Markovič parolo:
Vso državno moč samoupravam!«.
tako se mora danes glasiti naše geslo: »Proč od gospode! Vso oblast ljudstvu, ljudskim samoupravam!« Pri tem pa je dobro pogledati, kdo je tisti, ki zamore danes ljudstvo predstavljati. Gospodo predstavlja v današnjih dneh buržuazija, ljudstvo tvori proletariat. Zato imajo samo čiste proletarske stranke danes pri-rodno legitimacijo. *zastopati ljudstvo. Ako ne bomo izhajali iz tega stališča, bi to pomenilo samo, postavljati iste ljudi, ki so vse dosedanje zlo stvorih, na druga mesta.
Vse te stranke, ki so v dosedanjih vladah sodelovale, ali to delajo še sedaj, se zopet potegujejo za zaupanje pri volilcih. Njim zaupanje poveriti, pomenilo bi vse sedanje katastrofalno stanje legalizirati. Tako pa naše ljudstvo še ni padlo! Zato proč ž njimi!
Razgalil je nato razne buržuazne stranke, ki se sedaj pehajo za mandate. Posebno je pokazal pisano koalicijo klerikalcev, radikalcev in nacionalnih Nemcev; v prvem redu klerikalce, ki nosijo v tei čudni zvezi zvonec. Pokazal je. kako je bistvo klerikalnih nastopov prevara. Oni lažejo, kadar nastopajo kot slovenski nacionalisti, kajti oni so rimci. Oni lažejo, da so kmečka stranka, kajti kmetu manjka predvsem danes zemlje, dočim drži cerkev v svojih krempljih eno desetino vse plodne zemlje pri nas, a z denarjem. ki ga sesa potoni svojega denarnega zadružništva od kmeta, vzdržuje kapitalistična podjetja za produkcijo luksurijoznih predmetov. Oni lažejo, kadar pravijo, da so delavska stranka, kajti oni so sami kapitalisti. predvsem, oni so tam, kjer je moč in moč ima danes kapitalizem. kateremu tudi služijo. Pokazal je veliko laž, ki jo uganjajo s centralizmom. katerega so s svojo abstinenco v ustavotvorni skupščini sami napravili, in na laž, ki jo uganjajo z avtonomijo, ker so oni sami to avtonomijo prodajali, kadar so se bali. da bi ne biii oni, kateri bi v
avtonomnih korporacijah odločali. Pokazal je njihov gnjusen nastop napram brezposelnim, njihovo dvojno lice napram osemuruiku in socialnim pridobitvam delavstva, njihovo demagogijo v stanovanjskem vprašanju itd. Burno aklamiran je končal in prepustil svoje mesto s. Favaitt, ki je povdarjal, da so sedanje volitve tudi plebiscit za to. kdo bo v bodoče v mestni občini gospodar. — V imenu grupe »Enotnost« je s. inž. Gustinčič iz Ljubljane povdarjal pomen in važnost enotnega nastopa delavskega razreda sedaj, pa tudi v bodoče. — Sodr. Pelikan je končno v nemškem jeziku pokazal na zvezo nacionalnih Nemcev s klerikalci in dokazal, da je to prosta veza buržuazije z buržuazijo, v kateri nimajo nemški delavci ničesar iskati. — Ob splošnem navdušenju je sodr. Krajnik zaključil pomemben shod. ki je s svarilnimi črkami napisal črni koaliciji na steno, da je konec časov, ko so mogli kaliti vode med proletariatom. Danes smo samostojni, smo enotni in smo prvi!
Ptuj.
V	nedeljo se je vršil v našem mestu impozanten volilni shod. Dvorana pri »Belem Križu« je bila nv-trpano polna poslušalcev. Predsedoval je sodr. Rosman, poročal je pa sodr. Golouh, ki je podvrgel ostri kritiki delovanje meščanskih strank in njihove skrite namene pri teh volitvah. Pojasnil je samoupravni program naše stranke, povdarjal veliki pomen združitve vsega razrednega proletariata pri teh volitvah in pozval vse navzoče, da naj zlasti delajo za tem, da se združeni fronti delavstva pridružijo tudi kmetje. Izvajanja sodr. Golouha so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Sodr. Rosman je zaključil shod ob splošnem navdušenju in v popolnem soglasju. Zavedni Ptuj bo storil pri teh volitvah svojo dolžnost.
Impozantni volilni shod v Rušah.
Volilni shod, ki se je vršil preteklo nedeljo, je bil po številu navzočih. kakor tudi po razpoloženju, tako veličasten, kakršnega nismo videli od 1920 dalje. Obe prostorni sobi Novakove gostilne so bile natlačeno polne delavcev-volilcev.
Točno ob pol 4. uri je s. Janko otvoril shod in delavski pevski zbor je zapel Delavski pozdrav , katerega so navzoči poslušali stoje.
Kot glavni referent je nastopil sodr. Petejan, kateri je v daljšem govoru pojasnil pomen oblastnih volitev za delavstvo, kakor tudi vzroke, ki so dovedli do enotne proletarske liste. Pojasnil je programe in dosedanje delo nam nasprotnih strank, zlasti klerikalcev, demokratov in radičevcev ter njihova sredstva v boju proti nam.
Izvajanja sodr. Petejana so bila sprejeta z navdušenjem od vseh navzočih, ki so klicali: Naj živi združena socialistična lista.
Za s. Petejanom je nastopil s. Gustinčič, kateri je orisal zunanjo politiko ter pomen združitve kmečkega in industrijskega ročnega in duševnega proletariata in skupnega nastopa.
Ko je s. Korbun z navdušenimi besedami okrcal naše klerikalce in pozval delavce, da agitirajo za našo socialistično listo, je s. Janko zaključil te impozantni shod. Pevski zbor je zapel našo internacionalno himno,
Ta shod je pokazal, da bo naša skrinjica v Rušah dobila največ glasov.
Guštanj.
