GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Največji slovenski dnevnik •C v Zedinjenih državah > Vefja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 !j The largest Slovenian * | in the United States :- f| Issued every day except Sunday . |P and Legal Hoi idays. 'I j |j < SOtOOO Readers m TELEFON PISA&NE: 4687 GOBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1878. TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. NO. 55. — STEV 65. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 7, 1917. — SREDA, 7. MARCA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Izprememba pravil. o MORNARIŠKI TAJNIK BO DOBIL NAROČILO OBOROŽITI TRGOVSKE LADJE. — PREDSEDNIK NAMERAVA PRIPRAVITI DEŽELO NA VSE SLUČAJNOSTI. — PRIČETEK IZVANREDNEGA ZASEDANJA. — VEČINA ČLANOV KABINETA MENI, DA IMA PREDSEDNIK PRAVICO BEZ DOVOLENJA KONGRESA. — HUD BOJ. — BRZOJAVKE IZ VSEH DELOV DEŽELE. -o- Washington, D. <'., G. marca. — Vsi so mnenja, da bo dan« s odločil predsednik Wilson, ali bo pustil oborožiti ameriške trgovske pa mike, ali ne. Danes se bo tudi odločil, če t »o potrebno, da skliče izvanredno zasedanje kongresa, da prejme dovoljenje za oboroženo nevtralnost, kar mu senat veleti obstrukeije ni mogel dovoliti. Danes ]k>|x)IcIiu» bo imel seju s svojim kabinetom in tn »e bo odločilo, kak kora kbo storil v težki mednarodni krizi. Predsednik Wilson se ni proti nikomur izjavil, kaj namerava, domneva pa se, da se bo odločil, da nemudoma oboroži parnike. Dasiravno mu senat ni dovolil avtoritete, za katero je prosil, bo skoro gotovo naročil mornariškemu tajniku Danielsu, da oboroži trgovske parnike, kajti ves ameriški narod z malimi izjemami se je izrazil za oborožen je in tudi pravniki so izjavili, da ima predsednik Združenih držav ]>o ustavi pravico v tem odločevati po svojem prepričanju, ne da bi mu bilo treba posebnega dovoljenja od kongresa. To mnenje j«* izrazil državni pravnik Gregory, poleg tega je tudi pet članov Wilsonovega kabineta istega mnenja, in mu priporočajo, da naj takoj vkrene vse potrebuj. Da j«* predsednik Wilson namenjen pripraviti deželo na vse slučajnosti, dokazuje to, da je naročil mornariškemu tajniku Dayielsu. da naj pripravi mornarico. Tajnik Daniels je pa brzojavil vsem ladjedelnicam, ki M* pod državno upravo, da naj danes pošljejo svoje zastopnike v mornariški oddelek v Washington. Želi se posvetovati o j>oložaju, posebno pa se hoče prepričati, kako hitro bi se moglo pričeti z gradnjo ladij, katere nahajajo v novem mornariškem načrtu. Nek član Wilsonovega kabineta je rekel dobesedno: Položaj naših parnikov na morju je isti, kot bi vlada svarila svoje državljane, da naj se varujejo, ker bodo j tuuorjeui v postelji, ne dovoli pa jim pravice, da bi smeli imeti v hiši puško, navzlic temu, da bi na ta način bila dana roparjem prilika, da bi lahko postali gospodarji cele dežele. Z drugimi besedami: Pamiki, ki so sedaj v pristanišču v New Yorku, imajo isto pravico pluti )>o morju, kak<» imamo mi pravico |>onoči spati v svojih |>osteljah, :ie da bi nas motili roparji in morilci. To je temeljna pravica do življenja in do izvrševanja trgovine, ne pa kos postave, ki je bila narejena za popolnoma drugačen položaj. Ako pride predsednik Wilson do prepričanja, da bi mogoče Nemčija dolžila. da je prelomil postavo, ker je dal oborožiti parnike, tedaj bo namero opustil in bo še enkrat predložil celo zadevo kongresu. Da pa je mogoče, da bi senat privolil v predsednikove zahteve, tedaj se morajo pravila senata v toliko izpre-ineniti, da bo mogoče preprečiti obštrukcijo, kakoršna ie bila v |>etek in soboto. Izmed 69 senatorjev jih je 51 za to, da se ta poatava izpremeni na način, kakor zahteva predsednik Wilson. Ko se danes prične izvanredno zasedanje senata, bo prišla ta izprememba na program. Vsi so prepričani, da m- )»o izvršila izprememba po dolgem in vročem boju. Obštrukeija je za manjšino prevažno sredstvo, da bi ga dala brez boja iz rok. V Belo hišo prihajajo neprenehoma brzojavi iz vseh delov Združenih držav in izražajo predsedniku Wilsonu simpatije. Velika večina naroda zahteva, da gre predsednik nemoteno dalj** po |H>tL katero je začrtal in naj vse stori v .smislu večine t>4. kongresa. Podmorski čolni, ; _ i Angleški parnik "Foyle" v boju' i nemškim podmorskim čolnom. — ( Oddanih i« bilo preko 50 strelov. Boston, Maw.. 6. murva. — Da n«*s jr dospel v tukajšnje pri*tani-i»V angleški parnik *'Foyle??. Kar pitan in mornarji so pripovedovali j boja. ki j«» vršil dne 31. januarja tiri vbodu v Ansrleaki kanal. Ko je priplnl paruik "Foy-le" do vboda, ao ooazili mornarji v daljavi neko srorečo ladjo in ma- j lo vj.frmu od nje nemški podmor-1 eoin. Kapitan ie dal takoj "Foyle" otoroiti hoter» odpluti v bližnje varno priataniaee. Toda podmorski foLn nas je * upajcil. Približal se nam je na daljavo par sto jardov in auačei stre Ijati na nas. Tudi naai topovi so tonili t akcijo Gddanik ie bilo ivi^ira skupaj kakih petdeset stre-[ lov. Nas parnik je bil le malo po-! .škodovan. podmorskega čoln* ^a i nismo mo zbirati v velikih oddelkih, da bi 1 vprizorili protinapad, tola naš o- |č genj jih je prepodil. Berlia, Nemčija, 6. marca. — s Na desnem bregu Somme se nada- i ljujejo artilerijski boji. Angleži so nas zopet naskočili pri Boucha-I vesnes. Napad smo odbili. < Na ostalih mestih te fronte je 1 bilo bojevanje bolj zmerno vsled 1 viharjev. Naši poizvedovalni oddelki so pri grozdu Caurrieres na- < skočili francoske zakope in so v je- 1 li 25 mož. 1 Nočno poročilo: i Ka-zim spopadov med poizvedovalnimi četami ob Ancre ni bilo 1 poročanih važnejših bojev. J a Laško bojišče: i Rim, Italija. 6. marca. — V nedeljo pondči so Avstrijci naskočili i naše postojanke na levem bregu s morskega potoka Assa; napad smo odbili. ( Včeraj je naša artilerija ob stre- 1 ljevala sovražne postojanke v ao- -lini Travignole z lepim uspehom. ' V dolini reke Aviso so Avstrij- 1 «ci vprizorili dva napada, pa oba 1 smp odbili. Uplenili smo eno strojno puško in eu top. i Ob julijski fronti so Avstrijci obnovili svoje napade jugovzhod- f no od Vrtojbe. Napade smo odbili 1 z velikimi izgubami za sovražnika. Vjeli smo tudi več vojakov. V Berlin, Nemčija, 6. marca. — 1 Ker se je zjasnilo, je postala artilerija oto obrežju bolj živahna. — Proti večeru so Italjani zelo hudo ' obstreljevali Kostanjevico. Pri Doljah blizu Tolmina so naše čete 37. pešpolka naskočile pred- ; nje sovražne vrste in jih pobile; vjeli smo 10 vojakov. V dolini Pellegrino se je Italja-nom posrečilo zavzeti neko manj važno postojanko. La Pollettejev sin patriotičen. Madim, Wis., 6. marca. — Filip La Follette, najmlajši sin senatorja Roberta La Follette-ja, nabira doneske, s katerimi bo poslal 15 dijakov vseučilišča v Wisconsin v Francijo, da bodo prevažali ranjenee. Kova parobrodna črta. Kodaaj, Dansko. 6. marca. — V današnji izdaji "National Ti-dendes" v Bergen je sporočeno, da se je ustanovila finsko-ameri-ška parobrodna družba. Vstanov-ljena je bila s kapitalom šest mi-ijonev kron. Paniki bodo vozili med Hei-New Ymkam* _ Zarota prati indiji. Nemški in indijski zdravnik areti ] rana. — 'Priznala sta zaroto proti j indijski vladi. — Orožje skozi ] Kitajsko. _ Včeraj so aretirali nemškega zdravnika dr. Ernesta Sekenner in Indijca dr. C. Hanadorja Chia-kiaberty. Obdolžena sta, da sta nameravala vprizoriti vpad v Indijo. Kakor trdi pomožni policijski komisar Seull, sta že vse priznala. Zasliševali so ju pet ur; nato so ju izpustili proti varščini 25 tisoč dolarjev. % Dr. Sekenner izgleda kot kak Šolar srednje starosti. Indijec dr. Chiakiaberty je majhne postave, a odločnega nastopa. Aretirali so ju v njihovem stanovanju 364, zapadna 120. cesta. Tam stojiti dve veliki hiši. ki sta njiju lastnina. Bila ta v zvezi z nemškim posla ništvom. V njihovem stanovanju je policija našla več zelo važnih listin. Pravijo, da so še važnejše kot so jih našli tedaj, ko so preiskali stanovanje "Wolfa pl. Igel, tajnika nemškega poslanika grofa Bernstorffa. Nek uradnik je izjavil, da so te listine ravno tolike važnosti, kot je bila Zimmermaimova spomenica. Ta uradnik je nadalje rekel: •'Zdaj vemo, kaj je Nemčija nameravala storiti v Indiji, Kitajski, Japonski in Perziji. Poslužiti se je hotela narodnostnih mrženj in nasprotstev ter družabnih razmer v deželi. Da, še bolj so nam bile pojasnjene nemške namere za slučaj vojne z Združenimi državami' Te listine tudi dokazujejo, da so Nemci imeli svoje prste tudi v vstaji na Filipinh in Havaj. Priznala sta: 1. Prejela sta 60 tisoč dolarjev od Wolfa pL Igel. da izvršita delo, kitaro je bilo osnovano v Berlinu. 2. Končna navodila je prejel dr. Chiakiabecty, spomladi prejšnjega leta, ko je z ponarejenim potnim listom potoval v Nemčijo kot perzijski trgovec. 3. Pred kratkim sta poslala na Kitajsko nekega Kitajca z namenom, da pripravi vse potrebno, da se skozi Kitajsko pošlje velika mno žina orožja v Indijo. Ko je dr. Sekenner izvedel, kaj policija trdi, da je priznal, je v slabi angleščini odgovoril: " Ničesar nisem priznal. Ta ob-dolžitev je nesramna. Sem zdravnik in kemik. Dr. Chiakaberty in jaz izdelujeva neko živčno zdravilo imenovano "Omin", kar pomeni v indijskem jeziku "zaupaj vanj!" Resnica je, da sva bila vdeleže-na v nemški propagaudi, toda naše delovanje je bilo pravilno. Obstalo je v tem, da sva delovala za nemški upliv v Orientu." Prizna, da sta poslala nekega kitajskega dijaka na Kitajsko in da sta mu plačala 150 dolar^v. Taji pa, da bi imel v pristaniščih \ Rumenem morju svoje agente in da namerava oborožiti indijske vstaše. Državni komišioner. ki jih je zasliševal. trdi, da je dokazano, da sta poskušala v Indiji vprizoriti vstajo. Po ameriških postavah je prepovedana "vojaška ekspedicija proti državi, ki je v prijateljskih od-nošajih z Združenimi državami." V juliju preteklega leta sta kupila v New Yorku veliko hišo, katera je potem bila glavni stan njihovega delovanja in kjer so se izdelovali vsi načrti. Samo za notranje opravo sta plačala 12 tisoč dolarjev. Ker razpolagata z večjim premoženjem. jima ni bilo težko dobiti varščine. Ob petih sta bila proti varščini izpuščena na prosto. 