OD fš XI. 1970 DO 9\ II. im
2323 novih!
PRIRASTEK V ZADNJEM TEDNU: 122 novih naročnikov, od tega 24 novih nz novomeške občine, po 15 iz brežiške in krške občine, 12 iz sevniške občine itd. Stanje novih naročnikov in akcije v torek opoldne:
BREŽICE:..............188
ČRNOMELJ:.............114
KOČEVJE:..............100
KRŠKO:................317
METLIKA:.............. 38
NOVO MESTO:............674
RIBNICA:.............T	38
SEVNICA:...............328
TREBNJE:...............157
Razne pošte:...........255
Inozemci: .  ..........114
ČARGO ZMAGAL V ZAGREBU
Na odprtem plavalnem zimskem prvenstvu Zagreba so nastopili tudi plavalci Celulozaija iz Krškega. Najuspešnejši je bil čargo, ki je zasedel na 400 metrov cravl prvo mesto. Rezultati: 100 m kravl - 7. Turk 1:04,8; 15. Škafar 1:17,5; 400 m cravl — 1. Čargo 4:41,7; 200 m mešano - 6. Turk 2:50,2; 9. Škafar 3:07,4; 100 m prsno - 4. Pre-skar 1:40,4; 5. Babič 1:45,3; 100 m hrbtno - 4. M. Novak yj:26,8.	L. HARTMAN
Do konca tedna bo suho in razmeroma toplo vreme. Nato delno poslabšanje vremena.
CENTRALA! M NOVE LINIJE OBETAJO:
Nič več 'gluha' Sevnica
Mesto ob Savi je v petek dobilo novo telefonsko centralo, ki ima več zvez proti Krškemu
Koliko slabe volje, negodovanja in jeze so že povzročile telefonske zveze Sevnice, vedo samo tisti, ki jih morajo uporabljati. V kratkem času dobiti zvezo, je bila ob telefonskih „konicah“ doslej prava sreča, zato s posebnim veseljem sporočamo novico, da so S. februarja v Sevnici izročili namenu novo, avtomatsko telefonsko centralo s 400 priključki.
V Sevnici doslej meščan skorajda ni mogel več dobiti telefonske številke, zakaj stara centrala je imela le 160 priključkov, njih število pa se. ni dalo več povečevati. Nova centrala (Nadaljevanje na 6. str.)
Po telefonu
V ponedeljek, 8. februarja, je bil v Kočevju sestanek z razgovorom o devalvaciji in stabilizaciji. Udeležili so se ga predstavniki občin Kočevja, Ribnica in Grosuplje, republiške zveze sindikatov in republiške konference SZDL, ki je sestanek sklicala.
V Novem mestu je imel 9. februarja komite občinske konfe# renče ZK svojo 14. sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o odnosih med Vladislavom Seni-čaijem in nekaterimi vodilnimi komunisti, o sporu v zdravstvenem domu in o notranjih odnosih v Mesno prehrambenem podjetju.
V Brežicah so 9. februarja odprli razstavo Prešernovih del in povabili na literarni večer književnika Toneta Pavčka, Branko Jurca in Leopolda Suhodolčana.
V Novem mestu bo ena izmed petih slovenskih žirij, ki bodo 20. februaija ocenjevale finalno tekmovanje devetih popevk. Najboljša bo zastopala Jugoslavijo na letošnji , Pesmi Evrovizije".
Oktobra letos bo poteklo že 30 let od herojskega boja partizanov in komunistov Milana Majcna in Jančija Mevžlja, ki sta padla v neenakem spopadu z nemškimi žandarji, policaji in vojaki v Vodenikovi hiši v Mumicah pri Šentjanžu. Junakoma bodo v jeseni odkrili osrednji spomenik v Šentjanžu na Dolenjskem. Več o tem berite danes na 5. strani našega Usta. - Na sliki: fotografija makete spomenika NOB v Šentjanžu, delo akadem. kiparja Stojana Batiča
(Pre)malo
državljanske
zavesti
Tržaški tednik „Gospodarstvo" je 5. februaija objavil uvodnik z naslovom „Tržaški trgovci so si oddahnili“, v katerem pravi med drugim: „V soboto so ... Jugoslovani spet poplavili Trst. Prišli so zopet z vlaki, avtobusi in avtomobili, posebno ljubljanski brzec, ki prihaja v Trst okrog 9. ure in odhaja zvečer, je bil natlačen. Kupci so se očitno otresli predvsem deviz (20.000 lir na osebo), ki so jih nabavili na potni list zadnje dni pred inflacijo pod vtisom glasu, „da se nekaj pripravlja44. Seveda navadno teh 20 tisoč lir ni dovolj. Zraven je treba še kaj mark, dolaijev ali tudi šilingov.44
Tako tržaški časnik, ki nato med drugim dostavlja naslednje podatke:
„Kupčija na drobno z Jugoslovani zopet teče. ,Stara navada je pač železna srajca4 in Jugoslovani se težko odvadijo nakupom tostran meje ter kupujejo potrebne in nepotrebne reči. (Tako smo v soboto opazili preprosto gospodinjo, ki je v Trstu kupila bukovo palico za metlo, ki je bila po vsej verjetnosti uvožena iz Jugoslavije.)44
(Nadaljevanje na 6. strani)
V novi avtomatski telefonski centrali V Sevnici, ki so jo v petek izročili namenu (Foto: Legan)
V BREŽICAH BO KULTURNA SKUPNOST VZKLILA ŠE PREID POMLADJO
Včasih bo skupnost razširjen parlament
Gre za nenehno družbeno vrednotenje načrtov kulturnega razvoja in s tem povezano skrb, da se denar nalaga v tiste dejavnosti, ki so po merilih današnjega in jutrišnjega dne najbolj upravičene in potrebne
Minili sta dve leti, odkar je prosvetno kulturni zbor republiške skupščine začel razpravljati, kako s sistemskimi rešitvami zagotoviti uspešen in nemoten razvoj slovenske kulture. Se pred dobrim letom je naša kulturna in politična javnost dokaj zavzeto razpravljala o stanju in problemih kulturne tvornosti v republiškem središču in v občinah, v veselem pričakovanju novega leta pa sta zadnje dni preteklega leta sprejeta zakona, ki sistemsko urejata mesto in razvoj slovenske kulture, šla premalo zapažena mimo širše
Kaj je že res pomlad? Znanilec pomladi teloh (na sliki) se je te dni na Gorjancih že takole postavil (Foto: S. Dokl)
V POSLOVNEM LETU 1970:
Posebna nagrada za novinarski krožek v Šentrupertu
30. januarja, dan pred zaključkom nagradnega natečaja „Tistega lanskega dne ...“, nas je med pošto pozdravila zajetna pošiljka novinarskega krožka z osnovne šole v Šentrupertu. Kar 16 zgodb in zgodbic so nam poslali prizadevni mladi pisci, ki jih njihov krožek že lepo vrsto let združuje v plemenitem uijenju pisanja v materinem jeziku. Priznati jim je treba, našim mladim prijateljem iz Šentruperta, da jim pisana beseda gladko in lepo teče! Vpliv učiteljev in branja lepih knjig je rodil dobre sadove. Skoraj vse izmed poslanih zgodb so vredne objave, dve izmed njih pa sta prišli v ožjo izbiro: Jožica Umek, učenka 5. razreda šent-ruperške šole, je dobila prvo nagrado v natečaju, nagrajena pa je tudi učenka Tončka Cimerman z iste šole.
Uredniški odbor našega domačega lista je zato sklenil, da nagradi še posebej novinarski krožek na osnovni šoli v Šentrupertu: poslali mu bomo 500 di-naijev, na pomlad pa bomo povabili večjo skupino članov in članic tega krožka v uredništvo v Novo mesto in v tiskamo v Ljubljano. Članom krožka ter prosvetnim delavcem, ki vodijo krožek v Šentrupertu, hkrati javno čestitamo in se jim zahvaljujemo za sodelovanje!
UREDNIŠTVO
Dolenjski gospodarski velikani
Lansko poslovno leto je bilo za dolenjske gospodarske organizacije prav gotovo uspešno. Med industrijskimi podjetji so se nekatera uvrstila celo med vodilne v svojih panogah, v izvozu — taje po razvrednotenju dinaija postal še posebej pomemben — pa so celo na prvih mestih. To velja še posebej za novomeško Industrijo motornih vozil, Krko in Novoles.
Pregledali smo vrednost proiz-In kakšne so posamezne šte-	vodnje, izvoz in število zaposle-
vilke iz lanskega poslovanja?	nih. Rekorder je nedvomno In-
dustrija motornih vozil iz Novega mesta, ki ima že več kot 3.000 delavcev. Po številu zaposlenih ji sledi novomeški Pionir s 1.985 delavci, Krka šteje 1.414 zaposlenih, Novoles 1.402, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje 1.271, Djuro Salaj v Krškem
javnosti.
Zdi se, da ta ugotovitev lahko velja za naše nacionalno središče kot tudi za mnoge naše občine. Namen zakonov namreč ne bi bil uresničen, če bi menih, da njegove določbe ureiaio samo finančni položaj delav-
cev v kulturi. Takšno gledanje bi zožilo in zavrglo načela samoupravnosti v kulturnem prizadevanju določene regije, ki jih je zakonodajalec imel v mislih pri pripravljanju in sprejemanju zakona. Na področje
(Nadaljevanje na 8. strani)
1.187, Lisca 1.123, Novoteks 1.110 in metliška Beti 1.082. Devet podjetij ima torej več kot 1.000 zaposlenih. V ribniški občini ima Inles 780 delavcev, v črnomaljski pa semiška Iskra 717 delavcev.
Po vrednosti proizvodnje je (Nadaljevanje na 3. strani)
Št. 6 (1089)	Leto	XXII
NOVO MESTO, četrtek, 11. februarja 1971
tedenski
mozaik
Elektronski računalniki bodo prihodnje leto zamenjali davčne uslužbence v Franciji. Tako davkoplačevalci ne bodo imeli več opravka z nezaupljivimi uradniki, marveč s hladnimi in povsem ,,neprizadetimi“ elektronskimi računalniki. V Franciji mora vsak sam izračunati, koliko davka bo plačal, to pa stori tako, da navede vse svoje dohodke (za katere mu ni treba priložiti nobenih dokazil!), in od njih odbije določen znesek
Sedemletna hčerka filmske igralke Catherine Spaak bo še naprej ostala pri svojem očetu Fabriziu Capuzziju, od katerega se je igralka ločila pred leti že po sedmih mesecih zakona. „Ženski, ki je zaradi svoje kariere nenehno na poti, ni mogoče zaupati otroka, “ se je glasila utemeljitev sodišča.
Ker je zaljubljeno pogledovala nekega delavca, je 16-letna Milančan ka ovirala delo na tekočem traku v neki italijanski tovarni žarnic. Delavko so odpustili in to utemeljili s tem, da je zaradi svoje zaljubljenosti prišlo iz tovarne 100.000 žarnic manj kot bi lahko, pri čemer je nastalo za 4 milijone lir škode.
Če meter pod površino puščave položite tanko plast asfalta, se nerodovitna pokrajina spremeni v rodovitno, zatrjujejo japonski znanstveniki, ki so to bojda dokazali tudi s poskusi. Pravijo, da asfalt preprečuje pronicanje deževnice v globino, razen tega pa ne dovoli prehoda podzemeljskih soli na površino.
Neki kmet z grškega otoka Krete je našel 1,12 m visok kip grškega boga opojnosti, toda ko ga je hotel prodati nekemu Američanu za 5 milijonov drahem, je Za to zvedela policija in ga aretirala. Tako je kmet končal v zaporu, Dioniz, bog opojnosti, pav - muzeju.
Znameniti filmski par Elizabeth Taylor in Richard Burton bo letos poleti obiskal Dubrovnik Slavna igralca sta namreč pred dnevi pismeno vprašala predstavnika turistične agencije Atlas, če bi se lahko udeležila po svetu sedaj že znanih Dubrovniških poletnih iger. Agencija jima bo poslala odgovor ta teden. Pritrdilen.
PREOZKA OBČINSKA OBMOČJA
Občinske ali republiške cene?
Cene živil v sosednjih občinah naj bi bile enake — Družba naj pove, koliko živil potrebuje in po kakšnih cenah jih je voljna kupovati
„Zakaj pri nas odkupujejo po nižjih cenah kot v sosednjih krajih? “ sprašujejo nekateri kmetje. „Zakaj so pri nas živila dražja kot v sosednjih občinah? “ negodujejo nekateri porabniki. To je posledica različnih občinskih politik. Nekatere občinske skupščine se bolj zavzemajo za proizvajalce, druge za porabnike živil.
Ali med splošnimi napori za stabilizacijo gospodarstva ne bi kazalo spremeniti dosedanje prakse pri odobravanju cen najpomembnejših živil?
0 tem je pred dnevi veliko razpravljal gospodarski zbor zvezne skupščine. Po predlogu zveznega izvršnega sveta naj bi v resoluciji o družbeno ekonomski politiki bilo določeno, da bi cene mesa, mleka in drugih pomembnejših živil še naprej odobravale občinske skupščine. Upoštevati bi morale le merila, ki bi jih določali zvezni organi. V naši republiki pa je večina
TELEGRAMI
BRUSELJ - Na fakulteti naravnih ved univerze v Bruslju je včeraj izbruhnil hud požar, ki so ga spremljale eksplozije. Ranjen ni bil nihče.
BERLIN - Včeraj je bila 14. seja veleposlanikov štirih velikih sil, posvečena berlinskemu vprašanju. Uradno sporočilo pravi, da veleposlaniki nadaljujejo razgovore in da se bodo čez 10 dni znova sestali.
MOSKVA - Prvi sekretar CK enotne socialistične partije Nemčije Walter Ulbricht je na povabilo CK KP SZ dopotoval na oddih v Moskvo.
NEW YORK - Zaradi kratkega stika v elektrarni je nevvyorška četrt Manhattan pred dnevi ostala več kot dve uri brez električne energije.
LOS ANGELES - Večja skupina mladincev je ponoči s kamenjem obmetavala policijsko postajo v Stan-fordu v Kaliforniji in s tem protestirala. zaradi ameriško-saigonske invazije na Laos.
BEOGRAD - V Zvezni*skupščini so se včeraj začeli uradni politični razgovori med parlamentarnima delegacijama Avstralije in Jugoslavije. Gostujočo delegacijo vodi predsednik spodnjega doma avstralskega parlamenta William Aston.
BEOGRAD - Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac se je sestal včeraj v Benetkah z italijanskim zunanjim ministrom Aldom Morom.
občinskih skupščin že lani predlagala, naj bi cene najpomembnejših živil odobravali za vso Slovenijo republiški organi. Dokler to ne bo dovoljeno s predpisi, pa naj bi usmerjali določanje cen, da bi bilo manj razlik po občinah. Poslanci zveznega gospodarskega zbora so zahtevali, naj se z resolucijo določi, da cene najpomembnejših živil določajo in nadzorujejo republike. Končno pa so se z zastopniki zveznega izvršnega sveta na tisti seji sporazumeli, da bodo republiški organi določali merila za oblikovanje in kontrolo cen v dogovoru z občinskimi. Torej so se približali našim predlogom.
.Občinske skupščine se ne bojijo, da bi s spremembo pri odobravanju cen bile prikrajšane pri svojih prav-cah. Cene namreč ne morejo biti odvisne le od volje občinskih niti republiški organov. Kdorkoli jih bo odobraval ali določal, bo moral upoštevati, v kakšnih razmerah kmetovalci pridelujejo posamezna živila ter s kakšnimi stroški.
Nekateri kmetovalci — predvsem v Vojvodini — predlagajo, naj bi družba kar najbolj natančno ugotovila in odkrito povedala, koliko živil potrebuje in po kakšnih cenah jih je voljna odkupiti od pridelovalcev. Ugodne odkupne cene v začetku druge gospodarske reforme so v kratkem času tako pospešile > kmetijsko proizvodnjo, da so se kmetovalci morali nekaj časa bolj ubadati z vprašanji, kako prodati kot . kako pridelovati. Zdaj pa nam spet primanjkuje veliko živil. Zemljišča gotovo ne dajejo manjših;pridelkov kot pred leti," če so enako obdelana. Z boljšo obdelavo bi lahko'pridelali še več. Kmetovalci pa se ne marajo mučiti za slabo plačilo. Raje iščejo dodatni zaslužek drugod. Če ga ne najdejo doma, so pripravljeni iti v tujino. Tudi oni morajo meriti vrednost svojega dela z dohodkom kot drugi delovni ljudje.
r
a«#*.'*:
mši :*
Ameriški vojaki se ne menijo za napis na deski, ki opozarja pripadnike oboroženih sil Združenih držav Amerike, da ne smejo prek te točke v bližini južnovietnamske-laoške meje. Vdor saigonskih sil v Laos ne bi bil mogoč brez izdatne podpore ameriške vojske. (Telefoto: UPI)
Pri odobravanju ali določanju cen osnovnih živil bo torej treba resno upoštevati, kako bodo kmetovalci zadovoljni z odkupnimi cenami svojih pridelkov in živine. Ustrezati morajo tudi zajamčene cene, kajti nobeden ne mara veliko tvegati. Za tako kmetijsko politiko pa so občinska območja preozka.
JOŽE PETEK
IZREKI
GOSPODAR DA HLAPCU PRIZNANJE, DENAR PA OBDRŽI SAM.
MNOGI Np NOSIJO OBLEKE, PAČ PA ONA NJIR
NI VSE MLADO, KAR ŠTEJE MALO LET, IN NI VSE STARO, KAR ŠTEJE VELIKO LET.
NASILJU SE UPRI Z NASILJEM LE, ČE NI DRUGE MOŽNOSTI!
ČLOVEK POTREBUJE MOČNO SKUPNOST, DA BI SE UBRANIL SAM PRED SEBOJ.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
POLITIČNO ZATIŠJE? O predvidenih spremembah ustave, gospodarskega in političnega sistema zadnjih štirinajst dni kaj malo pišemo, pa tudi 18. seja Centralnega komiteja ZK Slovenije je preložena za nedoločen čas, in zato se zdi, kot da je nastalo nekakšno politično zatišje. V resnici pa te dni teko zelo živahni pogovori o teh, za nas tako pomembnih, vprašanjih. Koordinacijska komisija, ki na Brionih pripravlja predloge za spremembo ustave, sedanjih še ne dokončno oblikovanih zamisli ni hotela objaviti, saj bi sicer — kot je pri nas v navadi — nastalo šest ali osem posamičnih konceptov, v vsaki republiki in pokrajini posebej, pa bi bilo dogovarjanje o skupnih zadevah otežkočeno. Kljub temu je znano, da se razgovori o spremembah političnega in ekonomskega sistema vodijo po poti, ki jo je začrtala prva konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Dokončno je izoblikovan predlog o predsedstvu SFRJ. Predsedstvo naj bi imelo 14 članov, po dva iz vsake republike in po enega iz obeh pokrajin. Njihov mandat bi trajal pet let, volile pa bi jih republiške skupščine. Za eiane predsedstva ponovna izvolitev ne pride v poštev. Poleg predsedstva bo ostala tudi funkcija predsednika republike.
Skorajda zaključeni so tudi razgovori o federaciji kot zvezi samostojnih držav, ki se v federaciji združujejo zaradi skupnih interesov jugoslovanskih narodov in narodnosti. Republika bo verjetno poslej definirana kot zvezna država z veliko večjimi pristojnostmi, kot jih je imela doslej. Niso pa še povsem razčiščena nekatera vprašanja okoli ekonomskega sistema. Vse ka£e, da bomo nov sistem gradili vsaj dve leti in ker je to dolgoročna naloga, bodo nekatere ekonomske funkcije za sedaj federaciji še ostale. Še zmeraj nekateri namreč razmišljajo o tem, da bi zveza razpolagala s posebnim investicijskim fondom, fondom za kompenzacije (nadomestitve) in skoraj gotovo je, daje načelo kotizacije, ki ga v Sloveniji zelo podpiramo, v tej prvi rundi, padlo v vodo. Podrobnosti bomo
verjetno zvedeli 23. februarja, ko bo seja predsedstva ZKJ.
DINAR NA PREIZKUŠNJI. Cene kljub še vedno veljavnemu odloku o zamrznitvi cen počasi a vztrajno rastejo. Industrijski proizvodi so se minuli mesec podražili za 1,2 % če jih primerjamo z decembrom lanskega leta. Najbolj so poskočile cene premogu, in sicer za 9,5 %, cene koksa so bile večje celo za 67,1 %, tobaka za 4,7'%, tekstila za 4,1 % in gradbenega materiala za 1,9 %. Z 1,3 % so se povečale cene reprodukcijskemu materialu in izdelkom splošne potrošnje.
Najprej predlogi — nato razprava
Ta teden pa lahko pričakujemo objavo višjih cen za električno energijo, poštne in telegrafske storitve, za naftne derivate in železniški transport. Kljub temu, da verjetno zvezna vlada ne bo ugodila zahtevkom v celoti, bo vendarle povišanje cen elektriki ali denimo naftnim derivatom, prav gotovo povzročilo verižno reakcijo. Pred tem dejstvom bi bilo nesmiselno zamižati, toda vprašanje je, do kam sprostiti cene. Devalvacija dinarja je namreč samo potrditev diagnoze, ki jo že dalj časa poznamo in priznanje nestabilnih razmer v jugoslovanskem gospodarstvu. Toda če bomo pustili, da se bodo cene povsem svobodno formirale, bomo zabredli v še hujšo zagato in socialne razlike, ki so pri nas že tako precejšnje, se bodo še povečale. Dinar bi zavoljo tega morali ponovno razvrednotiti. Tako bi izgubili še eno bitko za
ozdravljanje naše valute in našega gospodarstva.
BOLJŠI POGOJI ZA KMETIJSTVO. Nekateri so takoj po devalvaciji izračunali, da bo novi tečaj dinarja zelo ugoden za kmetijstvo. Točnejši izračuni pa so pokazali, da jugoslovansko kmetijstvo ni niti v boljšem niti v slabšem položaju kot pred tem ukrepom zveznega izvršnega sveta. Če je torej tako, so ugotovili direktorji 60 velikih kmetijskih gospodarstev na nedavnem sestanku v Novem Sadu, potem je treba pogoje za to, za Jugoslavijo še vedno izredno pomembno panogo, izboljšati. Izenačenje svetovnih in domačih cen in vzpodbujanje kmetijstva, bi zagotovilo, da nam nekaterih pridelkov ne bi bilo več treba uvažati. V načrtu je namreč, da bomo letos uvozili (!) za 150 milijonov dolarjev kmetijskih proizvodov. Vse to bi ob ugodnejših pogojih in razumno višjih cenah, lahko pridelali doma, tržne viške pa vnovčili za novih 100 do 170 milijonov dolarjev.
OGLASI ZA DELO V TUJINI - PREPOVEDANI! Zvezni svet za delo je dobil predlog za izdajo zakona, s katerim bi prepovedali oglaševanje za zaposlovanje v tujini. Do oglasov naj bi imeli pravico samo zavodi za zaposlovanje in zvezni biro za zaposlovanje. S tem drastičnim ukrepom naj bi preprečili prekupčevanje z delovno silo in odhajanje strokovnjakov v tujino. Delovna organizacija, ki bi prekršila zakon, bi bila kaznovana celo do višine milijona dinarjev!
Vprašanje je, če lahko s takim zakonom odhajanje strokovnjakov v tujino preprečimo. Ankete zadnjih petih let so namreč nesporno dokazale, da bi se večina strokovnjakov zaposlila v jugoslovanskih delovnih organizacij ali, ali pa se vrnila v domovino, ko bi jim zagotovili dober zaslužek, ustrezna delovna mesta in primerne delovne pogoje. V tem grmu torej tiči zajec, ne pa v nekem administrativnem predpisu, ki se ga da na tisoč načinov izigrati.
tedenski zunanjepolitični pregled
Vojska saigonskega režima je vdrla v Laos. Ameriških kopenskih enot sicer ni v ekspedicijskem korpusu, ki je prešel juž-novietnamsko-laoško mejo, kar pa ne pomeni, da armada Združenih držav Amerike ne sodeluje v tem vojnem pohodu. Brez nje bi invazija v Laos komaj bila mogoča, zakaj Američani so dali na voljo letalstvo in topništvo — zlasti brez prvega pa bi bile enote saigonske vojske dokaj manj sposobne za spopad kot so. Svet lahko samo obžaluje najnovejšo razširitev vojaških operacij v Indokini, toda kaj več v sedanjem trenutku ne more storiti. Zakaj so se napadalci odločili za tak korak, zakaj sta se armadi dveh držav odločili za vdor na ozemlje tretje? Osnovni razlog — gledano kajpak s stališča VVashingtona in Saigona - je želja, da bi presekali tako imenovano Ho Ši Minhovo pot in tako bistveno prizadejali osvobodilne sile v Južnem Vietnamu in deloma tudi v Kambodži. Ho Ši Min-hova pot je nemara najbolj nenavadna cesta na svetu, kajti čeprav prepeljejo „po njej — če je verjeti ameriškim trditvam — na sto tisoče ton opreme, goriva, hrane in streliva, jo ne boste našli na nobenem zemljevidu sveta. Ta cesta, ki uradno ne obstoja, povezuje Severni Vietnam z Južnim, vmes pa gre prek lao-škega in deloma tudi kambo-škega ozemlja. Po njej se oskrbuje (čeprav to seveda ni edini vir) osvobodilno gibanje v Južnem Vietnamu z vsem, kar potrebuje dandanašnji armada za svoje operacije. Ta več sto. kilometrov dolga pot je speljana skozi divje pragozdove in prek strmih planinskih klancev ter je izvrstno kamuflirana in še bolje oskrbovana. Američani trdijo, da vozi po njej noč in dan (predvsem pa ponoči) okoli 5000 tovornjakov in več deset tisoč dvokoles. Slednja so pomembno transportno sredstvo, kajti partizani so ojačali kolesa tako, da so sposobna prepeljati tudi po 300 kilogramov tovora vsako. To sicer ni videti kdove kaj, toda če pomislite, da znese to že pri desetih kolesih tri tone, uporabljajo jih pa na tisoče — boste spoznali, da je moč tudi tako prepeljati ogromne zaloge. To so občutili že Francozi, ki so izgubili bitko pri Dien Bien Fuju v mnogo-čem prav zato, ker je tedanji poveljnik osvobodilne armade in sedanji sevemovietnamski general Djap tako prepeljal ogromen del potrebščin. Sedaj so se Saigonci odločili, da ta življenjsko pomembni dotok prerežejo - pa čeprav tako, da prekršijo suverenost Laosa. Pri tem trdijo, da oni itak niso prvi, ki to počnejo, kajti to so — samo na bolj prikrit način - storili pred njim že Sevemovietnamci. (Američani niso mogli uničiti te poti, čeprav so,doslej zmetali
nanjo le malo manj bomb kot med vso drugo svetovno vojno na nacistično Nemčijo! Čeprav je neveijetno, da na laoškem ozemlju nikoli ni bilo (ali da jih ni) sevemovietnamskih enot in enot osvobodilne armade, ki operira v Južnem Vietnamu, je to povsem neustrezno opravičilo za vdor v Laos. Vsaka dr-^ žava naj bi bila suveren gospodar svojega prostora in usode in potemtakem Šaigon ne bi smel najti opravičila za svoje akcije na tujem ozemlju v dejstvu, da so pač tam njegovi nasprotniki. Laoška Vlada — ki ni nikoli s prevelikimi simpatijami gledala na prisotnost tujih sil na svojem ozemlju, vendar pa zaradi razmerja sil ni mogla ničesar ukreniti — je zahtevala, naj se saigonske enote takoj umaknejo. In čeprav je podobno izjavo med driijpmi'dal tildi U Tant, generalni sekretar Združenih narodov, je kaj malo verjetno, da se bodo invazijske čete
Saigonci v Laosu
umaknile iz Laosa, dokler ne |
dosežejo svojega cilja.	^
Nekdanji šef poljske Združene delavske partije Vladislav Gomulka je moral plačati ceno za izjemno težak položaj, v katerem se je znašla Poljska. Sedaj ni več član CK, skupaj z njim pa so izključili še nekatere njegove najožje sodelavce. To ocenjujejo v Varšavi kot nujnost, brez katere ni bilo moč misliti na konsolidacijo položaja, kaj šele na kakršnokoli izboljšanje.
Mir ob Suezu je zopet rešen — vsaj za mesec dni, za kolikor so podaljšali premirje. Kairo zahteva, da v tem obdobju vendarle najdejo ustrezno politično rešitev in trdijo, da ne bodo več pristali na podaljšanje premirja po izteku zadnjega roka.
Vladi SFRJ in Albanije sta se sporazumeli, da povišata svoji diplomatski predstavništvi na raven veleposlaništva. Doslej sta imeli le poslaništvi, po letu 1958 pa sta tudi posle posla.-nika opravljala le odpravnika poslov. Jugoslavija ima sedaj veleposlanike v 84 državah. Odločitev kaže na izboljšanje odnosov med obema državama.
BELFAST - Potem ko je včer?:^ oklopni avtomobil povozil v Bei-fastu neko deklico, so bili včeraj v spopadu na severnem Irskem ranjeni še štirje otroci.
CATANZARO - Italijanska policija je včeraj aretirala štiri člane neofašistične organizacije iz kraja Strongoli, osumljene, da so sodelovali v teroristični akciji, med katero je en delavec izgubil življenje.
s' "3
Cene storitvam in prenočitvam v dolenjskih gostinskih objektih so po razvrednotenju denarja ostale nespremenjene. Bržkone pa jih bodo tudi dolenjski gostinci dvignili potem, ko se bodo pogovorih v gospodarski zbornici. Verjetno se bodo odločili tako, kot so v večini primerov v večjih turističnih središčih že storili: dinarske cene bodo dvignili za 20 odstotkov, torej toliko, kolikor se je spremenila vrednost dinarja v primerjavi z dolarjem. Ponekod imajo sicer za domače turiste sindikalne popuste v višini 15 odstotkov — tako da so cene ostale približno na dosedanji ravni. Na Dolenjskem verjetno tega ne bodo naredili, ker so že doslej veljale za prenočitve dokaj nizke cene: sedanja podražitev bo torej izenačila dolenjsko gostinstvo s slovenskim.
Kmetijski nasveti
NEPLODNOST SVINJ
Jalovost ah neplodnost naredi največ škode v govedoreji, ker pa je na Dolenjskem tudi veliko rejcev plemenskih svinj, si tokrat oglejmo, kako je z jalovostjo pri svinjah. Zmanjšana plodnost živali zmanjšuje dohodek pri reji, predvsem seveda tistim rejcem, ki se v večjem obsegu pečajo z vzrejo pujskov.
— Na plodnost imata zelo velik vpliv okolje, v katerem žival živi, ter hrana, s katero se krmi. Če je v hrani premalo hranil, vitaminov in hormonov, moramo to nadomestiti z dodatki. Tako na primer priporočajo pokladanje kaleče pšenice ali ovsa, ker vsebujeta veliko vitaminov, med njimi tudi tako imenovani plodilni vitamin, ki ima oznako E. Te snovi spodbujajo gonitev živali, s tem pa tudi plodnost.
Za svinje je znano, da se bukajo ob vsakem času, vendar močneje spomladi in jeseni. Temu je prilagojena kmečka reja. Drugače je na farmah, kjer hočejo imeti prasitve enakomerno porazdeljene skozi vse leto.
— Zakaj se živali poleti težje oplodijo? Raziskovalci so ugo-ovili, da se ob dalj časa trajajoči vročini občutno zmanjša življenjska moč semena, to pa je tudi eden izmed vzrokov za manjšo plodnost svinj. Ker vročina neugodno deluje tudi na plemenske svinje, priporočajo primerne hleve, ki imajo dobro zračenje. Svetujejo celo polivanje in tuširanje s hladno vodo. Te stvari naj bi upoštevali rejci, ki se odločajo za graditev novih hlevov.
Ob vsem povedanem naj še dodamo, da obstajajo včasih plod-nostne motnje, ki imajo druge vzroke. Znani so primer s svi- • njami, ki so iz farmske reje prišle v kmečko rejo, Ker se je iznenada spremenilo rejsko okolje-, se svinje niso hotele več bukati. Pojav imenujemo začasno sterilnost, take motnje pa lahko trajajo tudi po več mesecev. Živali se morajo najprej privaditi na novo okolje, ali kot temu strokovno pravimo: morajo se aklimatizirati.
Inž. M. L.
KGP za 104 milijone dinarjev. Novoles, ki je po teh številkah na desetem mestu na Dolenjskem, je prav tako skoraj dosegel nekoč magično številko 100 milijonov dinarjev vrednosti lanske proizvodnje.
Tudi med izvozniki je na prvem mestu IM V, ki se bori celo za prvo mesto med izvozniki v slovenski industriji. Njen lanski izvoz je bil vreden 15 milijonov dolarjev. Na dolarski lestvici sledi IM V, Krka s 6,2 milijona dolarjev vrednim izvozom, Novoles, ki je izvozil za 2,8 milijona dolarjev, izvoz Lisce je bil vreden 1,6 milijona dolarjev, Avto Kočevje, ki je izvozil za 1,3 milijona dolarjev, in semiška Iskra z 1,1 milijona dolarji vrednim izvozom. Novo-teks in Inles sta izvozila za več kot 800 tisoč dolarjev, prav tako brežiška tovarna pohištva.
zalo — čeprav potrdila ni, ker baje ni zapisnika delavskega sveta — da je delavski svet zahteval gradnjo namesto usmeritve v nakupe dislociranih obratov, da v podjetju očitno niso bili enotni. Eni so zahtevah tako poslovno politiko, drugi so delali drugače. Razumljivo je, da direktor sam ne more biti kriv za vse stvari: po bitki so kajpak vsi generali!
Res pa je, da podjetje politike, ki jo je začrtal delavski svet, ni poskušalo uresničiti! Novo mesto še vedno nima klavnice, nihče tudi uradno ni zaprosil za gradnjo.
Po logiki bi bilo, da vodstvo podjetja z direktorjem na čelu odstopi, če je imelo namesto samoupravljanja v podjetju samodrštvo, namesto ene poslovne politike drugo. Kako bo v primeru Mesnega prehrambnega podjetja, bomo šele videli.
J. SPLICHAL
Sejmišča
NA SEJMU
V	NOVEM MESTU
8. februarja je bil v Novem mestu sejem, na katerem je bilo naprodaj 469 pujskov, prodali pa so jih 396. Za mlajše so zahtevali 170 do 250 din, za večje pa 260 do 550 din. Kupci so prišli tudi od drugod in ker je bilo precej povpraševanja, je cena malim pujskom malce poskočila.
PRODALI 536 PRAŠIČEV
Na sobotni sejem so v Brežice pripeljali 623 mladih prašičkov in 33 prašičev, starejših od 3 mesecev. Za mlade prašičke so zahtevali do 11 din za kg žive teže, prodali pa so 514 živali. Starejših prašičev so prodali 22, rejci so zahtevali do 8 din za 1 kg žive teže.