Pretekli teden so se vršili v dravograjskem srezu volilni shodi, kakor smo to že objavili v eni zadnjih številk »Delavske politike«. Na teh shodih smo videli, da se socializem širi, da pridobiva na terenu. Tako se je udeležilo shoda v Dravogradu čez sto volilcev, to je v tistem Dravogradu, kjer je dobil pri zadnjih državnozborskih volitvah Radič preko dvesto glasov. Poslušalci so pazno sledili izvajanjem ss. Kuharja in Borstnerja, katera sta temeljito obrazložila namen in pomen obl. skupščin ter zahteve in delo, ki ga bodo zavzeli naši .zastopniki v oblastnih samoupravah. Po splošnem odobravanju je bil shod zaključen.
Istotako lepo so potekli tudi shodi v Ribnici na Poh., kjer so poročali sodr. Teršek, Juh in Žagar, v Maren-bergu in na Muti, kjer sta poročala Moderndorfer in Doberšek, v Mežici in Črni, kjer sta nastopila kot referenta ss. Kuhar in Juh-
Ni pa razveseljivo samo to, da so bili shodi dobro obiskani. Opaža se tudi prav živahno gibaije zaupnikov, kateri vršijo dobro in smotreno agitacijo od moža do moža. Povsodi odobravajo delavci in kmetje skupen nastop delavskih strank ter izražajo toplo željo, naj bi ta združitev trajala tudi naprej.
Nasprotne stranke si nič prav ne upajo sklicati javne shode, najbrže se bojijo polomije. Samo z osebnimi vabili vabijo svoje pristaše na gotove prostore, kjer se celo zaklepajo. Ja, ja! Časi se spreminjajo. Tudi Radič in SLS bosta občutila tokrat to spremembo. Nekdanje močne njihove postojanke, so se začele majati in rušiti. Proletarska zavest vstaja, klerikalne in Radičeve klevete se raz-blinjujejo.
Sodrugi zaupniki na delo! Še teden dni je časa. Vstrajajte pri začetem delu in 23. januarja se bo pokazal sad vaše setve, ki vam bo tudi plačilo za vaše delo.
R. GOLOUH:
Kriza.
Socialna drama v petih slikah.
(Dalje,)
Goldmauu: Gospodje, spomniti se moramo tudi j odličnih zaslug našega gospoda ravnatelja. > Predlagam, da se mu za njegovo pozorno j delo nakaže	od	čistega dobička	lOodstotna	!
tantieme. Sprejeto?
Vanillini in Conchard pritrjnjetu.
Skop: Potrebno je seveda ...	;
Osek: Ali naj se morda odstranim?
Goldmaiui: Le ostanite, gospod ravnatelj!
Skop: Potrebno	je	seveda, da se	spomnimo;	|
toda. ne da	bi	hotel zmanjševati . . . od-	|
ličnih zaslug	. .	. morda bi tudi	zadostova-
lo .. . recimo . . .
G o Id mami: Bagatela! Prosim, gospod Skop, ne vztrajajte!
Skop: Saj ne vztrajam . . '.
Goldmann: Urejeno! —
Osek: Zahvaljujem se vam in vam zagotavljam, da se bom zavzel i nadalje po svojih močeh . . . Sedaj pa dovolite, da pozovem gospoda vladnega svetnika. (Odide; ostali vstanejo.)
(ioidmann; Pa je le prijetno, če ne veš kam z dobičkom. Saj pravim, ta ravnatelj — ein Kerl!
Couchard: Kdaj pa odpotujete, gospod Goldmann?
Goldmann: Cimprej, gospod Couchard!
•Couchard: Na Dunaj?
Goldmann: Najprej v Milan, nato na Rivijero.
V	Nico.
Couchard: Pa napravite korak dalje, pridite v Pariz. Ste lahko moj gost. Gospod Vanillini mi je že obljubil, da pride.
Skop (zamišljen)-. Ampak, dovolite, samo za reklamo 1,500.000 dinarjev.
Goldmann: Je že prav tako, Herr Skop!
Vanillini: Kam pa nocoj, gospodje?
Mešnik: Oprostite, morda v opero?
Vanillini: V Ljubljani, opera?
Couchard: Eh?
Skop: Pa mi le ne gre v glavo, zakaj bi metali denar tja v dan: preveč smo dali za reklamo in za ravnatelja.
Vanillini: K aj, če bi si ob priliki ogledali livarno? Gospod odvetnik, ali bi se močno zamudili?
Mešnik: Malenkost, gospodje. Slabo uro z avtomobilom.
Vanillini: Pa res, kolega, kaj če bi pogledali, kje in kako . . .
Goldmann: Ceniti? Kje in kakšna'so podjetja, sodim po bilanci. Mudi se mi na Rivijero.
Couchard: Mudi se mi v Pariz.
II. prizor.
Skop In vladni svetnik.
Skop: Prosim, gospod vladni svetnik, prosim..
Vladni svetnik (se globoko klanja na vse strani): Prosim, prosim.
Skop: Predstavljam vam gospoda vladnega svetnika. Pričeli bi takoj. Prosim gospoda odvetnika, da prečita in pojasni bilanco.
Mešnik: Podjetje se je moralo v preteklem letu boriti z velikimi težkočaini, pravne finančne
in prometne prirode. Moralo je investirati ogromne kapitale, ki se bodo še dolgo slabo obrestovali. Zlasti investicije so bile velike. Režijskih stroškov se tudi ni moglo znižati, čeravno je bila produkcija slaba. K sreči se je še pravočasno spoznalo na višjih mestih potrebo nacionalizacije, ki je omogočila likvidno poslovanje podjetja. Predvojne cene so se le deloma zvišale, ker se je uvaževalo interese konzmnentov. in države in tudi delavske plače so ostale na primerni višini. Novi nacionalizirani upravni svet je napravil vsekakor danes še korak dalje v smeri uva-ževanja ljudskih in državnih interesov: sklenil je (naglo) razdeliti letos samo tri nove delnice nominale za vsako staro blus dividenda (s povdarkom), ostalo pa porabiti za zgradbo stanovanjskih hiš, da se poveča narodno nepokretno gospodarstvo. S tem sem glavno že povedal. Bilanca sama je gospodom itak znana. Gospoda vladnega svetnika pa prosim, da pove vladi, da mora priskočiti temu našemu velikemu nacionaliziranem podjetju na pomoč. Patriotičua dolžnost vseh javnih in vladnih činiteljev je, da podpira velikopotezno delavnost naše narodne industrije. Dixi!