13. marca se bo pred sodiščem vršila proti njima obravnava. tai izpustili oMiste. Berlin, Nemčija, 5. marca. — Iz Kodanja poročajo, da so Rusi izpustili nemške civilne jetnike, katere ao odpeljali a seboj, kx> so vdrti v vskodno Pmjja. . Kolb in Schwartz. i Kolbov tovariš Schwartz. — Eksplozija na Black Tom in Kings-1 land. — Črnec Steele spozna Kol-ba. — Bomba za Wilsona. Včeraj je policija aretirala v Hobokenu Kolbovega prijatelja i imenom Hans Schwartz, katerega1 dolžijo, da je bil Kolbov tovariš pri izdelovanju bomb ter da sta: skupno odgovorna za eksplozijo' munici je prejšnjega leta v Black j Tom. ko se je vsled eksplozije po-tresel ves New York. Nek črnec z imenom Steele, ki je b;l za časa eksplozije v municij-ski tovarni v Kingsland zaposleni v tej tovarni, se je. prostovoljno' javil policiji in je prosil, da si sme ogledati Kolba. Kolba so pripe-| ljali v družbi več drugih kaznjen-; cev. Steele je brez obotavljanja takoj spoznal Kolba in je izpove*! dal sledeče: "V prostoru, kjer se je dogodila , razstrelba. je bilo zaposlenih 291 delavcev. Eden med njimi je bil! Nemec, ki je bil tam še le malo >-a-' sa. Bil je zelo spreten. Ko je nastala prva razstrelba, smo vsi zbežali, ker smo vedeli, da se bo razletela vsa tovarna, kakor-hitro se ogenj razširi. Pozneje nas j je družba zopet zbrala, toda od 29. j delavcev se nas je zbralo samo 27. j Med nami ni bilo Nemca, ki tudi i ni pozneje več priM po svojo plačo. Ta mož tukaj je pogrešani Nemec." Policija je poslala po ostale delavce. ki so tedaj skupno delali s Kolbom in črncem. Schwartz je podal pismeno izjavo, s katero pojasni celo vrsto tajnih dejanj, katera sta storila Kolb in Schwartz. Prizna tudi. da sta včeraj položila bombe na pomolu na Black Tom v New Jersey, kjer se nahaja skladišče za municijo. Nameravala sta razstreliti več železniških voz municije, skladišče in dva parnika, ki se nahajata ob pomolu. Zaradi vremenskih pogojev bom be niso eksplodirale, zato sta jih vzela domov, da jih popravita. Nameravala sta položiti bombe zopet danes. Schwartz je kemik, toda odkar je v Ameriki, je delal večinoma po hotelih kot kuhar ali pa kot bartender. Nazadnje je delal v Har-monia Hotel, 112 Hudson Sa., Ho boken. Razmere na Black Tom so jima bile dobro znane. Kolb do sedaj še ni ničesar priznal; pravi, da ne zna angleško, dasi je policija prepričana, da bere in piše angleščino. Detektivi so mnenja, da je v Hobokenu in v New Yorku več zalo uplivnih in bogatih Nemcev, ki so dajali obema za njih dedo potrebnega denarja. Pričakuje se še več aretacij. Nekateri tudi pravijo, da je ena bomba, katero so našli v Kolbo-vem stanovanju, bila namenjena zb predsednika Wilsona. Značilno je, da sta pri bombah rabila zelo močne eksplozivne snovi in posebne vrste smodnik, ka-koršn^ja so Nemci rabili, ko so razdejali belgijsko mesto Louvain leta 1914. Obsojena opozicija. Nashville, Tenn., 6. marca. — Zbornica v Tennessee i- sprejela danes resolucijo, ki oteoja opozicijo v senatu, ki je ubila predlogo za oboroženje parnikov. Opozicijo imenuje 11 sramotno in ne veliko mani kot, izdajalsko." Pojasnilo. Po pismih, ki nam pwfc^jj ii*^ za dnem od rojakov, posnemamo, da vlada med njimi sploino sani« nanje, na kak način bi bilo mogoče si preakrbeti in sa«otoviti avstrijske krone, namreč sedaj, dokler jim je cena ie nizka, in predno ti povspejo zopet do stare veljave. Lahko rečemo, da jo ni slovenske naselbine v Ameriki, kjer hI se začetno na razpravljalo e tam važnem vprašanju. > Več pojasnil v tej aadevi daje , no ne zahtevo. Odgovor Avstrije. -o- AVSTRIJSKA VLADA JE ODGOVORILA NA NOTO AMERIŠKE VLADE. — DRŽAVLJANI NEVTRALNIH DRŽAV, KI POTUJEJO NA SOVRAŽNIH LADJAH, POTUJEJO NA SVOJ LASTEN RIZIK. — O-BOROŽEVANJE NEVTRALNIH PARNIKOV JE PROTI DOLOČBAM LJUDSKEGA PRAVA. — OBO ROŽENI TRGOVSKI PARNIKI SE SMATRAJO ZA ČISTO NAVADNE ROPARSKE LADJE. — KAJ MISLI WASHINGTON? -o London, Anglija, 6. marca. — Ameriški posln-itk r.a Dunaju, Penfield, ima že v rokah odgovor avstri i- < vlade na ameriško noto glede bojevanja s podmorskimi • • !ni. Odgovor je precej obširen in najprej razpravi j;; o ne-postavni angleški blokadi. Anglija je dozdaj vil hol.i tiepostavno postopala kot sta Avstrija in Nemčija. Ker Nemčiji ni kazalo drugega, se je odločila ]><>t piti vse, kar ji pride na pot. Nemški podmorski «Vh * • « bodo poskušali potopiti samo onih ladij, ki hočejo pu iti, oziroma, ki se zoperstavijo, pač pa tudi one. ki prevajajo vojaške posadke in imajo na krovu bodisi življenske potrebščine za zaveznike, bodisi orožje. V odgovoru je navedeno, da je bilo več nemških in avstrijskih parnikov potopljenih brez svarila. Avstrijski vladi nikakor ne gre v glavo, d:i l»i -meli podložniki nevtralnih držav čisto nemotoina potovali ua sovražnih ladjah. V vojni uživajo prostost na morju samo nevtralne ladje, nikakor pa ne podložniki nevtralnih držav, nahajajoči se na sovražnih ladjah. Od bojujocih se ne sme zahtevati, da bi povesili omŽ-1 je pred vsakim nevtralcem, kateri potuje na sovražni j ladji. Kot na suhem, se morajo tudi na morju nevt ;.!. i podati na svoj lasten riziko v one dele, kjer se vrŠt- v > j;JI:e operacije. Tudi druga mirovna konferenca se je v tem smislu izrazila. V odgovoru je nadalje izraženo, da je ljudsko in pomorsko pravo ne dovoljuje trgovskim ladjam or • /1. Yv-strijska vlada bo smatrala oborožen trgovski parnik, bodisi. da je nevtralen ali sovražni kot roparsko ladjo Poveljniki podmorskih čolnov so dobili povrne trgovske parnike prej posvariti in v slučaju torpedacijo rešiti moštvo. Ako so pa človeška življenja kljub temu izgubljena, ne prevzame dunajska vlada nikake odgovornosti. Vojna s podmorskimi čolni ima namen, prisiliti zaveznike, da bi sklenili mir. Washington, D. C., 6. marca. — Za avstrijsko noto glede podmorskih čolnov, se je le malokdo zmenil, ker -je bilo vse zaposljeno z vprašanjem. Če naj se oboroži trgovske parnike ali ne. Ker se dunajski odgovor skorai popolnoma strinja -a nemško noto, je le malo upanja, da bi se Združene države še nadalje pogajale z Avstrijo. Ako bodo imele Združene države zadosten vzrok, Vodo prekinile tudi z Avstrijo diplomatične zveze. Slepci v državi New York. i Iz letnega poročila New York Association for the Blind je razvidno. da je v državi New York 7700 slepcev, od katerih jih odpada samo na mesto New York več kot polovica. Eksplozija v Fordovi tovarni. Cincinati, O., 6. marca. — Y tukajšnji Fordovi tovarni je nastala danes eksplozija. Nek delavec je bil mrtev, veliko drusriit pa ranjenih. — Eksplodirala je bila emftj. lova oeč. i - Bernstorff na potu. Kodanf, Dansko, 6. marca. — Bernstorff ne bo zapustil parnika "Frederick VIII." v nobeni norveški Inki; na suho bo sel šole. ko pride v Kodanj. Tam bo ostal en da ali dva. predno bo šel v Ber-lin.___ Pošiljateljem denarja. Denar se še vedno lahko pošilja v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana, toda sprejemajo ga le pod pogojem, da se vsled vojne v Evropi mogoče izplača z zamudo, ali pa povrne. Priporočamo pa pošiljati po brezžičnem brzojavn, ker take po« ifljatve se morejo vstaviti. Pazniki namreč le poredko vzamejo avstrijsko in nemško pošto, lahko wb pa tudi zgodi, da bodo ves promet popolnoma vstavili. Pe fcroiflflMI hnejavn ee mmore poslati le okrogle zneske po eto, na printer 100, 200, 300, 400, 500, 000 In tako dalje do deset tiso« kron. Zs br-aoliTM atrofikB Je najboljSe, da se nam poSje $4 sa vsak naslov; ako bods kaj pmti ali |MMilili bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z Mli nm wm sedanje razmere, ko se veljava denarja večkrat Iz premeni, boam ed sedal naprej «U preklica, ako se bode cena kronam zvišala, medtem ka Jedcaar na pete ds naa, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v dogevor. Omar pe svflhud eod bone le tedaj odposlali takoj naprej, .ako bo pa«-UateU izrecno zahteval, ds naj k denar odpošlje tudi r slučaju, ako se cena brinom zviša. Kdor ML da as tsplafllo lav rti po brezžMnem teza Java. aaj prlpomal aa denarni noks»M ~po»Je naj m brzojavno". C ■ N ■ s K: 10-00.......... 1.40 | K: 150.00......... l«.75 K: 20-00.......... 2.65 f K: 200.00.......... 25.00 K: 30.00.......... 3.90 t K: 300.00.......... R7.K0 K: 40.00.......... 5.15 f K: 400.00.......... 50.00 i ^ 50.00.......... «40 j K: 500.00......... 02.50 K: 60.00.......... 7.65 ) K: 600.00........» 75.00 K: 7000.......... 8.90 | K: 700.00......... 87..SO K: 80.00.......... 10.15 | K: 800.00......... 100.00 I K: *M»..........11.40 J K: 900.00.......... 112.5«» K: 10000.......... UL50 | Kz 1000.00........- 125.00 ____TVBDKA FKANK 8AKSKB. GLAS XARODA. 7. MARCA 'IT "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by the •LOVENIC PUBLISHING COMPANY (ft corporation.) f H A X K SAKSER, President._LOUIS BEXEPIK. Treasurer. k' a v of Uusinem of the cor]»oration and addresses of above officers: (Vrt land! Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. L*. cel., !• to velja Ust ta Ameriko Za celo leto za mesto New York 5.00 In t'nriado.................. $3 SO Za pol leta za mesto New York.. 8.00 »» 1*»» .................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1_50 £a /Vtrt «'ta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto ...... 6.00 Hi LAS NARODA" Uhaja vsak dan IzvgemSl nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" < "Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.50. Advertisement on agreement._ Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri vpremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje tdvftUUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poftlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 ftortiwndt St.,_New York City. Telefou : 4ttX? Cortlandt. MffgT* ^oclATS^k Avstiija za Nemčijo. Po dolgotrajnem obotavljanju je Avstrija slednjič vendarle odgovorila na ameriško noto slede delovanja podmorskih čolnov. Odpovor je tak. kot da so ira sestavili v Berlinu, ne pa na Du-, naju. Posledica tetra bo, da bo morda j prišlo do prekinjenja diplomatic-; nih zvez med Združenimi država-! mi in Avstrijo ter da bo zavzela) avstrijska vlada napram Združenim državam isto stališč-« kot ga zavzema zdaj Nemčija. Upliv Nemčije je zopet enkrat zmatrati v Avstriji. Skoraj vsi so mislili, da bo novi cesar postopal odločnejše in samostojnejše kot1 stari. Mogoče ima res dobro voljo, toda manjka mu moči. Kar "»tuo že tako povdarjali in o Čeniu smo že toliko pisali, se je j pcmavno izkazalo: Avstrija je po-: niža na dekla Nemčije, na Dunaju nT j t.>k > p!