Bonboni VISOKI C nimajo tekmeca
v kvaliteti Sumi
Novo v zadnjih dneh
Mokronog bo na pustno nedeljo, 21. februarja, spet en dan samostojna država, Cape Nassenfuss imenovana. In ker bo ta dan Cape, bo spet nekaj v zvezi z vesoljem. V Mokronogu bo pristal astronavt Kurent, ki mu bodo izkazali veliko čast. Ce lahko sklepamo po lanski prireditvi, bo maškarada tudi letos vredna ogleda. (Foto: Legan)
Sveti Valentin ima ključe od korenin - V Beli krajini so s pridom izkoristili lepo vreme v januarju in februarju in so že precej daleč z deli v vinogradih. Do Valentina bo torej vse nared, tako da bo lahko svetnik odvezal korenine. Na sliki: Pri Šukljetovih v Bušinji vasi so bili te dni tudi v vinogradu. (Foto: S. Dokl)
V	ponedeljek, 8. februarja sta se nekaj minut pred drugo uro popoldne takole zagozdila sredi pretesnega mostu čez Krko dva tovornjaka. Zaradi tega je prišlo do nepopisne gneče: ob dveh, ko so ljudje z avtomobili odhajali z dela, tovornjakov še niso razvozlali. Kolona čakajočih se je v tem času raztegnila čez ves Glavni trg (Foto: Splichal)
V POSLOVNEM LETU 1970:
Sneg je skopnel, vsaj začasno. Vremenoslovci sicer še napovedujejo mraz in sneg, vendar pa je že teh nekaj dni, ko so bile ceste kopne, bilo jasno in prepričljivo dokazano, kakšno škodo je naredila letošnja zima.
Cestno in komunalna podjetja bodo imela polne roke dela, če bodo hotela v kolikor toliko kratkem času popraviti ceste, ki so to zimo zakipele morda bolj kot prejšnja leta.
V Novem mestu sta dve cesti še posebej vredni opozorila: priključek na avtomobilsko cesto proti Mačkovcu je vse od gimnazije naprej ena sama razrita njiva, vožnja po tej cesti pa je za avtomobile ne samo neprijetna, ampak tudi nevarna. Prav tako je dobro uničena tudi cesta iz Novega mesta v Dolenjske Toplice -zimskim nadlogam so se na tej cesti pridružili tudi težki tovornjaki.
Tako je bilo torej še enkrat dokazano, da ni vedno dobro graditi hitro in poceni, čeprav je po drugi strani tudi res, da brez asfalta v današnjem času enostavno ne gre več. Tam, kjer so gradili počasi in z več denarja, so ceste razumljivo boljše. Žal pa je takih cest malo, saj le redkokje lahko odločijo, da bo asfaltna plast debelejša.
V današnjem položaju pač ne preostane drugega, kot da posledice letošnje zime čimprej odpravimo!
Industrij‘a motornih vozil iz Novega mesta je po številu zaposlenih, vrednosti proizvodnje in izvozu na prvem mestu — Desetkrat po sto milijonov: doslej rekordno leto — Pregled naiih velikanov
(Nadaljevanje s 1. strani)
prav tako na prvem mestu Indu- je naredila za 285 milijonov, 217 milijonov, Beti za 125 mili-strija motornih vozil, ki je nare- novomeški Pionir po še ne do- jonov, Novoteks za 122 mili-dila za 423 milijonov dinarjev končanem izračunu okrog 240 jonov, Lisca za skoraj 110 mili-izdelkov. Tovarna zdravil Krka milijonov, Djuro Salaj za blizu jonov, Inles za 105 in kočevsko
/
KAKO VROČA JUHA?
Mesno prehrambeno podjetje
Bodo vodilni predstavniki novomeškega podjetja odstopili? — Poslovna politika začrtana tako, izvajana na drug način
Če bo držal slovenski pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, lahko še precej časa počakamo, preden bodo razrešili vse težave in vozle, ki so se zadnje čase spletli okrog novomeškega Mesnega prehrambnega podjetja. Republiška centrala SDK je, kot smo obveščeni, po tem, ko je bila opozorjena na razmere v tem novomeškem podjetju, zbrala za več kot 70 strani gradiva. Takoj moramo povedati, da te knjige za zdaj v uredništvu še nismo videli.
Toda dejstvo, da predstavniki družbeno-političnih organizacij
novomeške občine po posebnem sestanku s predsednikoma delavskega sveta in poslovnega odbora podjetja podpišejo dokument, v katerem je točno napisano, da so bile metode direktorja samodrštvo, in ocenijo hkrati, da je bila poslovna politika podjetja napačna, dovolj zgovorno priča, da podjetje ni gospodarilo tako, kot bi moralo, in da tudi samoupravljanje ni bilo tako, kakršnega želimo v naši družbi.
V	Dolenjskem listu smo že nekajkrat pisali o tem, kako Novo mesto potrebuje komunalno klavnico. Zdaj se je izka-
Davčna uprava pojasnjuje
Na članek, objavljen v 4. številki Dolenjskega lista pod naslovom „Samo v želji gremo po zadnji modi“, nam je davčna uprava iz Novega mesta poslala naslednje pojasnilo:
„Kdo je oproščen plačevanja prispevka oziroma davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
lahko preberemo v republiškem uradnem listu in Skupščinskem Dolenjskem listu. V 74. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS 7/69) je določeno, da so prispevka od kmetijstva oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 din.
V 7. členu občinskega odloka o prispevkih in davkih občanov (SDL 5/69) pa beremo, da so oproščeni prispevka od kmetijstva tudi zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din. če jim je dohodek od kmetijstva edini vir za preživljanje. Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, ce skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2000 din. Katere kraje smatramo za višinske, je navedeno v istem členu odloka.
Iz objavljenega članka je bilo razbrati, da so bili kmetje s katastrskim dohodkom do 500 din in višinski s katastrskim dohodkom do 2000 din doslej oproščeni prispevka za zdravstveno zavarovanje, odslej pa ga bodo morali plačati. Iz citiranih členov zakona in odloka o prispevkih in davkih občanov vidimo, da so zavezanci oproščeni plačevanja prispevka oziroma davka iz osebnega dohodka iz kmetijstva, ne pa tudi prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov (parafiskalnih prispevkov).“
DAVČNA UPRAVA ObS Novo mesto
Dolenjski gospodarski velikani
MA PRELOMNICI NAŠEGA REVOLUCIONARNEGA RAZVOJA
Lanskoletni dogodki, zlasti v drugi polovici leta, so obeležili začetek novega obdobja v našem revolucionarnem razvoju. Ta začetek je bil velika prelomnica, ki jo po naravi in vsebini lahko primerjamo s podobnimi prelomnicami v naši revolucionarni preteklosti, kot so bile: začetek revolucije in vstaje, odpor informbiroju, »začetek samoupravljanja itd. Ko to pravimo, se seveda zavedamo, da morda tu in tam pretiravamo, toda tega ne delamo kar tako, temveč namerno: z vso odgovornostjo in brez slehernega dramatiziranja. Zakaj tisto, kar napoveduje to prelomnico, in tisto, kar v tej smeri delamo, tako predvidevanje v celoti potrjuje.
Za kaj namreč gre?
Gre za spremembe v političnem in ekonomskem sistemu, kot za spremembe v odnosih med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Spremembe v političnem sistemu je napovedal tovariš Tito na sestanku z zagrebškim političnim aktivom, koje izjavil, da bo predlagal, naj namesto predsednika republike uvedemo predsedstvo. Njegov predlog je naletel na veliko zanimanje v državi in po svetu. O njem so razpravljale skoraj vse družbeno-politične organizacije naše države in domala vse institucije. To idejo je obdelalo predsedstvo ZKJ, v podrobnostih pa jo je razčlenil tovariš Kardelj. O njej so govorili tudi na prvi seji konference ZKJ.
Kaj pravzaprav je Titov predlog?
To je nova federacija. Nova skupnost torej, ki bo temeljila na sklepih AVNOJ, v njih pa je rečeno, da bo vsak narod, vsaka narodnost imela možnost za izražanje svoje individualnosti. Vsaka narodnost, vsak narod pa bo hkrati v enaki meri odgovarjal za socialistično skupnost.
To pomeni, da ne bomo več imeli države nad državami, kakor je to bila dosedanja federacija. Nasprotno: imeli bomo socialistično skupnost, jci bo v dogovoru z republikami in v njihovem imenu uresničevala skupne zadeve, za to pa bodo skrbeli seveda predsedstvo republike, zvezna skupščina ter drugi zvezni in izvršni ter zakonodajni organi, v katere bodo prav tako izvoljeni predstavniki republik in pokrajin.
Federacija bo torej izvrševala samo one stvari na zakonodajnem in izvršnem področju, za katere se bodo dogovorile republike in pokrajine, vse druge funkcije pa bodo prešle na republike.
Kaj to pomeni z drugimi besedami?
To pomeni, da so tudi na področju federacije predvidene velike spremembe, ki pa nikakor ne prekinjajo zaporedja v našem revolucionarnem razvoju. Nasprotno! Samo uresničujejo ideje, ki so vzklile v revoluciji in se zavoljo objektivnih razlogov doslej niso mogle razviti. Gre namreč za samoupravno graditev naše federacije, za katero ne bo odgovaijala sama pred seboj, ampak bodo zanjo v prvi vrsti odgovorne republike in obe pokrajini. Taka odgovornost pa postavlja republike v nov položaj, iz katerega izhaja odgovornost do lastne državnosti in naroda ter do socialistične skupnosti.
KAJ MISLIJO O TEM SLOVENSKI KOMUNISTI?
Predvsem tole: vse našteto je zgodovinsko pogojeno, kar velja tudi za novo revolucionarno obdobje, v katerem moramo spremeniti ne-
katere poglede in institucije. O tem so govorili že na VI. kongresu. Resolucija tega kongresa poudarja, da moramo „demontirati44 (razstaviti) staro federacijo in postaviti novo samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov. Beseda o tem je tekla tudi na osmi seji CK ZK Slovenije in na I. konferenci Zveze komunistov Slovenije. O predlaganih spremembah je bila tudi posebna seja centralnega komiteja -sedemnajsta.
Na vseh teh sestankih so, tako kot še na mnogih drugih, ki so jih imeli v raznih družbe-no-političnih organizacijah in institucijah, poudarjali, da velja samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti graditi na samoupravni osnovi. Gre torej za to, da se uveljavi delovni človek, da se občuti njegova kar največja prizadevnost v združenem delu in na vseh drugih področjih in dejavnostih. Z drugimi besedami to pomeni, da zožujemo manevrski prostor države, s tujko torej etatizem, namesto tega pa naj dogovori in sporazumi omogočaijo in dajejo „čiste račune“. Čisti računi seveda krepko podirajo etatizem na zvezni ravni, kot tudi povsod drugod.
Kakšen političen sistem želimo?
Takšnega, ki bo omogočil kar največje izražanje državnosti republik, s tem pa tako federacijo, ki bo močnejša in bolj vsestranska od dosedanje.
Kaj je bilo glede tega narejenega?
Kar precej! Ustavne komisije pri federaciji in v republikah se že dalj časa ukvarjajo s predlaganimi spremembam in iščejo najustrez-
 \
Predsedstvu SFRJ to, kar zdaj pripada predsedniku republike
Ko je tovariš Tito 4. decembra lani predložil poslancem zvezne skupščine svoj predlog za spremembo jugoslovanske ustave, je med drugim predlagal, da bi uvedli predsedstvo SFRJ „... kot samostojen ustavni organ federacije, ki bo sestavljen iz enakega števila predstavnikov vsake republike in ustreznega števila predstavnikov vsake pokrajine. S tem bi dosledno organizirali federacijo kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti ter zagotovili vpliv in odgovornost republik in pokrajin pri opravljanju funkcij federacije.
Predsedstvu SFRJ bi bile zaupane funkcije, ki po sedanji ustavi pripadajo predsedniku republike. Poleg teh funkcij bi predsedstvo SFRJ opravljalo tudi druge, z ustavo določene funkcije, ki bi predvsem obsegale politične in zakonodajne pobude ter predlaganje ukrepov in sklepov glede vprašanj, ki se tičejo odnosov med republikami in pokrajinami, ljudske obrambe in zunanje politike .. .“
nejše rešitve za predsedstvo SFRJ in za druge organe, kot tudi za politični sistem. V mnogih pogledih obstajajo razlike in različice v obravnavanju in oblikovanju teh organov kot njihovih pristojnosti. Seveda pa to ne pomeni, da te razlike ne bodo odstranjene. Prav narobe!
Kdaj se bodo zgodile te spremembe?
Na to je težko odgovoriti. Prepričani pa smo, da bo že leto 1971 v tej smeri zelo živahno, polno vsestranske dejavnosti in pričakovanih sprememb.
Kakšne spremembe so predvidene v ekonomskem sistemu?
Na tem področju so predvidene velike spremembe. Kaj pravzaprav predvidevajo? Predvsem to, da naj zajema federacija iz gospodarstva samo toliko, kolikor po dogovoru potrebuje za skupne zadeve. Te zadeve pa so:
— narodna obramba,
— zunanja politika in
— skupni trg.
Federacija bo dobivala tudi potrebna sredstva za zvezno administracijo, kot tudi denar za napajanje sklada za nerazvita območja in republike. Vse druge gospodarske pristojnosti zveze pa bodo prešle na republike; od teh je tudi odvisno, ali bo jugoslovanska skupnost imela v ‘prihodnje kakšno večjo gospodarsko funkcijo.
Zvezni skladi bodo ukinjeni. S tem se bo zmanjšalo zajemanje federacije, ki je znašalo doslej od 20 do 30 odstotkov narodnega dohodka. Sredstva bodo torej vrnjena gospodarstvu, ki jih bo koristno uporabilo za svojo razširjeno dejavnost. Tako bo tudi vpliv delovnega človeka veliko večji. Bližja mu bo poraba dobrin, ki jih je sam ustvaril. Na to porabo bo lahko vplival. Vedel bo, kam gre vrednost, ki jo je ustvaril, z eno besedo: njegova volja in odgovornost se bosta v celoti pokazali v teku združenega dela.
Kako pa je bilo doslej ?
Doslej je bil vpliv delovnega človeka na porabo sredstev v zvezi malenkosten. Poraba denarja, ki se je nabiral v proračunu in v skladih, je tekla takorekoč mimo njega in brez njegove vednosti. Zveza je med drugim porabljala denar tudi- za velike investicije (hidroelektrarna Djerdap, železniška proga Beograd — Bar), uporabljala pa gaje tudi za financiranje izvoza opreme, za regresiranje turizma itd. Odslej vsega tega ne bo več.
Ali pomeni to nov družbenogospodarski sistem?
Kar zadeva družbenogospodarski sistem, velja povedati, da s tem ne delamo novega. Splošno mnenje je, da naj družbenogospodarski sistem niti ne bi bil skupen za vso državo, temveč je lahko specifičen glede na potrebe posameznih republik. To, kar je skupno, je skupni trg. Na takem trgu morajo svobodno krožiti blago, delovna sila, ljudje, svobodno se morajo oblikovati mednarodni trgovski sporazumi itd. Z drugimi besedami: skupni trg naj prepreči področno in republiško zapiranje gospodarstva ter omogoči svobodno kroženje in sodelovanje na vseh naštetih ravneh in v vseh smereh.
Kaj bo ostalo na zvezni ravni?
V njeni pristojnosti bodo na primer: carine, globalno dogovarjanje o tem, kakšno zunanjetrgovinsko politiko bo vodila naša država. Seveda bo v njeni pristojnosti tudi skupna denarna politika, skrb za enoten devizni režim in še kaj.
Kaj bo pa s stabilizacijo (gospodarsko učvrstitvijo)?
Stabilizacijski programje predvsem začasno sredstvo, da bi odstranili nekatere posledice, ki so se pojavile v gospodarstvu. To so skok cen, povečana poraba, zlasti splošna in investicijska potrošnja, povečan uvoz, povečan primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci itd. Vsa ta povečanja so negativno vplivala na razvoj gospodarstva. Zato je veljalo najti sistem (način), ki bo to preprečil. To pa je med drugim zamrznjenje cen, omejitve glede porabe in uvoza itd.
Vsi ti ukrepi so seveda samo začasni. Nekatere tokove v našem gospodarstvu pa morajo spet spraviti v reformsko strugo. To je njihov poglavitni namen.
V ta okvir sodijo tudi najnovejši ukrepi.
VLAJKO KRIVOKAPIČ
Predsedniku republike poteče mandat 17. maja 1971
3. decembra lani jc bila v Beogradu 15. seja predsedstva ZKJ, na kateri so med drugim poročali o delu za razvoj političnega in gospodarskega sistema. Ko so razpravljali o predlogu sprememb, je tovariš Kardelj opozoril na izjemno kratke roke, v katerih je treba opraviti obsežno in odgovorno delo. Kakor je znano, poteče predsedniku republike mandat 17. maja 1971, zato bo morala zvezna skupščina dokončno določiti, kakšne bodo ustavne spremembe, vsaj do 17. aprila 1971, ko bi bilo po veljavnih ustavnih odredbah treba ponovno izvoliti predsednika republike.
Uradno bo spremembo ustave predlagal sam predsednik republike. Pričakujejo, da bo zbor narodov te dni določil osnutek načrta za spremembo ustave. Po objavi načrta se bo začela javna razprava, ki naj bi trajala ves februar in prve dni marca. Po končani javni razpravi naj bi vsi zbori zvezne skupščine do 17. aprila letos sprejeli sklep o ustavnih spremembah.
Casa bo na voljo res zelo malo, zato pa ga moramo v bližnjih javnih razpravah o spremembi ustave kar najbolje izkoristiti.
Pred nekaj dnevi je končala delo koorainacijsKa skupina za spremembo zvezne ustave. Delo je trajalo več dni na Brionih. Sodeč po neuradnih izjavah, so se predstavniki republik in pokrajin na tem posvetu domenili o najvažnejših spremembah ustave, ki so velikega pomena za družbenopolitično in družbenoekonomsko življenje v naši večnacionalni so-
cialistični skupnosti. Pred nami je obdobje, ko bodo rezultate dela te skupine predelovali delovni ljudje na zborih in sestankih. — Na sliki od leve proti desni: Marko Nikezič, predsednik CK SK Srbije, Mijalko Todorovič, član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ, predsednik Tito in Edvard Kardelj, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ.
FRANCI KOLAR: PRED PROSLAVO 30-LETNICE NOB V ŠENTJANŽU NA DOLENJSKEM IN V MURNICAH
Prebivalstva Šentjanža in okolice, zlasti še borci in aktivisti NOB, smo po osvoboditvi nekajkrat skušali spodbuditi in organizirati, da bi junaški boj Milana Majcna in Jančija Mevžlja v Murnicah, ki je potekal 28. in 29. oktobra 1941, dobil dostojen spomenik v Murnicah in v Šentjanžu. Z njim naj bi počastili in trajno likovno upodobili neizrecno veliko junaštvo teh dveh partizanov. Uspeha do sedaj nismo imeli. Morda je to celo dobro, saj prejšnje zamisli, skice in načrti s stališča spomeniškega varstva in umetniškega vrednotenja niso ustrezali veličini boja in pomenu dogodkov, ki jih želimo likovno prikazati in ohraniti.
MILAN MAJCEN
Ljudje, čas, prostor in zapletene razmere začetkov ljudske socialistične revolucije v pogojih narodnoosvobodilnega boja so od posameznikov in skupin, organiziranih v Osvobodilni fronti in Komunistični partiji Slovenije, zahtevali nesluteno junaštvo in zelo preudarno dejavnost. Nemci so, izpolnjujoč svojo zločinsko raznarodovalno politiko, že od junija 1941 - še pred napadom na Sovjetsko zvezo - množično lovili naše prebivalce in jih pošiljali v pregnanstvo in taborišča, jih zapirali in ubijali ter plenili in uničevali zasebno in narodovo premoženje.
Samo Komunistična partija, jedro Osvobodilne fronte, ter njeni najboljši člani so se hoteli, upali in znali upreti ter zanetiti vseljudksi osvobodilni boj. S prav takim poslanstvom sta oktobra 1941 iz Mokronoga prišla v šentjanško območje partizana - komunista Milan Majcen in Janči Mevželj. 28. oktobra so ju nemški žandarji, policaji in vojaki obkolili v Vodenikovi hiši v Murnicah. Vnel se je neenak boj. Milan in Janči sta se skupaj in vsak posebej nadčloveško borila, branila in napadala. Nemci so imeli menda 12 mrtvih in 16 ranjenih. Janči je v boju zaradi hudih smrtnih ran umrl pozno zvečer; Milan je sam vztrajal do naslednjega dne, to je do 29. oktobra in dopoldne junaško umrl. Oba, takrat 26-letni Milan in 17-letni Janči, sta in bosta ostala v teh krajih nedvomno najimenitnejša, najpogumnejša in najzaslužnejša borca — partizana.
Narodnoosvobodilna borba pa se je nezadržno razvijala. Partizani
-	kasneje - napadali Šentjanž in druge kraje. V tem kraju je padlo 52 borcev, veliko ljudi je pomrlo pod nemškimi streli, v taboriščih in dru-^ i gih mučilnicah. Osvobodilna fronta pa je dokončno in popolnoma zmagala.
Mar je vso to veličino, humanost, revolucionarnost, žrtvovanje ljudi lahko opisati, opredeliti ter upodobiti nje in dogodke, v katerih so tako častno izpolnjevali dolžnosti?
O	Milanu in Jančiju je malo podatkov, a vendarle dovolj, da bomo
0 njunih likih še pisali.
POBUDA ZA PROSLAVO IN DOSTOJNO SPOMENIŠKO UREDiTEV
Marjan Gabrič, predsednik občinske skupščine Sevnica, in Ivan Gole, Šentjanžan. zdaj pa trebanjski občan, sta spomladi 1970, približno 17 mesecev pred 30-letnico boja in smrti Milana Majcna in Jančija ’ 'evžlja, dala pobudo za pripravo
•oslave in dostojno spomeniško
1 editev. Pobudo smo sprejeli in se v Šentjanžu sestali nekateri člani republiškega vodstva Zveze združenj borcev NOV Slovenije in drugi borci ter aktivisti iz občin Sevnica in Trebnje ter iz Ljubljane.
Na podlagi ogledov ruševin Vodenikove hiše v Murnicah, šole Milana Majcna, Milanovega in Jančijevega groba ter samega Šentjanža, so po vsestranskem pomenku o zasnovi in organizaciji uresničitve te naloge v Sevnici izoblikovali predlog o imenovanju odbora. Sevniška občinska skupščina je na seji obeh zborov 10. septembra 1970 sprejela odločbo o
imenovanju odbora za proslavo 30-letnice herojskega . boja Milana Majcna in Jančija Mevžlja. Odbor ima 26 članov iz Ljubljane, Krškega, Celja, Novega mesta, Trebnjega, Brežic, Sevnice in Šentjanža.
Kmalu nato smo Vladimir Lakovič, Stojan Batič in jaz šli ponovno v Šentjanž in Mumice, da bi proučili in odboru predložili podatke in prve zamisli spomeniškovarstvenih in likovnih rešitev. V istem času je Mara Rupena prizadevno zbirala začetno dokumentacijo in poizvedovala o možnih virih za podatke o Mi-. lanu Majcnu in Janciju Mevžlju. Jože Bavec je hkrati v Šentjanžu zbiral dragocene podatke o drugih borcih in fotografije objektov in krajev, da bi tako izpopolnil krajevne podatke in kroniko.
Prva seja odbora je bila v Ljubljani 17. novembra lani. Odbor sije razdelil naloge takole: predsednik odbora - Marjan Gabrič, podpredsednik - Viktor Avbelj, in 9 članov sekretariata: Jože Borštnar, Bogo Gorjan, Franci Kolar, Franc Krese, Nace Majcen, Mara Rupena, Simon Sekirnik, Ferdo Šetrajčič in Niko Šilih. Delo sevniške skupine članov sekretariata vodi Marjan Gabrič, delo ljubljanskega dela sekretariata pa Viktor Avbelj. Likovno komisijo sestavljajo: Franci Kolar, Vladimir Lakovič, akademska kipajja Stojan Batič in Julij Renko, profesor inž. arh. Boris Kobe in dr. Ivan Komelj.
Komisijo za zbiranje dokumentarnega gradiva in propagando vodi Mara Rupena, člani pa so še: dr. Tone Ferenc, Jože Bavec, Nace Majcen, Rezka Traven, Štefan Kuhar in še nekateri drugi sodelavci; pomagala naj bi jim še Franc Šetinc in Stane Kranjc. Finančno komisijo vodi Ferdo Šetrajčič, pomagajo pa mu še člani Danilo Sbrizaj, Ivan Gole, Milan Šepetavec, Nace Majcen in Cene Božič.
VSESTRANSKA POMOČ IN SODELOVANJE MNOGIH
Posebna delegacija odbora, ki jo je vodil Viktor Avbelj, je obiskala predsednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika in predsednika republiškega odbora ZZB NOV Janka Rudolfa in ju seznanila s predvideno proslavo. Delegacija je pri obeh predsednikih dobila zagotovila, da ta dva republiška politična foruma akcijo odobravata in podpirata. Posebna dclegacija je obiskali itiui predsednika 10 republiške izobraževalne skupnosti Ludvika Zajca in dobila od njega zagotovilo, da bo pri dograditvi šole Milana Majcna republiška izobraževalna skupnost prispevala ustrezen delež.
Zavod za spomeniško varstvo SRS je s posebnim pismom sporočil odboru, da bo v letu 1971 uredil razvaline Vodenikove hiše v Murnicah, za konzervacijska dela je predvidel sredstva v svojem proračunu. Del gradbenega materiala v ta namen je pripravljena prispevati krajevna organizacija ZZB Šentjanž.
Odbor je proučil vprašanje, ali nqj za kiparska dela razpiše natečaj. Spoznal je, da natečaj ni potreben, da glede na čas tudi ni več mogoč in da bi natečaj nujno zahteval veliko dodatnega denaija za nagrade in režijo. Zato je sklenil neposredno oddajo oz. naročilo del pri kiparjih Stojanu Batiču za skulpturo v Šent-
janžu in pri Juliju Renku za doprsna kipa obeh junakov.
Odbor je seveda obširno razpravljal še o drugih vprašanjih in sprejel stališča o načinu svojega dela. Zlasti se je strinjal z nujnostjo za takojšnje meritve terenov v Murnicah in Sent janžu in za priprave še drugih osnov za kvalitetno strokovno, spomeniško, urbanistično in likovno ureditev.
Sledile so še druge seje in delovni posveti v Ljubljani, Šentjanžu in v Sevnici. Sodelovanje so ljubeznivo sprejeli inž. Franci Filipčič kot urbanist, inž. Stane Kočevar kot urbanistični inšpektor ter inž. Hegeduš in Pavlin iz novomeškega Cestnega podjetja. Tudi republiški cestni sklad je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri uresničenju načrtov. V občinski skupščini Sevnica že teče postopek za ureditev premoženjskopravnih razmerij glede zemljišča, na katerem stoji Vodenikova hiša in na katerem bo stal spomenik NOB v Šentjanžu.
O MURNICAH IN O VODENIKOVI HIŠI
Komisija za likovno umetnost pri republiškem odboru ZZB NOV Slo-
venije, ki jo sestavljajo Vladimir Lakovič, dr. Ivan Komelj, Ivan Seljak, Stojan Batič, Aleksander Bassin in inž. Boris Kobe, je kot pristojna za odobritev osnutkov spomenikov revolucije in NOB tudi že obravnavala in odobrila idejni skici spomenikov v Murnicah in Šentjanžu.
Finančna komisija je pripravila osnutek finančne konstrukcije. Izvedbo ‘celotnega načrta naj bi preko odbora financirali: Zveza združenj .borcev Slovenije, SZDL Slovenije, Zavod za spomeniško varstvo SRS, občine Sevnica, Ljubljana-Šiška in druge ljubljanske občine, Brežice, Krško ter delovne ter druge organizacije. Stroški bodo predvidoma znašali nekaj nad 300.000 din (brez dograditve šole, ureditve ceste in nekaterih komunalnih ureditev). Tekoči račun je odprt pri občinski skupščini Sevnica, za drobne tekoče potrebe pa tudi pri RO ZZB NOV v Ljubljani.
In zdaj še nekaj besed o Murnicah in o Vodenikovi hiši. Mumice so raztresena vas, ki leži med prisojnimi polji in gozdovi na jugovzhodnem pobočju Jatne. Od Šentjanža so oddaljene 2200 metrov zračne črte. Pot iz Šentjanža je zelo ovinkasta in strma ter prevozna za’manj-
Del razvaline Vodenikove hiše v Murnicah. V ospredju spominska plošča; v ozadju se vidi del gospodarskega poslopja
Grob Milana Majcna in Jančija Mevžlja na pokopališču v Šentjanžu
ša motorna vozila le v lepem vremenu. Vas leži kakih 600 metrov nad morjem in pribl. 300 metrov višje kot Šentjanž. Za Mumice sta v rabi še imeni Murence in Mumce. Katero je pravilno, sedaj še.ne vem.
Vodenikova hiša je stala na zelo lepem prostoru, toda neugodnem za morebiten umik v hiši obkoljenega borca. Zgrajena je bila iz lapoija, oblikovana pa kot tipična dolenjska trdna kmečka hiša. Po borbi je zgorela in njeni sedanji ostanki so značilna ruševina, kljub temu pa se sledovi boja še vedno vidijo. Restavri rati je ne bi imelo pomena, ohraniti je treba le ruševine s tem, da jih očistijo, konservirajo in uredijo.
Prostor pred hišo in tla veže, kleti in shrambe, kjer bi hodih obiskovalci, bi bila asfaltno tlakovana. Krogca označujeta v hiši in kuhinji prostora, kjer sta junaka umrla. Prav tu bi stal po en kamnit steber z ali brez portretov. Tla hiše, kuhinje in kamre, kakor tudi do pol metra visok ostanek zidu, bi bili obraščeni z bršljanom. Živa ograjica ob poti ob hiši bi bila iz božjega drevca (ilex). Sedanje spominsko obeležje bi morah odstraniti pred leti so ga zaradi razpadanja zidov morali premakniti na nov podstavek - steber. Ploščo bi prenesli in hranili v šoli. kamor je treba prenesti tudi druge še obstoječe detajle.
To je takoimenovana tretja varianta. Prvi dve sta bili delani s predpostavko, da bomo zgradili nad-strešje. Od te zamisli pa smo zaradi različnih tehničnih in finančnih vzrokov, pa tudi zavoljo lepšega pregleda in kasnejšega dostojnega vzdrževanja, odstopili.
V ŠENTJANŽU bomo na južnem
-	zahodnem pročelju ob glavnem vhodu v šolo Milana Majcna posta vili doprsna kipa Milana Majcna in Jančija Mevžlja, deli akademskega kiparja prof. Julija Renka, domačina iz Šentjanža. Enaka odlitka kipov Milanove in Jančijeve glave bomo postavili v Murnicah, če se bomo za to postavitev sploh odločili. Za odlitek Milanovega portreta se poteguje tudi novomeška garnizija JLA, ki nosi ime Milana Majcna. V šoli bomo uredili posebno spominsko sobo z dokumentacijo, muzejsko zbirko in detajli, ki jih moramo umakniti iz Mumic, da tam ne bi propadli.
Milanovega in Jančijevega groba ter nagrobnika ne bi spreminjali; le del groba, ki je prekrit z zemljo, bi obsadili z bršljanom.
V	ŠENTJANŽU
na; ^tal osrednji SPOMENIK JU1 \ KO MA
V Šentjanžu nameravam^ nosta-viti po predlogu kiparja Stojana Batiča in arhitekta Borisa Kobeta osrednji spomenik. To je prostor, ki je v naselju najširši, od vseh strani najvidnejši, ki pa hkrati tudi dominira nad drugimi prostori, pa tudi razgled je od tu najlepši. Zdaj je to s travo obrasla ploščad, kjer sta nekoč stali Štimova trgovinica in pošta. To je torej naj lepši in naj obsežnejši spomeniški prostor. Upoštevati je tudi treba, da bo cestišče skozi naselje razšiijeno na 6 metrov, ter nekoliko zravnano po višini in širini. Zato bo treba tudi umakniti en del škarpe, ki zdaj obdaja s kosta-
JANČIMEV2EU
nji obraščeno senčnico nekdanje Majcnove gostilne.
Osnutek predvideva ledvičasto ploščad, ki je obdana z iz domačega lomljenca sezidano škarpo in na vrhu tlakovana. Na ploščadi, pribl. 4 metre od sedanjega cestnega roba, bi stal spomenik - bronasta plastika na približno 1,5 m širokem okroglem podstavku, visokem kakšen meter, zidanim iz lomljenca in grobo zaribanim ter z granitnim poliranim pasom pri vrhu. Tu bi bila vklesana imena padlih in žrtev fašizma s posvetili. Tekst bo pripravil književnik Cene Vipotnik. Plastika bo visoka 4 metre in simbolizira neenako borbo partizanov proti okupatorju. Zasnovana je dinamično in s svojo trpkostjo idejno ustreza dogodkom. Plastika je enakovredna z vseh strani in nima ne sprednje ne zadnje strani.
KIPAR STOJAN BATIČ O SPOMENIKU:
„Pripoved o legendarni bitki na Murnicah iz prvih dni upora me je miselno že dolgo angažirala; zdaj, ko se je nudila priložnost, da ustvarim plastiko „in memoriam Majcnu1*, sem še bolj intenzivno pretehtal celotno zgodbo. Zamislil sem si plastiko, ki ima v svojem konceptu trpek izraz. Kompozicija sama je grajena kot vegetativna oblika, vsebinsko pa ima dovolj pripovednih elementov zgodbe o Milanu Majcnu in njegovem tovarišu Jančiju Mevžlju, kot tudi o borcih, ki so padli na tem območju v narodnoosvobodilni borbi. Plastika vse to, pa tudi narodnoosvobodilno borbo nasploh, lepo prikazuje."
Z VSEMI DELI BOMO MORALI ZELO POHITETI
Spored proslave še ni določen. To bomo morali narediti pozneje. Zdaj ko nas od slavja loči manj kot 10 mesecev, moramo zelo hiteti z de-. lom pri materialnem oblikovanju sprejetih idej in načrtov. Pred kiparjem, arhitektom, restavratorji iz spomeniškega varstva, pred livaijem, pred kamnoseki in drugimi je veliko in zelo zahtevno delo. Skupina za zbiranje dokumentarnega gradiva in propagando in skupina za zbiranje ter zagotovitev finančnih sredstev imata prav tako velike in zelo odgovorne naloge. Občina Sevnica, sosednje občine, zlasti Trebnje, krajevna skupnost Šentjanž, delovne organizacije ter sami Šentjanžani kot šola Milana Majcna - vsi moramo skupno in vsklajeno še enkrat dokazati, kaj zmoremo, kadar organizirano in enodušno ustvarjamo veličastje trajne vrednosti.
Dograditev šolske telovadnice, “^konstrukcija ceste in urejanje naselja bodo Šentjanž in njegovo okolico trajno obogatili, olepšali in mu dvienili vrednost. Toda te naloge odbor za proslavo 30. letnice ne more prevzeti. Lahko le pomaga odgovornim ljudem in organizacijam v občini ter krajevni skupnosti, da bodo tudi te pomembne naloge lažje uresničili.
