»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na /,, strani 00 K, na V., strani 30 K, na '/6 strani 15 K in na Via strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/0 popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, čc se navede vir. Št. 2. V Ljubl]anU5. marca 1914. Letnik XXXI Obseg » Skrb za goveje parklje. — Brez močnih krmil ni umne vzreje telet. — Odvračanje škode po vranah — Sredstva proti spomladni pozebi trt. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Priloga »Konjereje« : Soseda Razumnika konjereja. — Vprežno opravo v posebne shrambe, ki se dajo zakleniti. — Konjerejec naj bo tudi trgovec. — Kako si vprežno opravo dolgo časa ohranimo. — Uradne vesti konjerejskega odseka. — Inserati. Uradno glasilo za vojvodino kranjsko. Skrb za goveje parklje. Pri nas malokje goved toliko hodi na pašo, da bi svoje parklje dovolj obrabila in bi zato ohranila naravno in pravilno stojo. Še tam, kjer je paša redna ali goved hodi celo v planine, stoji vso zimo v hlevu in parklji zrasejo dolgi, kar je velika napaka. Govedo, ki vedno ali večjidel v hlevu stoji, celo če so tla mehka, ne obrabi parkljev. V takem slučaju se parklji nenaravno razvijajo, se podaljšajo zlasti na prstih (glej pod. 7.), vsled Česar je lega parkjlev nepravilna, žival slabo stoji, in to vpliva tudi na razvoj okostja. Govedo z dolgimi parklji težavno hodi in ga stanje včasih tako utrudi, da nerado jč in hujša. Predolgo zrasli parklji posebno škodujejo mladi govedi, ki ima v mladosti še slabotne kite in mišice ter šibke kosti, zato mora vsled predolgih parkljev polagati vso težo svojega ohlapnega telesa na pete in dobi popolnoma nepravilno postavljene noge. Tako mlado govedo ima potem zveriženo okostje, noge in kosti dobe nepravilne lege, in odtod naše „podrte" živali. Predolgi goveji parklji niso le grdi, temveč goved kvarijo, jo mučijo in so celo nevarni. Krava s cokljastimi parklji nima pri vleganju in vstajanju nikake sigurnosti in na gladkih tleh se ji kaj rado spodrsne, da pade, kar je vedno nevarno, celo pri brejih živalih. Skrb za parklje bodi torej vedno dolžnost umnega in vestnega živinorejca 1 Parklje je treba redno porezovati, kadar čez mero zrasejo. Roženi podaljšek se tako poreže, da je brez .s škode za nogo in vedno mora ostati dovolj močna rožena stena. Posebno je treba paziti, da se pri obrezovanju ne pride preblizu notranjih, zelo občutljivih delovparklja, ali da se celo ne ranijo. Podoba 8. kaže prerez co-kljastega parklja in pikčasta črta na tej podobi kaže, kako daleč se sme brez škode porezati roženi podaljšek. Večkrat se naredita tudi dva podplata. Med starim in novim podplatom se potem zbira neka smrdljiva tekočina ali pa preperela snov. Govedi, ki vedno stoji v hlevu, se morajo iz tu navedenih vzokov redno vsakih 5 do 6 mesecev porezovati parklji. Za porezovanje se vzame oster nož s kratko klinjo, najbolje tak, ki na obe strani reže. Priporočeno je spomladi goved goniti za poskušnjo po trdih tleh, in kakorhitro se zapazi napačna hoja, se morajo takoj parklji primerno prirezati. Podoba S. Zadnje noge je dostikrat zelo težavno dvigniti, da se parklji porežejo. Včasih zadostuje nogo le malo dvigniti, da se namreč le v biclju vpogne, kar krotke krave navadno rade puste. Upornejšim živalim je treba nogo s silo dvigniti, in sicer na ta način, da se privežejo v kak tesen prostor, potem se jim noga dvigne in podnjo, in sicer pod skočni člen, se potisne drog, ki se kakorkoli po pomagačih kvišku drži. Posebno uporne in močne živali je najbolje peljati h kovaču ter jih postaviti v stajo za podkovanje volov. Brez močnih krmil ni umne vzreje telet. (Spis, ki pojasnjuje veliko važnost lanenih. tropin.) Naslov, ki ga nosi ta spis, je načelo, ki se ga je pri živinoreji strogo držati. Ker se tega načela pri nas velika večina živinorejcev ne drži, zato v živinoreji tako počasi napredujejo, celo ker neveščim kmetovalcem površni in neuki blebetači vrivajo napačno mnenje, da le dober, čistokrven bik, ki ima na las predpisane pa-semske znake, dela dobro živino. Dober bik je res velikanskega pomena, ker zasnuje v zarodu dobre lastnosti (ki pa nikakor niso odvisne od njegove barve), a te zasnovane lastnosti v zarodu privesti do zadostnega razvoja, je zmožen edinole živinorejec sam. Živinoreja ne more obstati sama zase, marveč je zavisna od kmetijstva sploh in je zato kakovost živinoreje kake pokrajine takorekoč fotografija kakovosti kmetijstva in razuma kmetovalcev one pokrajine. Največ se greši pri vzreji, posebno pri krmljenju telet, oziroma mlade živine, zato pa pri nas enoletno živinče ni dosti več vredno kakor štiritedensko tele, zato iz tako zamorjenega živinčeta ne more pozneje postati z najboljšo krmo in oskrbo nič dobrega. Imejte pred očmi, da ima govedo kot prežvekovalec posebno ustvarjen želodec, ki je njegovo delovanje treba poznati, če hočemo znati govedo prav krmiti. Govedo ima ogromen želodec iz štirih delov. Prvi trije deli (vamp, kapica in devetogub) so pravzaprav le razširjen požiralnik za predelovanje krme, dočim je edinole četrti del želodca, t. j. siriščnik, pravi želodec, ki re-i prebavlja in prebavljeno krmo vase vsrkava. Novorojeno tele ima pravi želodec (siriščnik) dvakrat tako velik kakor predželodce, ki so krnjavi in pri teletu v pričetku za prebavljanje skoraj brezpomembni. Prav počasi se razvijajo predželodci in šele pri štirimesečni starosti je vsebina predželodcev