Vladni svetnik (nlalio): Potrudil se bom, da informiram vlado v smislu pravkar izrečenih želja in predlagal bom. da se bilanca odobri, ker so njene smernice res narodno- in človekoljubne . . .
(V bližnji sobi zvoni telefon; od tod naprej poje telefon vedno močneje in skoro neprestano. )
Vsak, ki čuti, Ida je izkoriščan, tlačen in brezpraven, bo vrgel dne 23. jan. svojo kroglico v 2 skrinjico, katera je edina prava skriijica vsega delovnega naroda.	J.
Nova vas.
V soboto smo imeli pri nas dobro obiskan shod. katerega so se udeležile tuicl zavedne žene. Predsedoval je sodr. Čanžek, poročala sta ss. Golouh in Magdič, ki sta pojasnila pomen teh volitev, sleparije meščanskih strank ter pozvala navzoče, da z intenzivnim delom združijo vse delavstvo in kmete, da glasujejo soglasno za kandidatno listo združenih delavcev. Shod je potekel v popolnem soglasju. Naši sodrugi bodo pridno agitirali za našo zmago pri volitvah.
Št. Janž.
V nedeljo smo imeli mnogoštevilno obiskan shod, katerega so se v prvi vrsti udeležili zavedni kmetje. Pomemben je bil ta shod za pre-orientacijo kmečkega ljudstva, ki išče skupno z,zavednim delavstvom svojo rešitev. Poročal je lepo in učinkovito sodr. Magdič, katerega široko zasnovan govor je napravil na vse najboljši vtis. Navdušenje veliko. V našem kraju bo naša lista dobila veliko glasov. Kmetje korakajo skupno z našo stranko k zmagi!
Ormož.
V nedeljo je sklicala naša stranka volilni shod v Ormožu, ki je bil dobro posečen, vzlic temu, da so vse buržuazne stranke brez razlike hudo agitirale proti temu shodu in volilee naravnost terorizirale. Klerikalci in radieevci in ostale buržuazne stranke pošiljajo okrog plačane agente, ki hodijo od kraja do kraja, mamijo in strahujejo ljudi, kakor slučaj nanese, še posebej pa navdušujejo svoje morebitne volil-ce s pijačo. Ko pa začne iz teh ljudi govoriti pijača, takrat se tudi izve za njihovo značajno politično prepričanje, ker se tedaj odkrito izpovedo. Tako so pri mizi, polni vina, pravili, da se Radič moti, če misli, da so tako navdušeni zanj in da se motijo korenito tudi naši klerikalci, če mislijo, da volilci še verjamejo v njihovo avtonomistično lajno, za klerikalce da šo prišli hudi »ca j ti« itd. Vzlic združenemu pritisku gosposkih strank, teroriziranju in zavajanju, so se pošteni volilci vendar zbrali na našem shodu, na katerem je poročal naš sodr. Čanžek, dobro raztolmačujoč navzočim pomen samoupravnih volitev, naš program dela in prevare meščanskih strank, ki bi rade dobile v svoje roke oblastne skupščine, da jih s svojim brezdeljem in korupcijo zadavijo, kakor so zadavile naš parlamentarizem. Sodr. Canžek je žel za svoj govor vsestransko odobravanje in ta shod bo gotovo rodil lep uspeli.
Poljčane.
V Poljčanah sc je vršil v nedeljo v gostilni Gotz lepo obiskan shod, na katerem sta poročala referenta iz Maribora ss. Krajnik in 1'avai. Pokazala sta pomen oblastnih volitev, da se bo v obl. skupščini odločalo tudi o novih davkih, o socialnih podporah in drugih važnih nalogah, za katere morajo tudi delavci in mali kmetje imeti svoje zastopnike, da bodo delavce in kmete branili pred novimi davki in socialnimi krivicami. Delavci in drugi so z velikim zanimanjem poslušali in odobravali, da naj se klerikalna duhovščina briga za cerkev in vero, ne pa za politiko, s katero varajo majhne kmete in delavce. Sodr. Jemenšek je poročal, da je strok, organizacija poslala brezposelnim znatno podporo, ki se bo vsem organiziranim članom razdelila. Med delavstvom vlada za volitve veliko navdušenje. Vsi so za našo listo!
Bistrica.
V nedeljo popoldne se je vršil pri nas volilni shod, na katerem je poročal sodr. (ireile iz Maribora. Predstavil sc ie tudi kandidat, domačin s. Maks Sternad. Govorila sta nadalje še sodr. Jelen iz Maribora ter brat našega kandidata, Sternad iz Ruš. Shod je potekel v j
najlepšem redu, le neki klerikalni železničar iz Maribora je nekaj mencal, pa je dobil dostojen odgovor in je kmalu umolknil. Navzoči sodrugi so zahtevali, da pridemo še večkrat v njihov kraj. da objasnimo ljudem delovanje naših in klerikalnih zastopnikov v oblastni skup- | ščini.
Selnica ob Dravi.
V nedeljo, dne 16. t. 111. se je vršil v tukajšnji gostilni Doppler javen volilni shod, katerega se je udeležilo prav lepo število sodrugov in kmetov. Poročal je sodr. Jelen iz Maribora o političnem položaju in o oblastnih volitvah. Razkrinkal je klerikalno licemerno politiko ter pojasnil, kako in zakaj je vlada sedaj razpisala volitve. Vsi navzoči so obljubili glasovati za našo listo, katera je tam tretja. Sodr. Jelen je žel za izvajanja toplo odobravanje. Po shodu so nam sodrugi pojasnili, kako klavrno je izpadel klerikalni shod pred 14. dnevi. Selniški župnik je govoril o živinoreji (o bikih in kravah) in o drugih stvareh, ki gotovo ne spadajo na volilni shod.