Idejna skica prof. inž. arh. Borisa Kobeta o ureditvi ostankov Vodnikove hiše. Spodaj desno je skica tlorisa hiše; puščice nakazujejo pot obiskovalcev
Pogled na spomenik in proti pokopališču (vrisana je tudi še hiša v izgradnji), delo prof. inž. arh. Borisa Kobeta
(Pre)malo državljanske zavesti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Časnik nato omenja, da je prihodnost tržaške trgovine odvisna predvsem od samih trgovcev, od solidnosti blaga in cene, ki jo trgovec plača za dinar. Važno pa je po mnenju „Go-spodarstva“ tudi celotno ozračje, pri čemer pravi list:
„Še danes naletiš onstran meje na znance, ki niso pozabili na neofašistična razgrajanja po Trstu. Drugi zopet ne gredo mimo iredentistične gonje, ki jo uganja znani tržaški dnevnik glede bivše cone B, ter pravijo, da jih zlepa ne bo več v Trst. Sicer je znano, da Jugoslovani radi pozabljajo in odpuščajo, vendar bi bilo zgrešeno računati na to njihovo lastnost, ker je v psihologiji narodov pač težko postavljati meje.“
Da kupujejo Jugoslovani v Trstu (pa tudi v Trbižu, Celovcu, avstrijskem Gradcu in še kje) „potrebne in nepotrebne reči“, nismo izvedeli šele iz tržaškega „Gospodarstva". Uvodnik v tem listu nam samo potrjuje, da v resnici na marsikaj radi pozabljamo in da se nas „navada -železna srajca44 kar pretrdo oklepa. In da dostikrat v resnici „poplavljamo4* Trst in našteta druga trgovska mesta blizu naših meja, seveda ni nobena skrivnost. Saj je končno tudi res, da dobrih otroških čeveljčkov (na primer takih, ki so za otrokovo nogo pravilno ortopedsko oblikovani), pa raznih tehničnih predmetov in še česa v naših trgovinah žal še vedno ni dobiti v zadostnih količinah in pravi izbiri Nakupov onstran meja zato zlepa ne bo manj. Nihče ni nikomur nevoščljiv, če si lahko ogleda zamejska mesta in tam kupi to in onoL s čimer razveseli sebe in,svojce. Zal pa je tako, da kupujejo naši ljudje onstran meje tudi veliko preveč nepotrebnih stvari. Glede tega smo podobni nekaterim našim veletrgovinam-uvoz-nicam, ki so zapravile prenekateri milijon deviz za uvoz nepotrebnega ali luksuznega blaga, ki bi ga lahko prihranili in uvažali samo to, česar doma nimamo ali pa zares nujno potrebujemo.
„Podobnim ukrepom, ki so jJi druge države že pred nami sprejele, smo se posmehovali, a te so obdržale vrednost svoje valute, mije pa nismo. Po mojem noben občan ne bi imel pripomb, če bi rekli, da dobi vsak po novem le polovico deviz na razpolago, kadar potuje v tujino. Denar, ki so ga naši ljudje v težkih milijonih znosili v Trst ali v Gradec, bi se nekje poznal,44 je odgovoril tovariš Franc Vrviščar, direktor podjetja Metlikatrans, na vprašanje naše novinarke v zadnji številki Dolenjskega Usta na metliški strani. Beseda je tekla o razvrednotenju denarja in ukrepih, ki naj učvrstijo naše gospodarstvo. Tovarišu Vrviščarju moramo pritrditi. Le poglejmo, koliko jo ljudi, ki čisto brez potrebe dvigajo devize na potne liste in jih zapravijo v tujini zgolj zato, da ,jim ne bi propadle44, kot pogostokrat čujemo. Dolge vrste čakajočih občanov pred bančnimi okenci po devalvaciji denarja (na Dolenjskem takih vrst skoraj nikjer ni bilo - to je treba zapisati!) so potrdile nesttpnost nekaterih naših ljudi, ki nočejo ali pa ne morejo doumeti, da se moramo zdaj vsi opreti
- na notranje rezerve
- na varčevanje in
- na pametno porabo
vseh dobrin, ki so nam v državi na voljo. Brez takega sodelovanja vseh državljanov pač ne bo mogoče doseči gospodarske učvrstitve. Če bomo dopustili, da bo zvezni izvršni svet osamljen pri naporih, ko mora država ustvarjati zdrave in trdne temelje za nadaljnjo rast gospodarstva in s tem za"blagor celotne družbe, naše državljanske dolžnosti ne bomo izpolnili./
Mar se ji sploh smemo izogniti, tej dolžnosti občanov in državljanov? Ko je pred nami tehten in pa-ifletcn poziv našega vodstva, naj sleherna delovna organizacija in vsaka družbenopolitična skupnost prouči svoje delovanje, politiko dohodka, morebitne investicijske načrte in izkoriščanje notranjih rezerv, velja tudi za slehernega izmed nas „trenutek sedanjosti : da po svojihmo-čeh pomaga v boju za učvrstitev naše stvarnosti.
S premajhno mero državljanske zavesti in z nestrpnim rušenjem bi sproti podirali politiko dohodka in cen, pri čemer pa so pomembna tudi dejanja, s katerimi smo začeli današnji uvodnik.
TONE GOŠNIK
CENTRALA IN NOVE UNIJE OBETAJO:
Nič več 'gluha* Sevnica
Mesto ob Savi je v petek dobilo novo telefonsko centralo, ki ima več zvez proti Krškemu
V domu JLA v Ljubljani so vsoboto, 6. februaija, ob obletnici pohoda 14. divizije priredili družabni večer s kulturnim programom. Na sliki: borci 14. divizije, doma s Kočevskega. (Foto: F. Modic)
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo zadostovala za dolgo vrsto let, ko pa bo nastopila potreba, bodo nanjo lahko priključili še 600 telefonov iz Sevnice in sosednjega Boštanja.
Žal pa z novo centralo še ne bo dokončno modernizirana telefonija v tem kraju. Prenoviti bo treba tudi telefonsko omrežje, pri čemer pa občina in Poštno podjetje Novo mesto računata na pomoč podjetij, ki so tudi za centralo prispevala del denaija. Nova centrala je stala
650.000 dinarjev in je izdelek Jskre“. Za stavbo, v kateri je, je bilo treba zagotoviti še dodatnih 140.000 dinarjev.
500.000 dinaijev je posodila celjska banka, 220.000 din je prispevalo poštno podjetje,preostanek pa sevniška podjetja.
PRED LETOŠNJIM POPISOM PREBIVALSTVA IN STANOVANJ
Ljudje sprašujejo: čemu popis stanovanj
1. aprila zjutraj bodo popisovalci po vsej državi začeli z »ljudskim štetjem«, popisali pa bodo tudi nekaj nad 5 milijonov stanovanj, kolikor jih zdaj verjetno imamo — Vsi statistični podatki, ki jih bodo ob popisu dali posamezniki, veljajo kot uradna tajnost in jih morajo kot uradno tajnost varovati vsi popisovalci, inštruktorji, kontrolorji ter člani občinskih in
drugih popisnih komisij
Pisali smo že, da ne more biti dobrega popisa prebivalstva, če pi tesnega sodelovanja med organizatoiji takega popisa in prebivalstvom. Brez zaupanja prav gotovo ne bo mogoče doseči točnih podatkov, brez njih pa je popis tako rekoč brez pomena. Žal je povsod po svetu tako, da vsak popis vzbuja različne dvome o njegovih namenih. Ne le preprosti ljudje, tudi občani z visoko izobrazbo in pomembnim položajem, ne vetjamejo vedno popisovalcem in skušajo dati napačne ali nepopolne podatke. Zdaj je popis za vse republike in vse kraje enak in dobro vemo, daje obširen popis ljudi in stanovanj, ob katerem bodo hkrati zbirali dodatna pojasnila za stalni register prebivalstva, potreben in gospodarsko koristen.
Tudi za državo velja to, kar želimo od slehernega gospodaija: da ve, kaj ima doma, v hlevu in v žepu! „Ljudsko štetje44, ki ga poznamo že iz davnih časov, ne more dobro potekati, čemu vsi občani ne pomagamo.Zato ponovimo še enkrat: država računa na našo pomoč! Brez nje tudi popisovalci ne morejo izpolniti svojih odgovornih in zaupanih nalog. Ni odveč, če napišemo še enkrat: vsi podatki iz popisa prebivalstva in stanovanj so URADNA TAJNOST in jih ne sme nihče uporabiti za nikakršne druge namene, kot samo država za statistiko. - In čemu zdaj še popis stanovanj? O tem poroča K. Berič iz Zavoda SR Slovenije za statistiko:
Čeprav Organizacija združenih narodov že nekaj desetletij priporoča, da se hkrati s prebivalstvom po možnosti popišejo tudi vsa stanovanja, so take statistične akcije v Jugoslaviji pravzaprav „mlade44. Namen popisa stanovanj je, da pridemo do medsebojno usklajenih podatkov, ker je povsem razumljivo, da so stanovanja namenjena ljudem in da so to hkrati njihovo naravno okolje, od katerega sta odvisni družina in
Leta 1961 so popisali v Jugoslaviji 1 milijon 380 tisoč stanovanj pretežno mestnega značaja, medtem ko cenimo celoten stanovanjski sklad na 4 milijone 200 tisoč stanovanj. V zadnjih 10 letih smo zgradili skoraj 1 milijon 300 tisoč stanovanj, delno seveda tudi namesto starih, ki so jih porušili Letošnji popis bi moral dati natančne številke o dejanskem prirastku stanovanj in o starosti sedanjega stanovanjskega sklada.
Zato statistiki računajo, da bo
„V spopad za boljše gospodarjenje čimbolj pripravljeni!'4 - so sklenili predstavniki posavskih občin in družbenih organizacij na ponedeljkovem posvetu v Brežicah. Kar je bilo, je mimo, zato ne kaže vleči na dan starih napak, ampak je pametneje ukrepati tako. da se ne bodo ponavljale.
DOLENJSKO ZIMSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto, TVD Partizan Trebnje in uredništvo Dolenjskega Usta razpisujejo dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo, ki /bo v nedeljo, 21. februarja, v Trebnjem; pričetek bo ob 8.30. Zmagovalna ekipa bo od uredništva Dolenjskega lista prejela pokal v trajno last.
Prijave sprejemajo na naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p. p. 33, do vključno 15. februarja.
Prireditelji pričakujejo, da bodo na tem enodnevnem turnirju igrale naslednje ekipe: Novo mesto, BETI - Metlika. Partizan - Trebnje, Partizan -Sevnica, Partizan - Kočevje, Partizan - Semič, Partizan -Črnomelj, Partizan - Straža, Partizan - Stična-Sentvid, TSS Krško in Partizan - Brežice.
NERAZUMEVANJE
TONE VOVKO, predsednik KUD Bela krizantema, na sobotnem zboru kulturnih delavcev novomeške občine: „Najprej so rekli: pokažite, kaj znate, in če ste sposobni, vas bomo podprli Ko smo šli zbirat denar po podjetjih, smo poslušali: če občina ne da nič, tudi mi ne moremo. Imeli smo take zamisli, da so se nekateri piijemali za glavo, češ: vi, da to zmorete? Pripravljali smo republiško srečanje mladih kulturnikov, hoteli ,smo postaviti spomenik pisatelju Milanu Puglju in še marsikaj smo imeli in imamo v načrtu. Rezultat pa je takle: za 22 celovečernih prireditev smo bili deležni 50 starih tisočakov družbene pomoči Mislili smo, da bomo dobili priznanje, a ga do zdaj nismo dočakali. Bo kulturna skupnost pravilno ovrednotila in podprla naše delo? 44
gospodinjstvo kot osnovni skupnosti prebivalstva.
Popisi stanovanj so bili doslej izpeljani v naši državi le v mestih in večjih naseljih polmestnega značaja. Zadnjikrat so stanovanja popisali skupaj s prebivalstvom leta 1961. Tedaj so zbrali podrobne podatke za navedene tipe naselij. V vaseh pa popis stanovanj v celoti ni bil še nikoli opravljen, če izvzamemo posamične raziskave ob popisih kmetijstva. Tako so 1960 zbrali samo podatke o stanovanjski površini, vendar brez drugih značilnosti stanovanjskih pogojev, ki veljajo za podeželsko prebivalstvo. Zaradi tega imajo danes statistiki- n^_ voljo zeljp maJo podatkov « vicih’ jugoslovanskem stanovanjskem skladu, zlasti še, ker so zbrani podatki slabo primerljivi, saj njihovo zbiranje ni potekalo hkrati s popisom prebivalstva niti ne po enotnih metodah.
»Nisem prosila miloščine«
S člankom, ki sem ga pisala ob prazniku republike, 29. novembru, in v katerem sem opisala svojo borno življenje, nisem hotela prositi nikakršne miloščine. Zato me je toliko bolj zabolel očitek vaščanov sosednje vasi, češ da sem že med vojno dobila dovolj hrane od partizanov in naj sedaj ne mislim, da me bo še kdo podpiral.
t S pismom sem se hotela spomniti samo nekdanjih obljub o enakosti in jih primerjati z današnjim življenjem, ki je drugačno, kot smo takrat mislili. Opisala sem svoje težave, da bi nekdanji borci vedeli, da sem še na svetu.
Po svojem možu dobivam pokojnino in hvaležna sem zanjo. Kljub temu pa me je usoda tako neusmiljeno prizadela, da se le s težavo prebijamo skozi življenje. Sin Lojze je invalid brez rok, hčerka Marija duševni bolnik, vnukinja pa je duševno tako nerazvita, da jo je treba kljub
11	letom še vedno pitati. Ob vsem tem smo prihranili toliko, da smo kupili skromno bajto, da imamo kje prebivati.
Ce se nas kdo usmili, čc da kaj v obleki, ki jo težko kupimo, vzamem rada. Ce ni za nas, dam lahko sosednjim otrokom, ki tudi iivijo v revščini in si marsičesa ne morejo privoščiti.
Naj še enkrat povem, da me zato očitki zelo prizadenejo in da svojega pisma nisem napisala zaradi tega, da bi prosila za pomoč.
JOŽA ŽUŽEK, RIHPOVEC, p. TREBNJE
Božo Kuzmički še v rumeni majici! £
S sedmimi novimi naročniki Božo Kuzmički, pismonoša iz Sevnice, tudi v zadnjem tednu ni dovolil nobenemu izmed sotekmovalcev na prvo mesto tekmovanja pismonoš v 9 občinah. Zdaj ima Božo že 243 novih naročnikov, za petami pa so mu: novomeški Musta-fa Suljagič — 227 naročnikov, Jože Radešček iz Šentjerneja — 118, Martin Stopar iz Podbočja —
80 in Franc Žnidaršič iz Novega mesta — 71 novih naročnikov.
Tekmovanja še ni konec; februaija in marca je še čas, da se posamezniki izkažejo in uvrstijo med kandidate, ki bodo dobili tri mopede in devet „posebnih presenečenj “!
teCaj za vozniške KANDIDATE
V	Šolskem centru za kovinarsko stroko v Novem mestu se je včeraj končal prvi tečaj za vozniške kandidate. Tečaj je obiskovalo 25 ljudi, prav toliko pa je prijavljenih za drugi tečaj, ki se bo začel jutri.
Iz kluba mladih
Prvi redni sestanek novomeškega mladinskega kluba je bil 3. februarja. Odslej bo imelo vodstvo kluba take sestanke vsak prvi petek v mesecu, nanj pa bodo povabili tudi starše in kulturne delavce. Odslej bo vsako soboto od 17. do 21.30 mladinski ples na plošče. Toni Vovko bo v prostoru, ki ga bomo preuredili, narisal portret Jimmyja Hcndrixa, uredili bodo tudi razsvetljavo v modernem stilu in povečali plesišče. To soboto bodo na sporedu številne nove plošče: predloge za pesmi, kijih želite slišati, povejte v klubu. Z žrebom bosta dva plesalca dobila plošči, na ples pa vabi vodstvo tudi mlade iz drugih krajev Dolenjske.
D. VOVK
v_________________________   J
popisanih nekaj nad 5 milijonov stanovanj z vsemi njihovimi značilnostmi. Skupnost zanima, kakšna je nastanjenost, opremljenost, velikost teh stanovanj in še kaj. Predvsem nas zanima, kolikšen delež stanovanjskega prostora ustreza osnovnemu namenu glede na material, svrhe in instalacije, koliko ljudi pa živi v podstrešjih, kleteh, barakah in drugih zasilnih prostorih. Znano je, da je življenjska raven odvisna predvsem od pogojev za človekovo nastanitev. Pri tem tudi ne smemo prezreti vprašanja, koliko gospodinjstev uporablja eno stanovanje, kolikšna je v resnici stanovanjska stiska ali pa po drugi strani stanovanjska lagodnost in udobje.
Popis stanovanj pa naj nam končno tudi pomaga pri izdelavi dolgoročnih programov za reševanje perečega stanovanjskega položaja, kot tudi za sestavo prostornih in urbanističnih projektov. Statistiki, ki bodo popisali stanovanja, sicer ne morejo jamčiti, da bo do potrebnih rešitev v celoti prišlo, toda z uspešno opravljenim popisom to omogočajo! Brez podatkov pa se seveda -tako je povsod po svetu - podre vsak načrt in izostane marsikatera priložnost.
K.BERlC
SMUČI ZA ŠOLARJE
Temeljna izobraltvoi..;. č^u^.ost Kočevje je obvestila osnovno šolo Kočeyje, da je ugodno rešila njeno prošnjo za nakup smuči. TIS je odobrila šoli nakup 20 parov smuči, kar bo veljalo okoli 5000 din. Upajo tudi, da bo letos zapadlo še dovolj snega, da bodo opravili enotedenski smučarski tečaj še štirje šolski oddelki.
Dva nastopa smučarjev
Mladi novomeški smučarji, člani SD Rog, so v zadnjem tednu nastopili na dveh smučarskih prireditvah. Cicibani in mlajši pionirji so smučali na Črnem vrhu, starejši pionirji pa na Pohorju.
Na Črnem vrhu je Tatjana Sebeni-kova med 35 tekmovalkami zasedla
9.	mesto, Robi Peric in Matjaž Turk pa med 67. tekmovalci 11. oziroma 21. mesto. Pioniija Viki Turk in Darko Marolt sta zasedla 23. oziroma 50. mesto med 117 tekmovalci.
Na Pohorju sta tekmovala Tone Zupanc in Marjan Sonc in sc med 50 tekmovalci dobro odrezala. Sonc je bil v slalomu 13., Zupanc pa se je uvrstil na 35. mesto.
V	ponedeljek ob 16.15 se je na avtomobilski cesti pri Ponikvah prevrnil morris 1300. s katerim so se proti Zagrebu peljali Janez Šircelj iz Grosupljega (voznik), Jože Rome, Milan Jamnik in Marjan Tron telj. Vsi so bili ranjeni, škodo pa so ocenili na 20.000 din.
SMALCJA VAS: MLADOLETNIKOVA NESREČA - 3. februarja je Marjan Osolnik iz Novega mesta ustavil svoj NSU ob cesti v Smalčji vasi. Mimo sc jc s fičkom Jožeta Lenčiča pripeljal mladoletni F. R. in zadel Novomeščanov avtomobil. Škodo so ocenili na 3.000 din.
TURIST HOTEL BREŽICE GLASBA
vsako soboto zvečer
Da bo Sevnica v prihodnje še fcolje povezana s svetom, bo treba sčasoma še povečevati število linij proti Krškem. Zdaj jih je že 12, nedolgo tega pa jih je bilo samo osem, in nič čudnega ni torej, če so v Sevnici imeli tolikšne težave s telefoniranjem.	M.	L.
Prešernu v spomin
Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda — obletnici smrti dr. Franceta Prešerna je v Novem mestu predvidena vrsta prireditev. Na vseh šolah so pripravili proslave v počastitev praznika, 5. februarja je bila v Dolenjski galeriji spominska slovesnost v počastitev Staneta Severja, od 6. do 28. februaija je v Študijski knjižnici odprta razstava ob 100-letnici rojstva pisatelja F. S. Finžgarja, 8. februarja je bil v Dolenjski galeriji večer poezije, 12. februarja bo v Domu kulture igralka Mihaela Šaričeva recitirala Prešernov Sonetni venec, pel pa bo Dolenjski oktet, 19. februarja bo v Domu kulture premiera komedije C. Goldonija „Krčmarica Miran-dolina“ v izvedbi novomeškega amaterskega gledališča, 26. februarja pa bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z delom W. D. Homa „Igra v štirih — kdo dobi“.
V	počastitev kulturnega praznika je 8. februarja v novomeški gimnaziji koncertiral Trio Lorenz. Prof. Tea Mam, predsednica Glasbene mladine v Novem mestu je ob tej priložnosti desetim najboljšim dijakom izročila gramofonske plošče s skladbami letošnjega Prešernovega nagrajenca skladatelja Lucijana M. Skeijanca, darilo Glasbene mladine Slovenije.
f---------------------------
»Tistega lanskega dne...«
Na razpis, ki smo ga 7. januarja letos objavili na mladinski strani, je do roka prišlo v uredni štvo nekaj naW ^O-'p^pevkov. P'sali sc. jih šolarji, dijaki in študentje, gosppdinje, kmečki fantje in dekleta, delavci, uslužbenci in vojaki. Posebna komisija, sestavljena iz članov uredniškega odbora, je ocenjevala predvsem neposrednost, iskrenost in prepričljivost tega, kar so mladi sodelavci zaupali papirju - in javnosti! Nekaj predolgih sestavkov in zgodb, ki niso ustrezale značaju razpisa, smo morali izločiti. Čeprav vseh poslanih zgodbic in zgodb ne moremo objaviti, je vendarle treba pohvaiiti vse, ki so se oglasili:
Prvih 10 nagrad je komisija razdelila takole:
1. nagrado - 500 din dobi Jožica Umek, novinarski krožek osnovne šole v Šentrupertu,
2. nagrado - 400 din dobi Sandra Dremelj, Hrušice 11, p. Šentjanž na Dol.,
3. nagrado - 300 din dobi Valčka Gril, osnovna šola Vavta vas;
7 knjižnih daril bodo dobili: Nežka Dular, Novo mesto, Gubčeva ul. 4; Magda Piškur, dijakinja ESS, Novo mesto; Janez Pipan, Zerjavin 3, osn. šola Brusnice; Danica Kocmut, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 43; Tonči Cimerman, učenka 5. a razr. osnovne šole v Šentrupertu; Fani Požek, Črnomelj, in Alojz Bavdek, osnovna šola Grosuplje.
Njihove nagrajene spise bomo začeli objavljati prihodnji teden na 7. strani Dolenjskega lista v rubriki „TISTEGA LANSKEGA DNE ...“, morda pa bomo nato objavili še nekaj nenagrajenih poslanih zgodb.
UREDNIŠTVO DL
DVE PRIREDITVI ODPADU
Preteklo nedeljo bi morali biti na Dolenjskem dve pomembni smučarski prireditvi: državno prvenstvo za mlajše mladince v skokih na Mirni in medobčinsko šolsko prvenstvo v Crmošnjicah. Vendar sta zaradi pomanjkanja snega obe prireditvi odloženi za nedoločen čas.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali samil
Ona. on in.
• •
„Še vedno misliš nanj? “ V Franceljnovem glasu je bilo čutiti rahlo jezico, ki je ni mogla pregnati roka, s katero ga je Micka nežno gladila po laseh.
„Saj moram! Misel nanj mi ne da spati. Kako je lep ... in močan.“ Zavzdihnila je. „Tako sem si ga želela, sedaj je končno tudi malo moj, vsaj malo.“ Začudeno se je ozrla na Franceljna, ki je zdaj že kar pihal. „Ne bodi no otročji, ljubček ... razbremenil te bo, obema bo v veliko pomoč.“ Franceljnovo moško samoljubje je bilo zdaj dokončno ranjeno.
„Tako torej! Zdaj misliš, da sem za staro šaro. Naj me nadomesti neki .. . neki ..Ni in ni mogel najti pravega izraza, zato se je samo sunkovito odmaknil od Micke, tako da je postelja presunljivo zaškripala.
„Veš, da nisem tako mislila,‘‘ ga je Micka tolažila. „Vem, da si še vedno, močan ... še lahko vzdigneš stari mlinski kamen ... in vse drugo, no, Francelj ...“ Spet se je stisnila k njemu, da mu je zagomazelo od palca na nogi navzgor proti vratu.
„Oh, Franceljje vzdihovala Micka, „daj, vstani, poglej, je še na dvorišču? “
„Se, še,“ se je od okna oglasil Francelj. „Pridi in poglej!“ Stala sta ob oknu, tesno objeta. Na nasprotni strani, pod skednjem pa je mesečina osvetljevala njega ... nov, močan traktor.
B. DEBELAK
Starka
Bila sem na počitnicah pri stari mami. Nekega dne sem srečala upognjeno ženico, ki je za sabo vlekla voziček, na katerem je bila sveže pokošena detelja.
Ženica se je premikala s težavo. Pri hoji sojo ovirali stari, veliki čevlji, v katerih so tičale njene suhe, izmučene noge. Oblečena je bila v temno krilo, za katerega se ni vedelo, kakšne barve je bilo, koje bilo novo. Na njem so bile skrbno prišite zaplate. Starka je imela na sebi tudi črno bluzo z belimi pikami iz cenega blaga, ki ni posebno toplo.
Ob vsakem koraku je njeno telo vzdrhtelo, roka pa se je krčevito oklepala ročaja vozička. Kakšna roka! Nisem še videla take. Prsti so bili suhi, koža na njih tanka, zdelo se mi je, da je prosojna in da vidim kosti.
Komaj sem si jo upala pogledati v obraz, niti sama ne vem, zakaj. Izpod rute so ji štrleli prameni sivih las in ji padali na zgubano čelo. Njen obraz je bil koščen, koža je bila suha in mlahava, ustnice majhne, skoraj jih ni bilo videti nad brezzobimi čeljustmi. Njene oči so bile globoko udrte. Modrina v njih je odsevala žalost, razočaranje in stisko.
Stala sem na cesti in gledala za ženico, ki se je že zdavnaj skrila za ovinkom. Nisem je poznala, pa vendar mi bo to srečanje ostalo še dolgo v spominu.
DARJA KAMBIČ
Rdeče vrtnice
Mimica je bija lepo dekle. Za domačo hišo, kije stala na robu vasi, je imela ograjen vrtec, kjer je skrbno gojila najrazličnejše rože. Najraje je imela vrtnice.
Bilo je tik pred drugo svetovno vojno. Ko je nekega dne zalivala svoje rože, je mimo prišel fant iz vasi, s katerim sta se rada videla.
„Povsod govorijo, da bo vojna," ji je pripovedoval, „da se Hitler pripravlja in da nas bo napadel. Hoče nas uničiti."
„Tudi jaz sem že slišala nekaj takega," mu je odgovarjala Mimica. „Pa se ne bomo dali kar tako! Če bo to res, se bomo morali vsi boriti, saj bo šlo za našo svobodo!"
Mimica si je močno želela, da se to ne bi zgodilo, in s strahom je gledala proti široki cesti, ki je vodila iz vasi. Nekaj dni za tem se je njen strah uresničil: po cesti so pridrveli nemški tanki in avtomobili, polni vojakov. Mimica je gledala tanke vsa otrpla od strahu.
„Le kaj bomo z golimi rokami proti tej oboroženi svojati? “ si je mislila. Vedela je, da njeni domači že doslej niso mirno spremljali vsega, kar se je dogajalo. Bala se je za očeta in brata, ki sta prav zadnje čase infela toliko skrivnih poti in sta se velikokrat nekaj potiho pogovarjala.
Že čez nekaj dni so se Nemci oglasili tudi pri njih doma. Zvezali so očeta in brata, ju obrcali in oklofutali in kljub Mimičinim obupnim prošnjam odpeljali neznano kam. \
Mimica ni več zdržala doma. Koje zvedela za partizane, seje takoj pridružila manjši skupini fantov in z njimi odšla v gozd. Vaščani so velikokrat slišali, daje pogumna borka, da ji ni para.
Mimica je svojim tovarišem govorila:
„Komaj čakam, da bomo spet svobodni. Doma imam vrtec. Spet ga bom uredila in nasadila veliko rdečih vrtnic."
Nekega dne, ko se je s tovariši oglasila doma, so nenadoma pridrveli Nemci, obkolili hišo in začeli streljati. Mimica se je s svojimi v hiši borila in pokalo je na vse strani, vendar so partizani kmalu sprevideli, da je Nemcev preveč. Hoteli so se prebiti iz hiše, toda sovražniki so že podtaknili ogenj na vseh štirih straneh in v trenutku je bilo vse poslopje v plamenih: partizani so bili ujeti. Nemci so pričakovali, da se bodo partizani predali, vendar tega niso dočakali. Nekajkrat je posamezno počilo, potem pa je bilo slišati le prasketanje ognja.
Ko so Nemci odšli in je ogenj pojenjal, so vaščani pregledali pogorišče in našli zoglenela trupla.
„Tudi Mimica je med njimi," je povedal nekdo izmed njih. Vse so zalile solze.
Zoglenela trupla so pokopali za vasjo, na grob pa nasuli veliko rdečih vrtnic, ki jih je imela Mimica tako rada.
J. LIPOVŠEK
Črmošnjice in Gače: zimskošportno središče
Občinski skupščini v Črnomlju in Novem mestu sta pripravljeni pomagati, da bo sklad za pospeševanje turizma z 20.000 dinarji omogočil Dolenjski turistični zvezi, da pripravi idejni program za izgradnjo zimskošportnega
središča na meji obeh občin
Tov. urednik!
Zares bi rad bral, kaj predlagajo vsi tisti, ki jih vabita tovariša Marjan Lapajne in Anton Globokar v objavljenem članku „ZIMSKI ŠPORT V NOVEM MESTU", glede Črmošnjic in njihovega deleža v zimskošportnem življenju ožje ali širše Dolenjske. Upam, da se bo še kdo oglasil.
Moje mnenje o tej zadevi je pa takole: to zimo sem bil večkrat v Črmošnjicah; čeprav cesta ni bila najlepša oz. najboljša, posebno na odseku Podturen-Crmošnjice, vam povem, da sem se vozil že po mnogo slabših zimskih poteh. Seveda imata zgoraj omenjena pisca prav: zveze
do Črmošnjic so iz Novega mesta še slabe. Toda, če bi bilo dovolj smučarjev, bi v vsaki ugodni zimi verjetno podjetje „Gorjanci" rado upelja-lo do Črmošnjic občasne ali pa celo redne vožnje. Seveda ne za 4 ali 6 ljubiteljev smučanja, toda ljudje imajo čedalje raje dopuste tudi pozimi. Zjutraj tja, proti večeru nazaj! V gostilni v Črmošnjicah smo bili kar dobro postreženi To velja tudi za mlade tečajnike, ki so se z enolončnico krepko podprli. .Novomeški smučarji-tečajniki so se vozili tja in nazaj vsak dan, kakih 20 tečajnikov iz Črnomlja pa je stanovalo v gostilni.
»OPREMA« iz Kočevja pojasnjuje
Na novico „Nič več motenj", ki smo jo objavili v rubriki DROBNE IZ KOČEVJA, 4. februarja nam vodstvo podjetja „OPREMA" iz Kočevja sporoča naslednje:
„S podatkom, kdo je po dolgih strokovnih preiskavah napako glede lokalnih TV motenj dokončno odpravil, se ne moremo popolnoma strinjati in dajemo zato naslednjo objektivno informacijo:
Res je, da smo s priključitvijo novo nabavljenega visokofrekvenčnega varilnega stroja švedske proizvodnje za varjenje PVC platna med delom povzročali manjše motnje na TV sprejemnikih. To velja samo za gledalce, ki sprejemajo program na 3. kanalu zaradi malih frekvenčnih valov, ki jih je oddajal oddajnik na tem kanalu in naš stroj. Med varjenjem sta se frekvenci prepletah, tako da so nastajale občasne motnje na TV sprejemnikih. To velja predvsem za predel Kidričeve, Šeško ve, Cankarjeve in delno Ljubljanske ulice, delno pa tudi za Trg svobode v Kočevju.
Na pritožbe nekaterih televizijskih gledalcev na RTV Ljubljana je lani prišla v Kočevje ekipa za ugotavljanje napake oz. povzročiteljev motenj programa TV Ugotovila je, da povzročajo v Kočevju take napake stroji za izdelavo plastičnih izdelkov na železniški postaji Kočevje oz. obrat delavse univerze ,JDEX" Kočevjc, kakor tudi naš visokofrekvenčni stroj. Takoj po tej ugotovitvi smo se obrnili na razne, za to delo usposobljene strokovnjake ter ustanove v Ljubljani, da bi nam pomagali napako odstraniti. Svetovali so nam, naj vse stene, strop in tla izoliramo s pocinkano pločevino, okna pa s pocinkano mrežo v obliki satnic. Taka investicija bi nas stala 60 do 70.000 dinarjev, kar pa je precej, saj bi lahko ta denar gospodarneje uporabili.
Hkrati smo se stalno posvetovali s proizvajalcem teh strojev, predvsem pa z njegovim servisom na Dunaju. Od tam je njihov strokovnjak trikrat prišel k nam, toda motenj ni mogel odstraniti. Končno smo poslali na Švedsko predstavnika našega podjetja in Rudija Kopača iz Koblarjev, ki se spozna na naš stroj, pa tudi sicer popravlja napake na strojih. Na specializacijo smo ga poslali na Švedsko na stroške podjetja, vendar nam tega ni žal: uspeh je tu! Takoj po vrnitvi je tov. Kopač odstranil napako, seveda z mnogo manjšimi stroški, ki bi bili sicer potrebni po mnenju ljubljanskih strokovnjakov. Nam je prihranil skrb in denar, gledalcem TV v Kočevju pa upravičeno jezo, ki so jo povzročale motnje našega stroja.
S tem pojasnilom ne želimo omalovaževati uredništva ah njegovega dopisnika iz Kočevja, radi bi le povedali, da so bile omenjene nevšečnosti oz. motnje naša resnična skrb, odpravil pa jih je kočevski strokovnjak! V bodoče naj tudi dopisnik
Še enkrat: »Kdaj bo konec šoferske samovolje?«
Na željo Janeza Gregorčiča pojasnjujemo, da se je dogodek, ki ga je potnik M. Ž. opisal v Dolenjskem listu 21. januarja letos na 7. strani, pripetil v ponedeljek, 11. januarja 1971 ob 6. uri zjutraj v Gotni vasi pri Novem mestu. Šlo je za lokalni
(prvi) avtobus, ki vozi iz Stopič v Novo mesto. Janez Gregorčič, sprevodnik podjetja „Gorjanci", ni bil ob tej uri v službi v avtobusu, ki ga v zgoraj omenjenem sestavku M. Ž. omenja.
Na željo drugih bralcev pa hkrati sporočamo javnosti, da so šoferji in sprevodniki na omenjeni progi, kot na drugih avtobusnih progah zdaj prijaznejši in ustreznejši.