štirikrat tako velika kakor vsebina siriščnika. Pri tem razmerju potem ostane vse življenje, in zato šele pri štirih mesecih postane govedo pravi prežvekovalec, ki se more prehranjevati kakor odraslo govedo, pa tudi še takrat in pozneje mora zaradi rasti dobivati močno redilno krmo. Krma sestoji iz dušičnatih snovi (beljakovin), ki rede, in iz nedušičnatih snovi (škroba, tolščobe, sladkorja), ki tvorijo v živalih moč in toploto. V želodcu (siriščniku) se prebavljajo beljakovine, v črevih pa ostale snovi. (Seveda je to povedano le nakratko in površno.) Želodec novorojenega teleta, in tudi še dolgo pozneje, je ustvarjen za uživanje mleka, ki je edina prava krma za mlade živali. Čim dlje v pravih množinah tele dobiva mleko in potem močno krmo, tem boljšo žival bomo vzredili. Če z dolgotrajnim napajanjem z mlekom, oziroma pozneje s pokladanjem močnih krmil (ki imajo v sebi veliko beljakovin), goveji želodec privadimo na prebavljanje beljakovin, potem želodec to lastnost obdrži za vse življenje, prebavljanje želodca nadkriljuje prebavljanje črev, ki se ne raztegnejo po nepotrebnem, taka žival je ješea, je lepo razvita, ni podrte oblikeinvampasta. Na vse to se pri nas živinorejci veliko premalo ozirajo, tele odstavijo kar najprej mogoče in mu vele: Žri ali pogini! Ne pogine navadno ne, iz njega pa pač postane zamrla žival navzlic svojemu morda dobremu očetu, potem pa pridejo domišljavi šušmarji, ki učeno govore : Pasma ni za nas, ker pri nas degenerira. Pasma je lehko prav dobra, le živinorejec je slab. Teleta morajo torej dobivati dovolj dolgo mleka, in potem, ko so pravilno odstavljena, še veduo močnih krmil. Za odstavljena teleta ni kmalu boljšega močnega krmila kakor so lanene tropine, ki imajo v sebi veliko redilnih beljakovin, lehko prebavljive tolščobe in rudninskih snovi, ki delajo močno okostje. Stare živinoreje mora biti konec! Če naj nam živinoreja nese, moramo imeti v hlevu rastne in zgodaj dozorele živali. Zgodnja zrelost je po dobri pasmi zasnovana v mladi živini. Če naj se ta zasnova razvije, potem je predpogoj, da tisto naprej učinkuje, kar je pasmo naredilo zgodaj zrelo in rastno, in to je močna krma v mladosti. Mi prekrižavamo na Kranjskem našo goved z dobrimi pasmami, a dober uspeh tega dela dosežemo le tedaj, če zarodu nudimo tisto, kar je vpeljane pasme dobre naredilo, oziroma ustvarilo, t. j. da teletom z ozirom na naše razmere dajemo kolikor mogoče dolgo časa v pravi meri maternega mleka, po odstavljenju pa močnih krmil. Brez močnih krmil ni umne vzreje mlade živine; če tega ne vpoštevamo, tudi najboljši biki naše živine ne narede dobre. Še enkrat pa ponovim: Pri odstavljanju, ki se mora polagoma vršiti, je teletom takoj pričeti pokladati močnih krmil, in ko so teleta odstavljena, pa s samim senom in s slamo, poleg pese in drugih enakih krmil, tudi ničesar pravega ne dosežemo, močna krmila moramo pokladati celo prvo leto v zadostni in pravi množini. Za teleta ni kmalu boljših močnih krmil, kakor so oljne tropine, in med njimi zavzemjo lanene tropine prvo mesto. Če primerjamo sestavo in učinek tropin s sestavo in učinkom otrobov, pa dejanski uspeh vselej pokaže, da pokladanje tropin, ki so navidez dražje, manj stane kakor pokladanje otrobov. Za odraslo goved so pa orehove tropine seveda še cenejše, in najcenejše in najmočnejše so sezamove tropine. Sezamovih tropin kako govedo v pričetku res ne mara, a polagoma se vsako nanje privadi, zato se na to ni ozirati, zato naj nam bodo za zgled šviški in nemški živinorejci, ki skoraj izključno, razen mladi živini, polagajo izredno močne in zato cene sezamove tropine. Za mlado govedo pa so in ostanejo najbolj priporočene lanene tropine, ki najbolj pospešujejo rast, delajo živino zgodaj dozorelo, in ji delajo veliko in močno okostje. Gustav Pire. Odvračanje škode po vranah. Imamo tri vrste vran: črno, sivo in poljsko vrano, ki jih neuki ljudje ne vedo ločiti in zato jih mečejo vse v en koš, češ, vrana je vrana, ter grehe ene vrste naprtujejo drugim vrstam. Črna in siva vrana ne živita in ne gnezdita v velikih svojih družbah, pač se pa radi pomešata med poljske vrane, kjer pomorita veliko mladih zajcev, jerebic in koristnih ptičev, in odtod prihaja, da so za njih grehe po krivici odgovorne poljske vrane. Poljska vrana živi in gnezdi v velikih družbah, in kjer so ugodne razmere in prilika za gnezdenje, se pojavlja v velikih jatah, ki štejejo na stotine živali. Korist poljske vrane odločno presega njeno škodljivost. Poljska vrana uniči nebroj miši, polžev in zlasti ličink (posebno črvov, t. j. ličink rjavega hrošča) ter v tem pogledu prav gotovo več stori kakor mobilizirana šolska mladež, ki na ukaz in proti nagradi pobira rjave hrošče. Če bi ne imeli živalskih sovražnikov hroščevih ličink, zlasti vran, bi nas bil rjavi hrošč že zdavnaj pojedel, če bi človek še tako pridno pobiral hrošče. Kjer se pa poljska vrana pojavlja v izredno mnogoštevilnih jatah, je pa vsekako zelo nadležna in škodljiva, a samo zato, ker uničuje setve. V takih krajih se je vsekako varovati njene škode, toda na pameten način. Vrano popolnoma zatreti bi bilo isto, kakor odžagativejo, ki človek na njej sedi. Prevelike množine vran je po možnosti iztrebiti, da se postrele, kar je pa pri tem prebrisanem ptiču malo uspešno; najboljše sredstvo je razdiranje gnezdišč. Poljske vrane kar tjavendan pozimi zastrupljati pa nikakor ni umno, ker se po eni strani veliko