Veliki volilni shodi naše »Združene socialistične liste« v celjskem srezu- Preteklo nedeljo, dne 16. t. m. so se vršili sijajno obiskani volilni shodi v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer je poročal s. Bohm. Prava manifestacija je bil shod v Vojniku in Lubeč-ni, kjer je govoril naš kandidat s. Hrastnik. V Štorah se je popoldne vršil shod, na katerega so prišli še nepoučeni Bernotovi pristaši. S. Ko-mavli je v stvarnem govoru dokazal škodljivost cepljenja sil v volilnem boju in je obenem pokazal tudi na krivce, ki skupnega nastopa niso hoteli. — Izgledi na naš uspeh v celjskem srezu so izredno dobri. Tudi na shodih nasprotnih strank, ki sa se jih v soboto udeležili naši sodrugi in kjer so nastopali kot protigo-vorniki, smo želi popoln uspeh.
V gornji savinski dolini sta se v
nedeljo vršila dva nadvse uspela volilna shoda v Gornjem Gradu in v Bočni. V Gornjem Gradu se je vršil shod pri Friceljnu popoldne ob pol 2. uri Shodu je presedoval s. Kranjc, naš kandidat, govoril je pa s. Eržen iz Maribora. Na shod so prišli tudi zaupniki iz oddaljenih občin. — Bočni smo zborovali v gostilni Kropušek in je bila tudi tukaj udeležba nadvse zadovoljiva. — Tudi temu shodu je predsedoval s Kranjc in je govoril s. Eržen. — S klerikalizmom ob tla! To je geslo v savinjski dolini, kjer ljudje vidijo, koliko bogastva poseduje ljubljanski škof okoli in 0-koli Gornjega Grada, kakor daleč seže oko, dočim ljudstvo velikokrat nima niti toliko za pod zobe. Delavstvo, ki je zaposleno pri škofu, zaman pričakuje, da bi se mu zboljšal njegov položaj. Najbolj jezni na nas so pa naši demokrati, ali gospodje iz »ekstracimra«, ki kar preboleti ne morejo, da je delavstvo svojo listo postavilo. Ko se to zvedeli, pravijo, da je eden izmed teh učenih gospodov celo v Celju podpise na naši kandidatni listi pregledoval, če bi se morda liste ne dalo ovreči. Pač ni nič pomagalo. Kar pomirijo naj se in tudi pri štetju glasov naj se nikar ne razburjajo. V savinski dolini smo socialisti na delu, da jo bomo rdeče prebarvali.
Šoštanj.
Shodi so se vršili v nedeljo v Gaberkah, v Zavodni in Topolščici, kjer so poročali naši člani za volitve oblastno skupščino. Na vseh shodih jc bilo videti, da se delovnemu razredu odpirajo oči in da se ne bode pustil slepiti od raznih kapitalističnih agentov, kateri prihajajo samo tedaj do ubogega kmeta-kajžlerja, delavca, kadar se bližajo volitve. O-brnitno hrbet tem pijavkam in poma- i gajmo samemu sebi- Zato, sodrugi, i na agitacijo, da bode naša skrinjica, i | katera je v slov. graškem okraju dru- ! ga, polna kuglic. Ne pozabite, da ' samo tedaj je čas, ko se voli; potem i vas nobeden več ne pozna, kakor tedaj, kadar sc vam naložijo davki in kadar vas rubijo! Zapomnite si: druga skrinjica je skrinjica trpinov; drugim pa kljunite v obraz, kateri vas hočejo speljati na kriva pota!
Naša skrinjica za srez Brežice pri volitvah dne 23. januarja t. 1. je četrta (4.). Prosimo vse naše somišljenike, naj na to drug drugega opozarjajo, da ne bo pomote. — Volilci v brežiškem okraju, glasujte vsi za našo listo in spustite kroglico v četrto (4.) skrinjico.
Shodi klerikalcev.
Da bodo naši sodrugi volilci imeli majhno sličico, o klerikalnih volilnih shodih hočemo	tukaj enega kot
eksempel opisati:
V neki pohorski vasici se vrši, po službi božji, volilni shod. Ko mine cerkvena pobožnost, pripelje, ali bolje rečeno, prižene g. župnik vse svoje verne ovčice iz cerkve naravnost v gostilno. Vse, moško, žensko, staro in mlado do 6 letnih otrok mora v gostilno poslušat kandidatov referat. Župan gostilničar pridno streže, kar med svojim poslom otvori, kot »uradna« oseba,	shod in predstavi
ovčice gospodu kandidatu. Kandidat, potegne iz žepa govorniški recept, katerega je sigurno prejel od generalštaba SLS, in na katerem so progra-matično ter skrbno napisani vsi volilni šlagerji. Govor se začne: »Prišel sem v Vašo prijazno vasico« itd. »Štiri stranke imamo« itd. Najprej pohvali pokojni štajerski deželni zbor, ki je mnogo storil za sadjarstvo in živinorejo. Po tem govori o slabih časih, o propadanju kmeta. Z eno besedo omeni tudi delavce, »ki morajo vsled propadanja gospodarstva vedno »vandrati«. Potem se spravi na centralizem, katerega so zakrivile vse ostale stranke, samo SLS ne, ki da se bojuje od postanka te države za avtonomijo. Za kakšno vrsto avtonomije, tega ne pove, ker to ne stoji na receptu. Poleg glavnega sovražnika, slovenskega ljudstva, centralizma, navede govornik še enega škodljivca, katerega protežira gosposka in ta je čujte in strmite — zajec, ki gloda sadno drevje. Oblastna skupščina bo imela v glavnem te naloge: da prežene centralizem in pokonča zajce, da preskrbi pohorskim veleposestnikom boljše živinske sejme, da se odprejo meje za izvoz naše živine(!) (Saj so vendar odprte), da vcepi našemu slovenskemu ljudstvu ljubezen do domovine in rodne grude! Potem pridejo na vrsto nasprotne stranke- Prvi so nesrečni demokrati, katerih minister Kramer je pomogal zamenjati 4 krone za 1 dinar in ki je postavila dohtarje za kandidate. Isti greh so napravile j vse ostale meščanske stranke, da n, kandidirajo kmetov, ampak sarrtfe dohtarje. Poslušalci zakriče: »dol z dohtarji«! Končno pridejo tudi so-i cialisti na vrsto. Ti so povsod zadnji ] pa tudi na klerikalnem receptu. Kandidat, po malem oddihu:	»Tudi ta