UREDNIŠTVO
prisluhne utripu ter prizadevnosti posameznih organizacij, v tem primeru „OPREME" iz Kočevja, saj smo se zares po trud ih in napako oz. motnjo uvoženega stroja odpravili.
MILAN ARKO, direktor OPREME
SLOVENIJALES, je to odnos?
Na novoletnem gorenjskem sejmu v Kranju smo 20. decembra.kupili pohištvo. Ob vplačilu je trgovsko podjetje SLOVENIJALES zagotovilo brezplačen prevoz na dom najkasneje v tednu dni. Minil je teden, minilo je Novo leto, pohištva pa ni bilo od nikoder. Ker j.e med tem časom zapadel visok sneg inje bila pot do naše vasi z avtomobilom otežena, sem 11. januarja telefoniral, naj pripeljejo pohištvo vsaj do Šentruperta, ter sporočil natančen naslov, kje naj ga pustijo. Spet so obljubili, da ga bodo zagotovo pripeljali tisti teden. Ker iz vsega tega ni bilo nič, sem poslal krajši članek v Nedeljski dnevnik, kjer pa ga niso hoteli objaviti. Od tedaj je minilo že tri tedne, medtem sem se že dvakrat pogovarjal po telefonu, vendar brez uspeha. Skrbi nas, če se ni morda pohištvo v vrednosti skoraj 3000 N-din kje izgubilo. Sprašujemo tudi, kakšen odnos ima SLOVENIJALES do kupcev? !
VINKO AHLIN, Zaloka 6 Šentrupert na Dol.
Še iz predvojnih časov vemo, da so Novomeščani radi zahajali na Gače nad Crmošnjicami. Tam je sneg obležal najdlje izmed vseh krajev na Dolenjskem, saj so smučali na Gačah tudi konec februarja. Do Ko-mame vasi bi kazalo razširiti sedanjo pot, od tam pa na vrh Gač potegniti vlečnico: v dolino bi tako dobili odlično turistično progo, pa tudi hitrejše proge za smuk za tekmovalce in tečajnike.
Več delovnih organizacij, ne pa le tovarna zdravil KRKA, naj bi blizu spodnje postaje sedanje vlečnice postavilo vikend hišice za svoje delavce in njihove otroke! Črmošnjice bi hitro zaživele.
Zanima me, koga določeno menita tov. Lapajne in Globokar, ko pišeta o „najprimernejšem in najbližjem investitorju, ki naj bi ne kazal zanimanja za tovrstno investicijo"? Kolikor mi je znano, je vlečnica v Črmošnjicah last SD „Rog", katerega posamezni delavni člani so jo zgradili za ceno žrtev osebnega odpovedovanja. Seveda bi bilo prav in pošteno, da bi društvu pomagale delovne organizacije; člani njegovega upravnega odbora nikakor ne bodo zmogli vseh stroškov in investicij, kijih načrtna izgradnja takega športnega središča terja oz. jih bo terjala v prihodnje. Vprašam pa: ali je v bližini kak investitor, ki bi bil Pripravljen „premakniti vlečnico na drug teren z enakimi ali boljšimi snežnimi razmerami? " Neugodne snežne razmere so letos konec januarja razočarale vse smučarje v naši pokrajini, ne le Črmošnjic.
Kaj menijo o zimskošportnem središču v Črmošnjicah in na Gačah v kolektivih gostinskih organizacij, kot so Dolenjske Toplice in Otočec? Zanimivo bi bilo slišati mnenje predstavnikov teh in drugih gostin-sko-turističnih podjetij! Zlasti pogrešamo zdravih spodbud iz Dolenjskih Toplic - smuka, združena s kasnejšo kopeljo v termalni vodi, to je nekaj, za kar si drugod po svetu oblizujejo prste! Povsod po svetu se
v tak aranžma vključijo tudi avtobusni prevozniki - če ne državni, pa veliko hitreje zasebni... V mnogih avstrijskih in drugih zimskošportnih središčih morajo vodo segrevati v kotlih, da napolnijo z njo plavalne bazene, ki so polni vse večere in pozno v noč, a vse se izplača, vse živi od turizma - in za turizem!
Slučajno sem zvedel, da je Dolenjska turistična zveza pred kratkim prevzela pobudo, da se čimprej izdela idejni program za izgradnjo zimskošportnega središča Črmošnji-ce-Gače. Skupščini novomeške in črnomaljske občine sta že pristali, da sklad za pospeševanje turizma prevzame odgovornost za izdelavo programa DTZ, kateri bodo v ta namen zagotovili tudi 20.000 dinarjev. Dolenjska turistična zveza je že povabila na sestanek odgovorne predstavnike- Smučarskega društva ROG ter turističnih društev Dol. Toplice in Črnomelj, da bi se pogovorih o zasnovah in obsegu programa, od katerega si lahko mnogo obetamo.
Če Črmošnjice m Gače niso mogle zaživeti ob zgolj zasebnih pobudah v predvojni Jugoslaviji, jim morda zdaj z družbeno podporo lahko zagotovimo razvoj in s tem omogočimo širši Dolenjski, da pride do ustreznega zimskošportnega središča. Zares pa bi bilo prav, da bi se glede tega oglasih s predlogi in mnenji občani, športni delavci, vzgojitelji v šolah in starši.
P. M. Novo mesto
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostanfe njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
V zimskem času uživajte vitaminske bonbone VISOKI C Kumi
*
V rubriki „Gosje pero“, ki se je našim bralcem tako zelo priljubila, še nadalje objavljamo kratke življenjske zgodbe, ki so nam jih poslali bralci. Ker je bil nagradni natečaj za „Gosje pero“ zaključen že lani, smo se odločili, da bomo vse prispevke, ki so prišli po roku za razpis in jih lahko uporabimo, objavljali še naprej in honorirali kot običajno.
UREDNIŠTVO
Pomagajmo Jeihi l
KAJ BO ODPISALO VODSTVO ZASEBNE ZAHODNONEMŠKE KLINIKE?
Jelka pričakuje odgovor iz Nemčije
Na Jelkini hranilni knjižici je za njeno zdravljenje pripravljenih zdaj že 52.931,70 'novih din — Nove zbirke iz Šentjanža, Dol. Straže, iz Straže in Vavte vasi ter iz Potoka, Mraševega in Jurke vasi — Jelke so se spomnili tudi dijaki novomeške gimnazije in občani Kostanjevice, vinlški šolarji ter delavci in delavke podjetij Lisca, Beti — Dobova in Modna oblačila iz Krke
2. februarja smo v imenu Jelke Lavrič prosili vodstvo zasebne klinike za multiplo sklerozo v Schoenmuen-zachu (Schwarzwald) v Zvezni republiki Nemčiji, da bi našo rojakinjo sprejelo v zdravljenje. Družina Lavrič-Dolinar je že lani dobila odgovor iz te nemške klinike, naj letos ponovno vpraša, če bi bilo kaj prostora za sprejem Jelke v tej kliniki. Z družino vred nestrpno pričakujemo odgovor nemških zdravnikov, katerim smo tudi podrobno opisali izreden odmev na zbiralno akcijo, ki jo je na pobudo svojih bralcev in naročnikov za Jelko prevzel naš domači tednik. Čim bomo dobili odgovor, vas bomo z njim takoj seznanili.
Z denarnimi nakaznicami so v zadnem tednu poslali za Jelko: Verona Golob, Novo mesto, 50 din, Polonca Kukec, Novo mesto, 50 din, Metka in Zoran Petkovič, Zenica, 100 din, Štefka Burja, Senovo, 30 din, vaščani iz Šentjanža na Dol.: 220 din.
Pri blagajni našega lista so vplačali za Jelko: Fani Somrak, Novo mesto, 10 din, Marija Kotar, Novo mesto, 30 din, vaščani Dolnje Straže - zbrala krajevna organizacija ZSDL Dol. Straža: 822 din; Marija Magdič, Babinci 24 pri Ljutomeru, 50 din, Minka Sintič iz Hrušice, Jesenice na Gor., 50 din; zbirka med vaščani iz Straže in Vavte vasi (zbirala Pia Koligar): Milka Medic 50 din, Pia Koligar 50 din, Mimica Brus 50 din, Angelca Novak 50 din, Tinka Tavčar 50 din, Majda Gruden 30 din, Mira Kren 50 din, Tina Krštinc 30 din, Darinka Tavčar 50 din, Evi Plantan 50 din in neimenovana: 50 din.
Tri neimenovane trgovske uslužbenke iz Novega mesta: 30 din, neimenovana iz Žabje vasi 60 din; zbirka krajevne organizacije RK Straža v vaseh Potok, Mraševo, Jurka vas in del Straže: 1.879,50 din, Tone Kozlevčar, Ljubljana, 100 din, Štefan Pe-čaver, Birčna vas, 20 din; zbirka med dijaki novomeške gimnazije: 720,60 din, Frančiška Kavšek, Brod pri Novem mestu, 10 din, in Anton Klepec, Črnomelj, 50 din.
Na žiro račun Dolenjskega lista, so poslali za Jelko: Betka Jarriovič, Novo mesto, 20 din, delavci in delavke obrata „Modna oblačila", Krka, 554 din; de-
lavke obrata „Beti" v Dobovi 550 din, Vesna Ferbežai, Struga v Makedoniji, 20 din, Marija Baškovič, Ljubljana, 10 din, kolektiv konfekcije tovarne „Lisca", Sevnica, 800 din, zbirka na osnovni šoli na Vinici pri Črnomlju 300 din. Občani iz Kostanjevice na Krki so zbrali in poslali 520 din (prispevali so: Albina Bizjak 10 din, Milena Sintič 30 din, Margita Selan 30 din, Marija Jordan 20 din, Ivan Gerdin 20 din in Otmar Sever 15 din; ostali darovalci iz Kostanjevice želijo ostati neimenovani).
Marija Jajčnik, Trbovlje, 25 din. Neimenovana darovalka iz Tržišča na Dol. 50 din, zbirka na pobudo krajevne organizacije Rdečega križa Drašiči: učenka Veronika Prus je v Krmačini zbrala 120 din, Sonja Babič in Anica Stankovič pa sta zbrali v Drašičih 220 din.
Do ponedeljka, 8. februarja 1971 dopoldne, je bilo zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič pri Dolenjski banki in hranilnici; 52.931,70 din.
Iskrena hv?la za vse poslano! Zbirko še nadaljujemo.
DOLENJSKI LIST
f-'	-	'	•'. ' '• "
kultura
in
izobra-
ževanje
Jutri zvečer »Sonetni venec«
V počastitev kulturnega praznika bo jutri zvečer ob 19.30 v novomeškem Domu kulture slavnost, na kateri bo igralka Mihaela SariCeva, Prešernova nagrajenka, recitirala Prešernov „Sonetni venec“. To bo izredno doživetje za ljubitelje Prešernove pesmi. Na večeru bo sodeloval tudi Dolenjski oktet.
„KRČMARICA
MIRANDOLINA“
19. februarja bo v Novem mestu že druga premiera domačega amaterskega gledališča. Tokrat se bodo novomeški gledališčniki predstavili s Carla Goldonija komedijo „Krčmarica Mirandolina**. Premiera sodi med prireditve v počastitev kulturnega praznika in obletnice Prešernove smrti.
DOŽIVETJE V GALERIJI
Amatersko kulturno-umetniško društvo Bela krizantema iz Novega mesta in Eksperimentalno gledališče iz Škofje Loke sta 5. februarja pripravila v Dolenjski galeriji v Novem mestu slovesnost v spomin igralca Staneta Severja. Kljub temu da so prireditelji javnost pravočasno obvestili o prireditvi, se je v dvorani galerije zbralo le okrog 70 ljudi, pretežno mladine novomeških srednjih šol, nekaj profesorjev in še manj tistih, ki ob vsaki priložnosti poudarjajo, da je novomeško kulturno življenje na psu in da je premalo kulturnih prireditev. Obiskovalcu, ki je prišel na slovesnost, seje nehote vsililo vprašanje, kje so vsi tisti prijatelji in občudovalci pokojnega igralca, ki so ob njegovi smrti vedeli o njem povedati toliko pohvalnih besed. Ali jih ni morda zadržalo doma zgolj nezaupanje do mladih, ki so ta večer pripravili? Vsekakor so tisti, ki niso prišli, ostali pr: krajšani za lepo in dobro pripravljeno prireditev, s katero so prireditelji dokazali, da so vredni zaupanja in da jim namenjena denarna pomoč ne bi bila stran vržen denar.
A. V.
Štirikrat naj — v kulturi
V soboto, 6. februarja, so imeli kulturni delavci v Šmarjeških Toplicah svoje zborovanje. Najbolj neučakan je bil vodja dramske sekcije iz Straže Alojz Antončič, ki je že v petek vzel dopust in šel pražnje oblečen na kulturni zbor!
Najbolj kulturna družina v Novem mestu so Kastelci: na srečanju v Šmarjeških Toplicah so bili kar trije: Lojze, Jelka in Marjeta!
Najbolj previden v svojem govoru je bil Boris Savnik, ki je previdno rekel: Ljudska republika Slovenija. Kdo ve, če imamo res že socialistično, si je bržkone mislil. . .
Najbolj duhovito pripombo je dal na zboru delovni predsednik prof. Jože Škufca. Ko razprave ni bilo, je dejal: „Dajmo, dajmo, zapisnikarica je plačana po učinku!" In pogovor je oživel...
SREČANJE AMATERJEV - V avli trebanjske osnovne šole je bilo 5. februarja srečanje amaterskih kulturnih delavcev. Kulturne skupine iz raznih krajev, razen iz samega Trebnjega, so nastopile z izbranim sporedom. S tem srečanjem so v trebanjski občini počastili slovenski kulturni praznik.
PEM EVROV1Z1JE - 20. februarja zvečer bo v Domžalah finalna prireditev, kjer bo odločeno, katera jugoslovanska popevka se bo uvrstila za „Pesem Evrovizije** v Dublinu. Popevke bodo izbirale tudi žirije v petih slovenskih mestih, med drugim tudi v Novem mestu.
ZENSKI ZBOR BO ZAČEL DELATI Ženski pevski zbor v Črnomlju bo začel delati. Vodila ga bo Anica Jankovič, pomagal pa ji bo Prane Zupančič.
PREŠERNOVA PROSLAVA -Dijakinje šole za zdravstvene delavce v Novem mestu so tudi letos priredile proslavo v Prešernov spomin. Proslava je bila v ponedeljek, 8. februarja. Spored je obsegal odlomke iz del slovenskih književnikov.
173 RAZSTAV V KNJIŽNICI -V Studijski knjižnici Mirana Jarca v
Bogosav Živković: IKONA (les, vis. 49 cm, detajl) — Z razstave „Naivni kiparji Jugoslavije, Kostanjevica na Krki, 1970.
V BREŽICAH BO KULTURNA SKUPNOST VZKLILA ŠE PRED POMLADJO
Včasih bo skupnost razširjen parlament
Gre za nenehno družbeno vrednotenje načrtov kulturnega razvoja in s tem povezano skrb, da se denar nalaga v tiste dejavnosti, ki so po merilih današnjega in jutrišnjega dne najbolj upravičene in potrebne
(Nadaljevanje s 1. strani)
samoupravnosti v kulturi pa sodi seveda mnogo več kot samo viri in količina denarja.
Takšno družbeno vrednotenje kulturne tvornosti v občini bi naj vseboval perspektivni načrt razvoja kulture, ki bi moral biti toliko trdno dogovorjen in zgrajen, da njegovih osnovnih smernic ne bi menjavali, dopolnjevali in spreminjali iz leta v leto glede na modnost nekaterih manifestacij in želja posameznikov, ki so trenutni nosilci kulture v občini, društvu ali ustanovi.
Ce poskušam to uvodno razmišljanje soočiti s stanjem in problemi kulture v brežiški občini, lahko povem, da smo glede oblikovnega, zakonskega urejanja teh vprašanj gotovo že prav tako daleč kot sosednje občine.
Sekcija za kulturo pri občinski konferenci SZDL je že pred letom spodbudila vsa kulturna društva, zavode in svobodne ustvarjalce v občini, da so pripravili načrte svojih dejavnosti za daljše obdobje. S tem gradivom, ki bo lahko osnova za nekajletno kulturno dejavnost v občini, smo dobili precej koristnih pobud. Ker pa je bil republiški zakon o kulturnih skupnostih sprejet šele ob koncu lanskega leta, nismo vse leto imeli okvirov, da bi vanje postavili kulturno načrtovanje v občini. Zato se bodo člani naše sekcije šele v naslednjih dneh seznanili s predloženimi načrti kulturnih društev, zavodov, sugestijami posameznikov, nato pa bodo zbrano gradivo predlo-
DVE IGRI
Dramska skupina pri oživljenju kulturno-umetniškem društvu „Miran Jarc“ v Črnomlju seje odločila, da bo letos naštudirala in uprizorila dve igri: Raztrgance in Dan oddiha. Želijo, da bi pri režiji pomagal Marijan Kovač, poklicni režiser iz Novega mesta. Z enim teh del bo društvo sodelovalo tudi na natečaju za Župančičevo nagrado.
žili svetu za kulturo v občini, posredno pa prek sredstev obveščanja z njim seznanili vse občane.
Tako pred javnostjo razgrnjen in od nje potrjen načrt kulturne dejavnosti v občini naj bo že od samega začetka program za delo kulturne skupnosti v občini. Naša sekcija je že pred tedni pripravila osnutek statuta občinske kulturne skupnosti in ga dala v razpravo članom iniciativnega odbora, ki ga je na zadnji seji imenovala občinska skupščina.
V osnutku statuta smo predvideli, naj bi skupščina kulturne skupnosti pri nas imela okoli 20 članov; polovica članov naj bi bili predstavniki „potrošnikov** kulture, ostali člani pa naj bi bili izbrani izmed sodelavcev v kulturnih društvih, ustanovah in šolah. Da bi lahko redno in tekoče posloval, naj bi izvršni odbor ne imel več kot 7 članov. Razume se, da bo delo tega odbora samo izvršilne narave, vsa enoletna in dolgoročna programska načrtovanja pa bodo naloga skupščine. Skupščina bo občasno k razpravam o svojem delu pritegovala zainteresirane predstavnike javnosti. Ce bo na primer razpravljala o spomeniškovarstvenih delih na posameznih objektih, o vzdrževanju in urejanju kulturnih domov, o kinofikaciji ali spomeniško zaščitenih rezervatih, je pač razumljivo, da bo takrat sodelovala s predstavniki gospodarskih organi-
zacij, krajevnih skupnosti turističnega društva itd.
Naš osnovni in dolgoročni smoter
ZBOR KULTURNIKOV NOVOMEŠKE OBČINE
Ni izkušenj, ni receptov
Miloš Poljanšek v soboto v šmarjeških Toplicah: »Kulturi za izbrance bije konec po vsem svetu« — Letos resnična kulturna prelomnica
Več kot 130 ljudi se je 6. februaija v Šmarjeških Toplicah udeležilo prvega zbora kulturnih delavcev novomeške občine. Zbor so poleg kulturnikov obiskali tudi predstavniki šol in družbeno-poli-tičnUi organizacij, poslanci in drugi. Povabilu se je med drugim odzval tudi predsednik slovenskega kulturnega društva v Karlovcu, < ‘onstran Kolpe dobro znani Adi Gruden.
Po uvodnem nastopu Šent-jernejskega okteta je predsednik kulturno-prosvetnega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek govoril o pomenu zakona o kulturnih skupnostih, in možnostih za razvoj kulture v naslednjem obdobju. Posebej je poudaril, da se bo zdaj laže uveljavila tako imenovana kultura iz ljudi in za ljudi, medtem ko bo morala kultura za izbrance, znana tudi kot elitna kultura, na zapeček. Dejal je, da se samo od sebe ne bo nič spremenilo,
bo, razvijati pri občanih kulturne potrebe ter vedno skrbeti za to, da bomo tako pri načrtovanju kot pri izpolnjevanju sprejetih programov deležni podpore in sodelovanja vedno večjega števila občanov.
Glede na vse storjene priprave pa menim, da bo kulturna skupnost pri nas lahko zaživela še pred pomladjo.
STANKO SKALER
Belokranjska skupnost še v obrisih
Za zdaj majhen odziv
Letošnji odziv na tradicionalni natečaj za Župančičeve nagrade ni zadovoljiv, saj se je do roka prijavilo samo enajst skupin, in še te so zvečine iz črnomaljske občine. Za zdaj so zastopane tele zvrsti: dramski in glasbeni nastopi, recital in razstava.
Organizatorji pa si s tem ne belijo glave preveč. Ugotavljajo, da je malo prijav bržkone tudi zaradi tega, ker so tokrat natečaj razpisali dva meseca prej kot prejšnja leta, društva jpa se na to niso pripravila. Sklenili so, da bodo rok podaljšali in tako omogočili tekmovati za Župančičevo nagrado tudi vsem tistim skupinam, ki se do zdaj niso prija-
Oboje je mogoče, namreč to, da bodo imeli onstran Gorjancev eno kulturno skupnost, lahko pa se zgodi, da bosta dve. Predsednik iniciativnega odbora Janez Dragoš pravi, da so se Črnomaljci lani pogovarjali z Metličani o eni belokranjski kulturni skupnosti, letos pa se še niso sešli in Črnomaljci pripravljajo statutarni osnutek, kot kaže, za svojo občinsko kulturno skupnost.
„Kaj je vmes? “
J. DRAGOŠ: „Na to vprašanje ne bi rad odgovoril, ker še premalo poznam kulturne interese v Beli krajini in ta trenutek ne vem, kje bi bilo jabolko nesoglasja. Vem le, da mimo medobčinskega sodelovanja, ki je v več kulturnih dejavnostih že zdaj razvito, ne bo mogoče iti in ga bo potrebno upoštevati, pa naj bi imeli eno samo ali pa dve kulturni skupnosti. Tako sodelovanje seje do zdaj najbolj izkazalo pri natečaju za Župančičevo nagrado in tradicionalnem jurjevanju.“
„Recimo, da se pogovarjava o bodoči črnomaljski kulturni skupnosti. Na kaj računate? “
J. DRAGOŠ: „Na stalne vire dohodkov za kulturo. Pomembno bo, da bomo žc na začetku leta vedeli, koliko bo denarja v tistem letu. Z drugimi besedami: natanko bomo vedeli, katero in kakšno dejavnost bomo razvijali, kdo bo v prvi in kdo v drugi vrsti/ Denar bo razdeljen na podlagi načrtov, ti pa bodo pokazali tudi potrebe.
Letos bo na voljo okrog 150.000 din več za kulturo, kar pomeni za približno 100 odstotkov več kot lani. Čeprav razni viri izkazujejo, da
za kulturo do zdaj ni bilo niti pravega razumevanja niti podpore, je stvar v resnici vendarle nekoliko drugačna. Sam sem računal in izračunal, da je šlo v kulturne namene v letu 1969 samo iz občinskega proračuna 2,2 odstotka dohodkov. Razumljivo je, da pri tem nisem štel denarja, ki so ga dali meceni: delovne in družbeno-politične organizacije za najrazličnejše kulturne dejavnosti (n. pr. za podporo v natečaju za Župančičeve nagrade).**
„Kaj bi po vašem mnenju zlasti kazalo razvijati v kulturni skupnosti? “
J. DRAGOŠ: „V Črnomlju imamo dve poklicni ustanovi: zavod za kulturo in knjižnico. V programu javnih del v petih letih, za kar bo uveden krajevni samoprispevek, je med drugim preureditev cerkve sv. Duha v kulturne namene. V njej bo lepa dvorana za koncerte in tudi likovne prireditve. Pogostne pa so tudi želje po lokalni radijski postaji, ki bi lahko v kulturnem življenju našega območja opravljala pomembno poslanstvo.1
vile. Računajo, da se bo do konca podaljšanega roka javijo še več kulturnih skupin iz metliške občine. Pričakujejo, da bo letošnja udeležba vsaj taka, kot je bila lani.
Nekateri si manjši uspeh ob tokratnem razpisu razlagajo z dejstvom, da dosedanje nagrade niso bile dovolj spodbudne, češ, komu pa se izplača točiti znoj na odru za tistih petdeset, šestdeset starih tisočakov! Prireditelji upajo, da bo letos kako drugače in da bodo nagrade vsaj podvojili. Gotovo bodo debelejše kuverte bolj vlekle in spodbudile tudi tiste, ki se jim ni zdelo vredno truditi se za dosedanje „pla-čilo“.
Novem mestu hranijo 130.000 kosov bibliotečnega gradiva. Od ustanovitve do zdaj so v knjižnični avli priredili 173 razstav.
KAKŠNO GLASILO? - Dolenjski kulturniki želijo svoje glasilo, zavedajo pa sc, da je izdajanje samostojnega glasila drag posel. Kulturniki novomeške občine so na sobotnem zboru v Šmarjeških Toplicah menili, da bi lahko to vlogo prevzeli Dolenjski razgledi. Pozdravili pa so tudi idejo, da bi svoje glasilo ustanovile kulturne skupnosti vseh devetih dolenjskih, belokranjskih in spodnjeposavskih občin.
PODODBOROVA RAZSTAVA - V celjskem likovnem salonu so minuli petek odprli razstavo del članov pododbora DSLU. Razstava bo odprta do 27. februarja in je ena osrednjih kulturnih manifestacij v počastitev slovenskega kulturnega praznika na celjskem območju.
SPREJEM ZA KULTURNIKE Tradicionalnega sprejema v počastitev slovenskega kulturnega praznika se je tudi letos udeležilo več znanih kulturnih delavcev iz Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja.
ŠOLA IN GLASBENIKI
Na šmarješkem zboru kulturnih delavcev je bilo slišati, da bi lahko imeli v novomeški občini še več pevskih zborov, če bi dobili pevovodje. Teh strokovnjakov pa je, žal, zelo malo, zato amaterska pevska dejavnost upada. Ravnatelj glasbene šole v Novem mestu Ernest Jazbec je zagotovil, da je šola že sklenila nastaviti take strokovnjake, ki bodo skrbeli za glasbeno dejavnost ne le v občini, ampak po potrebi tudi v sosednjih območjih.
Bo ob Lahinji poslej kaj drugače?
KUD Miran Jarc v Črnomlju dobilo novo vodstvo — Predsednik je Dušan Košuta — Društvene sekcije delale tudi, ko ni bilo »vlade«
Na lanski podelitvi nagrad in priznanj najuspešnejšim skupinam s tekmovanja za Župančičevo nagrado in z nastopov na belokranjski kulturni reviji, je nanesel pogovor tudi na poživitev kulturnega amaterizma v mestu ob Lahinji. Dejali so, da kultumo-umetniškega društva malone ni več, da pa delajo nekatere njegove skupine. To pa ni edino mesto, kjer so obžalovali, da je tako z društvom, kije bilo včasih drugim za zgled.
milo \Veiss je v uvodnem nagovoru poudaril, da v Črnomlju dejansko ustanavljajo novo društvo, čeprav so nekatere društvene sekcije delale vse do zdaj.
Delovne načrte in usmeritev društva so prihranili za prihodnjič, zato pa so se na občnem zboru pogovarjali bolj o ljudeh, ki jim kaže zaupati društvo v naslednjem obdobju. Pre-
Kaže, da pogovori niso bili zaman. Na pobudo kulturnih delavcev in vseh -tistih Črnomaljcev, ki jim ni vseeno, ali njihov kulturni amaterizem raste ali odmira, so januarja sklicali občni zbor društva. Le redki se spominjajo, kdaj je bil zadnji društveni občni zbor; tako dolgo je že tega, da so mnogi tudi leto pozabili. Direktor Zavoda za kulturo Ka-
pričani so, da se jim je to vprašanje posrečilo rešiti s tem, da so izvolili odbor, ki ga sestavljajo:	Anka
Tomc, Franc Zupančič, Valerija Palik, Janez Kramarič, Ivan Stru-belj, Bogomir Jakše, Kamilo Weiss, Dušan Košuta, Anica Jankovič in Anica Benčič. Sestal se je tudi odbor in izvolil za predsednika Dušana Košuto. Za tajnico predvidevajo Metko Jeršin, za blagajnika pa Vinka Vlahoviča, ki so ju sklenili kooptirati v odbor.
Nedvomno je zdaj skupna želja vseh, da društvo začne nemudoma delati. Le tako se bo tudi novi odbor Obdržal.
IVAN ZORAN
Petar Smajič: MATI Z OTROKOM ( orehov les, 1970, vis. 38 cm, zasebna last) — Z razstave „Naivni kiparji Jugoslavije,* Kostanjevica na Krki, 1970.
če se za nove odnose ne bodo zavzeli kulturniki sami in še posebej ljudje, ki bodo v organih kulturnih skupnosti; Zakon je stvar rešil na papirju, ljudje pa bodo morali to rešitev presaditi v življenje.
Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev novomeške kulturne skupnosti Boris Savnik je zatem dejal, da bo to presaje-vanje težko in odgovorno delo, saj ni za to niti izkušenj niti nikakršnih receptov. Veliko pomeni že to, da bo dobila kultura v občini že letos za 100 odstotkov več denarja, kot ga je imela lani, kar je izreden obet.
Predsednik občinskega sveta ZKPO Roman Čelesnik je zgoščeno prikazal stanje na področju amaterskih kulturnih dejavnosti in poklicnih ustanov. Dejal je, da so prostori, kader in denar nerazrešljivi problemi in glavna ovira pri delu društev in skupin. Zavzel se je, da bi kulturna skupnost nagrajevala kulturne delavce in jim podeljevala priznanja.
najPOPlot
Ta teden sem najraje poslušai(a) melodijo
Ime in priimek
Rok: 15. februar 71
France Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVNOST, KI NI SKRIVNOST
Bonbone VISOKI C dobite v šestih različnih okusih Sumi
Oko, ki spremlja resničnost
Vlasto Kodre iz Žužemberka je konec lanskega leta v Kopru osvojil dve bronasti odličji
10-dnevne politične sole v Krškem, ki sta jo organizirala občinska konferenca ZMS in Delavska univerza, seje udeležilo 34 mladincev
Vlastp Kodre, učenec 7. razreda v Žužemberku, je navdušen fotoamater, zanima pa se tudi za znamke in značke. Slika že od 7. leta, ko ga je v to skrivnost uvedel njegov oče, kije tudi priznan fotoamater. Vlasto je svoje slike razstavljal; najprej v Žužemberku ob koncu leta pa v Kopru na razstavi „Pionirski foto 1970“, pod nazivom „Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode*1. Osvojil je dve bronasti odličji: prvo za sliko „Zimski motivi 111“ in še eno za kolekcijo slik. Se več: za najboljši krožek so proglasili mlade fotoamaterje iz Žužemberka. Svet, ki ga gleda Vlasto skozi objektiv, je lep, takšen, kot je v resnici.
- Kaj te poleg fotografije še veseli?
„Rad berem, zlasti zgodovinske knjige, in spremljam šport, posebno košarko in gimnastiko."
- Kdo je tvoj mentor?
„Najbolj zaupam očetu.“
- Kaj se misliš še udejstvovati kot fotoamater?
„Če mi 1)0 čas' dovoljeval, bom še fotografiral, vendar ta dejavnost ne bo v mojem prvem planu.“
- Kaj pa razstave?
„Če bom kaj lepega napravil,
bom rad razstavljal, saj sem dolžan braniti bronasto odličje. Veseli me, da bo letos razstava v Kočevju, tam so res dobri fotoamaterji. “
- Na kaj najraje vržeš oko? „Na naši šoli smo sami pokrajinami, to nas najbolj privlači. Suha krajina je zelo lepa, zato lepili motivov nikoli ne manjka. “
S. DOKL
Plodna voda seveda takoj odteče, začel se je porod ploda. Maternica sedaj v enakomernih presledkih potiska plod v rodni kanal - mama pri tem pridno pomaga - dokler ne pokuka iz rodnega kanala mokra glavica, za njo pa se kmalu nato izvije rožnato telesce.
Takole bi bilo človeško jajčece, če bi ga povečali do velikosti žogice za namizni tenis
Otroček je skoz medenico kot skoz slavolok stopil v družbo veselih otrok in dobrih in slabih ljudi.
Rožnata štruca, ki vsa mokra in sluzasta obleži na beli ijuhi, se nenadoma znajde v povsem novem svetu in takoj protestira. S krepkim jokom najavi svoj prihod. Ta jok je za vsako mamo
zato zveza z materjo ni več potrebna. Babica bo ob otrokovem trebuščku dvakrat prevezala popkovnico in jo med obema prevezama prerezala. Mati in otrok tega nič ne čutita. Krajši konec popkovnice bo nato zvila v popek in ga prevezala s sterilnim povojem, da se bo prva ranica lahko v redu zacelila, kar se zgodi že po nekaj dneh.
Ko tako uredi novorojenčkov popek, se babica posveti materi. Pomaga ji, da sc porodi še posteljica, nato oi porodnico umije ir iredi, prav tako ji uredi tudi posteljo, tU. so bo lahko spočila po tem razburljivem „potovanj j“.
>cle uo je uredila mater, se posviti otroku. Okoplje ga in obleče v srajčke in pleničke, ki jih je mama z vso ljubeznijo pripravljala med nosečnostjo. Tako pripravi otroka za prvi obisk pri materi. Rožnato živo štruco, v beie plenice povito, položi materi v naročje, da ga presrečna stisne v svoj objem.
Kmalu nato bo prišel pogledat otroka tudi njegov oče - če seveda med porodom ni bil ob ženini strani. Ko potežka to živo štruco, ko boječe poboža drobna lička in nežno pritisne svoje ustnice na otrokovo čelo, se z ljubezni polnim pogledom in
| SEMENČICA je zares najbolj podobna žabjemu paglavcu. Okrogle ■ glavice se drži tanek repek, v vratu pa je nakopičena potrebna energija, da bi se semenčica lahko prerinila do jajčeca in ga oplodila
Oče odloži semenčice v rodni kanal tik pred maternično ustje, odkoder nadaljuje pot proti jajčecu.
najlepša pesem, otrok, ki ga je čakala devet mesecev, je živ in zdrav, končana je dolga pot pričakovanja in ugibanja.
Ker pa je otroček še privezan na mamo s popkovnico - dvema cevkama, po katerih je med nosečnostjo dobival hrano in odvajal nerabne snovi - bo babica, ki je mami pomagala pri porodu, najprej uredila to stvar. Ko otrok zadiha s svojimi pljuči, sc otrokov krvni obtok osamosvoji,
toplim poljubom zahvali ženi za otroka, ki sta ga s toliko ljubezni čakala cclih devet mesecev.
Sedaj ta njun otrok, njuna velika sreča, mirno in tiho leži v zibelki in počiva po naporni poti, ki jo je moral opraviti, tri srca pa so sc ujela v en sam skupen ritem in postala ena družina.