ne doseže, po drugi strani se pa v slučaju, če je uspeh res popoln, naredi več škode kakor koristi. Vrhutega se z zastrupljanjem vran spravijo v nevarnost druge koristne živali. Lovci so seveda za uničenje vseh ptičev iz vrste vranov, torej tudi za uničenje poljskih vran; a tej nameri je nasprotna kmetovalčeva korist, ki mora obveljati. Ubranimo se torej prevelikemu številu vran s smotrenim razdiranjem gnezdišč, škode po vranah na obsejanih njivah se pa obvarujemo s sredstvi, ki vse-jano seme delajo vranam zoprno. Ta sredstva so minij, premogov katran, kreozot itd. Ta sredstva je pa tako sitno in težko rabiti, da se jih bo hotel malokteri kmetovalec poslužiti. V Nemčiji rabijo v to svrho z najboljšim uspehom že nekaj let neko barvilo, izdelano iz premo-govega katrana, ki se imenuje antiavit, ki se prav preprosto rabi. C. kr. kmetijska družba krajska daje ,,antiavit" v množinah po 200 gramov tistim kmetovalcem zastonj za poskušnjo, ki hočejo svoje setve s tem sredstvom obvarovati pred vranami, in sicer s pogojem, da bodo svoječasno poročali o uspehu. Antiavit je sredstvo, ki varuje vsejano seme, da ga ne izkljujejo vrane, kokoši, vrabci, golobi itd., kajti z antiavitom barvanega semena ptiči ne jedo. Raba je prav preprosta, Del antiavita se vzame na 100 delov vode. 100 gramov antiavita se n. pr. raztopi v 10 litrih vode v kaki leseni posodi, ki ni več za kaj drugega porabna. Z mešanjem z lesenim drogom se pospeši topljenje antiavita, ki se počasi v vodo vsiplje. Dasi se antiavit raztopi v mrzli vodi, je vendar še bolje vzeti vročo ali celo vrelo vodo, ker se v taki najhitreje] popolnoma raztopi. Železne posode, ki niso znotraj ptcinjene ali posteklenjene, naj se ne rabijo. Na primernem prostoru naj se 100 kg semena poškropi na kak način, n. pr. z vrtno škopilnico ali s trsno škropilnico z 10 litri antiavitove raztopine, potem se seme dobro premeša, da je zanesljivo vse pobarvano, in se pusti ponoči razgrnjeno, da se posuši. Dež antiavita ne izpere. Zelenih rastlin, sadik, ki se poškrope z antia-vitovo raztopino, se ptiči ogibajo in jih ne kljujejo. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani ima le omejeno zalogo antiavita zastonj na razpolaganje, zato ga dobe v množinah po 200 gramov za poskus le tisti družbeni udje, ki se takoj priglase, in sicer po vrsti priglasitve in dokler bo kaj zaloge. Sredstva proti spomladni pozebi trt. Spisal B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko. (Konec.) V 15. številki časopisa Neue Weinzeitung iz letošnjega leta priporoča vinarski nadzornik Kober zoper slano popirnate pokrove iz lepenke, ki jih po njegovem nasvetu izdeluje tvrdka Ferdinand Marschner na Dunaju (Wien, VI., Getreidemarkt Nr. 1.) 100 komadov po 8 K. Ti ovoji bi pa bili za našo visoko trtno vzgojo s špa-roni veliko premajhni; z večjo velikostjo bi se pa seveda primerno podražili. Končno naj še omenim, da tudi posamezne žlahtne trtne vrste niso proti pozebi enako občutljive. Od neke strani se je lani celo čulo očitanje, da je poškodbe vsled mraza na trtah kriva vpeljava bolj žlahtnih trt k nam. To očitanje seveda ni utemeljeno, kajti med novovpeljanimi trtnimi vrstami je skoraj večina takih, ki bolj pozno odganjajo, dočim je med starimi domačimi vrstami mnogo takih, ki zgodaj odganjajo, in te so ravno tudi najbolj hudo pozeble. Naj omenim tu zlasti domačo vrsto žametasto črnino ali kavčino, ki je po mnogih vinogradih, zlasti v kostanjeviškem in krškem okraju, najbolj razširjena. Ta vrsta zgodaj odganja in pozno zori, dočim druga k nam vpeljana črnina, to je portugalka, pozno odganja in zgodaj zori. Med domačimi pozno odganjajočimi vrstami je omeniti posebno kraljevino, med tujimi pa zlasti rizling, zastavico in silvanec, ki so leta 1913. poleg portugalke mraz najbolj prestale. Dočim hud pozen zimski mraz nastane navadno le ob dežju, burji, snegu sredi ali v drugi polovici aprila in po njem dostikrat (kakor n. pr. leta 1913.) višje lege bolj trpijo kakor nizke, nas slana obišče navadno bolj pozno, namreč v začetku ali sredi majnika. O slani govorimo le tedaj, kadar se ob tihih spo-mladnih nočeh ohladi zrak pri tleh kvečjemu na 2° do 3° R pod ničlo. Najrajša nastane slana na Dolenjskem takrat, kadar vsled mrzlega vetra (burje in dežja) višje hribe (Kum, G-orjance, Kočevske hribe itd.) pobeli sneg. Ob snegu na hribih se zrak ohladi, in ker je mrzel zrak težji od gorkega, steka v dolino. Ker nizke lege polegtega tudi več gorkote izžarivajo kakor višje, zato slana najbolj škoduje v nizkih, zlasti proti vzhodu ali severovzhodu obrnjenih legah, ki so že zaraditega bolj mrzle, ker so izpostavljene mrzlim vetrovom. Proti slani lehko rabimo vsa prej navedena sredstva. Najboljše sredstvo proti njej je pa tam, kjer se da izvesti, kaj en j e. Kajenje ima namen, da se napravi nad trtami in med trtami gost dim, ki jih brani nalik gosti megli pred naglim in močnim izžarivanjem gorkote. Zato učinkuje kajenje le ob tihem, brezvetrnem vremenu, ko toplina ne pade dosti pod 2° pod ničlo, ne more pa koristiti pri hudem zimskem mrazu, zlasti ne ob burji in snegu. S kajenjem se mora pričeti še ponoči, dokler toplina še ne pade dosti pod 2° R nad ničlo in se mora nadaljevati tudi nekaj časa po solnčnem vzhodu proti naglemu segrevanju trt po solnčnih žarkih. Dira ima torej nalogo, da nadomesti meglo, ki je v hladnih spo-mladnih nočeh najboljše sredstvo proti slani. Da se doseže povoljen