stranka Vam je postavila svojega kandidata, toda ne kmeta in tudi ne delavca, ampak veste koga? Učitelja«! »In gorje Vam če bo ta izvoljen«! Ruski boljševiki so razlastili samo veleposestnike, tale pa hoče kar vse velike in male. Vse bodo j Vam proč vzeli, če socialist zmaga«! In ko je še povedal, kdoj je pravzaprav zamenjal 4 krone za en dinar, tedaj je recept izčrpan in kandidat je pozval vse volilee, da volijo SLS, ako hočejo ostati — Slovenci«! Nato se oglasi socialistični govornik in kakor brž omeni kandidatove nedoslednosti in imenuje klerikalno stranko, ne osebe — tedaj začne vpiti g. župnik na vse grlo in za žup-j nikom vse ovčice, da je to strankar-■ stvo in osebnosti! Župnik vpije v eno-mer in hujska poslušalce na govornika. Kričati začne vse vprek. Župnika tudi nič ne zadržuje okolnost, da je imel malo preje boga v ustih, da se kar sedemkrat zlaže. Češ: socialisti so bili 7 let na vladi, pa niso j nič naredili, socialisti drže z Radičem j in demokrati samo s SLS ne itd.
Prerekanje nad govornikom na eni I in maso z župnikom na čelu, na drugi ; strani, se nadaljuje. Končno se shod j neha brez zaključka. Masa odide a župnik se vsede h kandidatu pa še par šmarocerjev, ki na brzo roko spraznijo par litrov v imenu zmage g. Korošca. In pobere jo g. kandidat z župnikom v farovž na kosilo.
Končno je za pripomniti še to, da po župniku naščuvana masa strastno kriči proti dohtarjem, ki so največji sovražniki ljudstva- Seveda, da ji soc. govornik pritrjuje rekoč: »le po dohtarjih, še jaz Vam bom pomagal«. Ne svetujem dohtarjem kandidatom iti na Pohorje, ker bi se jim najbrž slabo godilo!
Mehika dobi najnaprednejše delavske zakone.
Delavska zakonska osnova, ki je bila še lani predložena mehiškemu parlamentu od voditeljev delavske stranke in delavskih strokovnih organizacij, se bliža končnemu sprejetju. Senat je včeraj v načelu odobril celo osnovo z veliko večino. Zdaj slede še debate in glasovanja o posameznih členih in točkah.
S to osnovo dobi mehiška republika najnaprednejši delavski zakon med vsemi deželami zapadnega sveta. Najvažnejša točka je ona, ki določa, da morajo delodajalci deliti dobiček z delavci. Osemdeset odstotkov vseh delavcev pri vsakem podjetju mora biti domačinov- Osem ur dela je maksimalni postavni delovnik. Delodajalci morajo plačati delavcem odškodnino za vse telesne poškodbe in bolezni, ki izvirajo iz dela. Poleg tega so še mnoge druge točke, ki varujejo delavca pred izkorišče-vanjem in mu jamčijo zdravje, izobrazbo in razne druge pravice na stroške kapitalista.
V zvezi s tem zakonom stopi v veljavo novi mehiški petrolejski zakon. Kakor vse kaže bodo družbe sprejele brez odporov novi zakon. Več kot petdeset največjih oljnih družb, v glavnem ameriških, britskih in holandskih, je že sprejelo pogoje novega zakona in naznanilo mehiški vladi, da se bodo pokorile.
Ustaii v Mkarasul posekali oladne čete.
V vladnih ameriških krogih je zavladala velika poparjenost vsled položaja v Nikaragvi. Predsednik Coo-lidge je sklical izredno sejo kabineta, ko je prejel poročilo admiralt Lati-merja iz Nikaragve. Člani kabineta so po seji molčali. Državni tajnik Kellogg zanika vesti, da ameriška vlada podpira Diazovo stranko- Pravi, da pomorščaki varujejo le ameriško lastnino in življenja.
Vlada je prejela emfatičen protest liberalcev v Nikaragvi, ki vodijo vstajo proti Diazu. Pod protestom je podpisan dr. T. S.Vaca, zastopnik liberalne vlade, ki dolži admirala La-timerja, da drži ustavnega predsednika republike Nikaragve dr. Juana B. Sacaso v ujetništvu v Puerto Ca-bezasu.
Liberalni vstaši so do malega pobili in deloma ujeli tisoč mož Diazo-ve konservativne armade v boju v Las Perlasu. Okrog 600 diazpvcev je pribežalo v »nevtralno cono-?, katero kontrolirajo ameriški pomorščaki na vzhodnem obrežju. Ameriški poveljnik je velel begunce razorožiti.
Glasilo mehiške vlade »El Uni-versal« ostro kritizira politiko Združenih držav v Nikaragvi, ki jo imenuje kruti imperializem brutalne sile in zameglene hinavščine v latinski Ameriki.
Reooludla v Braziliji; 100 ubitih.
Montevideo, 29. dec. Revolucionarji v Braziliji so te dni silovito potolkli vladne čete v južnem delu province Rio Grande do Sul. Več ko sto mož je bilo ubitih in 250 ranjenih. Vstaši so dobro oboroženi.
Čuvarjem naših skrinjic!
Volilni zakon določa glede nalog čuvarjev skrinjic naslednje:
Cl. 15. Vsako poslopje, v katerem se vrši glasovanje, mora imeti, ako ni samo dovolj prostorno, ograjeno dvorišče, ki se lahko zapre.