> *ati kot padejo \ Berlinu. Na Ihinaju je ameriški poslanik Pen field, velik zagovornik miru. Skoraj v vseh brzojavkah, ki jih j** p > ijai zadnji čas v Washington. ie .izražal prepričanje, da Zdr. dr/avani ne bo treba prekiniti dipl »matičnih zvez z Avstrijo, češ. da bodo avstrijski podmorski čol-' ni v b »ju bolj obzirni kot nemški. V Sredozemntm morju bil! potopljen ameriški parnlk "Ly-man M. Law", ki ni vozil niti mu-nn ije niti vojne kontrebande. Namenjen je bil v neko laško pristanišče in je imel na krovu les,r za izdelovanje zabojev. Tedaj ni bilo nobenega dvoma več. da se Avstrija ravno tako malo britra za mednarodne posta-,1 ve kakor Nemčija. j T. la par dni kasneje, je avstrij-1 ska vlada oficielno izjavila, da panika "Lyman M. Law" ni torpedih al avstrijski podmorski čoln.) Ves vesel je poslal Penfield to novico v Washington. Ne smemo reči, da ima Avstrija j bogve kako veliko dobrih diploma-! tov. Toda kjy: jih je dobrih in raz-' , umnih, so vsi odločno proti Nem-| eiji. Ti možje izprevidijo, kam je že Avstrija zabredla, kakšen strašen upliv je zadobila nad njo Nemčija 1 in da pravzaprav nemški cesar, ne pa avstrijski, gospodari avstrijskim zemljam. j Iz včerajšnjega odgovora je razvidno, da je tudi odpor avstrijskega cesarja zdrobljen. Dolgo časa se je vstavljal svojemu zvitemu zaveznniku. hotel je postati čisto neodvisen vladar, slednjič so mu pa le klecnila kolena in jengovo j sree se je stajalo v nibelunjren-traje. Vseeno pa ni avstrijski odgovoi ; t k o nadut kot je nemški. Avstrija bo posvarila vse parni-k.- v splošnem, naj ne vozijo po nevtralni zoni. V svojem odgovor povdarja, da imajo po nevtralnem pravu samo nevtralne ladje pravi-; eo pluti po vojni zoni. Državljani nevtralnih držav, ki potujejo l>o-:disi na angleških, francoskih, ita-Ijanskih in drugih parnikih boju i*m"ili se držav, potujejo na svoj r iz i ko in se jih ne bo cisto nič vpo-števalo. Akoravno mogoče ne bo prišlo Ido prekinjenja zvez, bo napetost med obema vladama vseeno velika. Najmanjši prestopek lahko povzroči prekinjenje diplomatičnih zvez, česar posledica je vojna. Rojake še enkrat opozarjamo naj bodo previdni, previdni v besedah in dejanjih. Vsaka nepremišljena beseda je za vas lahko uso depolna. V duhu primerjajte Zdr. države z Avstrijo in izprevidite kje vam je boljše. Bodite hvaležn zemlji, ki vam daje zaslužek, in se pri vsaki priliki zavzemite zanjo -k. v Se nekaj o draginji.1 Vlada je bda prebujena iz svojega spanja vsled nemirov in protestov, ki so se vršili po raznih velikih mestih. Gospodje so sprevideli, da je potreba nekaj ukreniti, Da bi pričeli na pravem me-j •tu. to je pri žitnih špekulantih, to i i m /a enkrat ni padlo v glavo. Poslali pa so v Minneapolis tajnega agenta, kateri je imel kar naenkrat velik uspeh. Veliki mlini v Minneapolis so začeli delati noč in dan. Popreje ni bilo mogoče poslati žita naprej, potem pa je odrinilo naenkrat 20 tovornih voz polnih moke proti Chicagu. Drugih 200 voz je odšlo za New England. k ier vlada veliko pomanjka nje. Ta vlak ima pravico, da vozi brez zadržka noč in dan, kakor kak oseben vlak. Druge velike m no. .ne moke bodo odšle v nekaj dneh. Tako govori poročilo. Mi pa m ne veselimo tega, ker vemo. da ne bodemo dobili obljubljenega še tako kmaln, ker bodo drugi i po ktilantje naložili to v skladišča in ljudstvo b o le moralo trpeti nadalje. Edini, ki bi zamogei razvoz-Ijati ta vozel, bi bjla postavodaja, toda ta ne bod« lega atorila, ker I« ljudstvo pri volitvah tja poslalo — - i mi. ..m m — ~~ ---"" —— Vlada je odobrila preiskavo, od kod pride pomanjkanje in dragi nja. To izgleda, kakor ako bi s< pijanec čudil zakaj je pijan, ko sh je napil preje žganja. Gospodje v Washingtonu ved< dobro, od kod prihaja draginja \ vedo dobro, da so skladišča polna vedo natanko, koliko miljonov s< vredna živila, ki zapuste vsak dan New York ali druga pristanišča za Evropo, ker je ravno sedaj izda la poročilo o tem. Vse vedf> dobro kakor tudi, da narod strada; vse eno pa so odredili preiskavo.' oč kod vendar prihaja ta preklicane draginja in pomanjkanje. Takf preiskave niso druge-ga kot pesek v oči. Merodajne osebe dobro ve do, da se bo ljudstvo s tem zado voljilo. Ljudstvo se pač da rado vodit' za nos. ker noče samo misliti ni česar. Raje hodi poslušati Billy Sunday-a, kako posušiti države mesto da bi poslušali ljudi, ki jim povedo, kako odpraviti draginjt in pomanjkanje. Podržaviti bi bilo samo treba železnice, skladišča, iztrebiti žpe kulante ter odrediti, da bi prišli vsi f a: carski pridelki iz rok far merja naravnost v roko ljudstva Tako so storiti t Avstriji dežela danes ne ve. kaj je draginja. Delavski zastopniki so tamkaj odpravili vse špekulante, ki so se popreje bogatili na račun prebivalstva. Pred kratkim je doslo poročilo iz Avstralije, da je vlada pokupila za tri leta vnaprej poljske pridelke od farmarjev. Isti so dobili gotovo svoto denarja, oddali vladi žito in vlada ga odda brez dobička ljudstvu. Kadar bo stopilo ameriško delavstvo v dobo zavednosti, bo tudi tukaj tako ter ne bo treba nobenih preiskav! Mestna uprava v Chicagu j«, pustila preiskati nekaj največjih skladišč. kjer se hranijo živali vseh vrst. Vspeh te preizkave je bil tak. da ne more nikdo več trditi. da ni dovolj živil na razpoia go. Zatrjevanje kapitalističnih ča-| sopisov in opravičevanje topovskih , špekulantov ne bode sedaj več dr-jžalo; tudi najbolj nezavedni med i ljudstvom bodo priznali, da je a meriški narod izročen na milost in nemilost v roke nekaj ducatov lopovov, ki mu nemoteno pijejc kri in ga izžemajo, kakor se jim poljubi. Policija je našla v dveh največjih skladiščih in sicer v Illinois Cold Storage Co. in Swift & Co čez 30 miljonov funtov raznega zinrzlega mesa, ki že leži tamkaj leta in mesece. Računi se, da se nahaja v skladiščih okoli 150 mi-j lijonov funtov govedine in polo-vico toliko svinjine. Na primer ! Hammond Cold Storage Co. ima •30 milj. funtov mesa razne vrste v skladiščih. Razven tega je pa še veliko število drugih skladišč, ka terih zaloge so tudi velikanske. Vzlic temu pa nraščajo cene. Ljud stvo je razburjeno in vlada preiskuje ; to je pa tudi vse kar bode storila. Naslednje številke nam dajo natančno sliko o delu zaiog. V treh skladiščih so našli naslednje množine mesa, rib in masla: Govedine 23.12,8954 funtov, slanine 5,624,733 futov, ovčjega mesa 369,126, masla 506.256, perutnine 3,785,340 funtov in rib 182S Pomisliti pri vsem ter se mora la je v vseh večjih mes-tih enako: nadalje, da leži na železnicah na miljone funtov mesa, ki čaka, da bode poslano v Evropo. Tako nam zapoveduje le nekaj ->seb. po kaki ceni bomo plačali meso, ako hočemo jesti. Dopisi, S pota. Na zapadu, bodisi v Montani, r'tah ali Colorado, se dela povsod lo-bro tako v rudnikih, kakor v opilnieah. Delo pa se dobi težko, -lasti v Montani, ki je na glasu lobrih plač. Vsak delavec, ki je n k rat dobil delo, ostane stalno, ^ato vidiš vsak dan pri rudnikih *o par tisoč delavcev, ki iščejo b-la, pa le malokateri ga dobi. Letos sem "matijeA'al" daleč d Chicago; gotovo sem bil proč akih 1500 milj in prejel sem polio Rodovnih voščil. Na tem metu se zahvalim vsem, ki so mi estitali za god in jim ravno tako :elim vse dobro. Omenim naj tuli, da sem dobil v dar krasne •vetke. skoraj iše popolnoma sve-u? doli iz največje slovenske me-ropole v Ameriki. Poleg cvetja em dobil tudi verze nad vse lepe -sebine. Hvala vsem! Matija Pogorele. Douglas. Ariz Prosim, da mi natisnete nekaj rstic, da nio-v\m razložiti razme-*e v armadi Združenih držav. Cital seui v "Glasu Naroda" lopks slovenskega vojaka, ki je »dsvetoval slovenskim mladeni-em, da bi stopili pod zastavo. Prdtl je, da je jako slabo in da so ie more živeti. Jaz pa mu v tem žira nasprotujem. Ako bi bilo se to rosniea, kar je pisal, potem Vmerifca že dolgo 'časa ne bi ime-a nobenega novega vojaka. Nisem dolgo pri vojakih, komaj lese* mesecev, pa vseeno so mi rojaške razmere dobro znane in ~si polki v tem metrtu. pa nikjer ai tako s!abo ali težko, da bi se noglc reči. da so vojaki sužnji. Kar se tiče tega. da imamo vra-a naših šotorov odprta, je res. Vsakdo ve, da je nezdravo, ako r eni sobi več oseb spi; srieer pa li tukaj nikake zime. Bral sem tudi, da je pri stotniji am o 25 mož. Jaz pa vem, da jib e najmanj 45 do 50. Mogoče jih ;e bilo pri kakem polku manj takrat, ko so vstane viK 35. polk, pa x> boMi htoi imrti vojsk«. , * Na stražo tudi ne greir.o vsake . 3 dni. ampak ponavadi vsakih S i do 12 dni. i O častnikih nimam kaj reči in še nikdar nisem slikal, da bi časi-j nik vojaka p^oval ali zaničeval . itd., kakor s.» giwh a avstrijski' . armadi. J j Onega pohoda v Mehiko tudi jaz ne bom nikdar pozabi!. Imeli smo res vsi žalostne dneve; saj >em bil poleg tudi jaz. Ležali smo v vodi in ISogu čast prepevali, 'ter nam je poslal dežja. , Toda to ni nič za mladega in zdravega človeka. Dosodaj s«, še j lisem kesal. da sem šel pod zr-tavo, ker se mi ni šeHiikdar z-lilo nič slabega in sem popolno-; ] na zadovoljen ?. vojaškim sta 1 aom. ravno tako tudi moji prij«- ■ elji. To. pa rečem, ila raj še služim 1." 'vi v ameriški armadi, kakor sn- - m> 5 v avstrijski. Sicer niseiu i losi' avstrijske vojaške suknje in - je tudi nikdar ne boni. toda zna-1 io mi je precej, ker sem mnogo - dLšal "od svojih prijateljev. t Nikogar ne vabim, pa tudi ni-7 komur ne odsvetujem stopiti pod d zastavo; vsak naj napravi po i svoji volji. H koncu pozdravljam vse roja-. ko širom Amerike, zlasti pa svoje § prijatelje v Milwaukee. WLs. L Joseph Foil, , ' Co. 1, 22nd Infant. • -- To in ono. r __ 1 La Follette "obešen". Champaign, 111., 5. marca. — No-•oj so dijaki na univerzi v Illinois v podobi "obesili'* senatorja Ro-" berta M. La Follette. S tem so hoteli pokazati zaničevanje do nje-? za. ker je vodil obstrukcijo v senatu. i Pomanjkanje krompirja. . London, Anglija, 5. marca. — . Prehranjevalni nadzornik Ba-. thurst je v zbornici rekel, da bo . moral biti vsak Anglež spomladi 3 in začetkom poletja brez krompirja, katerega ne primanjkuje samo v Angliji, ampak po celem svetu. " j Drago svinjsko meso. i i Chicago, ni., 5. marca. — Danes so plačevali $14.25 za 100 fun-j tov svinjskega mesa. Ta cena je j bila višja kot preteklo soboto. Trgovci pravijo, da nikakor ni misliti nato da bi se pocenilo svinjsko meso, kajti koruze in druge krme za prašiče je težko dobiti. Svarilo Nemčiji. Pariz, Franmija,"5. marca. — Francoska vlada je zahtevala ou i nemške vlade, da naj brez odloga . ugodno odgovori na zahtevo zaradi ravnanja jetnikov. Nemci nam-| reč držijo francoske jetnike ne-, posredno v svoji bojni črti. j Ameriški poslanik pri Carranzi. ' Chapala, Mehika, 5. marca. — Danes je prišel sem iz Guadalajara ; Carranza v družbi ameriškega po- - slanika Fletcherja in čilenskega poslanika Antonio Gaeia. Ostali ; bodo v mestu do jutri, da bo imel 1 Fletcher priliko osebno konferirati * s Carranzo. 