Koliko veselja in sreče prinese takale živa štruca v dom. Vse morebitne težave in odrekanja med nosečnostjo so pozabljene.
a) Plod je star 4 tedne
b) 6 tednov star plod je dolg dobrega pol centimetra
c) Takšen je 7 tednov star človeški plod
č) Dva in pol meseca star plod je že pravi človeček
MIRNA
Pred kratkim so imeli mirenski mladinci svojo letno konferenco, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbeno-političnili organizacij in TVD Partizan. Mirenski mladinci so med najbolj delavnimi v trebanjski občini. Lani so organizirali več uspešnih akcij. Sodelovali so pri gradnji kopališča pod mirenskim gradom in organizirali srečanje dolenjske mladine. - V razpravi so mladi zlasti kritično ocenili delo krajevne organizacije SZDL, mladih komunistov, ki se nikjer ne udejstvujejo, in dejavnost Partizana. Dogovorih so se, da bodo v bodoče bolj sodelovali z drugimi krajevnimi organizacijami in se zahvalili za razumevanje predsedniku krajevne skupnosti Ivanu Janežiču. Letos bodo organizirali več delovnih akcij in predavanj ter preuredili mladinsko sobo. Izvolili so sedemčlanski sekretariat in podelili priznanja najbolj zaslužnim mladincem.
NOVO MESTO
Pred kratkim so novomeški mladinci izvolili vodstvo mladinskega kluba, ki bo odgovorno, da bo odslej življenje v klubu potekalo organizirano in urejeno. Predsednik kluba je Primož Jazbec, podpredsednik Andrej Blažon, ekonom Sergio Ži-žič, blagajničarka pa Draga Kralj. Klub bo odprt vsak dan od 18: do 21. ure, razen ponedeljka. Sreda bo namenjena za predavanja, plesi pa bodo v klubu enkrat na teden, razen v primerih, ko bo klub organiziral plese kje drugje. Plesi bodo ob sobotah od 17. do 22. ure, vstopnina bo 3 din, poskrbeli pa bodo tudi za prodajo brezalkoholnih pijač.
SENOVO
Pred kratkim so imeli mladinci v obratu Lisce letno konferenco. Mladinski aktiv šteje 82 članov. Veliko mladink je mlajših od 17 let in še niso dovolj poučene o delu v mladinski organizaciji, zato šepa celotno delo aktiva. Veliko jih je iz okoliških krajev in se po končanem delu vozijo domov, zato na sestankih ni zaželenega obiska. Najbolj delovne so bile doslej na športnem in kulturnem področju. Na občinskih delavskih igrah so dosegle lepe uspehe. V trajno last so si osvojile prehodni pokal, kar jim bo le spodbuda za nadaljnje delo. Delovna sta tudi dramska sekcija in pevski zbor, ki šteje 28 mladink. Na konferenci so sklenile, da bodo organizirale mladinske sobote s predavanji o gospodarjenju v delovni organizaciji, druž-beno-političnem sistemu SFRJ, o odnosu med religijo in samoupravno družbo in drugem.
RIBNICA
Ribniški mladinci so končno dobili prostore v Gozdarskem domu, ki jih bodo preuredili v klub. V večji dvorani bodo organizirali sestanke in plese, manjšo pa bodo uredili v knjižnico, kjer se bodo mladi lahko izobraževali in prirejali debatne večere.
Mladinski aktiv v tovarni Inles, ki sodeluje v „Akciji 75“, šteje okrog 170 mladincev. Pretežno so fantje. Ker delajo v izmenah, zelo težko najdejo čas za skupne sestanke. Kljub temu so pred kratkim organizirali predavanje o razvojnem načrtu podjetja, ki so ga mladinci spremljali z zanimanjem, v kratkem pa bodo organizirali še predavanje o stanovanjski problematiki.
S kakšnimi občutki sprejemajo mladi ljudje besede politika, politična šola, osveščanje mladine in podobno? Kaj vedo mladi o današnji družbi, o svetu, v katerem živijo, o dogajanjih v družbi ter o vprašanjih, ki ta dogajanja spremljajo? Kako jih to zanima? Trije mladinci, ki so se udeležili politične šole v Krškem, so povedali:
STANE ZUPANČIČ: „Mladi mo-	zrelosti in bodo	bolj z zaupanjem
ramo vedeti, kaj naj delamo in kako,	gledali na naše	delo. Moramo se
da bo naše delo uspešno in da nam	izobraževati in si	širiti obzorje. Mo-
ne bodo starejši večno očitali ne-	ramo vedeti, kaj	lahko zahtevamo
Jaroslav Kodelja, Vera Oštir in Stane Zupančič — trije mladinci iz Krškega, ki so se udeležili politične šole. (Foto: A, Vitkovič)
ITAS med najboljšimi
Po »Akciji 75« bodo pomagali tudi drugim
Pred približno tremi meseci so v kočevskem podjetju Itas ustanovili mladinski aktiv, ki je danes s svojo delavnostjo lahko zgled mnogim drugim mladinskim aktivom v delovnih organizacijah po vsej Dolenjski, ki so že veliko prej sloveli kot delavni. V čem je skrivnost uspeha mladinskega aktiva v Itasu, o katerenrje sekretar v podjetju povedal, da je vodstvo podjetja na delo mladincev zelo ponosno?
V podjetju je okrog 150 redno zaposlenih mladincev in okrog 80 vajencev. Vsi so končali le osnovno šolo, razen predsednika aktiva, ki ima srednjo izobrazbo. Vsi so bili pripravljeni delati, niso -pa vedeli, kje bi začeli.
Ko so se vključili v „Akcijo-75“, je postal pobudnik vsega dela predsednik aktiva Ivan Žerjav, ki ie imel izmed vseh največ izkušenj. Čeprav je delovni načrt akcije zelo zahteven, se ga mladi v Itasu niso ustrašili. Sodelovanje v „Akciji-75“ je, po
MATURANTSKI PLES V DOL. TOPLICAH
Dijakinje IV. letnika novomeške šole za zdravstvene delavce bodo priredile v soboto, 13. februarja, v Dolenjskih Toplicah maturantski ples. Pričetek bo ob 20. uri. Igral bo ansambel ORIONI, za zabavo pa bo skrbel humorist Toni Gašperič.
besedah Ivana Žerjava, zelo pripomoglo k njihovi medsebojni povezanosti, tako da zdaj mladi v Itasu čutijo, da so člani svojega aktiva in da nekaj pomenijo.
Ko so sc med seboj bolje spoznah, so ugotovili, kaj vse jim je skupno, kaj jih druži in kako bodo reševali skupne težave. Zato so tudi njihova štiri predavanja in problemska konferenca o športu zelo dobro uspela. Mladinci sedaj sami dajajo pobude za nova predavanja, za nove oblike dela. S svojim delom so tudi med aktivi, ki sodelujejo v „Akciji-75“, med najboljšimi. To jih je spodbudilo, da se že sedaj dogovarjajo, kako bodo po končani „Akciji-75“ vplivali na delo drugih aktivov v delovnih organizacijah v občini in jim pomagali.
od družbe, v kateri živimo, in kaj nam ta družba nudi. Zavedati se moramo pomena samoupravljanja za vso družbo in za vsakega posameznika izmed nas. To sem pravzaprav vedel že prej, vendar se tega nisem zavedal v tolikšni meri kot sedaj. Sola mi je pomagala, da sem dobil jasnejšo predstavo o vsem tem in da bom vse to laže posredoval svojim vrstnikom v podjetju Celuloza, kjer sem zaposlen. To, kar sem zvedel tu, mi bo zelo olajšalo delo v aktivu. Vključeni smo v - „Akcijo-75“ in nam bo znanje, ki smo si ga pridobili v šoli, tudi v vehko pomoč pri izpolnjevanju tega dela.“
VERA OŠTIR: „V obratu Laboda v Krškem nas je okrog 100 mladink. Veliko je nekvalificiranih delavk, ki so končale le osnovno šolo in o samoupravljanju ne vedo skoraj ničesar. V šoli sem zvedela veliko novih stvari z vseh področij in jih bom z veseljem posredovala svojim sodelavkam. O samoupravljanju je treba nas mlade najprej poučiti, šele potem lahko od nas zahtevajo, da bomo sposobni tudi odločati in s svojimi predlogi prispevati k hitrejšemu reševanju vprašanj, ki zadevajo tudi nas. Mislim, da bi bilo potrebno organizirati še več podobnih šol, zlasti za delavsko mladino."
JAROSLAV KODELJA: „Zame je bilo zelo zanimivo predavanje o religiji in samoupravni družbi. Vedel sem, da še vehko kmečke mladine hodi v cerkev in da je to zelo odvisno od vpliva staršev, nisem pa se zavedal, da tudi šolska in delavska mladina prikimavata na različnih političnih predavanjih, hkrati pa zahajata v cerkev. Nisem se zavedal, da smo za to krivi tudi mi sami, ker tem vprašanjem posvečamo premalo skrbi, ker se o tem premalo pogovarjamo in premalo vplivamo na njihovo zavest. Pa ne samo na tem področju. Mi sami lahko z znanjem, ki je podkrepljeno s podatki in z dokazi, navdušimo za napredne nazore tudi tiste naše vrstnike, ki so doslej stali ob strani, kot da jih vse to nič ne briga. Sedaj šele se zavedam, česa nismo naredili, pa bi lahko."
KRŠKO
Mladinci iz Dolenje vasi so pred kratkim sodelovali na občinskem šahovskem prvenstvu in dosegli 4. mesto. Vključili so se tudi v tekmovanje za najboljši aktiv na vasi, ki ga organizira republiška konferenca ZMS. Pred kratkim so se dogovorili, da se bodo tudi v bodoče sestajali vsako soboto, prirejah plese in izlete ter proslave ob praznikih.
Še četrtič: Kićo Slabinac
1. »Više nećeš biti moja«, K. Slabinac — 23 gl.
2. »Visoko nad oblaki«, Slaki — 19 gl.
3. »Obriši suze, draga«, B. Stefanovič — 13 gl.
4. »San Bernardino«, Christie — 10 gl.
Tokrat ste nam poslali 98 izpolnjenih kuponov. Največ bralcev je spet glasovalo za zmagovalko iz prejšnjega tedna. Več bralk nam tudi piše, da je Kićo zadnje čase nji-
hov najbolj priljubljen pevec, in nas prosi, naj mu po časopisu pošljemo njihove pozdrave. Torej, Kićo, dolenjske bralke ti pošiljajo koš pozdravov!
Tokrat smo izžrebali naslednje bralce in jih nagradili s ploščami:
1. Jožica Lepšina, Brezina 36, 68250 Brežice, ,
2. Joža Gačnik, Polje 16, 68296 Krmelj,
3. Jožica Furman, Kristanova 40, 68000 Novo mesto
Plošče so darilo Mladinske knjige iz Novega mesta.
POTA IN Slltf
VLOMILCI PRAZNIH ROK - V
noči od 4. na 5. februar so neznani storilci vlomili v dveh krajih v novomeški občini. V Šentjerneju so vdrli v trgovino kmetijske zadruge, v Šmarjeških Toplicah pa v pošto. Sledovi kažejo, da so iskali denar, zadovoljiti pa so se morali zgolj z bornim plenom. Tako v trgovini kot na pošti so denar že prej dobro zavarovali pred tatovi.
ŽRTEV RAZPRTIJ - V novomeški bolnišnici že od prvih februarskih dni leži huje ranjen 35-letni Hamet Bečić, delavec novomeškega Zavoda za požarno varnost. Ko seje 31. januarja zvečer vrnil domov na Sevno pod Trško goro, so se sprli in stepli, pri čemer je najhujšo „potegnil" prav Bečić.
ZGOREL MED POSKUSOM - 6. februarja zjutraj je v Gotni vasi na poskusni vožnji zgorel austin kombi IMV. Voznik Milan Kunstek je med obračanjem pred Drenikovo gostilno opazil, da je izbruhnil ogenj iz dodatnega grelca. Ogenj se je tako hitro širil, da sc je Kunstek komaj rešil. Vozilo je povsem zgorelo, škodo pa so ocenili na 30.000 din.
OKRADEL KOLO - 6. februarja zvečer je neznanec ukradel s kolesa Vladimira Bana na Zagrebški cesti v Novem mestu dinamo in zavoro. Lastnik je oškodovan za 80 din.
PRISILNO TREZNJENJE -Novomeški miličniki so 1. februarja pridržali do iztreznitve Franca Kuk-mana s Suhorja. Zalotili so ga, koje na dvorišču trgovskega podjetja Hmeljnik v Bršlinu razgrajal.
UTONIL V MIRNI - 4. februarja zvečer je na Mirni nesrečno umrl 39-letni Slavko Bon. Ko je šel z vedrom zajemat vodo v Mirno, mu je na poledenelih stopnicah spodrsnilo, da je padel v vodo in utonil.
UKRADENO IN NAJDENO - 6. februarja zvečer je Alojz Maršič iz Bračičeve ulice v Kočevju prijavil, da mu je, medtem ko je šel v klet, izginila iz stanovanja ura, ki jo je dobil za 20-letno delo pri Združenem KGP. Miličniki so še istega dne dobili uro pri 55-letnem Jožetu Sle-kovcu iz Šalke vasi in jo vrnili lastniku.
HUMOR IZ SP/SOV
NI BILO IZBIRE
Sodnik: Zakaj ste vrgli v steno pepelnik?
Obdolženec: Ker drugega nisem imel pri roki...
RAZUMEL GA JE
Sodnik: „Obtoženi ste, da ste ukradli kokoši rjave barve ..
Obtoženec: „Ne, tovariš sodnik, bele so bile.“
Sodnik:	„Na	zaslišanju	ste
rekli..
Obtoženec: ,,Da, ampak kokoši so se od takrat že tako postarale, da so ..
Sodnik: „Sive, vem.“
Kaj hočejo pisci anonimnih pisem
Hvalevredna je zaskrbljenost ljudi ob nesreči človeka, ali pa je mogoče nekomu naprtiti odgovornost za dejanje, ki ga sploh ni storil? — V rado-viškem primeru bo nedvomno odloči len izid obdukcije
Lani 6. novembra je prišel k metliškim miličnikom 40-letni Nikola Borovac, delavec, doma iz Velike pri Slavonski Požegi in jim naznanil, kaj se mu je zgodilo prejšnji večer. Iz njegove izjave povzemamo tole:
„Oktobra 1970 sem prišel na Radovico, kjer sem pomagal ljudem pri kmečkih opravilih. Za nekaj dni sem šel na Brašlevico, kjer sem delal pri Marku Hmja-ku, potem pa sem se vrnil. Delo sem dobil pri nekem kmetu, prenočeval na njegovem kozolcu in tam spravil tudi kovček z osebnimi rečmi in dokumenti.
5. novembra sem bil še pri tem kmetu. Zabolel me je želodec, pa sem šel na skedenj ležat. Gospodinja mi je ponujala čaj in jedi, a nisem mogel ničesar použiti. Tam sem ležal do noči. Ko se je stemnilo, sta me obiskala mlajša moška. V obraz sta mi posvetila z baterijo in začela udrihati po meni. Ko sta opravila, sta me potegnila s skednja in zunaj name poveznila gnojni koš. Izpod koša mije pomagala ženska, ki je prišla mimo. Zavlekel sem se na sosednji kozolec ...“
11. novembra je Borovac umrl na kirurškem oddelku v novomeški bolnici. Dan kasneje so opravilo obdukcijo. Le-ta je ovrgla sum, da je Borovac umrl
TUdi na cesti smo ljudje...
Gorjanska cesta popoldne 3. februarja. Avtomobili gor, avtomobili dol. Cesta je bila suha in gladka.
Po klancu navzgor je par konj vlekel voz, naložen z vrečami. Iz živali se je kadilo. Mukoma sta vlekh voz in s kopiti iskali razpoke v asfaltu, da sta se laže opirali.
Nenadoma, je enemu konju spodrsnilo, da je s prednjima nogama pokleknil. Tedaj je voz prehiteval kombi, z druge strani pa je drvela škoda in takoj za njo fičko.
Vsi srrio že videli hud karambol, vendar ga na srečo (ali po naključju) ni bilo. Konj, ki mu je spodletelo, je drugega konja in voz potegnil čez sredino ceste in se ustavil pri kolesih kombija, ki je v trenutku zmanjšal hitrost in po desetih metrih tudi ustavil na levi strani ceste, pet ali šest metrov pred škodo in fičkom, ki sta že ustavljena čakala na izid prehitevanja.
Nesrečni konj se ne naposled pobral, se uprl z vsemi štirimi ob nekoliko bolj hrapav asfalt in potegnil hkrati z drugim konjem težki voz po strmi cesti.
Sreča jo hotela, da se ni zgodilo kaj hujšega. Ali pa niso preprečili nesreče tudi ljudje z razumnim ravnanjem?
1. Z.
za posledicami pretepa. Obducent je res ugotovil lažje poškodbe, vendar je smrt nastopila zaradi slabosti srca in pljuč: Borovac je umrl v stanju, ki ga zdravniki poznajo kot alkoholni delirium tremens.
Glas o izidu obdukcije se je hitro raznesel iz Novega mesta in na Radoviči naletel tudi na ljudi, ki so prepričani, daje Borovac umrl za posledicami hudega pretepa. To svoje prepričanje so zapisali tudi v anonimnem pismu, v katerem so zahtevali, naj obducent (oz. bolnišnica) spremeni svoje ugotovitve glede Borovčeve smrti (!!!). Podobna anonimka je prišla na naslov uprave javne varnosti in zahteva za „povzroči-telje“ Borovčeve smrti najhujšo kazen. Obe nepodpisani pismi sta šli kajpak v mapo „zadeve Borovac“, vendar pa ne bosta mogli vplivati na postopek, ki se je medtem že začel proti obema moškima, ki ju je omenil sam Borovec v prijavi metliškim miličnikom. Hvalevredno je, da ljudi skrbi za človeka, četudi je tujec, grdo pa je nekomu podtikati dejanje, ki ga ni storil. V tem primeru radoviška javnost trdi nekaj, kar je izid obdukcije ovrgel kot neresnično. Ali pa ljudje ne verjamejo ugotovitvam izvedenca, strokovnjaka?
Nesporno je, da bosta kmečki delavec H. B. in posestnik I. M., ki sta v preiskavi že priznala, da sta pretepala Nikolo
Majhna krivda
Nesreča zaradi neizkušenosti voznice
Marija Dolenc iz Novega mesta je 30. septembra lani vozila po avtomobilski cesti proti Trebnjem renault NM 72-94 z dvema sopotnicama, Pri Šentjurju je na ovinku peljala tako, da je avtomobil zaneslo. Prevrnil se je in treščil med skale. Sopotnica Josipina Dermastja je dobila tako hude poškodbe, daje umrla. Ranjena je bila tudi druga sopotnica Antonija Novak.
Dolenčeva je bila obtožena za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa. Prejšnji teden se je zagovarjala na novomeškem okrožnem sodišču. Dejanje je obžalovala, njen zagovor je bil iskren od prve do zadnje besede. Sodišče ji je prisodilo šest mesecev zapora s pogojno odložitvijo-za dve leti. Ugotovilo je. da je stopnja vozničine krivde majhna, saj se je nesreča zgodila zlasti zaradi njene neizkušenosti za krmilom.
Borovca, odgovarjala za to dejanje. Odgovarjala pa bosta le za lažje telesne poškodbe, ki sta jih prizadejala Borovcu. Samo zato in nič za drugega, ker ne moreta na zagovor zaradi dejanja, ki ga ni bilo. Obdukcija je ovrgla sum, da bi bilo nad Borovcem storjeno hujše nasilje, zlasti pa, da bi umrl za posledicami takega nasilja.
Na tem področju je bilo tudi težje odkriti dejanja, ker so bili često vpleteni ljudje, ki bi že sami morah prijaviti pojav kriminala.
Lani je bilo za 52 odstotkov več kaznivih dejanj zoper svobodo občanov. Ugotovili so, da se je zlasti povečalo število dejanj po 153. čl. KZ (ogrožanje varnosti). Dejanja so bila storjena pri medsebojnih prepirih in obračunavanjih, nemalokrat na javnih krajih.
Ubojev je bilo lani prav toliko kot predlanskim: 7 v novomeški in eden v trebanjski občini. Hudih telesnih
£	Ne bi rad, da bi me imeli za
J nepoštenega človeka. Kar sem £	naredil, sem namreč moral nare-
0 diti. Zdaj pa me peče in ^ pekli... Kaj bi kazen! Tu notri £	me žge, tisti občutek pravič-
£	nosti, katerega dandanašnji mar-
4	sikje pogrešamo.
4	Morda so minila tri, morda
£	celo štiri leta. V mladostni za-
£	gnanosti sem se odločil zgraditi
^ hišo. Tako z majhnim vrtičkom t okrog in okrog. Najel sem arhi-^	tekta, mu bogato plačal in dobil
£	ličen načrt. Stopil sem na pri-
^	stojno mesto, nalepil kolke na
t	prošnjo in kolesja so stekla. Vsaj
^	tako sem mislil.
£	Čakal sem in čakal, odgovora
^	ni bilo. Stopil sem potlej na pri-
£	stojno mesto sam in vprašal,
J	kako je z zadevo. Dobil sem od-
^	govor, da teče.
^	Spet sem čakal, pa spet nič.
£	In spet sem stopil na pristojno
J	mesto in spet je teklo.
£	Ko sem se oglasil menda dvaj-
^ setič, sem dobil odgovor, da so t	zadevo odstopili pooblaščenemu
^	podjetju, da ugotovi, ali je moja
£	vloga v skladu z vsemi načrti, ki
^	so bili, in onimi, ki niso bili raz-
^	grnjeni pred javnostjo.
4	____________________________
BREŽICE:	RANJENA PRI
TRČENJU - Na Trgu bratov Ribarjev v Brežicah sta se 29. januarja zaletela osebni avtomobila, ki sta ju vozila Anton Pavlovič iz Bušeče vasi in Franc Škaler iz Cundrovca. Pavlovič je na trgu zavijal levo, Skaler pa se je pripeljal naproti. Škode je b5o za 5.000 din. Pri trčenju je bila ranjena Jožica Volčanšek iz Brezine.
PRILIPE: S CESTE PO NASIPU - Dragan Singer iz Zagreba je 31. januarja na avtomobilski cesti v Pri-lipah med prehitevanjem zadel osebni avtomobil Franja Kodmje, nakar ga je zaneslo s ceste in se je prevrnil po 6 m visokem nasipu. Singerje bil
poškodb so našteli 42, lahkih 94.
Vlomov so našteli 153 ali za 22,3 odstotka več: od tega 60 vlomov v stanovanja, 14 v avtomobile, drugi pa so bili v poslovne prostore.
Požigov so našteli 24 ali kar za 60 odstotkov več. Pri 17 so ugotovili storilce. 5 požigov je bilo naklepnih, 12 iz malomarnosti.
Iz leta v leto je več mladoletnih storilcev. Njihovih dejanj splošna evidenca ne upošteva.
Največ kaznivih dejanj (746) je bilo lani v novomeški občini, sledijo: trebanjska (196), črnomaljska (155) in metliška občina (76).
In spet sem čakal.	^
Vse bi bilo lepo in prav, saj + sem ponižen občan in nevsiljiv. £ Vem, da imajo oblastva obilo J dela, zato jih ne bi rad vznemir- ^ jal z malenkostmi. Kaj je moja t hiška v primerjavi s problemi £ deetatizacije, zbiranja sredstev,	J
integracije in podobnim? Čakal	^
bi še naprej, ko ne bi vedel, da je	^
koj zraven moje parcele začela	£
rasti prva hiša, zraven še ena,	J
malo zadaj pa še ena.	£
Moja zadeva pa je tekla pri	4
pooblaščenem podjetju. Zraven	Sj
je tekel tudi čas. Cene so iz dne-	J
va v dan rasle. Dvigale so se sko-	£
raj s prvo vsemirsko hitrostjo.	4
Zračunal sem, da sem na zgubi	£
že kar za nekaj starih milijonov.	J
Z mojo zadevo pa nič, eno-	£
stavno ne ja ne ne. Računal sem	4
naprej in presenečen ugotovil,	£
da sem na boljšem, če hiško	J
zgradim na črno in plačam ka-	£
zen, kot pa da čakam na konec	^
uradnega postopka.	£
Rečeno - storjeno. Zdaj hiša	J
stoji in tudi kazen sem že plačal.	^
Pekli pa me tisto, saj veste, v no-	^
tranjosti. Zakaj sem moral kršiti	£
zakon?	£
JAKA PRAVIČNIK	J
  /
ranjen in so ga odpeljali v zagrebško bolnišnico.
GOTNA VAS: S FIATOM 124 V ŠKODO - Tatjana Vidovič se je 7. februarja peljala s škodo iz Novega mesta domov v Črnomelj. V Gotni vasi se je vanjo zaletel Stanko Gor-šin s fiatom 124. Goršin jo je hotel prehiteti, ker pa je naproti vozil avtomobil, je zavrl, zavil na desno in trčil v škodo.	'4$
BUČNA VAS: PO TRČENJU \ ODPELJAL - Novomeščan Anton Iler je 7. februarja v Bučni vasi med
ijrehitevanjem z osebnim avtomobi-om zadel fička, s katerim se je proti Karteljevemu peljal Anton Tomazin iz Trebnjega. Po nesreči Iler ni počakal in so ga izsledili kasneje. Škode je bilo za 1.000 din.
ŽUŽEMBERK: NESREČA PRI SREČANJU - Na Cviblju pri Žužemberku sta se 7. februarja med srečanjem zaletela s fičkom Edo Urbančič iz Zavratnika pri Šmartnem in Janez Molek iz Ambrusa. Škoda ni velika.
TREBNJE: TRČENJE NA KRIŽIŠČU - Anton Željko iz Račjega sela se je 5. februarja pripeljal z osebnim avtomobilom v Trebnje in zavil na križišče, čeprav ni imel prednosti. Zaletela sta se z Alojzom Kekom s Pluske, ki se je peljal mimo. Škodo so ocenili na 8.500 din.
NOVO MESTO: ZBIL KOLESARJA - Andrej Lahajnar se je 5. februarja peljal s kolesom z Dolnjih Kamene v Novo mesto. Ko je vozil po Ljubljanski cesti, se je z neprednostne ceste pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Pelko in Lahajnarja zbil. Na srečo se kolesarju ni zgodilo nič hudega.
NOVO MESTO: MIMOGREDE PODRE OGRAJO - Franc Bohte iz Irče vasi se je 4. februarja peljal po Partizanski cesti v Novem mestu z zastavo 124, mimogrede podrl leseno ograjo pri hiši št. 31, m se odpeljal dalje.
KARTELJEVO: CISTERNA SE JE SKOTALILA - Jožo Bratalje-novič iz Djakova je 4. februarja vozil tovornjak po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Med vožnjo po karteljevskem klancu je s tovornjaka zdrsnila ovalna cisterna, težka 7 ton, in se skotalika na travnik.
DRUŽINSKA VAS:	AVTO-
MOBIL NA STREHI - Dr. Valentina Šmonče-Čepolič se je 4. februarja z zastavo 850 peljala po avtomobilski cesti mimo Družinske vasi. Dohitela je tovornjak, zavrla, nato pa jo je zaneslo, da se je avtomobil prevrnil na streho.
ŽABJA VAS: Z OGRAJE V DREVO IN NA STREHO - Julij Trevižan iz Novega mesta je vozil 2. februarja renault R 4 od Slatnika proti Novemu mestu. V Žabji vasi ga je zaneslo v ograjo pri hiši št. 15. Nato je zadel drevo in se prevrnil na streho. Voznik je bil laže poškodovan. Škodo so ocenili na 10.000 din.
JIRŠOVEC: FICKOMA VZELI TABLICE - Pri Jiršovcu sta se 2. februarja zaletela s fičkom Franc Kolenc iz Praprotnice in Božo Cu-gelj z Odrge. Škodo so ocenili na 11.000 din. Voziloma so vzeli registrske tablice.
BIČ: TOVORNJAK NA STREHI - 2. februarja je Trajan Georgijev pri Biču zapeljal tovornjak na bankino, ki pa težkega vozila ni vzdržala in vozilo se je prevrnilo po nasipu na streho. Voznik in sopotnica kV Zlatija Ninković iz Ložnice sta bila ranjena. Škodo so ocenili na 15.000 din.
Slovimo kot kriminalci?
Po številu kaznivih dejanj na Dolenjskem je bila lani prva novomeška občina s 746 primeri
V črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini so lani odkrili in obravnavali 1173 kaznivih dejanj ali za šest desetink odstotka več kot leta 1969. Od tega je bilo 89 dejanj na gospodarskem področju ali kar za 29 odstotkov več kot prejšnje leto.
Tizpoved j
A'HUMORESKAH
•J	Zdaj	je
stopil na trato, a sc brž spet vrnil skoz okno, švignil okoli sobe in gor v spalnico, prav tako kot uren lovski pes, ki sc bliža skrivališču divjačine. V spalnici je naglo raziskal okolico, končno pa je odprl okno in menda opazil nekaj, kar gaje še bolj podžgalo. zakaj sklonil se je ven in z glasnimi vzkliki dal duška svoji notranji razvnetosti in veselju. Nato je planil po stopnicah dol, skočil skoz odprto okno, se vrgel na trati na obraz, skočil spet pokonci in stekel v sobo. Vse to je počel z energijo lovca, kije svojemu plenu tik za petami. Svetilko - docela običajen izdelek - je silno skrbno pregledal in na njenem ohišju nekaj izmeril. S svojimi lečami je pazljivo premotril ščitnik iz lojcvca vrh kamina, odstrgal nekaj pepela, ki je prikrival zgornjo ploskev, ga nekaj spravil v zavitek in si ga vtaknil v listnico. Končno - prav tedaj, ko sta se pokazala zdravnik in uradna policija - je mignil vikarju in vsi trije smo odšli ven na trato.
1	, Z veseljem vam lahko povem, da moja
preiskava ni bila povsem zaman," je pripomnil. „Ne morem sicer ostati tu, da bi lahko razpravljal o tej stvari s policijo, vendar bi vam bil silno hvaležen, gospod Roundhay, če bi hoteli izročiti moje pozdrave inšpektorju in ga opozoriti na okno v spalnici in na svetilko v dnevni sobi. Oba predmeta vzbujata različne misli, ki nam omogočajo že malone dokončne sklepe. Če bi policija želela še kake nadaljnje podatke, bom vsakega njenega predstavnika z veseljem sprejel doma. Zdaj pa mislim, Watson, da bo bolje, če si poiščeva kako drugo delo.“
Morda policiji ni bilo všeč, da se vtika v njene zadeve amater, ali pa si je domišljala.
da si lahko veliko obeta od poti, ki jo je ubrala v svoji preiskavi, vsekakor nisva naslednja dva dneva nič slišala o njej. Ta čas je Holmes deloma prebil doma, kadil je in sanjaril; večinoma pa se je sprehajal po okolici; hodil je sam in se vračal šele čez več ur in ni nič povedal, kje je bil. Neki poskus mi je pokazal smer njegove preiskave. Kupil si je natanko takšno svetilko, kakor je bila tista, ki je gorela v sobi Mortimerja Tre-gennisa tisto jutro, ko se je zgodila tragedija. Napolnil jo je z istim oljem, kakor so ga uporabljali v vikarjevi hiši, in skrbno izračunal, kdaj bo to olje izčrpano. Neki drug njegov poskus pa je bil bolj neprijetne vrste m ga bržkone nikoli ne bom pozabil.
„Gotovo se še spominjaš, Watson,“ je pripomnil neko popoldne, „da so si različna poročila, ki smo jih prejeli o tej stvari, samo v nečem podobna. Vsa namreč omenjajo vpliv ozračja v sobi na ljudi, ki so vanjo stopili. Gotovo se še spominjaš, daje Mortimcr Tregennis pripomnil, ko je opisoval svoj zadnji obisk na bratovem domu, da sc je zdravnik, ko je stopil v sobo, sesedel na stol? Si že pozabil? No, jaz ti jamčim, da je res to rekel. Spomnil sc boš tudi, da nam je povedala gospodinja, gospa Porter, da je tudi sama omedlela, koje stopila v sobo in da je nato odprla okno. V drugem primeru ko jc šlo za Mortimeija Tregennisa samega pa gotovo še nisi pozabil kako strašno zatohlo je bilo v sobi, ko smo stopili vanjo, čeprav jc služkinja odprla okna. Raziskoval sem to reč in dognal. da je ta služkinja tako zbolela, da je morala leči. Priznal boš, Watson, da sc človek ob teh ugotovitvah marsičesa dćmisli.
V	vseh primerih imamo dokaz za strupeno ozračje. Vsi tudi poročajo, da je v sobi nekaj gorelo - v enem primeru.je bil to ogenj, v drugem svetilka. Ogenj je bil res
potreben, svetilka pa je gorela - kakor nam kaže potrošeno olje še dolgo potem, ko je bil že svetel dan. Zakaj? Prav gotovo zato, ker so vse tri reči v nekakšni zvezi: gorenje, zadušljivo ozračje in končno blaznost ali smrt tistih nesrečnih ljudi. To je jasno, mar ne? “
„Zdi se, da res.“
„To ugotovitev uporabimo lahko vsaj kot delovno hipotezo. Domnevamo torej
HUDIČEVA 1)0 U
n.[.Doyle
lahko, da je v vsakem primeru nekaj gorelo in da jc to ustvarilo ozračje, ki je imelo nenavadne strupene učinke. V prvem primeru - ko je šlo za Tregennisova brata in sestro - je nekdo tisto strupeno snov položil v ogenj. Okno je bilo zaprto, a zaradi ognja je seveda nekaj hlapov prišlo v dimnik. Zato bi človek pričakoval, da bodo učinki strupa v tem primeru milejši kakor v drugem, ko jc imela para manj izhoda. Videti je, da je bilo res tako, ker je v prvem primeru podlegla samo ženska, saj ima -kakor domnevamo občutljivejši orga-
nizem od moškega, pri ostalih dveh pa seje pojavila le tista začasna ali trajna blaznost, ki je očitno prvi učinek strupa. V drugem primeru je bil rezultat popoln. Dejstva torej potrjujejo, kakor kaže teorijo o strupu, ki seje lahko uveljavil zaradi gorenja.