uspeh pri kajenju proti slani, je treba zlasti dvojega, in sicer dobre organizacije in discipline udeleženih vinogradnikov in pravilnega zvrševanja kajenja. Kar se prve zadeve tiče, moram omeniti, da posameznik ali le maloštevilna udeležba pri tem delu nič ne izda. Treba je, da se kajenja udeleže vsi vinogradniki dotične vinske gorice ali vsled enake lege skupaj spadajočega ozemlja. Na Nižjem Avstrijskem in na Nemškem, kjer so vinogradniki v to svrho primerno organizirani, imajo celo posebna slanobrambna društva, podobna našim gasilnim društvom. Te slanobrambe poslujejo takole: S pomočjo psi-hrometra, priprave, ki obstoji iz dveh toplomerov, enega suhega in enega mokrega (priporočam Mareschev sla-nomer, ki se dobiva pri tvrdki H. Kapeller na Dunaju V/l, Franzensgasse 13), se da že na predvečer dognati, ali bo prihodnjega dne slana ali ne, oziroma, ali je nevarnost, da slana lehko nastane. Kadar načel-stvo slanobrambnega društva vidi, da je nevarnost slane, obvesti o tem svoje ude. S strelom, z zvonjenjem ali bobnanjem se da ponoči znamenje za pričetek poslovanja. Slanobrambovci odidejo, preskrbljeni s potrebnim orodjem in snovmi, na mesto, kjer se razpostavijo na določena mesta. Tam navadno najprej izkopljejo majhne jamice, kjer pripravijo snovi za kajenje (katran, šoto itd.). Na dano drugo znamenje pričnejo s kajenjem, ki ga toliko časa vzdržujejo, dokler se zopet z dogovorjenim znamenjem ne odpokličejo. Glavna načela pri zvrševanju kajenja so naslednja: S kajenjem se prične, kadar pade v tihi jasni noči kmalu popolnoči toplina na 1° C do 2° C, nad ničlo. Kadi se pa toliko časa, dokler po solnčnem vzhodu zračna toplina ne doseže zopet 1° C do 2° C. Če je trta malo ozebla, se kadi še dlje, da se zabrani naglo segrevanje po solnčnih žarkih. Ognji se napravijo v razdalji 10 do 20 m v 100 do 200 m oddaljenih črtah. Ta razdalja je pa odvisna od lege vinogradov, od potov, ki se na njih navadno kuri, dalje od tega, od ktere strani sapa vleče itd. Za kajenje se rabijo snovi, ki le počasi gore in se močno kade, na pr. katran, smrečje itd. Na ogenj se meče mokro listje, gnoj, mah, vejevje itd., vse le s tem namenom, da se dela gost, težak dim, ki se vlega med trte in se ne dviga kvišku. Če je kajenje splošno, to se pravi, če se ga po-primejo vsi vinogradniki in ga vestno in marljivo zvr-šujejo, potem prinese navadno zelo zadovoljiv uspeh. Znani so slučaji, ko je toplina tekom noči padla na 2° pod ničlo in so se s kajenjem vendar vinogradi obvarovali pred pozebo. Naj bi se tega sredstva posluževali pri nas vinogradniki povsod tam, kjer jim preti nevarnost, da jim slana uniči letino, kajti z razmeroma majhnimi stroški se lehko ubranijo velike škode. Povsod tam, kjer bi se hoteli vinogradniki organizirati v slanobrambna društva, je pisec tega spisa pripravljen, da jih natančno pouči in izvežba v vsem. Vklub kajenju se pa večkrat lehko zgodi, da trte tu pa tam malo ozebejo in so take, kakor bi bile opa-Ijene. V resnici nastane pri pozebi izsušenje nekterih listovih tkanin, ker jim mraz odtegne vodo. Če ima list priliko, da se voda v njem zopet polagoma odtaja in da jo listne stanice zopet lehko posrebajo, je škoda po mrazu seveda veliko manjša, kakor če se mrzli trtni deli naglo odtajajo. Zato se ne sme — kakor je bilo že rečeno — s kajenjem prehitro prenehati, temveč se nadaljuje toliko časa, da se tajanje le polagoma vrši, kar bi solnčni žarki preprečili. Iz enakega vzroka se od mnogih strani tudi priporoča, da se ozeble trte pri nastalem tajanju z vodo poškrope. Zanimivo je, kar mi je slučajno ravno med pisanjem tega spisa sporočil preprost kmečki vinogradnik s Štajerskega. Gospod Matevž Turnšek iz Šešič, p. Sv. Pavel pri Preboldu, mi je namreč med drugim pisal: „Oprostite, gospod nadzornik, da si kot preprost vinogradnik dovoljujem Vas na nekaj opozoriti, kar Vas bo gotovo zanimalo. Če nastane majnika meseca suh mraz, slana, in trte malo pozebejo, zeio koristi, da se takrat, ko gre mraz že nazaj (kadar se prične tajati), poškrope z mrzlo vodo, kar smo pri nas izkusili. Dokler zmrzuje, se ne sme škropiti; to bi bilo jako napačno in bi še bolj škodilo. Saj se na toplomeru itak vidi, kdaj mraz ponehuje (namreč, kadar kaže toplomer, viseč ]/a m nad zemljo, 0°), in takrat je treba začeti s škropljenjem. Neki vinogradnik je pri nas prezgodaj začel škropiti, pa mu je trtje še bolj pozeblo, njegovemu sosedu pa, ki je škropil v pravem času, je ostalo trtje popolnoma sveže, samo dve brajdi, ki jih je pustil nepoškropljeni, sta mu zmrznili. Zato naj bi imel vsak vinogradnik v času slane vodo pripravljeno, da lehko hitro škropi, ko pride čas. Tam, kjer solnce vinograd najprej obsije, je treba najprej začeti in hitro delati. Kdor bo več poškropil, bo več ohranil pred pozebo." Preden sklenem ta spis, naj izpregovorim še nekoliko besed o tem, kako naj vinogradnik ravna, kadar mu je spomladni mraz trte že poškodoval. Izkušnje zadnjih let, zlasti leta 1913., so nam pokazale, da tudi tedaj, če je navidez vsa trta ozebla, ni še vse uničeno, da se še vedno lehko pričakuje nekaj pridelka in da je dostikrat mraz trti manj škodoval, kakor bi človek na prvi pogled mislil. Stopnje pozebe so lehko različne in zato je različna tudi škoda. Po vsaki elementarni poškodbi (uimi) velja pravilo : ne se prenagliti! Kako nespametno so na pr. ravnali tisti gospodarji, ki so leta 1913. takoj po pozebi porezali vse šparone! To