'I Vlak skočil s ti.-a. Na diviziji Cleveland-Fort Wain { pennsvlvanske železnice je skočil ; raz tir vlak blizo Bellevue, ki je vozil proti zapadu. Ubit je stroje-; vodja A. A. Evans in več potni-| kov je ranjenih. j1 Holandska in Nemčija. Holandska je izjavila, da je zadovoljna. da prejme za vsak par-nik, ki ga bodo potopili Nemci v '; submarinskem vojevanju, za nje- jga od Nemčije no\*ega. ■ i I . Farmarji iščejo delavce. . t ,! Farmarji v okraju Weld, Colo.. J se pritožujejo, da jim je težko do-t biti dobrih farmarskih delavcev. Zdaj ponujajo $60 na mesec zakonski dvojici, možu in ženi, če napravita pogodbo za eno leto. Poleg jim gospodar oskrbi bajto, v kateri lahko živita, majhen vrt in dovoljeno je jima imeti kokoši, in eno kravo. V tednu jima je dovoljen tudi en prost dan. ' Večina dobrih farmarskih de-i laveev se noče kljub taki ponudbi zavezati za eno leto. ker so farmar »ki delavci prepričani, da pojde mezda kviako posebno pri spravljanju krompirja in o košnji sena, Mnogi farmarski delavci pa rajše rame jo firmo v najem, ker jima obeta vtč dohodkov, kot če delajo za gospodarja* Iz Segantinijevih pisem. Hotel bi. da je umetnost sredni-ea med Bogo in našo dušo. Ko ustvarjamo umetnino, ople menu jemo in izpolnjujemo last-' no dušo ii* večkrat tudi duše — j drugih. 1 Če čutimo, da živi ideja umetnosti v nas. če porabimo vse svoje možnosti za to, da dozori — potem postane kot plamen, ki hi-1 poma ožari našo dušo. i Moč tega plamena je nepre-' magiji v a in — umetnina je pore-i jena in polna življenja. ! Vsak močan občutek mora do-|zoreti v samoti: le na ta način lah-1 ko živimo in krepimo, kar je — našega. Življenje pod pritiskom sveta in misli drugih ljudi slabi in ubija. Naprej, mladi prijatelj-poet, vse vas kliče! Množica tu spodaj gre j brezbrižna mimo in ne gleda gor. Naš vonj je rož in naša je misel topraščajoča se z lepofo, ki je pri-roda onemu podaja, ki ji daruje ' vso svojo pravo- globoko in strastno ljubezen. | Skratka, hočem, da ne opazijo nič malenkostne bližine človeka v sliki; hočem, da je slika od barve razplamtela misel. Ali so rože kaj drugega ? To je božanska umetnost. Vprašuješ, kaj delani? Hotel bi stisniti prirodo v svojo pest in napraviti iz nje pesem. Sen je krasen, a snov me ubija. Kaj bi bila priroda, če bi ne rodila rož? Umetnost bi morala biti roža življenja in ljubezen do pri-(rode. Ako nam tega ne podaja, je — puščava ali travnik brez rož. J Ugaja mi, biti zaljubljen v svojo umetniško koncepcijo, jo božati, — igrati se ž njo. Čeravno me grize želja, da bi ji dal izraza, se zadovoljim najprej s tem, da ji ustva rim dober dom; opazujem jo potem z notranjim očesom v najrazličnejših stališčih, obližjih, občutjih. svetlobi. Umetnost je ljubezen, ovita v lepoto. Prava umetnina obstoj i sama po sebi in nc po cenitvi od danes do jutri. S tem hočem r«M"i, da z vsakim motivom, najsi je h:-storičen. religiozen, fantastičen ali realističen, ustvarimo lahko um tvor. V premišljevanju je umetnost — ' preustvarjena: plebs hoče, da j" umetnost lahka in dostopna očetu, ne da bi se občutju pridružila tiu-> sel. in vendar je umetnost misel oblike, misel barve, misel harmonije, misel ljubezni in lepote, ki objema vse stvari. Mislim, da slika, ki ne vsebuje • sebi harmonije barv. ni pravo delo slikarstva. Za to se gre. To moramo v delu intenzivno čutiti. Slikarstvo ni nič brez inisteri-ja fakture in ta se poraja v vsakem slučaju organično po poti naravnega zasledovanja in opazovanja stvari, ki jih hočemo delati. Iz organičnega podajanja nastane luč in luč je življenje barv**. Kakorhitro sem tedaj črtal linije na platnu, ki odgovarjajo mojemu idealnemu hotenju, začnem nanašati bftrve na platno v tankih, a širokih potezah, puščajoč med posameznimi potezami prostor, ki ga napolnim s komplementarnimi Lai vami... Nikdar ne mešam barv na paleti. Ker zmešane barve izgube svoj lesk. Čim čisteje so barve, ki jih devamo na platno, tem večji je lesk in tem večji lesk bo v sliki - -in posledica tega — tem večja zraka in resničnosti. Stisko bojišče. Peerograd, Rusija. 6. marea. — Na bojišču v Galiciji in Rumuniji so se nadaljevali boji med straža-! mi. — V nedeljo so naši zrakoplovi navzlic nemškim zrakoplovom le-J teli nad Baranoviči in so metali' bombe. Nad postajo Volhek ob: progi Sarny-Kovel je naš zrako-plovee izstrelil nemški zrakoplov.; ki je pričel goreti.^Oba zrakoplov-ea sta bila vjeta. Kavkaško bojišče: Nase čete zasledujejo Turke, ki so se umaknili iz Bi j ara. potem pa so zavzele mesto Hussenabad in Chariak. V smeri proti Hamadan so naše. čete naskočila Turke, ki so bili u-1 t r jeni na višinah Asadabad. Jugovzhodno od jezera Abzdol se Turki nmikajo proti Develte-j bad. Bs.iin, Nemčija. 6. marea. — Ruski naskok na naše postojanke1 pri Brzeaani se je ponesrečiL V južnih Gozdnih Karpatih.! vzhodno od Kalemenakih gor smol odbili napad ve« iMtik stotnij. Ufc V PLATONOVEM "SOFI-! STU". Na stara leta je starogrški mislec Platon (427 do 347 pr. Kr.) j začel prodirati v spoznanje posameznih predmetov. Začel jih je raz deljevati v razpole in vrste, vse. — rudnine, rastline in živali. Pri tej klasifikaciji se je odločno uprl vsaki delitvi, ki bi izvirala iz zgolj površne občečloveške aH posebej narodnostne cenitve. Tako mu se smešno zdi. deliti ljude I v Grke in barbare: pravi, da bi bilo to prav tako bedasto, kakor -"lo-veški rod v Frigijce in nefrigijce. In pri tem vedno opozarja, naj se učencu ne zdi noben predmet manjvreden; "lasje, blato in u-mazarija ' imajo prav tako svoje "ideje" ali "pravzore", kakor uajvzvišenejr>i predmeti. Čimbolj se bo učenec staral, tem bolj pravično bo presojal stvari. Le na ljudsko sodbo in cenitev nič dati' Ljudem se n. pr. studijo uši, filozofu ne. Filozof ve. da imata spretnost vojnega poveljevanja in ! spretnost iskanja uši nekaj podobnega in skupnega — oboje je i lov. — Učenci so se staremu Pla-;tonu. ko jim je to v akademiji razlagal, najbrž natihem in nu 'skrivnem muzali: mi bi se ne; — nam je resničnost smeh pregnala. Listnica uredništva. * J. N., Cleveland, 0. — Naslova. j za katerega vprašate, nimamo. J. Z., Warren, O. — Vaš dopis •jo bil preveč oseben, z:ito ni za-| gledal belega dneva. Vsaka osebnost roma pri nas v koš, pa če ste tudi voljni plačati t vsako bese i do 10 dolarjev. Pišite brez vsakih ! osebnosti in bomo jaI;o radi pri-j občili. j . M. P., Cass, W. Va. — Kronane ■ glave rabijo samo krstna inienc ; brez priimkov. Ako bi avstrijski | cesar rabil priimek, bi se pisal ; Habsburg-Lothringen. Zavzetje Gorice. Boji ob Soči. — Kako je padla na ša primorska prestolica? — Več mesečno obleganje Gorice. i Umevno je, da se rojaki najboj {zanimajo za položaj na primorski fronti, posebno pa za Gorico in druge slovenske kraje, katere sc opustošili Italijani. Natančen opis o tem dobite \ našem letošnjem Slovensko-Ameri škem Koledarju, katerih imamc ! še nekaj v zalogi. Razen tega vsebuje Koledar št veliko drugih zanimivih člankov lepih povesti in pesmi. Krasi nad trideset slik, med katerimi ji ' skoraj polovica fotografij s soške f fronte. Da je Koledar res zanimiv, je i najboljši dokaz, ker smo ga mora j li dati že vdrugič natisniti, kajti ! orva izdaja nam je že v par tednih 1 popolnoma pošla. Lahko rečemo 1 da letošnja izdaja presega glede zanimivega čtiva in slik vse prejšnje. Ker imamo na razpolago še par izstisov. opozarjamo vse one | ki hočejo imeti Koledar, naj ga takoj naroče. Stane 35 centov s , noštnino vred. j SLO VENTC PUBLISHING CO., i 82 Cortlandt St.. New York City j Iščem svoja prijatelja CIRILA DRNOVŠČEK in MIHAELA ŽNIDARŠIČ. Doma sta iz Brd pri Gorici. Če kdo ve za nju na slov, naj ga mi naznani, za kar 1 se že vnaprej zahvaljujem, ali na? sc pa sama oglasita. - John Koncu t. 1522 E. 30. St.. No. 3. South Lorain, Ohio. (7-9_ ČEBELE NA PRODAj" 11 panjev. Vidi se jih lahko ir. tudi poizve ceno pri: A. Strainer. 1301 N. Hickorv St.. Joliet 111 _(7-9—3)_ Iščem svojega očeta MIHAELA STRAH. Pred enim letom je bival v Lehigh. Okla., in tja sem mu pisala že več pisem, pn ne dobim nobenega odgovora. Za/to prosim cenjene rojake, če kdc ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svoji hčeri: Mrs. C. Siak, 1110 Geele Ave.. Shebovgan Wis. (6-8—3)_* Rad bi izvedel za naslov svojih prijateljev JOSIPA MIKUŠ. PAVLA MOHORČIČ in PAV L A LE NAS I. Prva dva s! .i u. H ruševja in tretji iz Sajevc pri Postojni. Če kdo izmed rojakov ve za njih naslov, naj mi uazua-nit ali naj sc pa sami oglasijo na naslov: John Hreš5ak, Camp 12. Crest mont. N C. (6-8-5) Ne na- Sf-yj pravite mM napake. AKO NAROČITE ZDRAVILA, KUPITE LE NAJBOLJŠE FATHER MOLLINGERJEVE SLAVNE ZDRAVILA, KI IMAJO 40 LET DOKAZANE VREDNOSTI. Štiriilt^et let Outlovitib uspeUov tin:>jo za seboj slavni Father Molliu-serjevi recepti. On je bil slaven duhoven in Zflravnik na dobrem glasu pri celem narodu, h kateremu je prišlo 320.000 bolnih ljudi za pomač v njejjovem življenju. Žrtve pljučnih nadlog, m«*je in t-- Ir.e, ki se Jim izboljšuje stanje prehlada, kačlja In drupih bolezni ki potrebujejo j moč. Tudi onim, ki eo ulabotni. bolni a\i i suhi naj pošljejo po slavne recepte, ki jih je napisal Father Motlinger TI dve Z'lr:»-vilt napravita popolno zdravljenje. Zahtevajte zdravilo štev. 9. Cena le $2.00. Revmatizem vsake vrste — rn različna zdravila narede popolen sistem, da se odstrani strupe, bolečine in zbada-J nje in da se zadobi zopet novo moč ji> energijo. Toliko tis««" je našlo pomnf a t»-m zdravilom, da pa lahko priporočite Cena 53.00. Štev. 3. Slavni Čaj za zaprtje.. %1 fitev 4. Nered želodca In plin v želodcu, kislino, izgubo teka, glavobol .......... 51.00 štev 5 Ženske bolezni Za u- trujene slabotne žene In dekleta Je ta tonika pravi finite!j zdravja .......... JI ">0 štev. e. Nered v ledicah m bolezni, bolečine v hrbtu... $1 w štev. 7. Nered radi nervozno- sti in bolezni ......... 