Čl. 16. Na vsakem kraju, kjer se vrši glasovanje, mora biti volilni odbor, sestavljen iz enega občinskega odbornika, ki ga je izvolil občinski odbor; potem iz po enega predstavnika onili kandidatnih list, ki imajo svojega predstavnika, in iz enega
sodnika ali absolvirancga pravnika ali sodnega uradnika. Sodnik, absolvirani pravnik ali sodni uradnik ali oni, ki ga nadomešča, je predsednik volilnega odbora.
Predsedniki volilnih odborov imajo pravico glasovati v občini, kjer opravljajo na dan volitev predsedniško dolžnost, ako predlože potrdilo, da so vpisani v abecedni volilni imenik svoje občine. To potrdilo se mora priključiti zapisniku volilnega odbora.
Cl. 17. Najdalje 15 dni pred volitvami določi upravno sodišče za vsako volišče po enega sodnika, odnosno sodnega uradnika ali absolviranega pravnika, za predsednika volilnega odbora. Ce teh ni, določi upravno sodišče za preglednike volilnih odborov v prvi vrsti osebe, ki so dovršile kategorijo fakultete, če pa takih ne bi bilo dovoli, tudi osebe, ki so dovršile katerokoli strokovno šolo, samo če niso v policijski (politični), šumarski službi ali v službi agrarne reforme.
Kandidati ne smejo biti v svoji edinici predsedniki volilnega odbora ter morajo, ako so določeni, upravnemu sodišču poročati o tem.
Samo v tem izrednem in nepričakovanem primeru, da bi predsednik volilnega odbora, določen po upravnem sodišču, iz nepremagljivega vzroka ne mogel priti, ga nadomešča občinski predstojnik (predsednik občine) ali njegov namestnik v občinah, kjer se vrši glasovanje samo na enem kraju.
V	občinah pa, kjer se vrši glasovanje na več krajih, določi v tem primeru namestnike predsednikom volilnih odborov občinski odbor najprej iz članov občinskega starešinstva (opštinskega suda, poglavarstva), kjer pa takih ni, iz občinskih svetovalcev dotične občine ter jim o tem izda listino proti potrdilu. Kjer ni občinskih odborov, imenuje take namestnike predsednikom volilnih odborov pristojno sodno oblastvo izmed volilcev dotičnega volišča.
Upravno sodišče mora vsakomur, ki ga je določilo v volilni odbor, izdati proti potrdilu listino o imenovanju, podpisano po
Ljubljanska Leda ali »Socializem in vera«.
Slovenčev kokot je skočil na plot, privzdignil perot, zakukurikal berno—o—t!
Naprejev labod priplul je naprot, prisedel na hlod in vprašal: »Od kod?«
Odvrne kokot:
»Imam trnjev pot, me delavstvo povsod hoče djati v rižot.
Kokošji moj rod boji se nezgod.
Če olajšaš nam pot boš deležen dobrot.«
Fa je stuhtal labod:
»Če bo mošnjiček za god, in preužitek in kot, ti pomprem, gospod.«
Prisegla sta si zvestobo vse dni.
Zagovarja odslej »Slovenec« — »Naprej«!
Klerikalni shod v Mariboru je
nudil najzgovornejše sliko propadanja klerikalne stranke v Sloveniji. Že dejstvo, da so klerikalci sklicali shod proti vabilom, in ne javni shod, govori jasno. Na samem shodu je pa bila vzlic temu navzoča dobra tretjina naših pristašev, ki so, kakor hitro je dr. Korošec omenil socialiste, unisono zaklicali: »Živela 1. skrinjica!« Dr. Korošec je govoril dober četrt ure in je moral še v tem kratkem času prekiniti svoj govor. Ves shod je stal pod utisom socialističnega občinstva, ki je primerno komentiralo ves potek shoda. Dr. Korošec je v Mariboru doma, v lastnem domu je sklical shod in proti vabilom, pa ga je rdeča pošast tudi tam obiskala- Minuli so lepi časi klerikalnega zmagovanja. Mase se vračajo k socialistom, ker so izpregledale igro in ne prizanesejo!
Gonja proti 8-urnemu delavniku-
Zadnji dve leti stojita v znamenju nepretrgane ofenzive kapitala. Delavski razred se mora zadovoljiti z defenzivo, dostikrat proletariat še zavojevanih postojank ni mogel obdržati. Anglija je dala signal za splošen napad na proletariat. Z največjo silo so se vrgli na 8-urnik, tako da v nekaterih državah 8-urni delavnik ne obstoji več. Pri svoji agitaciji za 9 in 10-urni delavnik se poslužuje bur-žoazija najgrših sredstev. Interesantno je poročilo nekega francoskega gospodarskega strokovnjaka o vprašanju inozemskih delavcev v Franciji. To poročilo pravi: V Franciji živi
predsedniki;, in sicer osebam, ki stanujejo na sedežu upravnega sodišča, neposredno, drugim osebam pa po pristojnih oblastvih, ki morajo vročilnico takoj vrniti upravnemu sodišču.
Člen 18. Istotako mora najpozneje pet dni pred volitvami občinski odbor določiti enega svojega odbornika za člana volilnega odbora in enega za namestnika; kjer ni občinskih odborov, se postopa po členih 16. in 17.
Clen 19. Na dan pred volitvami ob treh popoldne se morajo vsi člani volilnega odbora ali njih namestniki sestati v poslopju, kjer se bo vršilo glasovanje, in tu sprejeti proti potrdilu od občinskega predstojništva (opštinskega suda) potrebno število skrinjic in zabojčkov s kroglicami, abecedni volilni imenik, knjigo za pisanje zapisnika, kandidatne liste, občinski pečat in drugo, kar je potrebno. Skrinjice morajo pregledati, se prepričati, ali so v redu, zlasti ali so usta skrinjic s platnenim prerezom, skozi katera gredo kroglice, dobro odprta in nezamašena; nato jih morajo pritrditi na posebno mizo, nasproti mizi, za katero bodo sedeli člani volilnega odbora: potem morajo skrinjice zakleniti z vsemi tremi ključi ter jih zapečatiti, tako da so tudi usta skrinjic popolnoma zaprta. En ključ vzame predsednik volilnega odbora, drugega občinski odbornik, tretjega pa predstavnik ali njegov namestnik dotične kandidatne liste, ako je označen. Ako predstavnika ali njegovega namestnika ni, ker ni prišel ali pa ker ni označen, vzame predsednik volilnega odbora tudi tretji ključ. Na vsako skrinjico se mora zunaj prilepiti kandidatna lista.