so gotovo pozneje, ko so videli pri sosedih vkljub pozebi še precej grozdja na trti, sami uvideli. Torej vse s preudarkom in ne z neumestno otročjo jezo, velja zlasti tukaj! Če pozebe trta takrat, ko je komaj pognala, moramo predvsem pomisliti, da še mnogo, ziasti ob vznožju mladike stoječih očes ni bilo toliko razvitih, da bi jih bil mraz lehko uničil. Da, celo tam, kjer je trta napravila že majhne poganjke in se nam vidi, da so ti popolnoma uničeni, se lehko varamo, kajti dostikrat je ozebel poganjek le na svoji površini, srček njegov je pa ostal zdrav. Tak poganjek se bo torej lehko razvil v normalno mladiko. Pa tudi če pozebe poganjek iz glavnega očesa, j ne smemo pozabiti, da ob vsakem glavnem očesu stojite še dve stranski očesi in da bo vsaj eno oko gotovo pognalo in še celo lehko precej zaroda nastavilo, ki nam utegne — kakor smo videli leta 1913. — še prav lepo grozdje dati. Torej ne se prenagliti, in kar storimo, prej dobro premislimo. Najbolje je po nastalem mrazu toliko časa počakati, da zopet nastane normalno vreme in da lehko zanesljivo presodimo škodo. Kadar se pa škoda zanesljivo razloči, potem je pa, zlasti če se priporoča trto nanovo obrezati, to deto hitro zvršiti, ker tu dolgo odlašanje lehko škoduje. Če opazujemo pozebljene trte, so mogoči naslednji slučaji: 1. Očesa zmrznejo še vvolni, to je takrat, kadar so se pričela napenjati. Potem je z gotovostjo pričakovati, da poženejo stranska očesa, ki dajo tudi nekaj pridelka. Če so pa zmrznila glavna očesa že pozimi, potem navadno stranska očesa niso rodovitna. 2. Trta je pognala že 3 do 5 cm dolge poganjke, ki so zmrznili. Pri tem navadno stranska očesa vsaj deloma ostanejo zdrava in tudi vsaj nekoliko obrodijo. Nepoškodovane poganjke pustimo pri miru, zmrzle oberemo, da stranska očesa, ki stoje pri njih, lehko odženejo. Enako oberemo pozneje tudi poganjke iz starega lesa, kolikor jih trta ne potrebuje. 3. Trta je pozebla, ko je odgnala 15 do 25 cm dolge poganjke le ob vršičkih in zarod ni pozebel. V tem slučaju se poganjek čim prej mogoče odščipne do zdravega mesta, da se za-brani nadaljnje sušenje, ker se sicer kmalu posuši tudi zarod. Poganjek se odščipne nad kakim očesom nad zarodom, da to oko lehko odžene in podaljša poganjek v mladiko. 4. Trta pozebe šele tedaj, ko je napravila 15 do 25 cm dolge poganjke, in pozebe toliko, da je zmrznil tudi zarod. V tem sučaju je poganjke tako obrezati, da ostane le majhen, kakega l/a cm dolg čepek, to je ostanek ozeblega zelenega poganjka. Ta čepek potem vnovič požene iz očesec, nahajajočih se na vnožnem obročku. Tudi v tem slučaju, zlasti če se obreže kmalu po pozebi, se dobi nekaj pridelka, rezati se pa mora čisto nakratko, le na obroček. 5. Poganjki so dosegli že dolžino 3 5 do 6 0 cm in so pozebli na vršičkih. V tem slučaju ni treba posebne pomoči, ker se ozebli del sam zasuši in odpade, zadnje zdravo oko pa požene. Ozeble trte zahtevajo tudi pozneje pravilnega oskrbovanja. Predvsem je treba pomisliti, da vsled pozne pozebe trta močno oslabi, da se mora torej vse storiti, da izgubi čim manj mogoče moči. Kadar trta po mrazu zopet odžene, je predvsem treba, da ji oberemo vse one mladike, ki ne rodijo in ki niso potrebne. Vendar pa ne smemo iti predaleč. Pri starejših trtah moramo pustiti vsaj 5 do 6 močnih mladik, ker sicer trta ne more prebaviti vse iz zemlje dohajajoče hrane, kar jo še bolj moti v razvoju in ji lehko zelo škoduje. Čim močnejše so trte v vinogradu, tem več je treba pustiti na trti mladik. Če ni zadosti onih, ki so obrodile, se puste tudi druge, pri čemer je pa treba gledati na to, da tako stoje, kakor je treba za nadaljnje obrezovanje in za vzgojo trte. Pri narezovanju šparonov v prihodnjem letu moramo biti previdni in moramo vedno gledati na to, da stoji mladika, ki iz nje narežemo šparon, na dvoletnem lesu, ker je znano, da so šparoni iz takih mladik bolj rodovitni kakor oni, ki stoje na starem, to je večletnem lesu. Poleg pravilnega obrezovanja in mandanja (obiranja) je treba trti pomagati tudi z gnojem. Dobro rejena trta bo vsako poškodbo laže prestala kakor gladujoča. Če pognojimo koj po mrazu vinograd s 40 kg čilskega solitra, oziroma 50 kg žve-plenokislega amoniaka (amonijeve soli), 100 kg superfosfata in 50 kg 40 % kalijeve soli na četrt hektara (2500 m2), bo trta posledice mraza lehko prestala in zarod, ki je po mrazu ostal, se bo krepko razvil in bo dal lepo grozdje. Vprašanja m odgovori. Na vsa kinetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista ; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska, se ne odgovarja v »Kmetovalou«, ampak le pismeno, če je pismu priložena 1 K t znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 11. Koliko resDice je na govorici, ki je pri nas razširjena, da se kaka Stara kokoš izpremeni V petelina? jaz vobče na podobne govorice ničesar ne dam, a v tem slučaju sem se sam prepričal, da je kokoš začela peti kakor petelin in je dobila na repu zakrivljena peresa. (K. R. v D.) Odgovor : Na dotični govorici je vsekako nekaj resnice. Spol je lastnost, ki jo žival podeduje od svojih staršev kakor vsako drugo lastnost. Zarod dobi vsako lastnost od očeta in matere in tako tudi spol, vendar se kakovost podedovane lastnosti včasih zvrže po očetn, včasih pa po materi. Opozorimo Vas na spis o podedovanju v 11. in 12. številki „Kmetovalca" iz leta 1912. Žival podeduje od svojih staršev moški in ženski spol, in