51 to l s Slaba kri, nečista kn in bolezni, mažulji Itd... |1 0« štev. 10 Kožne bolezni, srbe-, nje, raskavost kože, izpuščaji To slavno mazilo vam da hitro pomof.. Jl.oo 1 VI zamorete naročiti vsako Fath?r Mollinjrerjevo zdravilo sveže in čisto. .Navodila v slovenskem jeziku Pošljite > trotov <'enar, money order ali priporo-Seno pismo. Naročite po Številkah. Za ;, zavarovanje pošljite lOe. več. Ako ho. •'•ete plačati na ]>ošti, potem vam j>o-1 i bijemo C. O. D. Mollinger Medicine Co., 207 I). \\. Ohio St.. Pittsburgh. V%. I Išeem svoji sestri FRANTISKO omoženo SCIIIFFRER in M A III./O MTHKVC. Stanovali stn v bližini slovenske cerkve v | AVaukciran*\ III. Prosim ju da i i l»i mi poslali -kaj denarjn. — t Anton Mihove. ]>rigionieri di i guerra, Caserma 1'mberto I.. i Sulmona, Italia* r>-7— Rada bi izvedela za svojo sestro TEREZIJO KCNSTEK, doma iz St. Vida pri Zati'ui. sedaj \ daj oinožena ANDOLŠEK. Pred \eč leti je bila v West Viririniji. zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim, če l:do ve, 1 da mi naznani, ali naj se pa sa-| mu oglasi. — Frances Kunstek, omožena Gore. li<»x f>0. Enum- elaw, Wash. (5-7— > ___________ . POZOR, SLOVENCI! i 1 .epa prilika za Slovenca, hi i veseli pričeti grr.cerijsko obrt. niša je dovolj "velika, 30X70. \ . bližnji okolici dela mnogo Slovencev in ni nobene trgovine. Pro-, dam radi slabega zdravja. Katerega veseli, naj se osebno oglasi ( ali pa piše na: . Frank Slanovič, j Box 492, Dawson. X. Mex. ŽENITNA PONUDBA. Slovence, star 2S let. S" želi .spoznati s poštenim slovenskin«. i dekletom v starosti od 20 do 2r> l"t. Na deuar se ne oziram, ket j imam svojo stalno delo in nekaj denarja v gotovini. Katero veseli, naj'pi>e in priloži sliko. Pošljem tudi vožnji listek. Tnj »nost zagotovljena. P. Nemarni k. i N"- IŽ>t.. Portland. Or* V Missouri so vinske irorice, nikjer lepSih. Naznanjam, da imamo še nekaj vina in rojaki, ki žele dobro naravno pijačo, zdaj se vam nudi zadnja priložnost za to leto. CLARET rdeče vino., galon 55c. ELVIRA rumeno vino galon 65c. Vse druge vrste so razprodane. Sodi 50 galon prosti, man ji po $1. Obenem pa ponudim Slovencem izvrstno Sletno trto z koreninami Kdor ima prostor, naj sadi trto, da bo pil domače vino, ker Amerika bo suha. 16 vrst, pri malih naročilih 10c- kos, pri velikih naročilih ceneje, kamorkoli v Ameriki. Povej koliko rabiš in kakova je zemlja in poslal bom trto. ki bo najbolje rodila. FRANK GRABI, Naylor, Ho. Opomba. Kaj so naše vina, pove, ker kupila ga ena sama tvrdka iz New Yorka 60 vagonov v Gasconade Co., Mo. kjer ae prodaja ▼ salonih ia import mg. _ QLAS NARODA« 7. MARCA '17 Jugoslovanska Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn sedež v ELY, MINN. ^H J GLAVNI URADNIKI: Pradaednik: MTHABL ROVANŠEK, R. P. D No. 1, Conemaufh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave,, Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISTILER, Ely, MW Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO. Salida. Cola. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 643 East Obio Street, Pittsburgh, P»- NADZORNDU: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ.-9641 Avenue "M", So. Chicago, Hi JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: J08EPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MODERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, Dl ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 8t Cluir Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljstve, naj se pošiljajo na glavnegs tajnika Jednote, vae pritožbe pa ns predsednika porotnega odbora. _ N* osebna ali neuradna pisma od itrani članov se ne bode osiralo. _Društveno glasilo,; "GLAS NARODA". Zaobljuba. — POVEST. — Hrvatski spisal Ferdinand Becic. (Nadaljvanje). Napotivši se v Aragonijo, so J Kmalu v ^redi onega krvavega in nečloveškega vojskovanja med Krmii.ei in Kari isti, katero je pustošilo najbujnorjše kraje rodovitnega polotoka. V vseli bojih, kjer »e je vojskovala francoska tujinska legija se je odlikoval Ivan Bardie z velikim junaštvom. \ krvavem napadu na utrjeni, Artaban — dne ]tJ. januarja iM.itf. leta — je bil Ilardie med prvimi a v ljuti borbi pri Jobiru — dne 4. julija — kjw je Ilernette s »tiruni bataljoni tujii.sk*. legije1 razbil enajst bataljonov Karli ' Rtov. je odločilo zmago Ivenovo bcano junaštvo. Legija je vrlo napredovala ter prišla do mesteca ilera. Ne d al-V od tega mesteca so se dvigali na bujni visoeini staro-davni gradovi bogatega vel i kaša Don Miguela Almaroade, vernega in vrlega pristaja kraljice Kristine. Zanašal se je na močno zidovje . avojaga gradu in v junaštvo svo jih podložnikov ter ni hotel začetkom bežati, kakor drugi veli-kaži ampak je ostal s svojo rodo-vino v gradu, ga utrjeval, kolikor bolje je mogel, ter se pripravljal da se bode junaško branil ako pride do napada. Ali prepozno je uvidel v svojo Žalost in v trvnzo rodbini, da j*1 preveč zaupal svojim podložni -kom. Ko se je približevala krvav« borba do zdaj še mirni ilerski o kolici in ko počijo prvi glasovi nI everski okrutnosti Kari isto v proti pristalem kraljiee Kristine, so se prestrasili njegovi pristaši in velik del njegove •"•♦-te je na tihem zbežal tisto noč. ko se je raznesla vest. da so Kari isti komaj dve lji da-teč. To je bilo ponoči 12. julija 1K36. lota. Almaroado je imel x>ri sebi samo *voje hlai>ce in kakih deset pristašev, ki niso -zbežali, Vaztuži se nemilo, ko vidi. da tudi njemu ne preostaja drugo nego bežati, da ga -ne ulove oni po&gaiei. i No, ko »e bas pripravljali v naj večji hitriei. da flbeže in vzamejo a seboj kolikor mogoče dragoee nejžili stvari, se pokažejo pred eoro prve čete Ka rt isto v ter ob-crtopijo Atmaroadove dvore, da se mu kolikor mogoče oknitneje maščujejo radi vernosti do njihove nasprotnice. Ko napoči dan, naval; glavna teta na vrtika vrata, jih hitro raz-iwje, pridere na dvoriaee, kjer jih pozdravi smrtni ogenj iz pušk Al-maroadovih junakov. Pri vsem: junaštvu niso se mogli dolgo časa1 upirati, kajti mala četa domači-i nov je hitro izginila do zadnjega' moža pod orožjem Močnejšega sovražnika. Z velikim krikom dere-! i jo Kari isti v notranje prostore;! j jezni radi ž*1 precejšnje izgube soj j prir-.-li divjati in z zversko bes-j nostjo pobijati ranjence, žene »n. otroke Alniaroadovih služabni-' kov. Tako so >i ohladili jezo ter^ pričeli preiskovati vse prostore in I kote da bi žive ujeli gospodarja j ; in njegovo rodbino, pogovarjaj«j se naprej, kako jih bodo ne 1 milo trpinčili, predno jih umore. Preobrnili so celo liiso. a o Al-I maroadu in njegovih ni bilo lie dni i a ue sluha. Videči da je ves ; njih trud zaman, so začeli ropati j I po gradu. Vse dragocenosti, do-! | narje, zlato in srebrno posodo, bi-seme nakite ter dragocenejšo! ; obleko in orožje so znosili na ve-j : lik hup v dvorano, da si razdele] *an \i-s plen po bratovsko. Kar se j m je zdelo malo iredno. soi razbili ali raztrgali ter ponfetali -kozi okna na dvorišče. l>va potepuha razbojniške zu-jr.anjosti sta našla tudi dva z« iez-iia lonca polna cekinov v kleti zakopana v pesek in takoj so bili! vsi ene misli, da si jih razdele i med teboj ter potem zazgejo grad in odbite dalje, da bi jih Kristin-( ei tukaj ne zajeli. Iz v ze niši nekaj straže na dvori-: šou so se zbrali v veliki dvorani in zapovednik, neko grdo in o-i stud no e loveče, začne deliti pleni V tem poči tzmtaj puška, a za njo poedini oddelki na najbolj ugod-j nih mestih, in takoj se vsujejo iz oken smrtonosne krogle na na-! sprotnike. Na dvorišču je bil oddelek Ivana Hard i č a. ki je imel povelje, hoditi jyred ostalo legijo. Ker je! Iran slišal že od daleč streljanje. | je hitel s svojim oddelkom ter na-šmI Almaroadov grad v sovražnikovih rokah. Poslal jo hitro nekoliko mož nazaj da pokličejo drn- i ge oddelke na pomoč. Svojo če-! tieo razdeli v tri dele, a z naj moč- ! nejšim navali na glavni vhod. Ni j maral za .streljanje z oken, mar- i več kar skokoma je prodrl v no-; tranje dvorišče ter napadel uo- j tranje prostore. Celo poslopje se nepolni z dimom iz pušk, kateri iih je tako zakril,.da se niso mogli več razločevati ined seboj. Ko se je dim nekoliko ■ polegel, je Ivan opazil, da so se sovražniki nekam umaknili. * Preiskal je hitro vse spodnje prostore., a ker jtli ni dobil, je udaril s svojci v prvo nadstropje kjer opazi, da se Karlisti tlačijo j v veliko dvorano, da tam p03ku- ^ saj o zadnjo obrambo. Kmalu je stal Ivan pred dvora- s no, kjer so se bili Karlisti skrbno 2 zaprli. Ivanovi vojaki začno stre- 1 ljati v vrata in razbijati jih s tež kimi meči, in ko se razlete. prova- 2 lijo v dvorano, prvi Ivan. ki si je s I delal pot s strašnimi udarci svoje 1 ' sablje. jI Nastane zaja odločilna borba. 1 Vmolknrle so puške, a toliko;1 j groznoje so besnele bridke sablje, r i bodala in meči na eni in drugi * strani. Toda besnim napadom Iva ] novih junakov se Karlisti niso!] mogli dolgo časa braniti. Nad po-J* loviea jih je poginila, a drugi so poskakali skozi okna 11a dvorišče. ^ kjer so jih drugi Ivanovi vojaki 1 sprejel j iz bodali ter pobili do z.id- ' j njega moža. 11 - 1 j Ko ni bilo več v celem ogrom-j nem gradu nobene žive sovražni- 1 kov«' duše. je začel pregledovati. Ivan, ali ni kje med ranjenci ka- j1 teri gospodarjevih ljudij. V tem:< opazi z nekim čudom, kako so sej njegovi vojaki zbrali okoli kupa j1 bluira v dvorani ter lakotrmo ti"- \ gaJi se. kdo bi več mogel ugra- - biti. Ne verujoč svojim očem, je ^ i gledal še nekoliko časa ta prizor 1 ter potem skočil kot be^en med 1 nje. vos rdeč od jeze, udaril s ' sabljo in zaupil: *" Prste 5:se>bi! — 1 Hej, kaj je to? — Ali zapovedu-H jenu jaz roparjem ali junakom?— : . Mari *te se tako hrabro bojevali1 j proti roparjem samo zato. da se|] okoristite /. njih krvavim ple-M nam ? Hej ? — Ali ni gospodar te- ' ga blaga bil veren pristaš kraljici za katoro se mi vojskujemo, 1 a sedaj hočete vi, da omadežuje j < te za malenkosti svetlo dosedanjo slavo s tako sramoto, da bodo o nas govorili babe in otroci, da nismo bili nič boljši nego roparji i Kaj se vam je pamet zmešala, da . tako delate? No, delajte, kar ho-| ! čete — vidim, da sem se varal, — i polnite si svobodno žepe s tujim, blagom po zgledu zverinskih na-! sprotnikov, a jaz zlomim svoj j meč, ki va. 1 V tem se deklica ozre, naanisrne 1 z glavico, a takoj nato se pokaže \ starec, veličastvenega obraza, za r j njim stareja gospa in deček ka- \ jkih 12 let. Deklica gre proti Iva-ji ; nu.