Člen 20. Ko volilni odbor vse to izvrši, izbere potrebno število zapisnikarjev in drugih pomočnikov ter sploh pripravi vse, kar mu bo potrebno drugi dan za sprejemanje glasov, mora o vsem tem napraviti zapisnik o tem svojem prvem sestanku ter
v	njem izrečno navesti število vsake skrinjice, kandidatno listo, ki pride nanjo, kakor tudi, da so vse skrinjice v pravilnem stanju in prazne.
približio 2in pol milijona inozemskih delavcev, ki dobivajo povprečno po 30 frankov dnevne plače, tako da se razdeli na leto med inozemske delavce 15 milijard. Od teh 15 milijard porabijo ti delavci 10 milijard v Franciji za živež, drugih 5 milijard pa gre čez mejo in so za Francijo izgubljeni. Ta strokovnjak pravi, da bi morali inozemski delavci delati dnevno še več in dalje, kot domači delavci. Kapitalisti bi pač radi, da popravi njihovo vsled vojne skrahirano gospodarstvo domače in tuje delavstvo.
Vidovičev prosvetno-etični po-' kret je izdal koncem leta 1926 bilanco svojega dosedanjega kulturnega dela. Častna in neprecenljivega pomena je ta bilanca. Leta 1926 je imel Vidovičev pokret 1346 javnih predavanj po mestih in vaseh. Obravnavalo se je predmete iz pedagogije, filozofije, etnologije, etike, ekonomije, poljedelstva in narodne prosvete- Na vsakem predavanju je bilo povprečno 160 poslušalcev skupno torej 215.360 poslušalcev! Osnovalo se je 73 tečajev za nepismene v najrazličnejših krajih države, naučilo se je pismenosti 2350 oseb. Poslalo se je med narod 3 prosvetne ekspedicije s pros. Roccom, prof. Ljubičinčem in inž. Tuminom na čelu. Te ekspedicije so prepotovale v avtomobilu in na stroške po-kreta vse kraje države od Djevdje-lije do Maribora ter na svojem potu delila brošure, održevala predavanja in osnovala kulturno etične klube. V letu 1926 je razposlal Vidovičev pokret med narod do 200.000 zvezkov in brošur prosvetne in etične vsebine ter osnoval preko 50 klubov v vseh najvažnejših mestih države. Mnogi klubi so organizirali tečaje za odrasle ter razvili v svojem kraju veliko delavnost na polju narodne izobrazbe. Pokret se je udejstvoval tudi na dobrodelnem polju ter izdal za podpiranje posameznih, ki se nahajajo v bedi, nad 80.000 Din. Vidovičev pokret je koncem leta razpisal tudi natečaj za tri dobre drame in v to svrho razpisal nagrade v višini 18.000 Din. Tednik »Novi Čovjek« in revija »Uz-gajatelj« sta glasila Vidovičevega po-kreta in ta dva odlična lista sta v prvi vrsti razširila plemeniti Vidovičev pokret ne samo širom Jugoslavije nego tudi v inozemstvo. Vidovičev pokret v novi državi predstavlja edino veliko in svetlo točko v povojnem javnem, kulturnem in moralnem delovanju naše države, to je velika, neodvisna tekovina naše duševnosti, ki vstvarja in je vredna, da vstvarja našega novega človeka. Ako bi povsod uveljavila Vidovičev pokret, okolu
njega strnili vse poštene in sposobne sile v narodu, in teh je dosti tudi pri nas, ter vsi podpirali etična in prosvetna stremljenja pokrenitelja, Vidoviča, obraz, duša in značaj naroda bi bila kmalu prenovljena in sposobna razumeti najvišje cilje sodobne socialne dobe-
Klerikalizem in nacionalizem. Klerikalna stranka, katera povdarja, da je zastopnica slovenskega ljudstva, agitira zopet z ono nesramno lažjo, s katero je že pri zadnjih državnozborskih volitvah, namreč, da bodo v slučaju absolutne zmage klerikalcev pri oblastnih volitvah odcepili mar. oblast od Srbov in jo zvezali z Nemčijo. Tako se je že izrazil marsikateri naivni klerikalni agitator, v parlamentu so pa vložili klerikalci po zadnjih volitvah interpelacijo na notranjega ministra, v kateri so ga vprašali, ali mu je znano, kaj ljudje govore o odcepit-
vi	mar. oblasti in kaj namerava pod-vzeti proti tistim, ki to vest širijo. Tako izgleda v praksi izrek: »Ne laži — in ne prešestvuj!«
Klerikalna polomija v Razvanju.
V	Razvanju so hoteli klerikalni agitatorji pridobiti nekaj ovčic zase, niso pa računali z razpoloženjem svojega ljudstva. Spontano so se zbrali tamošnji volilci in začeli klerikalcem in duhovnikom, ki so shod aranžirali, prepevati levite, toda ne v latinski, marveč v domači govorici. Padali so tako težki očitki in zlasti tudi žene so jim povedale, kar i jim gre v takem štilu, da bi se ti pri-
I	reditelji najraje izgubili. Shod je bil j za klerikalce taka hrupna polomija, da se v Razvanju ves čas govori le o tem znamenitem shodu.
Mor.