Ker sem tako preudaijal, sem seveda pogledal v sobo Mortimerja Tregennisa, da bi našel kak ostanek te snovi. Najveijetneje je bilo, da bom našel te reči bodisi na ščitniku ali na senčniku svetilke. Tam sem zares opazil številne luske pepela, okoli robov pa reso rjavkastega praška, ki še ni pogorel. Polovico tega praška sem vzel s seboj, kakor si videl, in ga spravil v ovoj.“
„Zakaj pa polovico, Holmes? “
, Ni moja naloga, dragi moj Watson, da bi oviral uradno policijo. Puščam ji vse dokaze, ki sem jih odkril. Strup je Še vedno ostal na mizi, samo če bodo toliko bistri, da ga bodo našli. Zdaj, Watson, bova pa prižgala najino svetilko; vendar bova toliko previdna, da bova odprla okno in tako preprečila prezgodnjo smrt dveh zaslužnih članov človeške družbe; ti boš sedel v naslanjač poleg tistega odprtega okna, razen če boš sklenil, da kot pameten človek nočeš imeti s to rečjo nobenega opravka. Oh, ali res hočeš vedeti, kako se bo to izteklo? Kar mislil sem si, da poznam svojega Watso-na. Tale stol bom postavil nasproti tvojega, tako da bova od strupa nekoliko oddaljena in bova videla drug drugega v obraz. Vrata bova pustila na pol odprta. Vsak izmed naju lahko zdaj drugega opazuje in konča poskus, če bi se mu zazdeli simptomi vznemirljivi. Ti jc vse jasno? No, potem bom vzel naš prašek ali bolje rečeno tisto, kar je od njega ostalo, iz zavoja, in ga položil na gorečo svetilko. Tako! Zdaj, Watson, pa sediva in počakajva, kaj bo!“
Ni bilo treba dolgo čakati. Komaj sem se
udobno namestil v svojem stolu, že sem začutil gost po pižmu dišeč, zahrbten in gnusen vonj. Že ko sem ga prvič vsrkal vase, nisem mogel več brzdati svojih možganov in domišljije. Gost, črn oblak sc mi je vrtinčil pred očmi, in začutil sem, da v tem oblaku, za zdaj še nevidnem, preži vse tisto, kar je nejasno strašnega, vse tisto, kar je pošastnega in nepojmljivo zlega v vesolju, in da bo vsak čas naskočil moje zaprepadene čute. Nejasne oblike so se vrtinčile in plavale v tej temni oblačni plasti, vsaka izmed njih je bila grožnja in svarilo pred nečim, kar se mi bliža, pred prihodom nekega neizrekljivega neznanca, kije že na pragu in ki bo že sama njegova senca strla mojo dušo. Polastila se me je groza, ob kateri mi je ledenela kri v žilah. Čutil sem, da mi gredo lasje kvišku, da mi oči stopajo iz jamic, da so sc mi odprla usta, da jc moj jezik kakor usnje. V mojih možganih je zavladala takšna zmeda, da sem bil prepričan, da bo nekaj v njih počilo. Skušal sem zakričati in sem medlo zaznal neko hripavo ječanje, ki je bilo moj lastni glas, vendar oddaljen in ločen od mene. Prav tedaj pa sem, hoteč vsemu temu uteči, predrl ta oblak obupa in zagledal Holmesov obraz, bel, negiben in napet od groze imel jc prav isti izraz, ki sem ga opazil na umrlih. Ta pogled mi jc za hip vrnil razsodnost in moč. Planil sem pokonci, pograbil Holmesa in skupaj sva odtavala skozi vrata, hip kasneje pa sva se 1 že vrgla na trato in obležala drug ob drugem, zavedala sva se samo še bleščečega sonca, ki si je utiralo pot skozi peklenski oblak groze okoli naju. Počasi seje dvigal z najinih duš kakor megla s pokrajine, dokler se nama nista povrnila mir in razum in sva obsedela na travi ter z bojaznijo ogledovala drug drugega, da bi zaznala zadnje sledove najinega strašnega doživetja.
Doc. dr. MITJA BAR TE N JEV
zobno (fftifobo/
Ko so dalj časa
zasledovali uspehe in znanstveno beležili, so ugotovili, da je bilo zobne gnilobe v mestih, kjer so pitno vodo fluorirali, precej manj kakor v mestih, kjer pitne vode niso fluorirali. Ob vsem tem pa so znanstveniki, ki so se s tem problemom ukvarjali, tudi študirali, ali morebiti ta fluor ne povzroča kake škode na zdravju drugje v telesu. Ko so deset let primeijali bolezni prebivalstva mest, v katerih so vodo fluorirali, z boleznimi, ki so sc pojavljale pri prebivalcih mest, v katerih vode niso flourirali, niso ugotovili nobenih posebnih razlik.
Fluoriranje vode pa zaradi dragih naprav, ki so za to pogrebne, ne prihaja povsod v poštev, predvsem ne v manjših mestih. Zato si moramo pri nas v Sloveniji pomagati na druge načine. En primeten način je fluoriranje s tabletami. Pri tem uporabljamo tablete fluorkalcija (0,35), ki jih proizvaja tovarna LEK v Ljubljani. Te tablete naj bi uživale že noseče žene od 3 meseca nosečnosti naprej. Fluor ki ga vsebujejo te tablete, se začne vgrajevati v razvijajoče se mlečne zobe otroka in tako dobivajo sklerfino (površinska plast zobne krone), ki bo vsebovala fluorapatitne kristale namesto hidro-ksiapatitnih! Ti kristali so precej bolj odporni proti zobni gnilobi. In ker vemo, da mlečni zobje zaapnijo še preden se otrok rodi, morajo torej že noseče žene uživati fluorkalcij, da bo to pomagalo mlečnim zobem njihovih otrok. Jasno je, da mlečnim zobem uživanje fluorkalcija po rojstvu otroka na ta način ne more več koristiti.
Uživanje fluorkalcija pa lahko posredno koristi tudi zobem matere - noseče žene. Del fluorja se namreč izloči skozi žleze slinavke v usta matere. Preko njenih zob tvori tanko prevleko, ki zobe ščiti pred zobno gnilobo. Dalje preprečuje razvoj in delovanje bakterij, ki kot direkten faktor lahko sodelujejo pri nastanku zobne gnilobe. O tem smo že precej napisali v prvem delu članka.
Fluor, ki se skozi žleze slinovke izloči v usta, pa tudi onemogoča delovanje encimov ali fermentov, ki so potrebni za razgradnjo ogljikovih hidratov, do kislin. Če pa ni kisline, se tudi karies ali zobna gniloba ne more tako razviti, kakor je bilo to že prikazano. Razen tega fluorkalcij ščiti tudi depoje kalcija noseče žene. Za mineralizacijo ali za apnenje kosti bodočega otroka mora biti na razpolago kalcij. Ta pride v telo navadno s hrano in v naših krajih v tem pogledu normalno ni motenj. Če pa hrana noseče žene ne vsebuje dovolj kalcija, ga mora pač prispevati ženino telo. Fluorkalcij torej ščiti tudi zaloge kalcija v materi.
Ko se otrok rodi, moramo še naprej uživati fluorkalcij. To koristi delno tudi mlečnim zobem, kakor smo opisali pri materah. Na način pa, da nastaja namesto hidrosiapatitnih kristalov v sklenini fluorapa-titni, kakor smo že opisali, to koristi stalnim zobem, ki v tej dobi še niso izrasli, ampak zaapnevajo še v čeljustih. To imenujemo prvotno pridobivanje zaščite. Fluorkailcijeve tablete naj otroci uživajo vse do 14. leta starosti. Noseča žena naj uživa od tretjega meseca nosečnosti naprej 4 tablete na dan. Ko se otrok rodi, naj žena še naprej uživa fluorkalcij vse dotlej, dokler doji. Otrok bo tako dobil potrebno količino fluoija z materinim mlekom.
Na tem mestu naj poudarimo silno važnost dojenja za razvoj žve-kalnega aparata in zob. Zelo narobe delajo žene, ki svojih otrok iz kakršnihkoli razlogov ne dojijo. Seveda, če mleka ni, je stvar dru-. gačna. Ko se otrok neha dojiti, naj sam dobi eno tableto na dan vse do drugega leta starosti. Od drugega leta do vstopa v šolo naj dobiva dve tableti, od 6. leta do 14. leta starosti pa 3 do 4 tablete na dan. Ali'bo dobival‘3 ali 4, je odvisno do telesne teže otroka. Tablete lahko otrok poje tudi vse naenkrat ali pa deljeno, kakor je komu bolj primerno. Če torej začnemo tablete pravočasno uživati, si tako pridobimo sklenino, ki je kemično drugače sestavljena in zato mnogo bolj odporna proti zobni gnilobi. To odpornost imenujemo prvotno ali-primarno. Ko jo imamo, se začne počasi izgubljati. Zato moramo gledati, da jo ohranimo skozi vse življenje. Kako to delamo, bomo opisali v naslednjem članku. Tedaj bomo obširneje govorili o lokalni fluorizaciji. Ze sedaj pa je treba naglasiti, da je fluor dodatno sredstvo za preprečevanje zobne gnilobe, da pa sam brez upoštevanja drugih preprečevalnih metod ne more mnogo pomagati.
LOKALNA FLUORIZACIJA IN ZDRAVJE ZOB
V zadnjem nadaljevanju smo spoznali, daje halogeni element fluor edino do sedaj znano medikamentozno sredstvo, ki lahko ob izpolnjevanju drugih preprečevalnih ukrepov uspešno prepreči ali pa vsaj zavre zobno gnilobo, ki predstavlja eno najbolj razširjenih socialnih bolezni.
Novomeške telovadke se marljivo pripravljajo na bližnja tekmovanja, ki se začnejo že v februaiju. Na sliki — dekleta pri razmigavanju v parteiju. (Foto: S. Dokl)
DOLENJCEM SEJ OBETA LEPA LETALSKA PRIREDITEV
Če ne svetovno—bo pa evropsko?
Novomeščani ne kandidirajo več za svetovno prvenstvo v jadralnem letalstvu, zato pa bodo predlagali uvedbo podobnega evropskega prvenstva — Do leta 1973 bo nared novo letališče in objekti v Prečni
Prizadevni novomeški letalski delavci na čelu z Zdenkom Hlava-tyjem so se z vso resnostjo pripravljali na izvedbo svetovnega prvenstva v jadralskem letalstvu, ki bi moralo biti v Prečni 1974. V zadnjem času pa je prišlo do sprememb, ki nam jih je Zdenko Hlavaty pojasnil takole:
„Vse kaže, da je dokončno določeno - Vršac bo prireditelj svetovnega prvenstva leta 1972. Mi kandidature nismo vložili, ker do tega časa ne bi mogli pripraviti letališča, zgradb in marsičesa drugega, kar sodi k tako zahtevnemu tekmo-
vanju. Sam si nisem povsem na jasnem, kako bodo v Vršcu organizirali prireditev, ki so jo drugi odpovedali, ker jim je zmanjkalo časa. Razumljivo, da želimo prireditelju čimbolj uspešno izvedbo, zlasti ker slovimo kot dobri organizatorji prireditev
Športu bolj odpreti vrata
V črnomaljski občini je veliko zanimanja za šport — Za večji razmah telesnovzgojne dejavnosti pa bi potrebovali še več denarja
SPENT, HOKEJ, GIMNASTIKA 1970 itd. Škoda bi bilo zapraviti ugled, ki smo si ga s težavo priborih.
Ker pa smo v priprave vložili že precej truda, gradimo * letališče, zgradbe in drugo; bomo predlagali mednarodni letalski organizaciji, ki ima sedež v Parizu, da bi bili Dolenjci prireditelji I. evropskega jadralnega prvenstva, ki pa bi bilo leta 1973. Ker takega prvenstva še ni, smo prepričani, da nas bodo podprli. Nanj bi povabili evropske letalce in tekmovalce z drugih celin. Bilo bi nekakšno neuradno svetovno prvenstvo, ki naj bi bilo stalna oblika srečavanj letalcev, ko svetovnih prvenstev ne bi bilo.
Verjetno bo tudi naša javnost podprla prizadevanja, saj lahko računamo na našo ugodno lego. Smo skoraj v srcu Evrope, to pa veliko pomeni. Prireditev bi imela tudi velik gospodarski in turistični pomen. Zato je upravičenost gradnje velikega letališča in drugih objektov upravičena.41	S. DOKL
Inž. Gido Rozman je predsednik občinske Zveze za telesno kulturo v Črnomlju. Občinska zveza se po svojih močeh trudi, da bi se športna dejavnost v tej belokranjski občini čimbolj razvila. Pri teh naporih športni delavci zadnje čase čutijo večjo podporo, čeprav se to ne kaže v povečani finančni pomoči športnikom. Možnosti belokranjskih občin za podporo športu so majhne, zato športni delavci iščejo vire v posameznih delovnih organizacijah, ki so do sedaj pokazale še precej smisla.
S katerimi težavami se ubadajo, bo povedal predsednik ObZTK inž. Rozman:
„Naša osnovna želja je, da bi omogočili vsestransko in množično telesno vgojo mladine. Za izvedbo takšnih načrtov pa imamo premalo denarja. Sredstva, ki jih dobimo od občinske skupščine, ne zadostujejo. Saj če želimo podpreti nogometni klub, ki tekmuje v II. republiški ligi, nam za druge kaj veliko ne ostane. Če pa nogometašev ne podpremo, potem smo še ob edino športno ekipo, ki tekmuje v nekoliko bolj zahtevnem tekmovanju. V zadnjem času smo priče prebijanja dejavnosti rokometašev. Kaže, da bomo kmalu dobili tudi ekipo rokometašic. Hvaležni smo kolektivu BELT-COS-MOS, ki je prevzel pokroviteljstvo nad rokometaši.
Uspešno delajo tudi šolska športna društva. Razen tega je delovnih nekaj društev Partizana čeprav jim primanjkuje kadrov. Veliko si obetamo od prizadevnega prof. Marjana Kolariča, ki zna navdušiti mladino za šport. Okrog sebe je zbral že precej športnih navdušencev, zato sem prepričan, da bo v črnomaljski občini - razumljivo, če bomo dobili podporo delovnih organizacij, občinske skupščine in krajevnih skupnosti - šport spet na takšni ravni, kot je bil pred desetimi leti.44
FARMACEVTSKE IGRE MAJA V SARAJEVU
Pretekli teden so se predstavniki novomeške tovarne zdravil Krka udeležili sestanka v Sarajevu, na katerem so razpravljali o organizaciji petih farmacevtskih iger, ki bodo od 26. do 28. maja v Sarajevu. Organizator je „Bosnalijek“, ki slavi tudi obletnico obstoja tovarne. Krka se bo letošnjih iger udeležila z dobro ekipo in je prav gotovo poleg Gale-nike in Zdravlja glavni kandidat za zmagovalca. Na tem sestanku so
Predstavniki obsodili tekmovalce live, ker sc nočejo udeleževati teh iger, ki zbližujejo zaposlene v tej in-dustriji.	m.	GREGORČIČ
NAS RAZGOVOR
V Metliki - ženski šport?
V Metliki želijo dobiti šport, v katerem bi se udejstvovala tudi dekleta — Največje zanimanje je za rokomet in košarko
Jože Mozetič, predmetni učitelj na metliški osnovni šoli, je mentor šolskega športnega društva. Včasih je bil tudi športnik, zanirrfal se je zlasti za atletiko in rokomet, zato ni nenavadno, da del svojega prostega časa tudi zdaj posveča mladim športnikom.
- Prosim, če nas seznanite z osnovnimi podatki vašega ŠSD?
„Šolsko športno društvo smo ustanovili 1967. Zgled smo imeli pri Novomeščanih, ki so takšno društvo menda ustanovili med prvimi v Sloveniji. Vključeni so vsi učenci od 6. do 8. razreda, vendar se jih aktivno bavi s športom blizu 40. Dejavnost zajema rokomet, košarko, namizni tenis, šah, streljanje in atletiko. Čeprav so v društvo vključeni sami mladinci, so na tekmovanjih pokazali že precej. Posebno dobro so sc odrezali na lanskih športnih igrah metliške občine. Velik uspeh so dosegli tudi v srečanjih z vrstniki iz drugih šolskih športnih društev.44
- Kako na splošno ocenjujete dejavnost teh društev?
„Menim, da so koristna in zelo privlačna oblika združevanja mladih, ki se zanimajo za šport. Teh pa je iz leta v leto več. Namen društev je tudi, da vzgajamo bodoče mlade športne organizatorje, ki jih danes zelo manjka.44
- Kaj pa športni delavci v naši občini?
„Kadrov je malo, zato tudi prave dejavnosti ni. Razen košarke, šaha in nekaj osnovne telesnovzgojne dejavnosti pri Partizanu vse drugo spi. Krivda je gotovo v pomanjkanju strokovnjakov. Teh ni in jih tudi ne bo, če jih sami ne bomo vzgojili.44
- Ali ste zadovoljni s športno razgibanostjo v Metliki?
„Razen košarke, ki je že nekoliko pokukala izven občinskih
meja, drugega ni, zato je nujno, da v Metliki dobimo še ženski šport. Najbolj primeren bi bil rokomet, ker ga dekleta še najbolj cenijo.44
Za mnenje o metliškem ŠŠD sem povprašal tudi podpredsed-
nika ObS Metlika inž. Ivana Ko-stelca, ki je povedal tole: „Šolsko društvo se je močno uveljavilo. Menim, da ga je treba še bolj podpreti in omogočiti mladim športnikom več tekmovanj. Namen društva je poleg ostalega tudi ta, da se mladi športniki udejstvujejo in med sabo merijo moči.44	S.	DOKL
NOVO MESTO - Karate klub Novo mesto obvešča, da so redni treningi karateja vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v telovadnici Dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu. Vsi, ki se zanimajo za ta šport, se lahko vpišejo ali pa dobijo pojasnila na rednem treningu. Istočasno obveščajo, da bo v nedeljo, 14. februarja, ob 9. uri v telovadnici osnovne šole Katja Rupena trening karateja, ki ga bosta vodila dr. Emil Topič iz Zagreba in pni slovenski mojster karateja Stane Iskra iz Krškega. Na treningu bodo pokazali veščine karateja. Vsi, ki se navdušujejo za ta šport, imajo zdaj možnost videti mojstre pri delu. (S. A.)
KRŠKO - 29. januarja so se zbrali člani nogometnega kluba Celulo-zar na rednem občnem zboru. Udeleženci so se temeljito in odkrito pogovorili o delu kluba v pretekli tekmovalni sezoni. Ugotovili so, da je glavni vzrok za neuspeh neodgovorno delo posameznih članov uprave odbora. Čeprav ima klub registriranih 28 nogometašev, se je večkrat zgodilo, da je ekipa nastopila na prvenstvenih tekmah samo z 10 igralci. To je dokaz, da ni bilo v klubu prave discipline. Razen tega tudi ni požrtvovalnosti in tovarištva. Klub je pristal v jesenskem delu prvenstva na šestem mestu med 12 klubi, kar pa je velik neuspeh glede na to, da je Celulozar še lani tekmoval v vzhodni conski nogometni ligi. Nogometni klub je zaradi preobremenjenosti dosedanjega trenerja Jožeta Vodopivca zaupal mesto glavnega trenerja strokovnjaku Božu Pri-bilu, medtem ko bo Vodopivec postal njegov pomočnik. Z rednimi kondicijskimi treningi bodo nogometaši pričeli že te dni in se bodo tako pripravljah za pomladanski del prvenstva. Seveda je uspeh vadbe odvisen od discipline vseh igralcev, ki bodo morali redno obiskovati priprave. Sklenili so, da tisti, ki se ne bodo resno pripravljali, ne bodo igrali v prvi ekipi. Celulozar bo letos praznoval 50-letnico nogometa v Krškem. Zato bodo pripravili posebno proslavo pomembnem jubileju te športne dejavnosti v Krškem. Med občnim zborom sta predstavnika iz Celja podelila pismeno priznanje NK Celulozar ter požrtvovalnemu krškemu športnemu delavcu Alfredu Isteniču. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljajo: Alfred Istenič, Črtomir Čargo, Milan Nedoh, Tone Bizjak, Vladimir Žagar, Marjan Štajner, Božo Pribil, Josip Ham-povčan, Marija Kic, Vladimir Stanojevič, Alojz Kavčič, Ivan Vanič, Jože Vodopivec, Drago Guček in Vladimir Božič. V tehnični komisiji pa bodo delali: Boško Karabaš, Ivan Kic, Fredi Pirc, Milan Šonc in Milan Urbančič. (L. H.)
NOVO MESTO - Na šahovskem prvenstvu novomeške gimnazije vodi Poredoš z 12,5 točke. Sledijo: Ko-melj 12, Lamut 11 idr. (M. H.)
NOVO MESTO - Člani novoustanovljenega GO kluba Novo mesto so odigrah prvi redni mesečni dvokrožni turnir. Rezultati: Vidmar : Komelj 0:2, Dragan : Udir 1:1, Vidmar : Dragan 0:2, Udir : Komelj 0:2, Vidmar : Udir 0:2 in Komelj : Dragan 0:2. Vrstni red: Dragan 5 točk, Komelj 4, Udir 3, in Vidmar 0 točk. (J. U.)
NOVO MESTO - Prihodnjo soboto in nedeljo se prične tekmovanje v republiški moški kegljaški ligi, kjer bodo nastopali tudi novomeški kegljači. Srečah se bodo v Mariboru in Žalcu, z ekipo Kopra. (J. M.)
KRŠKO - V soboto, 13. februarja, se bo pričelo mladinsko dolenjsko kegljaško prvenstvo za posameznike in ekipe. Mladi tekmovalci bodo nastopih na dveh kegljiščih, in to v Krškem in Trebnjem. Prijavljenih je 25 kegljačev in 6 ekip. (M. J) *
KRŠKO - Zvezni kapetan pri plavalni zvezi Jugoslavije je pismeno seznanil vodstvo plavalnega kluba Celulozar, da je določil za nastop v državni reprezentanci Franca Čarga in Igorja Turka. Čargo je kandidat za državnega reprezentanta na tekmovanjih za pokal Evrope, balkanske in sredozemske igre. Igor Turk pa je kandidat za mladinsko državno reprezentanco, ki se bo srečala v troboju med Jugoslavijo, Nemško demokratično republiko in Poljsko. Prav gotovo je uvrstitev dveh Krčanov v reprezentanco velik uspeh za oba športnika, ravno tako pa tudi za požrtvovalnega in prizadevnega trenerja prof. Nika Žiberta. (L. H.)
BRESTANICA - Prihodnjo nede-' ljo bo prijateljsko odbojkarsko srečanje dveh dolenjskih ženskih odbojkarskih ekip Brestanice in Novega mesta. Tekma bo ob 9.30 v telovadnici brestaniške osnovne šole.
VISOKI C bonbon je ŠUMIJEV bonbon
*
Sumi
Skoraj v vsaki vasi je kmetijski stroj izdelan v naši delavnici: prav to dokazuje trpežnost in hkrati jamči kvaliteto tudi sedanjim izdelkom.
Če potrebujete res prvovrstno in preizkušeno motorno gnoj-nično črpalko, tedaj kupite čimprej
ČRPALKO „MOTO-30“
in spoznali boste, da je praznjenje gnojnične jame sedaj za vas enostavnejše, ker je črpalka izdelana tako, da jo namestite nad jamo, na traktor ali pa je prevozna in montirana skupaj z elektromotorjem.
Kapaciteta:
1500 litrov v minuti Pogonska moč: motor 2 Kw Pocinknna sesalna cev za poljubno globino (do 6 m) Gumijasta iztočna cev, dolga 2,5 m
Cena: 1.600 din za globino 2 m brez motorja
P0U6D€LSK! STROJI
ŠT. VID n. U.
Celovška 338
ZNIŽANA CENA: Šrotar ,.ORION-65“ (1.320), 1.100 din
Udar 20. julija 1944
ATENTAT NA KiTLtRJA
TEČAJ LA SPREJEM STROJEPISKE
Oho! Sto udarcev na minuto . . . Sprejeti ste.
(Karikatura I. Franica iz JEŽA)
- Vidiš, če te moja sestra Jožica prosi za nekaj tisočakov za novo obleko, govoriš pa pol ure skupaj!
I
r
„Ah, gospod Vijačnik, saj sploh nisem vedela, da tudi to sodi v servisni pregled ..
— Veste, dežurni zdravnik mi je naročil, naj kaj podvza-rnem, če bo bolniku padal puls ... •••••••••••••••••••••
Kaj so pred 80 leti pitale
Z. h tvttb
V919V
ZADOLŽENI OBRTNIKI
Na nedavnem sestanku kočevskih in ribniških obrtnikov v motelu ,,Jasnica“ je predstavnik Zavoda za socialno zavarovanje med drugim sporočil tudi žalostno novico, da je 126 kočevskih obrtnikov dolgovalo konec preteklega leta njihovemu zavodu 88.000 novih din, 178 ribniških obrtnikov pa kar 300.000 novih din.
Ko so presenečeni obrtniki po prvem „šoku" prišli spet k sebi, se je neki ribniški obrtnik prijel za glavo in dejal:
- Ja, sej nejsmo usi sk’p tulku vrajdn 7
PA ŠE ENA VESELA
Na posvetu ribniških in kočevskih obrtnikov, ki je bilo v motelu „Jasnica“, so obrtniki zvedeli, da bo zavarovanje dražje, da so vse cene zamrznjene, in še marsikaj. Ker je bil sestanek v prostorih restavracije, je nekdo izmed gostov navil glasbeno skrinjo. Vesela muzika je preglasila predstavnika gospodarske zbornice, ki je obrtnikom nekaj razlagal. Več obrtnikov se je oglasilo :
- Prekinite glasbo!
Neki obrtnik pa je menil drugače:
Pustite muziko! Naj poleg vsega žalostnega slišimo tudi kaj veselega!
S topom nad ščuke
V manjši ribniški družbi ribičev in neribičev je nanesla beseda na ribolov (o čem drugem naj se ribiči sploh pogovarjajo!) in na ščuke. Vnet ribič seje pridušal da premore ribniška Ribnica tako velike ščuke, da s trnkom ali blestivko pri njih nič ne opraviš.
Potem je neribič, pripadnik teritorialne enote, predlagal, da jim posodijo top, pa bodo lažje ukrotili brdavsovsko ščuko . . .
Nevtralni poslušalec, niti ribič niti pripadnik teritorialne enote, pa je zavzdihnil: „Oh, saj bi šli. pa se boje, da bi prestrelili strugo in bi voda odtekla. Potem bi šel po zlu ves njihov trud pri vzgoji ribjega zaroda!"
Pa so sklenili modri ribiči da bodo - zaradi tiste luknje v strugi -raje še naprej metali blestivke in namakali trnke, čeprav z njimi nič ne opravijo pri grozanskih ščukah.
Orientalska plesalka Marie in češka striptizeta Monika sta nastopili v prvem barskem programu v zahodni Dolenjski 5. februarja v motetu „Jasnica“ pri Kočevju. Odslej bo v baru program vsak večer. (Foto: Drago Mohar)
Dolenjske Novice.
Stanovanjska stiska
(Iz Novega mesta.) - Nemogoče je tajiti, da zadnji Čas tukaj primanjkuje pripravnih stanovanj za gg. uradnike. Čudno ni, ako pomislimo, da imajo sedaj tu 12družin gg. profesorjev tukajšnje gimnazije, kojo so vodili pred leti samo veleč. gg. očetje frančiškani. Pomagati kako bode potreba na vsak način; to prepričanje ima tudi mestni zastop. Zato se je sklical 18. preteč, m. mestni odbor v posvet, kaj naj bi se zgodilo. - Predlagalo se je, naj mesto zida hišo, v katerej bi se pripravili prostori za c. kr. okrajno glavarstvo, davkarijo, žandarmerijo itd. s tem bi se izpraznilo v privatnih hišah dokaj stanovanj. Potreba bi pa bila, da vzame mesto v ta namen na posodo kacih 60.000 gld. Govorilo i ugibalo se je mnogo; potreba se ne da tajiti ali 60 tisoč goldinarjev za naše mesto - je zopet groza.
(Koroški Slovenci) so dali na svoje rojake krepak oklic, nai se vendar ne izneverijo, ampak volijo slovensko, verno, kakor zahteva B^)g in pamet.
(Veliki škof)in kardinal ogrski je umrl. Bil je vrl katolik, le nekoliko preveč Mažar. Vse ugiblje. kedo mu bode naslednik. V sedanjih razmerah, ko Nlažarji vse premorejo, skoraj gotovo kak ogrski škof, ki bode Slovanom še manj pravičen, kakor umrli.
(Nemški c e s a r) je dobil princa. Med botri pri krstu je bil tudi zastopnik našega cesarja.
(Na Dunaju) bodo dali policiji žandarme, mestne orožnike, češ, da mora priti pri izgredih vojaška sila na pomoč.
(V snegu p o k o p a 1 i). Iz Zagorja na Hrvatskem seje poročalo: Ne morete si v mestu lahko misliti, kakove nesreče je napravil sneg. Cele dneve nismo mogli nikamor, še več, celo svojih mrličev nismo mogli pokopati. V vasi Merenje, ura od Kraljevaca sta umrla dva človeka. Niso jih mogli prinesti na pokopališče; le z veliko težavo se je priril neki mož do g. župnika. Ta je sporočil po njem: mrliča zakopljite v dobro zaprtih krstah (trugah) globoko v sneg, kjer naj čakata boljših časov, da bode mogoče zakopati ju v zemljo.
(V I t a 1 i j i) se snuje katoliško društvo, ki bode imelo namen braniti katolike in vero katoliško. Prvi občni zbor bode zunaj Rima, drugi pa v Rimu.
(Ruska vlada) ima veliko opraviti s Poljaki, ki se jako izseljujejo v Amerimo. Zabraniti jim hoče to s tem. da jim bode doma dala dela. Gradila bode velike stavbe, osuševala močvirje, kopala kanale.
(Najvažniša novic a) je priletela, kakor bomba: presvitli cesar so razpustili državni zbor, ko tega ni nihče pričakoval, ter veleli, da se brž vrše nove volitve. Zakaj se je razpustil državni zbor? Kaj bode sedaj? — Na to odgovoriti je težavno - le ugiblje se to in ono. - Kaj bode iz tega? Ne vemo.
(Iz Dolenjskih Novic 15. februarja 1891)
Led je prebit
Prvi program v baru novega motela na Jasnici pri Kočevju sta v petek, 5. februarja izvedli orientalska plesalka Marie in češka striptizeta Monika. Obe sta bili pri svojih prvih dveh plesih nekoliko okorni, pri drugih dveh in hkrati zadnjih pa sta kar dobro opravili posel.
Bar je bil za to priložnost popolnoma zaseden, čeprav nima glasbenega ansambla, ampak so gostje poslušali le glasbo z magnetofona in ob njej plesali. To pomanjkljivost bo moralo vodstvo bara čimprej odstraniti ali pa uvesti različno vstopnino v dneh, ko je program in muzika (sobota, nedelja) in v dneh, ko je le program (to je vse ostale dni).
J. P.
Samo ču-
IVI V
dez jo se lahko reši?
Pred dnevi smo brali v zahodno-nemškem revialnem tisku, da je večkratni multimilijonar Aristoteles Onassis, znani grški lastnik ogromnega ladjevja, „globoko presunjen"; njegova soproga Jackie, vdova nekdanjega ameriškega predsednika Kennedyja, je po skrbnih preiskavah na znani pariški kliniki za bogataše „Marechal Foch“ nevarno obolela za rakom. Samo še čudež naj bi ji lahko rešil življenje.
Za tak čudež naj bi poskrbeli japonski raziskovalci raka.Baje se jim je že posrečilo, da so zaustavili že razvita rakasta obolenja. Njihove metode zdravljenja so zadnji rešilni blesk za Onassisa in njegovo bogato Jackie. Še ta mesec bo grški ladijski milijonar prepeljal svojo bolno ženo v Tokio, da bi jo lahko japonski zdravniki začeli zdraviti, prej ko bo prepozno. Zdravje Onassisove žene se slabša iz dneva v dan. Izgublja na teži, je vedno bolj bleda, muči pa jo tudi velika utrujenost.
Gre le za reklamo, brez kakršne milijonarska „smetana" na Zahodu ne more živeti? Bodi kakorkoli. Naši ljudje pravijo: „Smrt je za vse pravična."
OGLAŠUJTE V DL!
Se enkrat na Mesec in nazaj...
Ameriška pustolovščina v vesolju — Dosežki tehnike pa ne morejo zbrisati madeža ameriške osvajalne politike in vojne v Vietnamu
Medtem ko so to poročilo o izstrelitvi Apolla 14 v ljubljanski tiskarni Ljudske pravice tiskali, so v torek, 9. februarja, ob minuto čez deseto zvečer televizijski gledalci v Sloveniji lahko gledali pristanek vesoljske triperesne deteljice — Sheparda, Mitchella in Roose v Tihem oceanu, iužno od otočja Samoa.
<1
VZIG RAtETE ZA POT PROTI ZEMLJI
PRISTANE! V OCEANU
KH02NA pot
OHU ZEMLJE
\	i	IZSTRELITEV
^VŽLcT ‘ LUNARNLGA-* MODULA^*«
Z'.iKU2!TFY
KIMMICN! iH SERVISNI Mi. OUi \
UJNASNEG; MGU!l>
ZAVIRANJE
V2IG RAKETE ZA POT PROTI LUNi
/ V
POT TRETJE ST0PNJ[\ S-IYB. tl JE TREsCl- ’ LA NA LUNO
biti, ker bi to dokončno pomenilo, da so Rusi prevzeli primat: 13 let po prvi ameriški izstrelitvi Explorerja I. prvega ameriškega ’satelita, ki je po-
Takole so na skici označene vse operacije od trenutka, ko sov izstrelili Apollo 14 pa do takrat, ko je v torek pristal južno od otoka Samoa v Tihem oceanu. Ko smo to zapisali, je šlo še vse dobro po načrtih (Skica po ,JDELU“)
Ce je šlo vse po sreči, se je torej polet Apolla 14 kljub nekaterim spodrsljajem in nevšečnostim med poletom končal z zmagoslavno vrnitvijo. Vesoljci so z Lune odnesli 54 kilogramov kamenin, Shepard pa. ki je med vsemi ameriškimi vesoljci najmanj priljubljen, je v zgodovini osvajanja tega planeta prišel kot prvi človek, ki je igral golf na Mesecu. Š palico je namreč udaril kamenček, ki je zaradi majhne privlačnosti, ki vlada na Mesecu, letel milje daleč, kot se je pošalil astronavt.
Izlet na Mesec, v področje kraterja Fra Mauro, naj bi prinesel odgovore na nekatera pomembna vprašanja o starosti Meseca, o čemer pa bodo svojo sodbo povedali šele znanstveniki, ki bodo preučili tisto, kar sta v rikšo - tako so imenovali vozilo, ki so ga vesoljci vzeli s seboj na Mesec - nabrala Shepard in Mitchell. Trije možje iz posadke Apollo 14 bodo preživeli še nekaj dni v karanteni, preden jih bodo hvalisavi Američani, ki se za vse-mirski prestiž borijo s Sovjetsko zvezo, pokazali svojim davkoplačevalcem in vesoljnemu svetu. Poraza v vesoljski borbi tokrat ni smelo
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
SPLIC/-V
S
letel v vesolje, je Apollo 14, ki je veljal več sto milijonov dolarjev, do potankosti in super moderno opremljen, pokazal napredek vesoljske tehnike.
O čemer je nekoč Jules Verne fantaziral v svojih romanih, 'je že zdavnaj postalo resnica. Znanstveniki zdaj študirajo, ah so kamenine, ki so jih prinesli z Meseca, res stare 4 do 5 milijard let, torej toliko, kot je minilo od takrat, ko sta se delala ' Zemlja in sončni sistem.
Vesoljska groznica je mimo, navdušene Američane pa je spravila hkrati na trdna tla: .medtem ko z bliščem in sijajem osvajajo Luno, so do vratu zapleteni v bedni osvajalski vojni v Vietnamu, v Laosu . . . Tega ne morejo zanikati s še tako fantastičnimi dosežki znanosti!
Vesoljska trojica zdaj počiva po napornem poletu, Mesec je za nekaj kilogramov lažji: za zaljubljence sveti še kar naprej tako, kot je svetil doslej .. . Američanom pa vse močneje, dosti bolj močno od tega poleta, žari upor žrtev njihove osvajalske vojne! Tega niti deset dni Mesečeve pustolovščine ne more spremeniti.	J.	SPLICHAL
... Vladimir Bajc, poslej sodnik novomeškega občinskega sodišča, je ugotovil razliko med študenti in starejšimi: študentje protestirajo tudi takrat, ko ni treba, stari pa sploh ne protestirajo več?.. Pa bi bilo včasih zelo potrebno!