tista žival, ki pri njej nadvladuje ženski spol, dobi vse notranje in vnanje lastnosti ženske živali, dasi je moški spol tudi v njej skrit, ki pa ne pride do veljave. Spolnost odločijo klicne žleze, ki so pri moških živalih moda, pri ženskih živalih pa jaj-čišče. če pri kokoši iz kteregakoli vzroka, n. pr. vsled starosti ali bolezni, na jajčišču ta klicna žleza postane krnjava, pa se prično razvijati skrite lastnosti moškega spola. Taka kokoš prične peti kakor petelin, dobiva dolga zakrivljena peresa v repu in se celo privadi kokoši voditi kakor peteiin. Tabo pretvarjanje, ki se pri kokoših imenuje petelinavost (arrhenoidie) se pri živalih obojega spola mnogokrat opazuje. Vprašanje 12. Jaz se ravnam pri porodu telet po navodilih, ki jih berem v ,.Kmetovalcu", in z največjo pozornostjo ravnam s popkom novorejene živali. Pomagam in svetujem tudi sosedom, vendar pri nas jako veliko novorojenih telet pogine, in sicer po mojem mjenju zato, ker se ljudje drže starega kopita, da tele prvih 24 ur ne sme pri kravi sesati in sploh ničesar jesti. Ali je moje domnevanje pravo? (J. D. v Ž.) Odgovor: Vaše domnevanje je prav gotovo pravo, kajti tele mora takoj, ko more sesati, dobiti prvo kravje mleko, t. j. mlezvo, ki ni le silno redilna, ampak tudi za teleta potrebna, da se tele kolikor mogoče hitro otrebi tistih snovi, ki so z njimi napolnjena čreva novorojenega teleta. Tele prve ure more le malo zaužiti, zato pa mora biti tisto izredno redilno in mora očiščnjoče učinkovati. Ce pa tele 24 ur strada, pa prvič ne dobi redilne in zdravilne mlezve in drugič se preveč nasesa in mleko ne pride samo v širiščnik, ampak tudi v še ne razviti vamp, ki ni ustvarjen za prebavljanje mleka, zato se tamkaj kisa, povzroča napenjanje in končno tudi lehko zastrupljenje, če mlečna beljakovina vsled pritiska pride naravnost v kri, namesto da bi se v prebavilih pravilno pretvorila in prišla pretvorjena skoz jetra potom presnavljanja v kri. Pri takem ravnanju, kakor je pri Vas običajno, ni torej nič čudno, če teleta navzlic pravilnemu ravnanju pri porodu vendarle bolehajo in jih mnogo pogine. Vprašanje 13. Kupil sem konja, ki ima v grivi na vratu neke vrste uši. Kako bi konju pregnal uši, ne da bi se poškodovala griva? (I. M. v K.) Odgovor : Konj ima na grivi svoje vrste uši, ki na dragih živalih ne ostanejo in ne žive. Konjske uši so zato kakor vsake druge. V kaki večji prodajalni tobaka kupite tobačnega izvlečka ter naredite iz njega na ta način tobakovo vodo, da eno žlico tobačnega izvlečka dobro pomešate z litrom vode. S tako tobačno vodo dobro zmočite vsa ušiva mesta, pa prav gotovo vsaka uš pogine, ki jo ta voda vso zmoči. Prve tri dni vsak dan po enkrat to delo ponovite, pozneje pa vsakih pet dni, dokler uši ne izginejo. Tobačna voda namreč ne uniči gnid in marsiktera uš pade s konja ter pozneje nazaj prileze, zato je treba mazanje ponavljati, da se uničijo ostale uši in one, ki pozneje izlezejo iz gnid. Tako ponovno mazanje velja sploh za vsa sredstva proti ušem. Kdor ne upošteva tega, ne bo nikdar imel pravega uspeha. Ce ima pa konj na ušivih mestih kako odprto rano, n. pr. prasko vsled drgnjenja, pa tobačne vode nikar ne rabite, ker je hud strup za kri. Namesto tobačne vode se lehko rabi voda, ki se je na njej kuhalo seme ostrožnika, ki se dobiva v vsaki lekarni. Hitro učinkujoče sredstvo proti ušem je maža iz živega srebra, ki se tudi dobiva v lekarnah. S ta mažo se ušiva mesta dobro natro in se potem čez par ur z milnico temeljito sperejo. Ta zelo strupena maža se sme le redkeje natreti, da se žival s živim srebrom ne zastrupi. Prav izborno in tudi hitro učinkujoče sredstvo proti ušem vsake vrste je bencin, ki živalim nič ne škoduje, toda z njim je prav previdno ravnati, in sicer le podnevi in nikdar ne pri luči ter ne sme biti nihče zraven, ki kadi smotko, kajti bencinovi plini, pomešani z zrakom, so silno vnetljivi. Steklenico z bencinom je sproti zapirati in jo je imeti hranjeno na prav varnem mestu. Vprašanje 14. Prosim navodila, kako se dela, OZ. kuha iz krompirja špirit? (F. K. v Z.) Odgovor: Za izdelovanje špirita iz krompirja so potrebne posebne naprave in priprave, ki se jih majhen kmetovalec ne more poslužiti, kajti izdelovanje špirita iz krompirja je tvorniško podjetje, ki se le tedaj izplača, če je tvornica dovolj velika. Kratko povedano je način izdelovanja špirita iz krompirja naslednji: S pomočjo pare se krompir razkuha, in sicer tako, da se njegov škrob izpre-meni v klej. Ta klej se potem mora izpremeniti v sladkor, in sicer s pridevkom ječmenovega sladu, ki ima v sebi neko snov, ferment z imenom diastaza, ki to pretvorjenje zvrši. Na ta način se dobi sladka krompirjeva žonta, in če še pridenejo drože, pa sladkor pokipi, t. j. se razcepi v alkohol in ogljikovo kislino. Iz pokipele žonte se potem izkuha z vodo pomešani alkohol, ki je špirit. Ta špirit ima pa še razne druge primesi, ki ga delajo nerabnega, in zato je sirov krompirjev špirit treba v posebnih aparatih šele očistiti. Vprašanje 15. V svoji strojarni kurim s čreslom, zato imam veliko pepela. Kakšno gnojilno vrednost ima ereslov pepel? (V. K. v R.) Odgovor: Vi rabite bržkone čreslo iz smrekove lubadi. Njen pepel ima v sebi kakih 10°/0 kalija in 5% fosforove kisline. Rabljeno čreslo je vsekako kolikortoliko izluženo, zato lehko računate, da ima pepel iz rabljenega čresla kvečjemu še 2/s omenjenih hranilnih snovi v sebi v primeri