Brezposelni- Pripravljalni odbor za Organizacijo brezposelnih delavcev in drugih zaseb. nameščencev sklicuje v petek, dne 21. januarja ob 15. uri javni shod v »Ljudskem domu«, Ruška cesta 7. Poživljajo se vsi sotrpini, delavci in delavke, ki zaman čakajo dela in podpor, da se shoda polnoštevilno udeleže. Delo hočemo ali pa stalne podpore.
Pripravlj. odbor.
Ljudsko gibanje v Mariboru leta 1926. V letu 1926 je bilo v Mariboru . rojenih 885 otrok (t. j. 472 moškega, 41.3 ženskega spola; med temi je bilo 36 mrtvorojenih, 188 nezakonskih otrok in 1 najdenček). Umrlo je 717 oseb in sicer 371 moških in 364 ženskih. Izvršilo se je 395 porok. Katoličanov je bilo rojenih 868 otrok, 690 oseb je umrlo in poročilo se je 361 parov. — Protestantov je bilo 5 rojenih {1 moškega in 4 ženskega spola); umrlo jih je 11 in sicer 5 moških in 6 ženskih oseb; poročilo se je 14 parov. — Pravoslavnih je bilo rojenih 12 in sicer 4 moškega in 8 ženskega spola; umrlo jih je 16 in sicer 13 moških in 3 ženske osebe, med temi je bilo 12 vojakov; poročilo se je 20 parov. — Brez verskega izpovedanja: rojen I deček, civilnih porok 3. — Neugodno social-j no življenje in še vedno trajajoča stanovanjska beda je vzrok temu, da imamo primeroma veliko število mrtvorojenih in majhno število porok pa tudi ogromno število nezakonskih otrok.
Iz delavskega sveta.
Brezposelnost v Sovjetski Uniji.
Na plenumu svesovjetskega centralnega odbora strokovnih organizacij je poročal Hindin o brezposelnosti v Sovjetski Uniji ter izvajal naslednje:
Burja brije, listje pada
in za nado mine nada:
na izgubljeni nam raj
zbuja sto spominov »BUDDHA« čaj!
Milijon brezposelnih — to število ostaja v Uniji v zadnjem času nespremenjeno. Toda — niso isti ljudje brezposelni Veliko število brezposelnih je bilo pritegnjenih k industrijskemu delu vsled povečanja produkcije. Število zaposlenega delavstva in število organiziranega delavstva stalno narašča.
Brezposelnost v Sovjetski Uniji niti v enem slučaju ni posledica krize v produkciji. Tudi ni nastala brezposelnost zaradi boljših metod dela, ki zmanšujejo potrebo po delovni sili. Pri nas ni redukcij, pri nas se potreba po delovni sili ne zmanjšuje, temveč raste. Število brezposelnih pa ostaja vedno na isti višini zaradi 'neprestanega pritoka delovne sile iz dežele v mesta- Vsako leto prihaja v mesta dva in pol milijona kmetov, od katerih pol milijona ostaja trajno v mestih.
Naš bolj proti brezposelnosti ima več oblik:
1. Poučevanje brezposelnih v kvalificiranih delih, ki se vrše v tečajih Centralnega Inštituta Dela. Sedaj se v teh tečajih poučuje 10.000 brezposelnih.
2. Organizacija delovno-produk-tivnih enot, kjer je zaposlenih okrog 100.000 brezposelnih.
3. Socialna dela, pri katerih se tudi zaposluje precejšnje število brezposelnih.
4. Končno, ker vsled pomanjkanja produkcije sredstev, katerih nismo mogli tako hitro iz razvalin ustvariti, ne moremo z navedenimi sredstvi objeti vse brezposelne, moramo preostale denarno podpirati, za kar se je v letu 1925-26 izdalo 46 milijon rubljev (1500 milijon dinarjev).
Stalno razširjamo uporablana sredstva, za bodoče leto predvidev-no precejšnje njihovo razširjenje. Tako bomo v nekaj letih popolnoma odpravili brezposelnost.
Velike slavnosti v Moskvi.
Pol milijona delavcev je leti« samo v Moskvi proslavilo devet-letnico rojstva Unije sovjetskih republik. Delavska armada je obstala na Rdečem trgu, pred Leninovim grobom in se poklonila spominu :ia velikega voditelja revolucije.
Cirkulacija sovjetskega časopisja narašča.
Celotna cirkulacija časopisja v sovjetski Uniji je bila koncem februarja 1- 1. 8,281.280. Pred vojno pa je bila na istem teritoriju celotna cirkulacija komaj 2,760.000 iztisov vseh listov. Te številke je objavil ruski informacijski biro v tekoči številki magazina »Russian Review« v Was-hingtonu.
V teku enega leta je cirkulacija listov narasla več kot za en milijon iztisov.
V tem izkazu so vključeni listi vseh vrst: delavski, kmečki, mladinski, armadni, listi strokovnih organizacij, ekonomski listi, zadružni listi, vladni časopisi itd.
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI
Od srede, dne 19. januarja do vključno petka, dne 21. januarja:	»Elen	Kurtiu ift
3 letna »Irma Eruth« v prekrasni filmski 'igri: »Med plameni in zvermi«. Senzacionalna cirkuška igra v 5. dejanjih, polna dogod-ljajev, kateri drže gledalca v neprestani napetosti. Nepopisljivo lepe akrobatske točke, ganljivi nastopi 3lctne krotiteljice z divjimi zvermi, požar v menažeriji, pobeg zveri, panika med občinstvom itd. vse to se vrsti na platnu in gotovo zasluži, da mu obiskovalci s svojim številnim posetom posvetijo svojo pozornost.
PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV
R. Z. Z O. Z. V MARIBORU, RUŠKA CESTA $T. 5
se priporoča za izdelovanje obleke za dame in gospode po meri. •Lastna zaloga češkega in angleškega sukna vseh vrst. — Solidna postrežba.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36—38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. IS.
Moderno to higiensko urejena pekarna. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem In delavkam naše okusno pccivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciv« iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko S. P.
Zbirajte za tiskov, sklad!
(Dalje prihodnjič./
Dnevne novice.
Tiskar; Ljudska tiskarna d, d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ /.a Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.