. .. Tehnični urednik Dolenjskega lista Marjan Moškon dokazuje, da res nikoli nima časa, čeprav zlobneži trdijo drugače: ko je bil zadnjič na poslovnem obisku v IMV, je mimogrede kupil še minija...
... Franc Škof, upokojeni honorarec iz Novega mesta, pravi, da bi morali novinarji popravljati le slovnico, drugače pa naj bi funkcionarji kar narekovali članke. Bolj ko mislim, mqnj vem, od kod ta stavek: ali iz gnile predvojne Jugoslavije ali iz Stalinove Rusije!
... Direktor Jože Zalokar je včasih ljubil besede, ki so se končale s -torij: laboratorij, sanatorij. Zdaj ga vesele take, ki se začenjajo s samo-: samo-drštvo, samovlada... Samoupravljanja pa kljub temu ne mara...
... Za uvod v zbor kulturnih delavcev v Šmarjeških Toplicah je Šentjemejski oktet zapel „Pleničke je prala": učinkovita napoved!
... Če bi bila kultura taka, kakršna je bila v začetku razprava na sobotnem zboru kulturnih delavcev v Šmarjeških Toplicah, potem bi hitro izdihnila!
... Zahvaljujem se dolenjskim študentom, ki so me na svojem sobotnem brucovanju na Otočcu tako počastili, da me imajo zaradi , Jagod" za najbolišeea^ vrtnarja v Novem mestu. Priporočam se ...
Krpanov kotiček
Pred pustom
Prigodi se, da me na poti skozi Cegelnico ustavi Žabarjev Jože, ki mu pravijo tudi Pepe, in me pokliče k sebi: „Krpan, ti si!? Kje pa hodiš? Da te vendar, že 20 let te nisem videl. Danes pa zebe. Sinoči je zajec iskal matere, ka-li? “
J skal, iskal", mu pravim,“ pa je menda ni našel. Jaz sem pa ncišel, po kar sem prišel V hišo bo treba, lej! Komaj čakam, da pridem na toplo/'
Stopiva v hišo, kjer sedem na jelovo klop pri peči, pa denem levo nogo čez desno in se začnem razgledovati Na peči so sedeli otroci in se igrali, kar jih oče opomni:
,Martina Krpana poslušajmo, kajti skozi njegova usta govori pametna beseda. On dosti sveta obide, mnogo ljudi vidi in sliši, da potlej pripoveduje nam, ki zgolj doma sedimo. “
Tedaj stopijo predme domača in sosedova dekleta pa mi prineso polič domačega tolkovca. „Se nam kaj povej!" mi velijo in se poredno smejejo.
„Varujte se, dekleta," jim pravi, „kako se boste obnašale, da se vam ne bo sme-
jalo staro in mlado. Saj menda veste, da se poredneži kaj radi norčujejo iz tistih, ki jim po pustu vlečejo ploh. Na svetu je že tako, da malo-katera dobi moža po svoji všeč L Kadar ga dobi, jo presneto dostikrat udarijo vrata po zadnji plati, vsaj tisto, katera je preveč izbirala, skrivaj pa kavkljala. Vem, da me zdajle gledate debelo ko zajec, kadar spi Pa nikar kaj ne zamerite/“
Obrnem se h gospodarju in razkladala sva o letini, vremenu in drugih rečeh, ki so na kmetih v navadi ,JVa noge bo treba", mu pravim, „veš, najraje bi ostal še tri dni v tvoji hiši, da kobilica ne bi imela tovora na hrbtu in da se palica ne bi ogrela v mojih rokah. Je že tako, da moram biti vedno na potu. “
„Veš kaj, Martin! Prazen vendar ne smeš od naše hiše. Nekaj moraš vzeti že zastran lepšega, ko pa nisi nič jedel “
V culo mi stisne nekaj pustnih dobrot, posloviva se kot stara prijatelja in že zajaham kobilico novim krajem naproti
MARTIN KRPAN
Danes: nagradna križanka!
Precej naročnikov je zadovoljnih, ko jim zdaj pogosteje skrbimo za zabavo in trde ugankarske orehe. Pa smo se zmenili v uredništvu: tu pa tam bo na vrsti tudi kakšna nagradna križanka; čeprav nagrade ne bodo tako bogate kot jih poznamo ob velikih nagradnih križankah
f>red prazniki, jih boste morda e veseli!
Kdor bo do četrtka, 18. februarja, poslal pravilno rešitev današnje križanke, bo sodeloval
VODORAVNO: 1. krokar, 7. tlaka, 12. lavina, 13. rapir, 14. Ati, 15. AF, 16. Sn, 17. DN, 18. dar, 19. list, 21. kri, 22. Arabija, 24. laik, 25. osa, 26. čenča, 27. U Tant, 30. Cin, 31. slad, 32. ponatis, 36. tor, 37. ranč, 38. iva, 39. ar, 40. da, 41. Ti, 42. vat, 43. virus, 45. altana, 47. astra, 48. lantan
1 b ta |4	15	|S	|7	|8	19	10	11
_ — w	15	jwr>b
17
20	21
-r ~~Rr~~T~T
25 26 27	^*28
_	gg—	31
34	^^36
37	■■38	39
40	41	“I	42
_ _
pri žrebanju, v katerem bomo razdelili 20 nagrad: pet denarnih -
100, 90, 80, 70 in 60 dinarjev,
ter 15 knjižnih daril.
Pošljite nam izrezano križanko, poleg nje vaš točen naslov, v levi spodnji kot kuverte pa napišite: KRIŽANKA Premalo frankiranih kuvert na pošti ne bomo prevzeli, slabo čitljivih, popackanih ali zamazanih rešitev pa ne reševali!
VODORAVNO: 1. tovarna pohištva iz Cerknice, 6. španska prestolnica, 12. športni rekvizit, 13. glavno mesto Turčije, 14. preživnina, vzdrževalnina, 16. velika afriška reka, 17. hitro premikanje, 18. svetopisemska oseba, 19. stil oblačenja, 20. oranje, 22. človek izrednih umskih sposobnosti, 23. malajska ožina, 24. grška pokrajina, 25. idol, 28. vrsta antilope, 29. trava druge košnje, 30. ograja iz kamna, 34. nebesni svod, 35. kratica naše republike, 36. ribja koščica, 37. ime igralca Ranerja, 38. tvorec pratike,
40. rjav konj, 42. tropska smola, 43. tuje žensko ime, 44. orač.
NAVPIČNO: 1. nesnaga, 2. skuter, kotač, 3. pripovedništvo, 4. ameriško moško ime, 5. vaditeljica, 6. južnoameriški čaj, 7. portugalska poročevalska agencija, 8. Dragotin Kette, 9. zgodaj zrelo sadje, 10. redkejša kovina, 11. georgina, 15. naziv za zvezdo, ki nenadoma močno zasveti, 19. del izločilnih organov, 21. snov, 22. kriminalec, 25. vladar, 26. umetnikova delavnica, 27. ustnič-nik, 28. visok hrib, 31. zadržan človek, 32. gledališka igra, 33. preddverje, veža, 35. center osrčja, 38. mednarodna zveza književnikov, 39. jezik Bantu črncev v Sev. Rodeziji,
41. Venezia.
na Črnem kontinentu
Knjige za nove naročnike
Med 122 novih naročnikov zadnjega tedna je žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti jih bodo dobili:
Pavla Gorenc. Jablan 26, Mirna peč; Antonija Pirc, Črneča vas 6, Kostanjevica na Krki, Ivan Glušič, Kapla vas 11, Tržišče; Franc Banič, Reška 16 a, Kočevje; Vinko Stih, Jedinščica 14, Novo mesto, Milka Žagar, Sodražica 5, Angela Zakrajšek. Železničarska 4, Črnomelj, Ivanka Ivanšek, Arnovo selo 7, Artiče; Ana Zupančič, Korita 31, Dobrnič, in Alojzija Šribar, Kalce 7, Krško.
i
15. Paradižnik je presenečen objel svojo „haremsko lepotico**.
— Brž odtod! sta bila soglasna.
Sedla sta v svoj zanesljivi avto — Klara seveda že v primernejši obleki — in se urno odpeljala v pristanišče. Tu pa ju je čakalo veselo presenečenje: na pomolu je
bil zasidran njun parnik! Ne, tokrat ni bila fata mor-gana! S palube ju je poklical prvi častnik. Ni preteklo deset minut, ko se je kabriolet že zazibal na krov in sta se naša potnika spet znašla v svoji kabini.
Ne konca ne kraja ni bilo opisovanju nenavadnega brodoloma! In ko sta vse povedala, je bil tu šah. Pa
pletenje ... Cas je jadmo mineval. Ladja se je bližala velikemu mestu. Prekoračili so vroči ekvator, vozili še dan, dva in sprejelo jih je mogočno pristanišče. Kabriolet se je spet zazibal na trdnih tleh. Odtod bo odpeljal po levjo kožo; tisto, ki bo ležala pred kavčem ...
ANGLOAMERIŠKA INVAZIJA, 6. JUNIJ 1944
Stauffenberg ni verjel, da bi se zahodni zavezniki poskusili že to poletje izkrcati v Franciji. Tega mnenja se je oklepal še tudi potem, ko ga je polkovnik Georg Hansen, ki je prešel iz Ab\vchra v Himmler-jevo obveščevalno službo, v začetku maja opozoril, da se utfcgne invazija začeti že junija.
Tudi nemška vojska je ugibala, kaj se bo zgodilo. Predvsem ni vedela, kdaj se bo začel naskok in kje. V maju je bilo osemnajst dni, ko so bili vreme, valovi in plima kakor nmlašč za izkrcanje, a Nemci so spoznali, da general Eisenhower tega ni izkoristil. Glavni poveljnik sil na zahodu Rundstedt je 30. maja poročal Hitlerju, da ni znamenj, ki bi pričala, da bo prišlo do invazije „v neposredni prihodnosti". 4. junija so letalski meteorologi v Parizu trdili, da-zaradi neugodnega vremena vsaj še štirinajst dni ni treba pričakovati nikakršne zavezniške akcije.
Spričo teh in drugih obvestil, ki jih je bilo malo - Luftwaffe so namreč preprečili opravljati izvidniške polete nad južnoangleškimi obalnimi mesti, kjer so se Eisenhowerjeve čete prav tisti hip v rojih usipale na invazijsko ladjevje, mornarica pa je zaradi visokih valov umaknila ogledniške čolne iz Rokava - je Rommel 5. junija zjutraj poslal Rundstedtu poročilo o položaju, s trditvijo, da invazije ta hip še ne bo. Takoj nato se je z avtom odpeljal domov v Herrlingen, kjer je nameraval preživeti večer in noč pri družini, nato pa se naslednjega dne napotiti v Berchtesgaden na posvet s Hitlerjem.
Načelnik Rommlovega štaba general Speide! se je pozneje spominjal, da je bil 5. junij „miren dan". Kazalo je, da ni razloga, zaradi katerega bi se Rommel moral odpovedati malce počitniški poti domov, v Nemčijo. Nemški agentje so kot običajno poročali, da se utegne zavezniška invazija začeti tokrat med 6. in 16. junijem, toda takih poročil je prišlo od aprila sto in sto, pa se ni zanje nihče posebej menil. General Friedrich Dollman, poveljnik sedme armade v Normadiji, kamor so se že odpravljale zavezniške čete, je šestega zjutraj ukazal, naj začasno sproste nenehno stanje pripravljenosti, ter sklical višje častnike na štabne vaje v Rennes, ki leži približno 125 milj južno od obale.
Nemci torej niso vedeli, katerega dne se bo začela invazija, vedeli pa niso niti tega, kje bo do nje prišlo. Rundstedt in Rommel sta bila prepričana, da se bo to zgodilo v območju Pas-de-Calais, kjer je Ro-kavski preliv najožji. Tam sta zbrala največ čet, vso petnajsto armado, ki so jo spomladi povečali od desetih na petnajst divizij. Toda proti koncu marca je jel Adolf Hitler spričo nekakšne nedojemljive intuicije govoriti, da bo težišče invazije najbrž v Normandiji. V naslednjih nekaj tednih je ukazal, da morajo poslati na območje med Seino in Loiro precej okrepitev. „Pazite na Normandijo!" je kar naprej zabičeval generalom.
Navzlic temu je bila večina nemških pehotnih in tankovskih divizij zbrana severno od Seine med Le Havrom in Dunkerqueom. Rundstedt in njegovi generali so pazili bolj na Pas-de-Calais kot na Normandijo. K temu jih je speljevalo tudi nič koliko slepilnih manevrov, ki jih je aprila in maja izpeljalo britansko-ameriško glavno poveljstvo. To je v njih utrjevalo vero, da imajo prav.
5. junij je vsaj na nemški strani razmeroma mimo potekel. Angleži in Američani so z letalstvom močno napadali nemška skladišča, radarske postaje, izstrelišča za V-l, promet in zveze, toda to je šlo tako dan in noč ter dneve in tedne. Napadi se niso okrepili.
Kmalu po mraku je prispelo v Rundstedtovo poveljstvo obvestilo, da londonski BBC oddaja nenavadno mnogo šifriranih sporočil za sile francoskega odporniškega gibanja in da zavezniki hkrati motijo nemške radarske postaje med Cherbourgom in Le Havrom. Pietnajsta armada je ob desetih zvečer prestregla šifrirano sporočilo BBC za francoski Odpor, ki je po njenem mnenju pomenilo, da se bo vsak hip začela invazija. To armado so prevedli v stanje pripravljenosti. Rundstedt pa je menil, da tega ukrepa ni treba uveljaviti v sedmi armadi. Njenemu sektorju, ki je ležal dalj proti zahodu, med Caenom in Cherbourgom, pa so se zdaj, proti polnoči, na tisoč ladjah bližale zavezniške sile.
Sedma armada, katere poveljnik se še ni bil vrnil s štabnih vaj v Rennesu, je šele 6. junija enajst minut čez eno uro zjutraj spoznala, kaj se dogaja. Sredi nje so jele pristajati dve ameriški in ena britanska letalsko-desantna divizija. Ob pol dveh zjutraj so razposlali splošni alarm.
Petinštirideset minut pozneje je generalmajor Max Pemsel, načelnik štaba sedme armade, telefoniral v Rommlov glavni stan generalu Speidlu in mu rekel, da „kaže, daje operacija velika44. Speidel tega ni verjel, obvestil pa je Rundstedta, ki je prav tako dvomil. Generala sta bila prepričana, da so vrgli padalce samo zato, da bi odvrnili pozornost od Calaisa, kjer se bodo izkrcali z glavnimi silami. Ob 02.40 so Pemslu sporočili, da po Rundstedtovem mnenju „to ni velika operacija44. Glavni poveljnik nemških sil na Zahodu še zdaj, 6. junija po zori, ko so prihajala poročila, da med rekama Vire in Orne veliko zavezniško ladjevje pod varstvom morilskega ognja z vojnih ladij izkrcava obilico čet, ni mogel veijeti, da je to glavni zavezniški napad. To je postalo očitno, pravi Speidel, šele 6. junija popoldne. Tedaj so se Američani že krepko oprijeli dveh obrežij, Britanci pa tretjega,”in prodrli za dve do šest milj v notranjost.
Speidel je ob šestih zjutraj telefoniral Rommlu na dom in feld-maršal je z avtom zdrvel nazaj, ne da bi šel k Hitlerju. V glavni stan armadne skupine B je prispel šele popoldne. Medtem so Speidel, Rundstedt in načelnik Rundstedtovega štaba general Blumentritt telefonirali v OKW, ki je bil tedaj v Berchtesgadnu. Zaradi nekega norega Hitlerjevega ukaza ni smel niti glavni poveljnik vseh sil na Zahodu uporabiti tankovskih divizij brez izrecnega fuehrerjevega dovoljenja. Trije generali so že navsezgodaj zjutraj moledovali za dovoljenje, da bi z vso naglico poslali v Normandijo dve tankovski diviziji, Jodl pa je odvrnil, da bi se Hitler najprej rad prepričal, k#j se pravzaprav dogaja. Potem pa je fuehrer legel v posteljo in ga do treh popoldne niso smeli nadlegovati, čeprav so generali vsi obupani kar naprej telefonirah.
Ko se je nacistični vojvoda zbudil, so ga slabe novice naposled le spodbodle k dejanjem. Dovolil je - prepozno, kot se je izkazalo -uporabiti v Normandiji eno armadno in eno esesovsko tankovsko divizijo. Izdal je tudi sloviti ukaz, ki ga je dnevnik sedme armade ohranil za bodočnost.
6. junija 1944 ob 16.55
Načelnik štaba zahodnega poveljstva poudarja, da vrhovno poveljstvo želi do večera 6. junija uničiti sovražnikovo mostišče, ker obstaja nevarnost, da bi se tja izkrcali novi pomorski in letalski desanti... Mostišče je treba očistiti najpozneje nocoj.
Kaže, da so v razredčenem gorskem zraku pri Obersalzbergu, od koder je Hitler zdaj skušal voditi dotlej najbolj odločilno bitko vse vojne — saj je mesece in mesece govoril, da se bo o usodi Nemčije odločalo na Zahodu - ta edinstveni ukaz izdali čisto zares. Botrovala sta mu po vsem videzu tudi Keitel in Jodl. Kaže, da ga je vzel zares celo Rommel, ki ga je malo po peti uri popoldan, uro po vrnitvi iz Nemčije, telefonsko poslal dalje. Sedmi armadi je namreč ukazal, naj se poda v napad z 21. tankovsko divizijo, edino, kar jih je bilo na tem območju, „neutegoma in ne oziraje se na to, ali bodo prispele kake okrepitve ali ne44.
Divizija je to že storila, ne da bi bila čakala Rommlovega ukaza. General Pemsel, ki je govoril z Rommlom iz poveljstva sedme armade, je na Hitlerjevo zahtevo, da morajo mostišče - v resnici so bila zdaj že tri - „očistiti do večera44, odgovoril zelo naravnost.
NOVO MESTO V PODOBI
c—~	^
Presneta luža!
Sredi cestc se je bleščala pre-ccj velika, umazana luža. Segala je do pločnika. „Alije to kaj posebnega v tem vremenu? “ boste rekli. Luža res ne bi bila nič posebnega, če bi ostala taka, kot je bila. Toda v trenutku, ko sem se ji približala, se je razpršila v tisoč kapljic, ki so obvisele na meni. V rjavih potočkih so drsele do rob^ plašča in padale na tla.
Da ne boste ugibali: luža je bila tista na Cesti herojev pred gimnazijo, avtomobil pa rdeče barve z novomeško registracijo. Žal je prehitro odpeljal, da bi si zapomnila še številko. Morda se me bo spomnil voznik in mi povrnil stroške za čiščenje plašča.
A. V.
V____________________________/
Suho kraj inski drobiž
PREBIVALCI VASI REBER IN ZALISEC PRI ŽUŽEMBERKU so močno prikrajšani pri oskrbi z električnim tokom. Napetost omrežja je v teh vaseh tako slaba, da pred 22. uro ne morejo poslušati radijskih oddaj, razen ob nedeljah, ko je napetost nekoliko boljša. Razni priključki za kmetijstvo in gospodinjstvo, ki jih v teh krajih nekaj imajo, so tako rekoč brez pomena in koristi. Tisti, ki imajo pralne stroje, jih med tednom lahko priključijo le po 22. uri. Zato se občani teh vasi zavzemajo, da bi podjetje Elektro Ljubljana-okolica tu zgradilo in opremilo transformator ter preuredilo električno omrežje. Sami občani so pripravljeni opraviti večino težaških del, prispevati potrebne električne drogove, poleg tega pa bi vsako gospodinjstvo prispevalo še 300 din v denarju. Ta predlog bodo preko svoje delegacije posredovali podjetju Elektro Ljubljana-okolica. Spričo takega problema in pripravljenosti občanov za njegovo razrešitev bi se podjetje Elektro Ljub-ljana-okolica lahko še letos lotilo ureditve zadeve.
MNOGI ZAVEZANCI PRISPEVKOV OD KMETIJSTVA v Suhi krajini so neprijetno presenečeni nad povečanim prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov. Položaj kmetovalcev v Suhi krajini je res vse prej kot rožnat. Še pred leti so imeli vsaj dohodke iz živinoreje, sedaj pa je le-ta močno nazadovala in je postala nerentabilna. Tako čisti kmetovalci nimajo rednega dohodka in gospodarsko nazadujejo. Boljše pa je seveda na kmetijah, kjer so posamezni družinski člani zaposleni. Teh povečana dajatev za zdravstveno zavarovanje kmetov ni prizadela.
Posledica tega je, da mladi ljudje še nadalje zapuščajo kmetije in se odseljujejo iz odročnih vasi, zato bo treba poskrbeti za ureditev razmer v teh krajih.
100 UR PROSTOVOLJNEGA DELA NA GOSPODARSTVO so v preteklem letu opravili občani iz vasi Veliki Lipovec pri Dvoru. Urejevali so pot iz Soteske preko Prelog v Veliki Lipovec in iz Velikega Lipovca skozi Boršt do ajdovške ceste. Tolikšno pripravljenost za prosto-vohno delo lahko najdemo le v odročnih vaseh, in te odročne vasi, ki vsako pomoč tako hvaležno sprejmejo in jo obogatijo, bo treba v bodoče bolj podpreti v njihovih prizadevanjih.
TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo v letošnjem letu imelo polne roke dela. Tako menijo nekateri turistični delavci, ki snujejo lepe zamisli za urejevanje Žužemberka in okolice. V akcijo nameravajo vključiti čimveč prebivalstva, med njimi tudi šolsko mladino.
M. S.
Iz težkih dni: v aprilu in začetku maja 1941 so hitleijanski agitatorji zasljepljevali naše ljudi z obljubami paradiža, ki ga prinaša nemški nacizem. Zapeljanci so samovoljno premikali cestne mejne prehode med italijanskim in nemškim zasedbenim območjem v korist Nemcev in jih bližali mestu. Slika kaže tak premik na cesti na Cikavi.
“ — zmr-zovalnik
NA SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA:
Dve nedokončani razpravi
Komite razpravljal o stanju v Mesno prehrambnem podjetju Novo mesto in o zadevi člana ZK Vladislava Seničarja
V prodajalni ELEKTROTEHNA na novomeškem Glavnem trgu lahko kupite kvalitetne izdelke Bauknecht. Zanimiv je kombiniran hladilnik, ki ima v zgornjem delu 160-litrski hladilnik in hladi do -18 stopinj C, spodnji del pa je 130-litrski zmrzovalnik in hladi do -28 stopinj C. Ta hladilno-zmrzovalna kombinacija velja manj kot 4.000 dinarjev.
Pri Elektrotehni lahko dobite tudi druge izdelke Bauknecht. Na zalogi imajo kuhinjske nape, 240-litrske hladilnike, strojčke za ekspresno kuhanje jajc in razne druge gospodinjske stroje.
Obiščite prodajalne Elektrotehne v Novem mestu, Krškem in Sevnici, ki so vselej založene z vsem elektrotehničnim materialom, vodnoinstalacijskim materialom in drugimi pripomočki. (PO-E)
V Žužemberku prišlo do spora med prosvetnimi delavci zaradi lanske nagrade za izveniolsko dejavnost — V krožkih so prenehali z delom — Najbolj bodo čutiti posledice spora učenci, ki bodo za marsikaj prikrajšani
Lani je izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto na osnovi meril za nagrajevanje izvenšolskega dela ponovno upošteval plodno delo krožkov na osnovni šoli v Žužemberku in jih uvrstil v najvišjo skupino ter jim dodelil denarno nagrado v višini 7.600 dinarjev.
Pri razdelitvi teh sredstev pa je prišlo na osnovni šoli v Žužemberku do težav. Skupina štirih mentorjev, ki so opravili levji delež v krQžkih, se namreč ni strinjala, da sredstva, ki so jih dobili za izvenšolsko dejavnost, gredo v sklad skupne porabe za osebne dohodke, namesto da jih dobijo krožki za svojo dejavnost. Omenjeni mentorji so izjavili, da se odpovedo nagradi.
Mentorji Marija in Srečko Kodre, Albina Kocjančič in Janez Mohorčič so se pismeno pritožili na svet šole in na svet kolektiva ter so dvakrat pri gla-
sovanju potegnili kratko; s svojimi zahtevami torej niso uspeli.
Ker so trdno prepričani, da se jim godi krivica, so razpustili vse izvenšolske dejavnosti. Čeprav so bili nekateri člani delovne skupnosti mnenja, da je dolžnost omenjenih prosvetnih delavcev voditi krožke. Vendar se po ostavki na ^oziv delovnega predsednika za vodenje krožkov iz vrst drugih prosvetnih delavcev ni javil nihče!
Spor je kot na dlani, treba ga je čimprej pravično rešiti, razumljivo, v okvirih samega delovnega kolektiva. Za javnost pa je
KOMUNISTI O SVOJEM DELU
Najslabše je v Novem mestu
Po mnenju komiteja je vzrok za mrtvilo v velikih krajevnih organizacijah ZK v Novem mestu, zato reorganizacija v več manjših
V soboto, 6. februarja, sta po 60 letih skupnega življenja spet sklenila zakonsko zvezo Marija in Janez Brkopec z Gornje Težke vode pri Novem mestu. Zakonca Brkopec sta se poročila 7. februarja 1911 v Stopičah in se jima je v zakonu rodilo šest otrok. V imenu občinske skupščine Novo mesto je bisernima poročencema čestital odbornik Rudi Mraz. Na sliki - zakonca ponovno podpisujeta poročni list. (Foto: S. Dokl)
2UŽEMBERŠKI PROSVETARJI PREKRIŽALI KOPJA
Kdo bo potegnil krajši konec?
2. februarja je komite občinske konference ZK Novo mesto nadaljeval na seji, na kateri so sodelovali tudi sekretarji organizacij, razpravo o poročilu komisije za organizacijo in razvoj.Tudi tokrat so vnovič ugotovili, da je stanje v organizacijah ZK sicer kritično, vendar pa ne tako, da bi bilo treba zvoniti preplah.
Po daljši razpravi o vzrokih za premajhno dejavnost organizacij ZK. med katerimi je bila vnovič omenjena previsoka članarina, so se na seji zedinili v ugotovitvi, da je najslabše v Novem mestu. V Novem mestu, kjer jc pretežna večina vseh članov ZK v občini, smo z reorganizacijo 1967. leta ustvarili velike krajevne organizacije, ki niso zaživele. Udeležba na sestankih je slabša, kot je bila prej, sekretarji pa ne morejo obvladovati tako velikih organizacij. Nedejavnosti so v veliki meri krivi člani, ki so prej bili povezani v organizacijah v podjetjih, pa zdaj ne marajo sodelovati na terenu.
Sekrctajji s podeželja so opozorili, da takšen slab vpliv iz mesta počasi že prihaja tudi na podeželje in da bi bilo treba zato čimprej v mestnih organizacijah narediti red. Na seji so zato sklenili, naj komisija za organizacijo in razvoj v 14 dneh pripravi predlog reorganizacije organizacij ZK v mestu. Pri tem naj upošteva. da organizacije na podeželju delujejo bolj uspešno zato, ker so vezane na krajevne skupnosti in naj zato v mestu predvidi povezovalni organ, ki bo organizacije tesneje navezal na krajevno skupnost.
O predlogu komisije za organizacijo in razvoj bo komite razpravljal
čez 14 dni. Na seji so sklenili, da se morajo organizacije sestajati pogosteje, najmanj pa na 45 dni, in da morajo v vseh organizacijah uvesti obvezno kontrolo uresničevanja sprejetih sklepov. Komite bo ob reorganizaciji organizacij v mestu zadolžil posamezne člane komiteja in konference za posamezne naloge, ki jih bo treba pri tem opraviti. Na seji so opozorili tudi na to. da bo treba za prihodnje letne konference zelo temeljito izvesti kadrovsko pripravo sekretariatov in sekretarjev organizacij. V organizacijah morajo sekre-
tariati postati kolektivni organ, ki naj razbremeni sekretarja, zato pa je potrebna delitev dela.
M. J.
. _______ . ^
Naslednji izpiti bodo letos novembra — v počastitev 30-letnice vstaje —* Proti neupravičenim izostankarjem bodo poslej ukrepali	£
Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin v Novem mestu je na razširjeni seji 3. februaija ugodno ocenil minule (prve) izpite rezervnih oficirjev in podoficirjev. Poprečna ocena prav dobro kaže, da je večina rezervnega starešinskega kadra preizkus znanja dobro prestala, več kot 80-odstotna udeležba na prvi poziv pa, da člani ZRVS izpitov niso podcenjevali ali jih omalovaževali.
Po mnenju članov občinskega odbora in predstavnikov krajevnih organizacij bi bila lahko udeležba in uspeh še boljša, če ne bi bilo malone v vsaki krajevni organizaciji nekaj takih članov, ki se izogibajo odgovornega dela: ni jih bilo niti na predavanja niti na izpite. Po zakonu o narodni obrambi pa je nenehno izobraževanje rezervistov nujno in obvezno ter so predvideni tudi ukrepi zoper vse, ki se tem nalogam neupravičeno izmikajo. Na seji so dejali, da je treba uporabiti dovoljene ukrepe, pa se bo izboljšala disciplina rezervnih starešin. Če bi proti neupravičenim izostankarjem že do zdaj tako ukrepali, bi imeli na izpitih še boljše rezultate.
Naslednji izpiti bodo že letos novembra. Za ta mesec seje ZRVS odločila zato, ker bomo letos praznovali 30-letnico vstaje, izpiti pa bodo ena od mnogih manifestacij ZRVS v tem jubilejnem letu. Predavanja bodo spet v prvi polovici leta, verjetno se bodo začela že ta mesec. Poleg splošnih in za vse rezerviste obveznih predavanj je letos pripravljen poseben načrt za izobraževanje starešin po rodovih in službah.
OBRAČUN DELA LJUDSKE TEHNIKE
Prihodnji teden se bodo na občnem zboru sestali člani društva Ljudske tehnike v Žužemberku, ki je eno najbolj delavnih tovrstnih društev na Dolenjskem. Lani so od-
Erli tudi nov dom Ljudske tehnike, i je precej pripomogel, da se je dejavnost zelo razmahnila. Med najbolj delavnimi so sekcije radioamaterjev, AMD, kmetijskoizobraževalna in fo-toamaterska.
Rezervisti, za prvič dobro
važno samo dejstvo, da na žu-žemberški šoli ne bo več takšne dejavnosti, kot je bila do sedaj, zato se drugo leto ne bo treba več prepirati, komu gredo sredstva od nagrade. g DOKL
Na seji komiteja občinske konference ZK je 2. februarja tekla nedokončana razprava o dveh zadevah dvakrat dlje kot o poročilu komisije za organizacijo in razvoj. Seja, ki se je začela ob 16. uri, se je zavlekla čez 23. uro. Komite je razpravljal o stanju in notranjih odnosih v Mesno prehrambnem podjetju Novo mesto in pa še o ^ zadevi člana ZK Vladislava Seničarja.
Komite je nato, ko je bila prebrana anonimka, ki opozarja na izigravanje samoupravljanja, na nepravilno poslovno usmeritev in na kazniva dejanja v Mesno prehrambnem podjetju Novo mesto, ugotovil, da o tej zadevi ne more zavzeti stališč, ker nima na voljo dovolj gradiva. Člani komiteja so se strinjali z ugotovitvami občinskih vodstev političnih organizacij, do katerih so prišla ta v razgovoru s samoupravnimi organi podjetja 12. januarja, o čemer je poročal sekretar Boris Gabrič (o teh ugotovitvah je podrobneje poročal Dolenjski list v prejšnji številki), menili pa so, da o zadevah, o katerih govori anonimka, komite ne more zavzemati konkretnih stališč, dokler nima ugotovitev SDK, ki je opravila pregled poslovanja v podjetju že novembra lani. Na seji so se spraševali, kako, da zapisnik o teh ugotovitvah SDK ni bil dostavljen ne občinskemu komiteju in ,ne javnemu tožilstvu.
Komite je nato zelo dolgo razpravljal o zadevi člana ZK Vladislava Seničaija, proti kateremu je bil v času, ko je bil še odbornik ObS Novo mesto, v Novem mestu decembra 1968 začet postopek za odvzem opravilne sposobnosti. Člani
komiteja so bili na seji seznanjeni z zabeležko iz razgovora Častnega razsodišča Konference ZKS z Vladislavom Seničaijem in z zahtevo člana ZK Dušana Zupanca, ki je kot tajnik ObS po sklepu kolektivnega organa začel postopek za odvzem opravilne sposobnosti, da komite razpravlja o njegovi (Zupančevi) krivdi. Komite je ugotovil, da je bil v danem trenutku 1968. leta postopek takratnega političnega vodstva v občini zoper člana ZK Vladislava Seničarja pravilen in da Dušan Zupanc, član ZK, ki je kot tajnik ObS po službeni dolžnosti in po sklepu kolektivnega organa podpisal dopis, s katerim je bil začet postopek zoper Vladislava Seničarja, kot član ZK ni kriv. Komite bo o zadevi člana ZK Vladislava Seničaija še enkrat obširno razpravljal na prihodnji seji.
M. JAKOPEC
170 GASILSKIH PODČASTNIKOV
Te dni tečejo podčastniški tečaji. „„ ki jih je organizirala občinska gasilska zveza Novo mesto. Organizatorji so pričakovali, da se bo tečajev udeležilo okoli 50 gasilcev, vendar je udeležba presegla vsa pričakovanja.
Saj je prišlo k izpopolnjevanju znanja več kot 170 kandidatov, ki bodo izpite opravili do konca marca.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
EETRTKOV INTERVJU
Adolf Šuštar, predsednik občinskega sindikalnega sveta: »Osebni dohodki so ovira ...«
Direktor Metropola Rudi Pintar je prejšnji četrtek vprašal, kako je bilo na sestankih z našimi delavci, ki delajo na tujem, in kakšne so možnosti za njihovo večje zaposlovanje v domovini. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu Adolf Šuštar meni: ,JSestanek je bil pravzaprav ob koncu lanskega leta
- !
i
j
Vrnitev zdomcev: meglena l
t
4 * ; * * * * * * * * * * * * * ; * * * * * * s
namenjen temu, da našim zdomcem pokažemo, da jih družbeno politične organizacije niso pozabile. Hkrati smo jih seznanili s tistim, kar smo v enem letu naredili, kolikor smo napredovali."
- Torej ste jim povedali ...
„... da so možnosti zaposlitve zdaj večje, kot so bile prej, spregovorili smo o osebnih dohodkih in splošnem razvoju občine. Razveseljivo je bilo, da so lahko spraševali predstavnike delovnih organizacij, ki so pokazali živo zanimanje za težave in načrte naših delavcev na tujem. Osnovna značilnost je bila, da delavci niso toliko govorili o svojih težavah pri delu v tujini, ampak so raje spregovorili o odnosu do delavcev, ki se vračajo domov. Poudarili so, da bi bili lahko ti sprejemi boljši, saj zdaj dostikrat ne dobijo
občutka varnosti in zanesljive zaposlitve, ko pridejo nazaj v domovino. Tudi upravni organi jim ne gredo vedno dovolj na roke, težave imajo tudi zategadelj, ker jim pri nas ne priznavajo kvalifikacij, pridobljenih v tujini.“
- Pogovori so tradicionalni: ob koncu leta se pomenite z delavci na tujem. Kakšne pa so možnosti, da bi ostali dofna?