^ kojega so bili že spustili na j tla. poklekne pred njim, razpro-j j stre roki 111 spregovori v čisti < j francoščini: "Gospod, slišali sme i vaše besede v skrivališču ter smo 1 I izvedeli, da ste prijatelji, zato i i smo izstopili, da se vam in vašim ^ j junakom zahvalimo za pomoč, s ] katero ste.nam rešili življenje iu i imetje. Ali preslaba je naša hva- 1 {težnost za tako dobroto, >.ato naj!; j poplača Bog vam in vašim juna-h kom 7. veliko srečo vaše vitežko < delo!" Po teli besedah deklica vstane, \ j maline z roko proti svojim ter nadaljuje: 4'Ta je moj dobri oče j Miguel Almaroada, to je moja : mati Donna Isabella, ta je moj brat Fernando, a jaz se imenujem Elvira." Ivanu je bilo, kakor da sanja kak čaroben sen. Da bi ^e mu v temni noči pokazalo solnce, bi ga ' ne bilo tako silno iznenadilo, ka-! kor ga je presenetil nepričakovani pojav te divne krasotiee, ki je , kakor nebeški angel nenadoma ! stopila pred junaško četo in med krvava ter razmesarjena telesa padlih borileev. Hotel je nekaj 1 pregovoriti, a jezik mu je bil ka-,kor prikovan. Odkar *e je bil posvetil bojni slavi, ni še nikdar zašel v žensko družbo, a zdaj je stal kar na en-! j krat pred. velikaško krasotico, 'kateri je moral nekaj odgovoriti na njene besede. 1 Mislil je na vse strani, ko zapazi na svojo srečo, kako je Elviroj j groza pretresala, videča na podu j toliko mrtvili trupel in toliko člo-j jveške krvi. a to mu razveže jezik.) • Prikloni se okorno in pregovori j ,z vljudnim nasmehom: "Senorita j (gospodična , ta trupla niso zai i vaše le]>e oči, ne ta kri za vaše! inale nožiee, zato dovolite naj-j j prej. da odvedemo vas in vaše v drugo sobo!" , llotel'jo je prijeti pod roko, ky i se zasliši ne daleč zopetno stre-1 i ljanje. J Ivan sc sli-ese, udari z roko kvi-j sku ter prične poslušati, a pri tem | so mu oči vsplamtele v radosti in j nestrpnosti. Ker se je slišalo vedno glasneje streljanje, nasmehne i so in reče: '; Naši ^Ioiroče, da ! so jih Karlisti od strani napadli, pa Jiii gonijo sem!" j Nato zakliče na ves glas: "Ju-j [maki, počakajte me vsi tukaj, a; j jaz grem na najvišji stolp, da vi-! dim, kje se bije jo in s katere stra-1 ni bi jim mogli priliiteti na pojmo-." Nato Ivan odhiti, a za njim ma-^li Fernando, da mu pokaže pot Iv stolp Medtem odtrga Don Al- 1 j maroado nekemu železnemu lo«-eu kositarski pokrov ter prične v) naglici deliti cekine med vojake, j ;da jih vsaj nekaj poplača za ju-j 'naško pomoč. Komaj je končal to j i delo, se je vrnil I\^an, goreč v po-' . jželjenju za novim bojem. Pogleda svoje vojake in zakliče: ' Junaški , bratje — lepa sreča se nam sme je! Pregledal sem s stolpa celo bojišče ter videl, kako se borijo naši z mono močnejšim sovražnikom. kateremu se bodo jedva rao-|gli ustavljati. Ali nova pomoč bi , zamogla obrniti bojno srečo. Ako si hočete pridobiti novih lovorik, pojdite za menoj! Zaipazil sem ue-. ki posebno ugoden klanec, po katerem prilezemo do bojišča, in če! dospemo tja tja, da nas prej ne t zagledajo, je zmaga naša. ker od j tam moremo zgrabiti sovražnika[ od strani in od zadaj. Hajd tedaj, j , za menoj, junaki! — Bog in Marija Kristina!" Ivan potegne sabljo, vkloni jo pred Elviro in njenimi stariši ter reče: "Zares štejem se srečnega, da je prav anene in moje sokole! doletela čast, da rešimo tako verne prijatelje in pristaše kraljice Kristine, vršeč pri tem svojo dolžnost, kot hrabri in pošteni vojaki No. ista dolžnost kliče nas v nov bojj — Zategadelj ne moremo muditi se dalje tukaj in zato vas prosim, da vse svoje blago spravite v ono skrivališče ter se sami zopet skrijete t jakaj, ako bo i sila, a jaz vam pustim tu deset) 1 svojih voyakov, ki vas bodo bra nili do zadnje kaplje krvi. ako bi ' sovražnik zopet navalil na grad 1 Ostanite z Bogom — pa ako se L voč me vidimo, Spomnite se včasih na nas!" Don Almaroado ga hoče koli \ kor mogoče lepo zahvaliti, a Ivan i je ze odhhel ie dvorane in za ljim so njegovi vojaki v hipu iz- h >raznili dvorano, le desetorica I ih je ostala, ki so dobili nalogo,' ta varujejo Almaroadov grad. j Ti mladeniči takoj zasušejo ro- j ;ave ter spravljajo vse dragoee-j i ost i v skrivališče, a potem po-:' nečejo mrliče skozi oknji na dvo-' išče. K*> so to končali, se razkroje po stolpih in oknih, da so tako ( aliko od daleč opazovali, kaj se rodi v grajski okolici. Medtem pa je sedela Elvira pri , »dprtem. oknu v skrajni sobi naj' zhodni strani ter sklenjenih rok no lil a in prosila Boga, naj obva- l ■uje onega lepega in mladega re-►itelja, ki je na čela svoji četi te-cel po brdu navzdol, dokler se nI zgubil za malim hrabekom. Glo- ; mko je vzdihnila pa se zagledala s izrazom strahu in groze v da!j-10 ravnino, kjer so se vzdigovali ?eli oblaki dima in odkoder se je redno bolj in bolj razlegalo poka-ljo pušk in topov. (Dalje prihodnjič. Newyorski pomoli. Mestni svet je pri včerajšnji seji sklenil, da prepusti vladi v vo-' iaške namene vse svoje pomole, j Župan Mitchel je o tem sporočili predsedniku "Wilsonu, kateremu. je naznanil, da je natančnejše po-: iatke poslal poveljniku ladjedelnice v Brooklynu. Francoska vlada izpusti Pfluga. Pariz, Francija. 6. marca. —! Francoska vlada je danes izdala povelje, da se izpusti na svobodo Oskar Pflu;;, ki je bil uslužbenec j ameriškega poslanika Gerarda vi Berlinu. Pflnga je francoska vlada zaprla, ko je prišel z Gerardom na francoska tla, ker njejrovi odgovori na vprašanja niso bili zadovoljivi. Na zahtevo ameriškega po slanika ga je sedaj francoska vlada izpustila. Pretilna pisma. Chicago, 111., 6. marca. — Mno-20 chicaških trgovcev je dobilo pretilna pisma, v katerih se jim srrozi, da bodo umorjeni Med temi trgovci so Joseph P. Griffin. J. Ogden Armour ni Nelson Morris. Njihove hiše so strogo zastražene. (V Franciji podraževalce živil obešajo, v Ameriki pa jih straži policija. Prosperiteta! Op. urd.). Nemec v ameriški armadi zaprt, St. Paul, Minn., G. marca. — Paul L. Sellarfenberg, prostak pri stotniji L prvega pešpolka narodne ir a rde v Minnesoti. je bil obsojen na pet let ječe, ker je nemški vladi izdal nekaj vojaških informacij. Zaprt je v jetnišnici v Leaven worth, Kan. V nekem pismu piše svojim prijateljem v Nemčiji, da se bo vzdignilo proti vladi 10 miljouov Nemcev v Združenih državah, ako bi prišlo do vojne med Nemčijo in Združenimi državami. Pismo so zaplenile angleške o-blasti in so za poslale v Washington. Ameriški vojaški ataše ubit. Viden, Italija, 5. marca. — A-meriški vojaški ataše, major El-vin R. eiberg je padel na fronti s konja in se ubil. Njegovo truplo so z vojaškimi častmi prepeljali na železniško postajo. Peljali so ga na topu, katerega so pregrnili z ameriško zastavo. Zdravica. Sneg zamel je vso daljino, vihra vriska v temno noč, — kakor kri se peni vino, čašo dvignil sem tresoč. To na zdravje našim letom, naj cvetejo ko doslej, naj rasto pred celim svetom kakor hrast šumečih vej. To bodočnosti ognjeni, rojeni iz smelih sanj: kjer je mož — zlato jekleni, božja iskra padi vanj. Cašo to pa vam, spomini, vino v njej je srena kri Kakor vzkliki ste v davnini, takše nosim vas vse dni. • Gaj razpevani, sumeči, kako daleč sva nocoj, a še vedno sen o sreči med teboj je in menoj. Vse besede njene solnčne V duši vedno se zvene in v daljave so neskončne vedno, vedno ž mano Be. Sneg zamel je vae daljine, .vihra vriska v temno noč. Sred samote in tuiine sem pri tebi, gaj pojoč... Sirom Amerike. Pri Dillon, Ind. skočil je osebni vlak Wabahs projre iz tira med vožnjo iz Chicago v Detroit. Kurjač je skočil iz lokomotive, pa si je pri skoku razbil srlavo in na mestu umrl. Strojevodja je ležal pokopan pod razbitim strojem In bil ves oparjen. Od potnikov sta bila samo dva lahko ranjena. Kako je vplivala draginja na u-pravo države Iowa, je razvidno iz poročila državnega kontrolnega n-rada v Des Moines, Iowa, ki poroča. da so minulo leto porabili 200 tisoč dolarjev več kakor leta 1915 za živež itd. po raznih dobrodelnih državnih zavodih. V Detroit, Mich., videl je poli-k-ist Horachwiak pri odprtem oknu v drugem nadstroju ležati moža v nezavesti. £el je v hišo in našel v njej še 10 dru«*ih mož ležati v nezavestim Vsled silnega mraza razpočila se je bržkone plinova cev in plin je potem všel v glavno vo-(dovodno cev. Eunico Korpi spoznali .so porotniki v Houghton, Mich., krivo u-mora prvega razreda. Dne 18. ok tobra umorila je svoje rojeno dete. Zdravstveni komisar Linslev W. Williams v Albany, N. Y., objavil ie minuli teden tabelo, iz katere ie razvidno, da je bilo s 1. januarjem letošnjega leta po raznih hladilnicah države New York shranjenih 50,000,000 jajee, 7.000,000 funtov surovega masla. 23,000,000 kuretnine in 50,000,000 funtov mesa. — Vsled razstrelbe plina zgorele so v vasici Pulaski, uswego, uo., ; štiri hiše. koda znaša $50,000. Ponesrečil se ni nikdo. Btizo Beach, N. Dak., tik ob i montanski meji. zašla je sedemlet-, na Filomena Mužik na poti iz šole i domu v preriji v snežnem zametu, ! onemogla in obležala z mrzlimi rokami do laktev in nogami do' gležnjev. Našli so jo pozno na ve j čer. ker je ni bilo iz Šole domov. Dve milji vzhodno od Amidon, j fN. Dak., živeči farmar .James B.1 . IIolc nasejal je lansko leto na far-: mi samo lan. skupil je sedaj za njega, $4000, ravno toliko, kolikor je dal za farmo. Senat države Oliio sprejel je predlogo, ki dovoljuje ženskam države Ohio, da volijo predsednika. Predloia je bila sprejeta z 20 proti 16 glasovom. Predlogo je tudi že sprejela poslanska zbornica in guverner Cox jo bo bržkone podpisal. Požar v *agi Clasop Mill Co. v Astoria, Ore., zai gal je nek norec — povzročil je škode za $250,000. Ko je požar najhuje divjal, pričel' je blaznež plesati in razbijati ok-' na. Priznal je, da je on zažgal. La Crose, Wis. — Vsled snežnih viharjev zadnjih dni se boje trgovci, da ne bo doiel premog, ki: je na poti. semkaj in da bodo na-j Stale zopet nove uepriUke. j Odstranite svoj revmatizem in rabite le vspešno zdravilo za to bolezen. P1 MIH Protiprotinsko IVLjItIV/ žlično zdravilo Ena steklenica stane en dolar, tri steklenice $2.80, šest steklenic, vspešno in popolno ozdravljenje celo pri zanemarjenih slučajih, celo zdravljenje stane $5.00 s poštnino vred. CROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 EAST 79th ST., CLEVELAND, OHIO. "Vi lahko pišete meni z ozirom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolnoma tajno." ■ NAROČILO. H Tem potom