s pepelom iz suhe smrekove lubadi. Vprašanje 16. Imam tri leta staro kravo, ki je prvič storila minulo poletje in se pri molži jako čudno vede. V pričetku ni nič rada tele dojila ter je brcala. Domneval sem, da jo šegače in da se končno privadi. Sedaj je pa že pet mesecev po teletu, je sicer nekoliko mirnejša, vendar šfe vedno brca, in ko se prične molsti, se skrči kakor bi imela velike bolečine v vimenu. Na vimenu ni videti in čutiti nič zateklega ali bolečega. Krava ja zelo občutljiva, če jo kdo potipa na križ ali hrbet, hitro odmakne in maje z glavo. To dela tudi pri molži in se šele tedaj umiri, kadar pripusti mleko, vendar pa med molžo vedno vzdiga nogo. Včasih mleko zadržuje in se mora dlje časa molsti, da ga pripusti. Mleko menjava svoj okus; včasih je grenko, včasih pa zopet dobro. Krava ni nič kaj ješča, ne pije rada vode in se ne redi. Kaj mi je početi, da se krava umiri, da bo rada jedla in bo dajala dobro mleko? (A. K. v Z.) Odgovor: Kaj pravega bi Vam mogel povedati le živinozdravnik, ki bi kravo natančno preiskal. Občutljivost na hrbtu in na križu da sklepati na kako živčno bolezen. Iz popisa bolezni se pa da sklepati tudi na vnetje sluznice v enem ali več seskih. Ta bolezen je pri nas zelo redka. Vnetje sluznice v sesku se vnanje ne pozna, povzroča pa kravi velike bolečine, ker so čutnice v sesku zvezane s celim živčevjem živali. Taka oteklina, ki se večinoma nahaja na spoinjem koncu seska, povzroča semtertja gnojenje, sluznica postane krastava in gnojne snovi pridejo v mleko, ki ga razkrajajo in povzročajo, da je grenko. Krastava sluznica zamaši sesek in zato včasih ne priteče mleko, dokler se kraste vsled molže ne odluščijo in se tuljava seska ne odpre. To bolezen more ozdraviti le živinozdravnik, ki sesek iztrebi in da navodilo, kako je vnetje sluznice zdraviti. Če je naše domnevanje pravo, seveda ne moremo jamčiti, zato je najbolje, da pokličete živinozdravnika, Vprašanje 17. Orehove tropine so različne barve in so včasih precej bele, včasih pa zelo temne barve. Pri nas je razširjeno mnenje, da so orehove tropine tem boljše, čim svetlejše barve so in da temnobarvane orehove tropine niso pristne in imajo sleparske primesi. Kakšne barve so prave orehove tropine? (F. H. v Ž.) Odgovor : Barva orehovih tropin nikakor ni odločilna za njih pristnost. Orehove tropine so ostanki, ki se dobivajo pri izdelovanju olja iz podzemeljskega oreha. Podzemeljski oreh je rastlina vročega podnebja in prihaja k nam večijoma iz Srednje Afrike. Ker je pot zelo dolga in ker sveži podzemeljski oreh postane kmalu rad žarek, zato pošiljajo k nam večinoma umetno pri ognju sušene podzemeljske orehe, in ker nimajo v to svrho primernih peči, prihaja k orehom dim, kakor v naših starih sušilnicah za sadje. Tropine iz tako sušenih orehov so seveda bolj temne barve. Pošiljajo se pa tudi na solncu sušeni podzemeljski orehi, ki dajo čisto bele orehove tropine, ki se dobivajo v trgovini pod imenom „rifisk tropine". Vsled dolgega pota in zlasti vsled velike vročine na parnikih se pa tako posušeni orehi kaj radi pokvarijo, postanejo žarki in potem so tudi njih tropine žarke, dasi so lepo bele, a so lehko zdravju živine škodljive. Iz tega vzroka so nam orehove tropine, če so drugače pristne, ljubše temne barve kakor svetle ali celo bele. Vprašanje 18. Koliko tehta 1 kubični rueter sena? (A. L. v V.) Odgovor: Po 4 do 5 mesečnem ležanju na skednju tehta kubični meter dobrega travniškega sena 65 kg, konjskega sena 57 kg in dobre otave 70 kg. Seveda so ta števila le povprečna, kajti samoobsebi je umevno, da je seno spodaj bolj stisnjeno in zato težje kakor zgoraj. Vprašanje 19. Zakaj se prašiči, ki se pitajo, nič kaj ne debelijo, dasi dobivajo dovolj krme, in sicer po štirikrat na dan koienje in krompir, pomešan z oblodo iz koruzne moke? Prašiči so nemirni, rijejo po hlevu'in glodajo lesena korita. (M. K. v S.) Odgovor : Vaši prašiči bržkone niso popolnoma zdravi in utegnejo imeti pokvarjena prebavila ali pa kako bolezen presnavljanja. Nezadostna snaga koritov, ki so v njih gnili in skisani ostanki krme, lehko povzročijo bolezen v prebavilih, zlasti preveliko množino kisline v želodcu. V tem slučaju skrbite za popolno snago in otopite preobilno kislino v želodcu s pokladanjem v mok^ zdrobljene krede. Ce imajo prašiči bolezen presnavljanja, prihaja ta od nezadostnega pokladanja njim primernih beljakovin in cd nedostatka rudninskih hranilnih snovi. Poskusite prašičem pokladati ribjo moko, ki jo dobite pri naši družbi, in kot zdravilo jim dajajte klorovega kalcija, ki ga dobite v vsaki lekarni. Klorovega kalcija je dati prašičem na dan po 1 gram za vsakih 10 kilogramov žive teže. Vprašanje 20. Moja kobila, ki je bila zaskočena konci aprila lanskega leta in bi torej morala storiti letos konci meseca marca, je že sedaj pričela dobivati veliko vime in iz njega semtertja kaplja mleko. Ali je to naravno, če breja kobila toliko prezgodaj prične dobivati polno vime, ali bo morda zvrgla in ali utegne temu biti vzrok precej naporna vožnja, ki jo je kobila v zndnjem času imela, kajti vozil sem les z gora ? (F. V. v B.) Odgovor: če plod v matemem telesu pogine, kar ni nič redkega in se celo lehko pripeti, če mora breja kobila prenaporno delati, potem se pokažejo tisti znaki kakor pri porodu, kobila prične dobivati polno vime, ki se v njem že mleko tvori, in kmalu potem pridejo popadki, ki izženejo mrtvi plod, t. j. kobila izvrže. Da kobila dobi pred časom polno vime, pa more biti še drug vzok. V jajčnih kožah, ki v njih živi plod v matemem telesu, so snovi, ki povzročajo delovanje mlečne žleze, in če te snovi po naključju pridejo v materno kri, pa vzbude delovanje mlečne žleze, vsled česar se vime napne in izceja mleku podobno tekočino. Tak slučaj je brezpomemben in se mnogokrat pojavlja pri naših domačih živalih. Vprašanje 21. Trije posestniki imamo skupaj travniško parcelo in se glede košnje sena, oziroma užitka te parcele, med sabo menjavamo. Ta travniška parcela je zelo zanemarjena, zato zahtevam, da se razdeli, da bom potem mogel svoj delež bolje obdelati. Solastnika pa k razdelitvi menje-valne parcele ne privolita. Ali jih je mogoče na kak način k razdelitvi skupne parcele prisiliti in kam se je v to svrho obrniti. (J. 0. v N.) Odgovor : Ker ste le trije soposestniki menjevalne parcele, zato po zakonu zadostuje, če le eden izmed Vas zahteva razdelitev. Glede razdelitve se je obrniti na c. kr. krajnega komisarja za agrarske operacije v Ljubljani. Vprašanje 22. Kaj je vzrok, da je eden mojih čebelnih plemenskih panjev tako silno nemiren, sili tudi v mrazu iz panja in so čebele močno napihnjene? Vzimil sem ga na medu in sladkorju. (A. M. v K.) Odgovor: Vzrokov, da čebele sedaj v tem hudem mrazu silijo iz panjev, je mnogo. Pravega pa ni mogoče pogoditi drugače, kakor da bi se panj videl vsaj od zunaj. 1. Včasih čebele že prav zgodaj začno zastavljati zalego in vsledtega potrebujejo veliko vode. če v tem slučaja prezimujejo še na slabem medu ali če je panj tak, da se v njegovi notranjosti na stenah ne napravlja rosa, se lehko zgodi, da čebele trpe hudo žejo in vsledtega silijo iz panja ob vsakem vremenu. Odpomoč : Pokladanje vode, n. pr. z gobo itd. 2. Če čebele kaka stvar močno razburi (miši, ki pridejo v panj), se napijejo medu, proizvajajo veliko vročino in silijo iz panja. Odstranitev vzroka navadno takoj pomaga, če se ljudstvo pri tem ni že popolnoma uničilo. 3. V slučaju, da ljudstvo izgubi matico, se navadno tndi razburi, vendar pri takem mrazu največkrat ostane v gruči. Odpomoč nemogoča. 4. če čebele prezimujejo na zelo slabem medn in se že več mesecev niso mogle očistiti, se prav lehko primeri, da se nabere v čebelnem črevesu toliko blata, da ga ne morejo več zadrževati in vsledtega silijo iz panja, da bi se očistile, kar pa seveda sedaj ni mogoče. Tudi v tem slučaju je izdatna odpomoč nemogoča, dokler ne nastopi mehko vremo, da bodo čebele lehko izletele. Kvečjemu bi se morebiti dalo kaj doseči, ko bi panj prenesli v gorko sobo in tam pustili čebelam prost izlet, da bi se očistile. Toda na ta način se redkokdaj doseže kaj povoljnega. Če se panj samodsebe ne bo umiril, je skoraj vsaka pomoč izključena, dokler je tako huda zima. Pri raznih opravilih s takim panjem bi vznemirjali še ostale plemenjake in jim lehko več škodovali kakor pa bi koristili bolniku. M. II. Vprašanje 23. Zaradi pomanjkanja krme nameravam pokladati govedi samo otrobe, zato vprašam, koliko otrobov potrebuje na dan odraslo govedo in koliko leto staro govedo? (V. G. v K.) Odgovor: Da goved dobi za svoje prehranjevanje dovolj hranilnih snovi, zadostuje razmeroma pičla množina otrobov, a s tako množino se govedo ne nasiti in zato ne more uspevati. Toliko otrobov pokladati, da bi bilo govedo sito, bi pa bilo veliko predrago, negospodarsko in za živali tudi skrajno škodljivo. Prebavljalni organi goveje živine so ustvarjeni za velike množine suhe klaje (sena in slame) ter se ta klaja ne da nadomestiti samo z otrobi, ki so le močno krmilo, ki dopolnjujejo nedostatek hranilnih snovi suhe klaje. Vpršanje 24. S kakšnimi gnojili naj pognojim svet, ki je nanovo pogozden, da bodo gozdne sadike hitro rasle? Nekdo mi je nasvetoval mavec za gnojenje. Kaj porečete Vi k temu nasvetu? (A. Z. v Š.) Odgovor: Gozdne rastline potrebujejo za uspešno in bujno rast tiste hranilne snovi kakor vse druge rastline, t j. dušik, fosforovo kislino in kalij, če ne gre za denar, kakor pri Vas, boste gozdne rastline najhitreje kvišku spravili, če jim gnojite s hlevskim gnojem ali z gnojnico ter obenem pognojite tudi s kakim fosfatnim in kalijevim gnojilom. Posebno dobro učinkuje na bujno rast gozdnega drevja gnojnica iz stranišča, ki se pa sme le previdno rabiti, da se korenine ne posmode. Zaraditega je straniščno gnojnico polivati le po snegu ali z vodo razredčeno takrat, ko so tla od dežja dovolj prepojena. Mavec je prazaprav le posredno gnojilo, ker njegova žveplena kislina pomaga razkrajati zemljo in tako dela hranilne snovi za rastlino užitne. Neposredno pa mavec gnoji le s svojim apnom, ki ga imate v tamošnjih tleh tako dovolj. Vprašanje 25. Imam precej kamenito senožet, ki daje na leto le po eno slabo košnjo, zato jo nameravam pogoz-diti. Ali mejaši senožeti smejo ugovarjati, če senožet pogozdim? (A. Z. v Š.) Odgovor : Glasom deželnega zakona z dne 21. februarja 1912 se sme kaka zemljiška parcela, ki jo v zmislu gozdnega zakona ni dolžnost pogozditi in in ki meji s tujimi poljedelskimi zemljišči, le tedaj pogozditi, če se ta namera prej naznani okrajnemu glavarstvu, ki potem obvesti lastnike sosednjih poljedelskih zemljišč. Ti lastniki imajo pravico v teku šestih mesecev predlagati, da se na dotični parceli zasadi primerno širok rob z nizkim gozdom, ki ga je sekati na kratko dobo, če bi sosednja zemljišča vsled zasen-čevanja utegnila škodo trpeti.