naročam......steklenic REMO PROTI- ■ PROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in priložim $.... in H ......centov. H Ime ..................................... .......... ■ Naslov .............................................. H Superior, Wis. Ta tedcu pričelo je primanjkovati tu trdeera pre moga. Pošiljati si d 10. do 15. februarja zahteval je legar 5 žrtev, in več oseb se bori s smrtjo. Zdravniki imajo polne roke dela, in komaj zamorejo obiskati vse bolnike. Bolniške strežnice celega okraja so zaposlene, in še vedno primanjkuje st~°žnic. Odanah, Wis. — Ločitev zakona dovolila se ja bratu in sestri Henry Maypeuny in Angelini Co-maud. Pa ne da bi kdo mislil, da sta bila brat in sestra poročena | eden z drugim. Henry je dobil ločitev od svoje ljubljene soproge, i katera mu je večkrat izkazovala z nožem svojo ljubezen njegova sestra Angelina pa od svojega soproga. ker jo je zanemarjal ni ni za njo skrbel. I Vsi so Indijanci. Ločitev zakona se je v Ameriki že tako udo-; mačila. da se je že pri Indijancih ! poslužujejo. Syracuse, N. Y. — Požar je uni-| čil štiri trgovska poslopja v Pulaski, Oswego Co. Skoda znaša 50 tisoč dolarjev. Požar jc nastal vsled eksplozije plina. Človeških žrtev požar ni za hteval. Prazze, Minn. — Pred kratkim našli so tukaj 70-Ietnega Henry Weldmana zmrznjenega v njegovi koči. , Weldman je živel sam v koči. — Preiskava bo dognala, jeli umrl od mraza ali lakote. y. Algoma pri Oren Bay je podalo suho, dasi je pri zadnjih volitvah porazilo suhače. Vsled "inih snežnih žametov ni mogeL pxkak vlak. nikak vos do mesteca, amanj-kalo jim je vsega, tako da so bili celi teden bres piv« GLAS NARODA. 7. MARCA 1? / SLOVENSKO A 13===========® podp. društvo ^^^ svete Barbari m -EP U SBtmrJZNE DRŽAVE SEVERNE Hmffl. Sedel: FOREST CITY, PA. mmlm «h !L jMoarja IMS v Mavt P O LAVNI LKADNIKl: .' Pradardnlk: r. R TAPCHFR, «74 Ahmj Are., Kock Springs, Wy«, Podprvdwdnik: JAKOB DOLENC, box 181, Broaghton. Pa. Tljalk: 1- HANK PAVLOVClC, box 647, Tore« City, Pa. PubdožuI tajnik: A'VGCST GOSTlSA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSTP MAKINČIČ, 5806 8t Clair Ave, Cleveland, Oblo, Zaupnik: ^ NADZORNI ODBOR: raedaerfnlk na da. odbora: JOSIP PET KRNEL, box 96, Wlllolk, Pa. L aadaorn'k: JERNEJ HAFNER, box 86. Federal, Pa. ft. aadaornlk: IVAN GBO&ELJ. 886 E. 137th St.. Cleveland. Otto. POROTNI ODBOR: PMdaednlk porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R Mineral, Kana L porotnik: FRANC TIROPČIČ, R. F. D. Na 3, box 146, Fort Smith, Ark. S. porotnik r JOSIP GOLOB. 191« So. 14th St., Springfield, UL VRHOVNI ZDRAVNIK: * / Dr JOBIP V. URAHEK. 843 E. Oblo SU Pittsburgh, Pa. J f jT i : ca ' Uradno glaallo: "GLAS NARODA", 82 Cortland t 8 L, New Tort; N. 1. Cenjena druAtra, odroma njLb uradniki ao naproSenl po&ljatl raa do-tšm direktno na glavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj se pa po ■lja adlno potom pottnlb, ekapresnlh aH baačnlb denarnih na kanile, nikakor pa ne potom privatnih £ekor, na naslov: Frank Pavlovčlč and Farmers * Minors National Bank, Forest City, Pa. V slučaja, da opaaljo društveni tajniki prt poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. »»jitiv« da ■s samore napako popraviti. PO NABOCILU GLAVNEGA URADA BODO DO- : BIVALI VBI TAJNIKI POSTAJ DRUŠTVA 4'SVETE j BARBARE" DNEVNIK "GLAS NARODA" BREZPLAČNO. _____Uredništvo. ^t^mm^^fmmmmm^mmmmmmmmmmmm^^^^mmmm^mmmmm^mm^^aammm^^^^m^mmmmmmrn^ DOSTOJEVSKI: J l J i / ^ Mladenič Za GLAS NARODA J. T. 2 (Nadaljevanje L Vei >iloV tu lil i.ihki' izbral kako drujro. kako lepšo kot je bila moja mati. N*a poorbtv i i. i.il< i'lmrir hišna Aufisa Sapoškov. ti je bila irpotiea prve vrste, "-am ne vem. zakaj ni 2anjo zmenil ill zakaj je rafal hoditi ravno za mojo materjo. Nekoč trm pa vprašal o tem. in on mi je rekel: — Vei, deček, včasih je že tako. — Sam ne vem, /.akaj. In razen tejru mi je pov<*dal. da ira je moja mati zelo ljubila, ker smatrali! /a njefruvo služabnico, da si je .štela v dolžnost, up* iti mu. kot svojemu gospodarju, v vsem, kar zahteva. — Ona ni bila pokvarjen* ženska. — Ne. ravno nasprotno. — i'istejie duše kot je hila moja mati. m ne more nikde prestavljali. Kjm prvgre-šek ai lahko le na ta naein tolmačim, da era ni napravila pri polni zavesti. — Vem tudi. da se ni zaljubila niti v njegovo mladost, niti v njepovo atbo. Zaljubila se je morda v njegov francoski naglas, v kroj njegove oblake, v kretnje in obnašanje. Moja mati, njen postavni mož, Makar Dolgoroki in Versilov sc >i bili pa vedno prijatelji. — *am Versilov mi je pravil, da je pozval nekoč Makarja Dolgorokega v svojo pisarno in da se je zjokal »a njegovih prsih. In ko je to godilo je uajbrže ležala moja mati sama in samotna v samotni kmečki koči. Tod« dovolj o tem. Dovolj o teh žalostnih podrobnostih. — Yer>ilov je bil odknpil mojo mater od njenega postavnega moža Ma-«arja Dol go roke ga m odpotoval njo. N Prepotovnla sta skoraj e»*lo Evropo. — Ko .sta se vrnila, je prevzela nadzorstvo nad mojo materjo tetka Tatjana Pavlovna :'rut kov, stara oskrbnica, katero sem bil že prej omenil. — Mojc mater je čuvala in pa/ila kot punčieo v svojem očesu. Eno leto zatem, ko je odkupil Versilov mojo mater od njenega moža, sem prišel jaz na svet. Leto kasneje je prišla na svet moja .sestra, de*e! ali enajst let kasneje pa nek bolehen otroeieek. moj mlaj si bratec, ki je pa po par tednih že umrl. Zadnji ponwl jo bil silno težaven, in moja mati je v tem trpljenju čisto oveuela. Tako so mi povedali. — Začela je bolehati in s«, starati. Makar Ivanovič Dolgoroki je vedno pisaril svoji ''družini". — Pisal je dvakrat na leto. Pisiua so si bila čisto podobna. V njih jt, pozdravljal svojo ženo, Versilova in ujegove otroke. — Versilov mu jf odgovoril na vsako pismo. Vsako leto je prišel enkrat k moji materi in ostal pri nji pet ali i >n*st dni. Zatem je zopet odpotoval. — Obiskoval je božje poti in ro i m al po Rusiji. Kazun mene, je bila "družina" veduo skupaj. Mene so bili kmalo po rojstvu pahnili iz gnezda. — Ko sem bil star par mesecev, so me že dali drugim ljudem v rejo. — To seje zgodilo zastran tega. ker je bila moja mati, ko me je rodila, še mlada in preeej lepa. — Jaz bi ji bil le v nadlego. In tako se je zgodilo, da sem videl mater do svojega dvajsetega samo dvakrat ali trikrat. Zdaj pa o nečem drugem. Mesec prej, to se pravi, mesec dni pred onim devetnajstim septembrom, sem bil sklenil odpovedati se vsem in živeti samo v svojih mislih. — Živeti v svojih mislih in se potopiti v njih. Kakšne so bile te misli, o tem bom razpravljal pozneje. Svojemu očetu Versilovu sem pa vseeno pisal o tem, in on me; j« povabil, naj pridem v Petrograd, kjer mi bo preskrbel službo. I To pismo je name zelo uplivalo. — Dotedaj sem ga redno srna-, trmi ta Človeka, ki se ne zmeni za ves sve4, najmanj pa za svojega 1,1 otroka. — Pismo se mi je zelo dopadlo. Pa tudi po Petro gradu sem zahrepenel. Po PetrogTadu, največjem mestu Rusije, mestu življenja iu uživanja. tem torej v Petrograd, N . _______- Predno pa začnem govoriti o devetnajstem septembru, moram' povedati, da sem dobil Versilov a, mojo mater in sestro (katero sem i takrat prvič videl) v zelo slabih razmerah. Že v Moskvi so mi ura-! vili, da moja družina ne živi posebno dobro, toda kaj takega v resnici nisem pričakovaL Živeli so vsi skupaj v mali vrtni hišici na "Sjemonovskem polku "— Mati je bila zastavila že vse svoje dragocenosti. Ker se mi^ je revica sihilila. sem ji dal svojih zadnjih šestdeset rubljev, seveda ne tako. da bi videl Versilov. To je bil moj "skrivni" denar, kajti nikdo ni vedel, da sem od tvojega denarja (vsak mesee sem dobil pet rubljev) toliko prihranil v dveh letih. t Stediti sem začel že tisti dan. ko sem se vdal svojim mislim. — Zadovoljen sem bil in sem sc bal. da bi Versilov ničesar ne izvedel o tem. Toda ta moja pomoč je bila stamo kapljica v ogenj. Moja mati in sestra sta delali. - - Vezli sta razne tkanine. — Versilov ni delal. — Zdel se mi je kot razvajen otrok. — Nič ga ni moglo odvrniti od prejšnjega potratnega življenja. — Malokatera jed mu je ugajala; pri mizi je sedel, ne kot oče svoje družine, ampak kot gospodar svojih hlapcev. Moja mati pa ni biia »ama. Pri nji je živela tudi družina pokojnega uradnika Andrionikova. ki je svoj eas upravljal Versilovo premoženje. Ta družina se je sastajala večinoma iz starejših žensk. Tudi stare oskrbnice Tatjane Pavlovne ni manjkalo. — Vse te ženske so Vcrsilova spoštovale in ga skoraj po božje častile. Pred devetimi leti je bil visoke elegantne in lepe postave. — V zadnjih devetih letih se je bil pa silno izpremenil. — Postaral se je ln je bd tak, da ga j** bilo skoraj sram pred menoj. — Star je bil petinštirideset let. V razoranein in nagubanem obrazu mu je pa o stalo še vseeno nekaj prejšnje lepote. Toda družine in njenih gostov ni potrla samo revščina, pač pa tudi pravda, katero je vodil Versilov že> celo leto proti knezu Sokol-skemu. — Ako bi ta pravda ugodno iztekla, bi dobil Versilov sedemdeset tisoč rubljev. — Ne vera, če sem že omenil ali ne, da je zapra vil Versilov v svojem življenju že tri boerate dedščine. Stvar bi imela priti v najkrajšem času pred sodišče in zato me je Versilov tudi pozval v Petrodgrad. Ker so bili Vcrsilova že pred enim letom vrgli iz družbe, je občeval z malokaterim človekom. — Od vseh je bil zapuščen. — Nje «*ovi prejšnji prijatelji so ga zapustili, grof SokoLski ga je bil baje nekoč oklofutal, njegova dva zakonska otroka, sin in hči, ga nista na cesti niti pogledala. Po prizadevanju grofa Sokolskega, bivšega Versilovega prijatelja, se jima je posrečilo zadobiti vstop v najfinejše kroge. Moja naloga je bila težavna. — Izvedeti mi je bilo namreč treba oil Vcrsilova, koliko ima dolga in koliko denarja. — In pripozna-ti moram, da mi je moj oče vedno bolj ugajal, čimdalj sem bil v njegovi družbi. - . Stanoval sem pri njih in sem se moral večkrat zelo zatajevati da nisem koga ozmerjal. — Ko sem bil že cel mesec pri jih. me je začelo jeziti, kajti vedel sem, da ne bom imel nikdar dovolj moči. vprašati ga o njegovih razmerah. — Ponosni človek Versilov mi je bil nerazrešljiva uganka. Z menoj je bil prijazen, še celo šalil se je, loda jaz bi rajše videl. če bi se jezil — Nad kril je val me je v vsem. v besedah iu deja-Djih. — Moja mati se mi je smilila. _(Dalje prihodnjič). Slov. pevsko podporno društvo "ZVON" SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO. URADNIKI: Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3582 E. 82. St, Cleveland, Ohio. Podpredsednik: GUST STRAJXER, «13 E. 63. St., Cleveland, Ohio. Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 EL 78. St., Cleveland, Ohio. Podtajnik: ANTON GORENC, 7728 Osage Ave., Clveland. Ohio. Blagajnik: MIKE VRČEK, 3684 E. 78. SL, Cleveland, Ohio. Zapisnikarlca: ROZI MACER, 3522 E. 82. St, Cleveland, Ohio. NADZORNI ODBOR: u MARY GLIHA, 3606 E. 78 St.. Cleveland. Ohio. „ . MARTIN MARTINŠEK. 3559 E. 81. St., Cleveland, Ohio _ FRANK VRČEK, 36S4 E. 78. St., Cleveland, Ohio. BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA, 7S25 Bnrke Ave.. Cleveland. Ohio. FRANCES ZABUKOVEC, 3684 E. 78 St.. Cleveland, Ohio. VRATAR: LUDVIK GRUDEN, 36S4 E. 78. St., Cleveland, Ohio. Seja se vrSl prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Mike Plutevl dvorani, 3611 E. 81. St, Cleveland, Ohio. t v --^^ Čistoča je pol življenja. Ta stari pravični pregovor se npo?teva največ pri Čistih neponareje-nih pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajan-ski tvrdki: MORRIS FORST COMPANY. C«ac ubltrik Mite; IT IT« Belo ali rdečo žitno i sanje............... $2.00 do U Ou Brinjevec. *in...................$2.50 3.00 $?_j0 4 00 Ci»t« fini ipint....................................3.00 3 50 Fini ram. .................... 2 00 2.50 3.00 4.00 Kumnovec. kjmel................ 2 00 2 50 3 00 4 00 Shvoy«a... ..........................................t.w s!00 4^00 Tropmj*»ei ..........................................2.60 S 00 4:00 Port xino....... .............2.00 250 3.00 Fino belo »li rd*ce Tino od..............1.00 do 3.00 Pri naročila od $5.00 ali več plačamo ekspress. Na v shod do New Torka in zapad do Chicaga. Naročila odpošljemo še tisti dni, ko Jih do-fcemo. Pišite takoj po cenik na naslov: Morris Forst Company, JOŽEF HOROWITZ, predsednik i 800 Smith field St., Pittsburgh, Pa. 1 ^ ___ JE BOLJŠI 00 KATEREGAKOLI ZDRAVNIKA. ' H. H. von Scliliek, slavnoznani i naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je i : s stoinstotisoe bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje. eele kupe zahvalnih pisem, je, ;na£ rojak Josip Rubeš. 703 Ottawa St.. Joliet. IU. pisal sledeee pismo: j Predno Vam nadalje pišem, se Vam moram najsrčneje zahvaliti; za Vašo iznajdbo Bolgarskega Krvnega Čaja, ker koristil .mi je' več kot katerikoli zdravnik iu I zato Vas prosim, pošljite mi še eno škatljo." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za en dolar. 6 škatelj za 5 dolarjev : pošlje kamorkoli Marvel Products Company, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev zavarovati, požljite 10c. več. ALI SE UČITE ANGLEŠČINO? Ali vam ni znano, ako ne znate angleško govoriti, da ste vedni j tujec v tej deželi f Nam je znano, j da človek, ki govori deželni je zik, si lažje pomaga do boljše slu žbo. Pišite za pojasnila na: Slovensko Korespondenčno Šolo, i 6204 St. Clair Ave., Cleveland. O. i Rad bi izvedel za naslov mojega brata LOUISA TURK. Doma je j iz vasi Pol h ovc a št. 7, fara Št. j Jernej na Dolenjskem. V Ame-j riki biva nad štiri leta. V ko-i likor mi je znano, se je pred dvema letoma nahajal v Cleve-landu, Ohio, in sedaj mi ni znano. kje se nahaja. Prosim cenj. rojake, da mi kdo naznani njegov naslov, za kar bodem zelo hvaležen, ali se mi naj sam javi. ker mu imam poroeati zelo važne srtvari. — John Turk, 70."» Ketchem St.. Indianapolis, Ind i (5-7—3) •SK Zakaj? bi podpirali tuje trgovce kadar imate med seboj rojake, ki Vam postrežejo z istim ali boljšim blagom po enakih ali nižjih cenah kakor drugi Največje in najstarejše Slovenske vinske trgovine v Chicagi je lastnik Frank Jurjovec, kateri *preša vsako leto na tisoče pr a Ionov vina iz najboljšega grozdja. Za pristnost vina jamčim. Pošiljam vino izven Chicage sodčke po 15 in 50 galonov. Pišite po cenik. | Z^ POŠILJAM DENAR ▼ staro i domovino in na vse strani točno, redno in POPOLNOMA ZANES-1LJIVO po najnižjih cenah. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati v teh groznih časih, «e | Vam zdaj nudi najlepš prilika, ker so krone tako poceni. 100 Kron velja Mano $12.60. Ako želite poslati potom brezžične-ga brzojava, pridenite še $4.00 za naslov. ISr- SPREJEMAM NAROČNINO ZA LIST "GLAS NARODA". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Ako imate namen kupiti v Chicagi ali posebno v slovenski naselbini kako hišo ali loto, ali da imate isto namen prodati, oglasit« se pri meni in boste dobr postrežem. SVOJ K SVOJIM! FRANK JURJOVEC 11801 W. 22nd 8treet, Chicago, UL POZOR ROJAKI ^ w ^ W SsSSSSSffSaisiSS: jAMmwIaS^ -T 1 ni im DUl- n ■ Besi. Ruski A. Puškin. Poslovenil Ivan Vesel Megle goste, megle črne: Lame iar se trepečoč Na leteči mrak obrne: Moteni nebes, motna noč! Vozim se po ravnem polji !Zv oiiček poje din—din—din strašno, ne po moji volji. | Sred neznanih je- ravnin; Hej. vousuik. hej!... "Ni mogoče, 'Konji tridni so. gospod; ' S nog slepi oči pekoče, 'Zameteno je povsod, •'Ni sledu, tu se le blodi; 'Kaj bo z nami? Čuden stan! 'Res po polji bes nas vodi. 'Da tako zašli smo v stran ''Gledi. gledi: grozno pljuje. "Piha name spred in zad: 'Glej. kako zdaj bije. suje 'Konja plašnega v prepad. "'Kjer so cestni stebri stali. ''Tam prirastel je iz tal. 'Tam zasvetil v iskri mali. i*'V mostni megli pa propal." | Megle goste, m^gle črne! Lame žar se trepečoč Na leteči seieg obrne; Moten nebes, motna, noč' Vi nam t reba blesti v begu; Tih je zvonček, strašen molk : Konj stoji... Kaj ta.m je v snegu? "'Kdo poizna je? Štor al' volk!tr- Metež tuli, metež plače. Konji zbegani hrče; GHedi, zdaj že daleč skače. V megli še oči gore; Konji znova so zdi rj al i. Zvonček poje din—din—din A duhovi so se zbrali Sired obeljenih ravnin. Brezštevilni, neprijazni. Kakor listje v kolobar, Krožili so besi razni; Bil je moten lune žar.. Kam tako hit« po nefcu" Kaj tak* žalostno pojo? M' pošast- neso k pogrebu, Veščo H može hudo? Megle goste, megle črne! lame žar se trepečoč V a leteči sneg obrne; Moten nebes, motna noč. Besi v daHjne se višine Gonijo za rojem roj, Z jokom sadnim me prešine, šrčpi ni jsnljo pokoj.. • Mikadovo voščilo Wilsonu. Washington, D. C., 6. marea. — i Japonski cesar (mikado) je poslal j Wilsonu sledečo brzojavko: '*Ob priliki Vaše zaprisege kot predsednik Združenih držav želimo Vam izreči svoje iskrene če-jStitke in izraziti eoreČa voščila, da bi Vaša vlada imela v prihod-njosti iste blesteče uspehe, kakor jih je dosegla v preteklosti in da Združene države napreduje v pro-■speriteti bolj in bolj. ; Ne smeli bi toliko govoriti o jsmereh". Kakor da bi smeri napravile umetnika in ne narobe.__ Smer je le zunanja obleka umetnika, ee tiči mož za njo, je smer dobra; tudi v umetnosti obleka ne naredi moža. | ___Liebermann. NA PRODAJ -dobro urejena slovenska pekarna. Peče se samo kruh in drobno pecivo. Pekama je sredi slovenske naselbine z lepim štorom in stanovanjem. Trgovina jako dobra Vzrok prodaje bolezen. Naslov: Uredništvo Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. _(3x 2,5,7—3) HARMONIKE kodlU kakrSnekoU rrsta ladelojea ta popravljam po najnltjlti orna Ti. a delo trpeSno in nierijlva V popravo ■nwljlfo vsakdo pofije. ker en fc nad 18 let tukaj v tam posla ln sedaj • v svojem lastnem domu. V popravek varnem kranjske kakor vse droge harmonike. Rabljene harmonike knpo> Jem ln vrnem tudi v auneno, toda le S ta 4vretne. JOHN WENZKL. Mil Essl MSI 8L. OevefamC OU* | Dr . LORENZ, I I Jas sem edini hrvaJfco g>f«e-1 M I jL^ ^Pf A 1 Uradne me: dnevno od ft. do- E ■ poldne do & are svete. V pet-S I kth od 9. dopoldne do 2. popoldne. S S Nedeljo od 10. dop^ do 3. popoL S I ^ M> LOBPffi. ttfTMO SLOVENSKI NAROD LAKOW! . . DELAVCE SE iSCE Rad bi izvedel za naslov svojega za delo v tovarni in izven tovarne. ?rata J^> EZA . RT0JlC' doma Dela se noč in dan. - Pridite pri- f vat\Hrib Pn lLo*kem Pospravljeni za delo! ^ ?daj s^unah*^a nekje v Arbucle Rros.. Foot of Pearl St.. Uev1e,andn: J0hl°- PloStm cenj" Rrooklyn N Y rojake, ee kdo ve za njegov na- ; (28-<>_7 3) " slov. da ga mi naznani, ali naj I _I___se pa sam javi, ker imam se po- I TT/^I it»o meniti nekaj zelo važnega. — Ur. KllLKiK., Joseph Knaus, Box 632 Empo 638 Pean Ave., Pittsburgh4 Pa. rium- Pa-__^3 G-3) tJSuLrfiai***- Iščem svojega brata IVANA k jShR Vplkc ffSVm*- KREŠIČ, ki se je pred časom u nahajal v Chicago, lil. Večkrat T Ml^^P prak»o t «dra*- sem mu že pisal, pa vse zaman. i yenju tajnih mo . „ ^ A ftkih bolezni. Doma sem iz sebi Cil. po>ta Mo- 7s Sifilis all Ml- . ,r T T- strupijenje krrt star. Hercegovina. — Ivan Kre- ixamef^r^prof^^k prigionieri di guerra. Ostu- O* Imate m volj« ali mahurčke po te- n: i APOA It ilia <\ 7_ leau. * grlu.Izpadanj« bolečine v UI Kaece- liaiia. . o- t-«J, koateh, pridite ln izciatll vam bo kri. " "uSSf^rnVn?^do ve. kje se nahaja moj brat S;Vn,n?u3i ^ PETER TOUSAS? Pred deve- ! stanejo radi lxrabUivanJa sameca aeb« tirni leti je Šel iz doma iz I^ošk«-i Buaenja cevi. ki vodi lz mehurja oa- ' dravlm ▼ kratkem čaan. Hydrocelo all ga potoka in ue vem, kje Se na- kllo ozdravim v M urah ln sicer bres f - t> - - ■ » operacij«. haja. Prosun cenjene rojake, ce Bolezni mehurja, ki povzročijo bole- . . , , nne t krilu in hrbta in vč&sih tudi Kdo ve za njegov naslov, da m.i prtjpnSfianJu roOm. oadrarlm . »oto- ?a naznani ali naj se pa sam ! javi svojemu bratu r Leopold ^vL^^^^i^fetiS Tousas B,JI 63- Emporium. . " Pa. (3-6—S MSdar Je ki ko diultve mbmxso knpltt baadcc% sestavek opJM aodtaae lnStrmnente. kepe ItdL, aH pe kadar potrebojete aro. verlBeo, prlreek* peetue Hd, m kupite prej nikjer, de todl eea m. mm vpn«a«a UpraiamJ« Ves tfaae le Sc. pe tf bodete prllumnlll dolarje. vel vrat pom Jemo brwpUho. FOtt poaj« IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St^ _CONEMAUOH, PA. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR 1 (Notary Public)1 ▼ GREATER NEW YO&KU f i ANTON BURGAR | 83 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y I j IZDELUJE IN PRESKRBUJE i vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne | nasvete v vseh vojeakih zadevah. Rojakom, ki iele dobiti i ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle-i de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste točno ln HMnff 3 i postreženi ni m 8MB maH&maia aia g wgiiinKwxii