- Za zaposlitev so velike možnosti. To potrjujejo delovne organizacije, ki zadnje čase veliko zaposlujejo. Poglavitna ovira so osebni dohodki. Kadar je treba uskladiti želje zdomcev v osebnih dohodkih z našimi možnostmi. potem postajajo zaposlitve meglene. Mislim, da bo potrebno delavce na tujem hitreje in solidneje obveščati o gibanju osebnih dohodkov in življenjskih stroškov pri nas - potem bo upanje za zaposlovanje boljše. “
- Ljudje pravijo: delavce usposabljajo na tečajih, da gredo v tujino, potem jih pa želimo domov!
„Žal, plačajo tečaje nemški delodajalci. Pretežno gre za nekvalificirane delavce, ki v šestih mesecih dobijo pol-kvalifikacijo. Pri nas pa, kot kaže, nismo dovolj organizirani, da bi pripravili kaj podobnega. Kjer kaj takega imajo, so pa osebni dohodki navadno izredno nizki. Nemški pogoji so pač bolj vabljivi od naših!”
- In vaše vprašanje?
, Zvezni izvršni svet je sprejel sklep, naj bi v delovnih organizacijah naredili načrte o gospodarjenju v zaostrenih pogojih stabilizacije. Po prvih ugotovitvah, ko je bil razvrednoten dinar, bosta bazična in tekstilna industrija najbolj prizadeti. Naj torej direktor Novoteksa Avgust Fajfar pojasni, kaj so doslej naredili. SpLjcHAL
Izvozniki so po razvrednotenju dinarja na boljšem, trdijo: v šentjemejski Iskri, od koder je naš posnetek, pa se srečujejo z drugo težavo; kako poceniti upore in potenciometre, da bi bili na konvertibilnem trgu konkurenčni. Prodajalcev je namreč več kot kupcev. (Foto: J. Splichal)
MORDA DA, MORDA NE
Z javnim mnenjem do bistva
Samoprispevek v novomeški krajevni skupnosti končan: kako zdaj?
V novomeški krajevni skupnosti se je plačevanje samoprispevka izteklo: na sestanku družbeno-političnih organizacij v novomeški krajevni skupnosti so bili mnenja, naj bi s preučitvijo javnega mnenja ugotovili, katere so tiste skupne stvari v skupnosti, zaradi katerih bi bili občani pripravljeni plačevati nov samoprispevek. Samoprispevki na Dolenjskem niso ne* navadna oblika zbiranja prepotrebnega denaija. Nasploh je to značilnost manj razvitih občin, ki na ta način s skupnimi močmi poskušajo hitreje napredovati.
Zadnji samoprispevek je bil namenjen šolstvu. Na seji so se pogovarjali, kakšne so značilnosti morebitnega novega samoprispevka. Ugotovili so, da je otroško varstvo ena izmed skupnih potreb občanov. Petletni program otroškega varstva v občini - največji delež pa seveda ostaja v novomeški krajevni skupnosti — ob zdajšnjih virih bržkone ne bo uresničen v tem času. Ob pričakovanih po-
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Bolj učinkovito delo SZDL
Marca bo občinska konferenca izvolila 19 novih članov — Odslej nič več samo teritorialno načelo: pričakujejo boljše delo
Petkova seja izvršnega odbora občinske konference SZDL v Novem mestu je bila namenjena posredno tudi krepitvi dela in učinkovitosti te naše najbolj množične politične organizacije. Govorili so namreč o izvolitvi tistega dela predstavnikov občinske konference, ki ga bodo izvolili po proizvodno — interesnem načelu.
*
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Milan Teropšič, Martin Jeršin, Martin Avbar, Marija Zoran, Lado Potočar, Zvonka Kramaršič, Alojz Zoran, Breda Jakše, Anica Modic, Avguština Stipič, Marija Kranjc, Franc Pavlin, Pepca Kovačič, Marija Kastelic, Anica Seničar, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Andrejčič, Alojz Bučar, Anton Lobe, Anton Andrejčič, Marija Juršič, Rozi Kovačič, Jože Kolenc, Jože Matko, Jože Jerele, Damjan Kos, Jože Cimprič in Matevž Mejač, člani IMV Novo mesto; Štefka Cečelič in Marinka Šmalc, članici Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože Janc, član Hmeljnika, Novo mesto; Janez krejačič, Husein Vitič, Ivan Klemenčič in Šefik Begič, člani Pionirja, Novo mesto; Draga Cesar, članica Splošne bolnice, Novo mesto; Angela Derganc, članica Novolesa, Straža; Jože Srebrnjak, član Mercatorja, Novo mesto; Amalija Cer-van, gospodinja iz Goriške vasi; Jože Cirnski, član Sekcije za vleko, Novo mesto; Janez Penca, študent iz Orehovca; Janez Progar, član osnovne šole Šmarjeta; Marija Bobnar, Jožefa Mrgole, Anica Perše in Ivanka Gorenc, gospodinje iz Zbur; Anton Dežman, kmet iz Strclaca; Frančiška Turk, gospodinja z Dolža; Rudi Štimfelj, kmet iz Šmarjeških Toplic; Jože Zupan, član osnovne šole Šentrupert; Marija Štam-car in Stanka Junc, gospodinji iz Gorenje vasi; Frančiška Zabukovec, gospodinja iz Zalovič; Ana Golob, gospodinja z Griča; Anton Zupančič, kmet iz Daljnega vrha; Franc Pelko, član Vodne skupnosti, Novo mesto; Cvetka Gregorčič, delavka iz Dolenje vasi; Tone Polc, član Meteorološke postaje, Novo mesto; Leopold Cvelbar, član GG Novo mesto; Franc Golob in Ivan Livk, kmeta iz Radovlje; Jože Bartolj, član Roga, Novo mesto; Marija Gregorčič, g&spodinja iz Strelaca.
L*
4 * * * * *
5 2 * * + s s
J
*
*
*
*
s
+
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
10
V čem je torej novost? Po dokumentu ,SZDL danes* naj bi občinske konference širše zajemale različne interese občanov v družbi. Zdajšnja sestava občinske konference sloni na teritorialnem načelu: iz vsake krajevne organizacije SZDL je vsaj en član konference. S tem pa seveda ni rečeno, da so pri delu do-.volj izraženi interesi posameznih samoupravnih skupnosti, društev in drugih organizacij. Na podlagi že sprejetih pravil, ki določajo delovanje in organizacijo SZDL v občini, nameravajo zato marca izvoliti 19 članov občinske konference. Volile naj bi jih posamezne delovne organizacije in samoupravne skupnosti.
V Novem mestu naj bi po uvedbi te novosti dejavnost SZDL, njeni pogledi in stališča dobili svoj izraz tudi na tistih področjih, kjer največkrat odločajo in celo določajo materialni položaj in odnose v družbi. Zdaj namreč prihaja do neskladij: v konferenci ni predstavnikov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti in društev. Dostikrat zarad-tega sklepi sploh niso uveljavljeni!
m
Zato pričakujejo, da bo izvolitev 19 novih članov pripomogla, da bo občinska konferenca delala bolj učinkovito in da bo lažje uveljavljala svoja stališča. Delo bo poslej boljše, saj zdaj zaradi tega, ker so bili člani voljeni po teritorialnem načelu, niso bili vselej dovolj dobro seznanjeni s tistim, o čemer sogovorili in sklepali.
dražitvah lahko računamo namesto petih kar deset let.
Druga stvar, prav tako pomembna za prebivalce tega dela novomeške občine, je športno-kulturna dvorana. O pomanjkanju prostora za športne in kulturne nastope je bilo že veliko povedanega in zapisanega. Če upoštevamo, da bo v Novem mestu 1973. leta tudi tradicionalni Zlet bratstva in enotnosti, potem je želja toliko bolj otipljiva. O gradnji take dvorane sanjajo Novomeščani že vrsto let:
ob prejšnjem Zletu je mesto dobilo stadion na desnem bregu Krke.
To pa sta kajpak samo dve možnosti za morebitno plačevanje in pomoč s samoprispevkom. Javno mnenje naj v anketi ah na kakšen drug način pokaže, kaj Novomeščani najbolj želijo.
Ostaja pa dejstvo: samoprispevek je pomembna oblika in pomoč pri reševanju občinskih težav, pomeni pa hkrati hitrejši napredek občine.	j	g
PO RAZVREDNOTENJU DINARJA:
Enim korist drugim škoda
Ko* bodo znane dokončne podražitve, bodo podjetja lahko točno izračunala nov položaj
r
Razvrednotenje diiiaija tudi na Dolenjskem ni več prva tema pogovorov. Potem ko so delovne organizacije hitro izračunale, koliko bodo pridobile in izgubile z novim tečajem nacionalne valute, pričakujejo nove ukrepe, ki naj bi pomagali stabilizaciji. Zvezni izvršni svet je že predlagal višje cene nafti, elektriki, PTT in železnici, dokončno pa se bo vlada odločila na prihodnji seji. Kajpak bodo podjetja takrat točneje vedela, koliko bolj zaostreni so pogoji gospodarjenja.
Nedvomno drži, da bosta najbolj prizadeti bazična in tekstilna industrija. V Novem mestu se torej obetajo zlasti težji pogoji dela za Industrijo motornih vozil in za Novo-teks, seveda pa bo šlo teže vsem tistim, ki več uvažajo kot izvažajo. Med temi je na prvem mestu tovarna zdravil Krka. Njeni predstavniki so že ob Popitovem obisku v Novem mestu poudarili, da se bo akumulacija te tovarne zmanjšala vsaj za 10 milijonov dinarjev.
Med tistimi, ki bodo z novo vrednostjo dinarja pridobili, bo verjetno na prvem mestu Novoles, saj bo od-
slej njegov izvoz bolj zanimiv. Podjetje je na prvem mestu v izvozu slovenske lesne industrije, že prvi znaki pa kažejo, da bodo letos izvoz še pove čali.
MINI ANKETA: Samoprispevek? Seveda!
Ob koncu januarja je bilo hkrati konec novomeškega samoprispevka, razpisanega in na referendumu potijenega za gradnjo dveh novih šol v Novem mestu. Občani novomeške krajevne skupnosti so na ta način pomagali pri gradnji. Občina ostaja odslej na lastnih nogah: od republike ne dobiva več podpor. Vsem je jasno, da še ni tako opremljena kot nekatere razvite slovenske občine. Samo s skupnimi močmi bomo lahko hitreje napredovali, radi pravimo. Kaj mislijo o tem občani?
Franc Beg, občinska konferenca SZDL: Odvisni smo sami od sebe in od svoje iznajdljivosti. Mislim, da je to edina pot k na-
Eredku. Preučiti pa bi morali, za atero stvar so ljudje najbolj ogreti, kje so najbolj enotni in kaj najbolj potrebujemo!
Rudolf Piškur, Kremen: Za samoprispevek sem glasoval, saj vsi vemo, da denarja za gradnjo šol vedno zmanjkuje. Predlagam: ker toliko govorimo o gospodarski reformi, eden izmed njenih ciljev pa je nedvomno tudi razbremenitev gospodarstva, storimo tako! Zato pa sem vedno za, kadar bo treba z denarjem podpreti dobro pretehtane načrte in s samoprispevkom pomagati k njihovi uresničitvi
Štefan Seničar, občinska skupščina: Škoda je, da smo imeli samoprispevek podaljšan le za eno leto. Mislim, da ni dosti takih, ki bi ne bili ob vsaki priložnosti svoje privrženosti za napredek pripravljeni pokazati tudi z „da“ za samoprispevek ...
Inž. Marjan Lapajne, Domin-vest: Sem za to, da se samoprispevek kar nadaljuje: važno je, da zbiramo denar. Za vsakega posameznika denar, ki ga vsak mesec nameni, ni tako pomemben, skupna vsota je pa le dokaj velika. Z anketo pa tako vedno lahko ugotovimo, v kakšne namene bi denar najkoristneje vložili!
Tone Šega, Dijaški dom Majde Šilc: Samoprispevki so v redu, človek pa tudi rad da denar, samo da je namensko uporabljen. Seveda pa mora biti vse dokumentirano, da lahko pokažemo, v reševanje kakšnih družbenih problemov smo ga vložili!
Ivan Kapš, Novoteks: Samoprispevek je dobra stvar, ker gre denar za splošen napredek. Potrebno pa je priti pred občane s čistimi računi, kam je bil denar porabljen. Potem najbrž ne bo dosti takih, ki bi bili proti skupnemu napredku...
NA POKOPALIŠČU POSTAJA TESNO
V Pogrebnem zavodu ugotavljajo, da postajata obe novomeški pokopališči že skoraj pretesni. Posebno velja to za pokopališče v Šmihelu. Umrljivost se veča zlasti zaradi prometnih nesreč. Menijo, da bo kmalu potrebno pokopališčni prostor razširiti ali pa določiti novega.
Novomeška kronika
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Plut iz Šentvida pri Stični - Ota, Štefka Major iz Žabje vasi - Denisa, Karolina Stanešič iz Trnovca - Andreja, Jožefa Kos iz Mirne peči - Natašo, Marija Grabrijan iz Dolnje Pake -Zdenko, Karolina Cekuta iz Velike vasi - Franca, Marija Kmet iz Vavte vasi - Andreja, Frančiška Bahor iz Škocjana - Brigito, Ida Pavlič iz Medna - Boštjana, Marija Hren iz Črmošnjic - Dušana, Ana Kek iz Rdečega kala - Marjeto, Gabrijela Cerovšek iz Dolnjega Leskovca -Gabrijelo in Bojana, Terezija Kerin iz Velikega Podloga - Alojza, Irena Radej iz Brezovega - dečka, Marija Vraničar iz Šmihela - deklico, Zofija Petrič iz Velike Lahinje - deklico, Justina Peteh iz Stare Lipe -dečka, Marija Mlakar iz Dolnje Nemške vasi - deklico, Marija Gri-vec iz Vrbovca - deklico, Bosiljka Vujnovič iz Črnomlja - deklico, Marija Pevec iz Velikega Gabra -dečka, Frančiška Hudoklin iz Gabrja - deklico in Marija Pezdirc iz Črnomlja - Andrejo - Čestitamo!
PRODAJALNA BOROVO na Cesti komandanta Staneta je začasno zaprta zaradi preurejanja. Bil je že skrajni čas, da tudi ta trgovina začne poslovati v sodobno urejenih prostorih, kjer bo lahko kupcem nudila večjo izbiro in udobnejše pogoje za nakup. S preurejanjem bi bilo treba pohiteti, ker je trgovina ob glavni ulici in kamioni, ki se pred trgovino ustavljajo, ovirajo gost promet.
SNAGA in red vzdržujeta svet, pravijo. Veliko ljudi pa te resnice očitno ne pozna ali pa je ne upošteva, zlasti ne tisti, ki papirnate in druge odpadke mečejo kar po pločnikih pred trgovinami na glavnem trgu, čeprav je na zidovih pritrjenih več košev za odpadke. Posebno nastlano je že v zgodnjih jutranjih urah pred trgovinami z živili, kar mestu vsekakor ni v okras. Morda ne bi .bilo napak, ko bi starši doma in vzgojitelji v šolah otroke opozarjali na čistočo, saj je na tleh videti največ ovitkov bonbonov in žvečilnega gumija.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO vabi svoje člane, ljubitelje cvetja in druge na občni zbor, ki bo v petek, 12. februarja, ob 17. uri v dvorani sindikalnega doma. Pogovorih se bodo o delu društva v zadnjem obdobju ter podelili nagrade tistim, ki so imeli lani najlepše urejene vrtove, balkone in okna. Pokazali bodo tudi nekaj barvnih diapozitivov o Novem mestu.
OGLASNE OMARICE posameznih društev in organizacij, ki so pritrjene na stene hiš ob glavnih ulicah, največkrat ne služijo svojemu namenu, saj ostajajo prazne ali pa v njih visijo več mesecev stara obvestila.
CENE NA TRGU: cvetača 5 din, čebula 2,40 do 3 din, česen 10 din, fižol 6 do 7 din, krompir 1,50 din,
koleraba 3 din, korenje 7 do 8 din, ohrovt 4 din, pesa 3 do 4 din, por 5 din, peteršilj 10 din, repa 2 din, kisla repa 3 do 4 din, radič 6 do 7 din, endivija 6 din, špinača 12 din, zelje 3 din, kislo zelje 4 din, zelena 7 din, suhe fige 7 din, grozdje 5 din, hruške 6 din, jabolka 5 din, limone 5,50 din, pomaranče 5 din, suhe slive 5 din, banane 6,60 din, jajca 0,80 din, smetana 16 din, sirček 6 din.
RODILE SO: Martina Peskar, Cesta herojev 43 - Dušanko, Alojzija Lamovšek, Mestne njive 7 - Tadeja in Majda Ferlič, Germova 2 - Natašo.
UMRLA JE Frančiška Štamfelj, Žabja vas 112 - 71 let.
- Ena gospa je rekla, da je učinkovitost novomeške trgovine neskončna: ko se je začela nagradna igra Coca-cole, je nemudoma zmanjkalo te pijače — le kdo bi naročal novo. ..
Ali veš, občan, svoj dolg?
Prispevajte za spomenik trpljenju in žrtvam!
Za tridesetletnico ustanovitve Brežiške čete in tridesetletnico preseljevanja je občinska Zveza združenj borcev NOV sklenila postaviti osrednji spomenik v Brežicah. Odkriti ga nameravajo za občinski praznik 29. oktobra. Z njim se želijo oddolžiti padlim borcem, aktivistom in žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik bo opozarjal tudi na obletnico nasilnega preseljevanja prebivalstva v taborišča, kjer je velik del občanov prebil vojna leta.
Iniciativni odbor za postavitev spomenika pri ZZB NOV vabi vse organizacije ZB in občane k sodelovanju v zbiralni akciji, ki so jo ponekod izredno uspešno zastavili. Za zgled so lahko Sromljani, Globočam in okoliš Velike Doline. V Bregan-skem selu skoraj ni hiše, ki ne bi prispevala svojega deleža. Tudi v Brežicah akcija že teče.
Za spomenik želi organizacija ZB NOV zbrati 120 tisoč dinarjev pri zasebnikih in v delovnih organizacijah. Člani ZB bodo obiskali vsako hišo in vsal^o podjetje. Vodstva in samoupravne organe v delovnih organizacijah opozarjajo, naj pri sprejemanju zaključnih računov za preteklo leto ne spregledajo prošnje za prispevek k spomeniku. Če bo tudi v delovnih organizacijah toliko razumevanja kot pri večini občanov, potem vsote 120.000 din ne bo težko zbrati, v nasprotnem primeru pa bi se lahko zataknilo in spomenika do oktobra ne bi bilo. Zato še enkrat prosimo za razumevanje!
INICIATIVNI ODBOR
JX)BOVSKlH PET“ ZA OBLETNICO „SVOBODE“
Delavsko prosvetno društvo „Stane Vogrinc" iz Dobove praznuje letos petindvajsetletnico obstoja. V naslednjih mesecih se bo zvrstilo več jubilejnih prireditev. V nedeljo, 14. februarja, prireja ansambel „Dobovških pet“ večer domačih in zabavnih napevov v prosvetnem domu. Nastopili bodoStanko in Anton Kežman, Jože Urek, Jože Toporišič in Anton Ferenčak. Peli bodo Jožica Cvetko, Mirko Lazanski in devetletna Stanka Kežman.
Marca bo počastil jubilej društva moški pevski zbor s samostojnim koncertom, v aprilu pa napovedujejo prireditev „Dobova pleše in poje**.
KAKO ŽIVE VAJENCI
Mladinska organizacija v Brežicah bo prvo naslednjo konferenco posvetila vajencem. Na njej bodo spregovorili o razmerah, v katerih vajenci delajo in živijo. Gradivo za konferenco zbira komisija za aktive v delovnih organizacijah. Ta teden je komite razposlal vprašalne liste in od odgovorov nanje si obeta najosnovnejše podatke o številu vajencev, o delovnih organizacijah in zasebnikih, ki jih zaposlujejo, ter o strokah, za katere sc učijo mladi ljudje. Konferenca želi osvetliti vprašanje vajencev z vseh strani ter vplivati na izboljšanje pogojev, v katerih delajo učenci raznih obrtnih poklicev.
V škripcih zaradi velikega uvoza
Izvoz bodo zadržali na lanski ravni — Julija že nova skladišča^
V brežiški tovarni pohištva morajo na dan napraviti za 130 tisočakov vrednosti, na mesec pa za 3 milijone dinarjev. To pomeni vsak mesec 300 regalov za izvoz in še 600 spalnic za domače -tržišče. V prvem polletju lani so napravili še polovico manj in decembra je mesečna vrednost proizvodnje že poskočila na tri milijone.
Dva meseca je tega, kar so se delavci Kovinoplasta na Jesenicah preselili iz temnih, majhnih „lukenj“ v delavnice s sončno svetlobo. Samo kovačnico morajo še preseliti. Dela imajo vedno več, za material in za denar pa je vedno teže. Tudi to malo podjetje bo občutek devalvacijo na svoji koži, saj uporablja za izdelovanje vijakov veliko uvoženega materiala. Na sliki: pogled v novo delavnico (Foto: J. Teppey)
Uspeh pripisujejo za 30 odst. zmanjšani režiji, večji odgovornosti in boljši organizaciji dela. Morda bi se sami še lep čas ne izkopali iz gospodarjenja po starem, ko pa so se pridružili Slovenijalesu (čeprav kot samostojna pravna oseba), sprememb ni bilo več tako težko uveljavljati. Dobro stran takih priključitev vidijo v tem, da ni težav z nameščanjem novih ljudi in zamenjavami, ki jih sicer speljejo zelo težko ali pa sploh ne.
Devalvacijo bo kolektiv precej občutil, ker je vezan na velik uvoz. Skoraj ves furnir, iverice in okovje naroča v tujini, ker je tega doma premalo in ker je kakovost slabša. Direktor Franc Puhner pravi, da bodo omejili uvoz za 50 odst. Prepričan pa je, da kljub temu ne bodo kaj prida na boljšem. Domače cene reprodukcijskega materiala se že izenačujejo s cenami iz uvoza. Podjetje se je znašlo v velikih škripcih zaradi pologov za uvoženi material, saj so tako ob velik del denarja, ki bi ga sicer lahko obračali. Tudi
letos planirajo za približno 11 milijonov izvoza.
Kljub vsem težavam pa se niso odrekli načrtom za razvoj. Še letos si bodo postavili skladišče. Za investicije so namenili osem milijonov din. Modernizirali bodo tehnološki postopek in odpravili vse pomanjkljivosti, ki še ovirajo proizvodnjo. Tudi ograjo bo tovarna dobila, tokrat zares. Leta in leta so govorili, da je potrebna, zdaj pa jo le po-
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Neral, otrok iz Dečnih sel, se je opekel z vrelo tekočino po levi roki in obeh bedrih, Julij Ilič, upoko jenec iz Brdovca, si je pri padcu na dvorišču poškodoval rebra; Jože Volčanjšek, dimnikar iz Šentlenarta, si je pri prometni nesreči poškodoval obe roki in glavo: Alojz Ger-jovič, kmet iz Rigonc, si je pri delu v gozdu poškodoval glavo in prsni koš; Alojz Levičar, delavec z Go-leka, si je pri žaganju drv poškodoval desno nogo; Aleksandra Vinterja, delavca iz Sp. Starega grada, je nekdo obstrelil v desno nogo; Anton Grošelj, kmet iz Stojanskega vrha, si je pri padcu na dvorišču poškodoval glavo.
ČESTITKE ZA JUBILEJNO LETO'
stavljajo, ker pomeni to VW* red za podjetje.
TEŽAVE S PREVOJ ^
Občinski sindikalni svet v & cah zbira podatke o tem’ jeiavcev, delovnih organizacijah se " zalu ki nimajo organiziranega Pr ffl0»očey delo. Ce bo vožnje na delo ^ated-urediti s popravki voznega ^ nili avtobusov, bo prihodi ,j. to zadostovalo. V nasprot uV3. meru bo sindikat poskrbe* janje izrednih prog.
RADIO
BREŽICE
Četrtek, 11.	FEBRjJjSJ.
16.00 do 16.10 - Napove*1PX ma in poročila - 16.10 d j^(l Nove .plošče RTB 1®	1*40^
- Aktualnost tedna '0
16.50 - NAJ POP LOT poslušane melodije. 1°^ ,7jjpc
- Obvestila in reklame-
18.00 - Glasbena oddaja: u*? .
sami.	r-roRUA^
SOBOTA, 13. FEBR^pof
16.00 do 16.30 - Pol “J z# glasbo. 16.30 do 16.40 -J*# mir Skofljanc -	Jbe	oI >
in najpogostejše P°Tj »aba^1 16.40 do 16.50 - Med ^ zvoki nekaj obvestil *”[31#
16.50 do 17.20 - NaJP°S# melodije z opatijskih n3jniW^ 17.20 do 17.30 - ZanaseJ6J3o^
- Martin Krpan - L de •
18 00 Narodnozabavne
192 m.	,	t-cRRlJA^
NEDELJA, 15.
10.30 - Domače zanimivo bilizacija skozi občin:sva ročilo s seje sveta za g pri občinski skupščini d naše kmetovalce Organska gnojila - M,n__ gjadjj blom Borisa Kovačiča ' ortaž> ob Savi - nedeljska *Pd M* Obvestila, reklame m sp. matografov. 12.30 - 0
16.00 do 16.15 - NtaLbuJ# grama in minute s * paj# ansamblom PD Oton porO^Jj Artiče - 16.15 do 17.15 Y Jugoton vam predsta.v'JLne VL jemo vam - Iz naše g ^ pj Kaj prinaša nova ste ^ skega lista - Obvestila. |S | pregled filmov. H-1	_ MLADINSKA ODDAJA prostovoljna, ne po ek
UMRLIS0 Pretekli teden so v nišnici umrli: Anka	st^al
podpiranka iz Poža£ 0bČ- O let; Francka Klokočar,° ^ ranka iz Okjjukovj■	pM
let, Franc Simončič. let-nec iz Zabukovja, sta:r nija lljaž, gospodinja> »(ičio^ stara 60 let; Tatjana .^3; • x Vel. Mlake, star 2 ,Uwaleg3 Sušin, gospodinja iz stara 54 let.
25 let glasbene šole v Brežicah
Četrtstoletna tradicija j’e trden temelj za nadaljnji razvoj — Vpis učencev vsako leto narašča — Tudi revnim in nadarjenim odprta vrata
Glasbena šola v Brežicah slavi letos srebrno obletnico. V tem jubilejnem letu bo šola priredila koncert učencev glasbenih šol, javni nastop pa bo posvetila dnevu mladosti. Šola se predstavi javnosti vsako leto z zaključnim koncertom. Prireja tudi interne nastope za učence in starše ter tedenske oddaje lokalne radijske postaje. Učenci se razen tega redno vsako leto udeležujejo republiških revij.
Minuli teden so se zbrali na razširjeni seji delovne skupnosti predstavniki občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti in skupnosti glasbenih šol Slovenije. Razvojno pot šole je opisal Franc Baškovič, nakar je ravnateljica Elizabeta De Gleria opozorila na vse težave, s katerimi se ubada zavod.
Nižjo glasbeno šolo v Brežicah obiskuje 158 učencev. V oddelku za klavir jih je 37, v oddelku za violino 6, kitaristov je 16, klarinetistov 5 in prav toliko se jih uči igrati trompeto. Največ je harmonikarjev, in sicer 89. Zanje so morali vpeljati celo skupinski štipendije, a odziva skoraj ni. Mnogi imajo
strah pred zaposlitvijo, drugi se branijo tega se do sedaj niso kdove kako posrečili. Sola bo razpisala še dve redni delovni mesti, ker pri sedanji zasedbi ob tolikšnem številu učencev ni kos zahtevnim nalogam. Dokler so imeli otroci pouk v izmenah, je bilo to laže organizirati, po preselitvi osnovne šole v novo zgradbo pa so vsi učenci vezani na popoldanske ure.
Letos so ob vpisu morali od-
kloniti 15 učencev. Če se bo učiteljski kolektiv pomnožil, tega ne bo več treba delati. Prostorov je v šoli za sedaj dovolj, le zgradbo bodo morali ponovno prekriti in obnoviti trhlo ostrešje.
Brežiška glasbena šola vključuje učence iz vseh krajev občine. Šola ima dva podružnična oddelka, in sicer v Cerkljah in Artičah. Predavatelji se trudijo, da bi dobre učence pridobili za študij na srednji glasbeni šoli, vendar nimajo veliko uspeha. V osnovnih Šolah bi skoraj povsod potrebovali učitelje glasbene vzgoje. Občina daje štipendije, a odziva skoraj ni.
J. T.
Pretekli teden so v brežiški po rodnišnici rodile: Jožefa Krnulc iz Kapel - dečka; Anica Skrbinek iz Dol. Leskovca - Borisa, Darinka Prešern iz Brežic - Natalijo; Terezija Poljane iz Polja - Milana, Antonija Kvartuh iz Koritnega - dečka, Marija Uršič iz Trebč - Draga; Marica Čizmek iz Dovškega - Matija; Terezija Požun z Blance - Bojana; Marija Škofljanec iz Vel. Malence -deklico; Marija Kovačič iz Vrhja — Romana; Božena Kunjas iz Drenja -Zorana; Ljudmila Jazbec iz Scvnice
- Edito; Justina Zupančič iz Ple-terij - Melito, Albina Kežman iz Malega Obreža - Stanka; Bariča Šoštarič iz Samobora - Tomislava, Terezija Jagrič iz Pišec - Dušana, Ljudmila Njcguš iz Sevnice - Matjaža, Olga Krušnik iz Čateža - San dija, Terezija Merlin iz Vel. Podloga
- Nado; Ana Kunej iz Vojskega -Romana, Ivanka Brdarič iz Braslovja
- Renato, Anica Martinko iz La-duča - Drožena; Marija Koritnik iz Brežic - Claudia, Terezija Vodopivec iz Sp. Pijavškcga - Romana; Dragica Dobranič iz Braslovja -Zdenko. - Čestitamo!
IM0V0 V BREŽICAH
V INICIATIVNI ODBOR za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti v Brežicah je občinska skupščina imenovala devet članov. To so: Stanko Škaler, Iva Gorenc, Špela Pirnat, Jožica Teppey, ing. Karl Filipčič, Ivan Tomše, Miloš Kovačič, Vlado Podgoršek in Danilo Koritnik. Prvo sejo odbora je njegov predsednik prof. Stanko Skaler sklical v sredo, 10. februarja. Na dnevnem redu je bila razprava o osnutku statuta temeljne kulturne skupnosti Brežice.
NA ČATEŽU TRI IN POL MILIJONA NAGELJNOV. Vrtnarski obrat Agrarie je lani vzgojil 3,5 milijona cvetov. Letos bo število nageljnov spet večje, vendar ne bistveno, ker bodo nekatere stare rastlinjake obnavljali. Do konca aprila bodo zasteklili spet novo halo s površino 6,200 kvadratnih metrov.
SEMINAR ZA MLADL. Komisija za idejno politična vprašanja pri občinski konferenci Zveze mladine je pripravila program za dvodnevni seminar mladinskih vodstev. Seminar bo v Šmarjeških Toplicah in je napovedan za 13. in 14. februar. Predstavnikom aktivov iz delovnih organizacij šol in vasi bodo predavali člani predsedstva republiške konference ZMS.
V BRLZlŠKEM GRADU bo zagrebška televizija snemala televizij-
sko nadaljevanko po literarni predlogi hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe z naslovom Diogcnes.
DANES BO SVET ZA GOSPODARSTVO razpravljal o investicijskem programu Splošnega livarskega podjetja iz Dobove, ki si namerava postaviti nove delavnice. Podjetje dela v nemogočih razmerah in vsak dan lahko pričakuje, da bo inšpekcija prepovedala poslovanje. Za današnjo sejo je svet prejel tudi dodatno informacijo k analizi gospodarjenja za obdobje januar-september 1970. Razpravljal bo še o stabilizacijskem načrtu občine in o tezah resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju občine v tekočem letu. Z direktorji in predsedniki delavskih svetov se je o tem posvetoval pred dnevi še predsednik občinske skupščine.
MARCA SEJEM FILMOV. Vsakoletno srečanje predstavnikov jugoslovanskih kinematografov v Brežicah se razvija že v tradicijo. Sejem filmov prireja podjetje Kinematografi Zagreb. Letos so sc gostje napovedali 1. marca.
DVOJE PUSTOVANJ V TOPLICAH. Zdravilišče Čateške Toplice prireja dve pustni zabavi, prvo 20. in drugo 23. februarja. Rezervacije sprejema vnaprej. Obakrat bo nastopila s kratkim sporedom pustna vlada in Brežic.
BREŽIŠKE VESTI
PONTONI ČAKAJO, DA BO' UPADLA VODA
Kmalu bodo zavrtali v Savo
Vse elemente za novi most bodo delavci podjetja Gradis iz Maribora zbetonirali na gradbišču
Graditelji mostu čez Savo v Brežicah imajo vso zimo dovolj dela. Betonirali so pilote, ki segajo osem do 12 metrov globoko v zemljo. Edino v savski strugi jih še niso napravili, ker jim je nagajala velika voda. Pontoni so pripravljeni, in ko se bo vodna gladina znižala, bodo začeli.
Vrtanje opravlja Geotehnika iz Zagreba. Novi most bo dolg 359,8 m in 10 m širok. Most čez Savo bo veljal 9,760.000 din. Gradi ga cestni sklad Slovenije, občinska skupščina pa je prispevala zemljišče. Dokončan mora biti aprila prihodnje leto.
V Brežicah na to novo zvezo čez Savo komaj čakajo. Stara mostova čez Savo in Krko sta zelo razdejana in ves težji promet usmerjajo čez krški most.
Razen tega sta mostova zelo ozka in dve težki vozili se skoraj ne moreta srečati brez nevarnosti.
Stari most bodo morali tudi za lažii promet temeljito popraviti. Občinska skupščina bo po postavitvi novega prevzela njegovo vzdrževanje. Poslej računajo le na prehod pešcev, osebnih avtomobilov in vprežnih vozil. Ves drug promet pa se bo preselil na most pri Budiču. Z njim bo dobila tudi bizeljska cesta večjo veljavo, zlasti še, če bodo asfaltirali odsek proti Bistrici ob Sotli. Ta cesta bo najkrajša povezava z Mariborom in sosednjo Avstrijo.
Z&r
brezice priporoči
■ bir° ii
obiščite poslovalnico POSTREŽBA in si oglejte velik0^ p®,' strijskega blaga, tekstila, lahke in težke konfekcijo, ste	^	,
lana, radio in TV sprejemnikov, gospodinjskih potrebsc	»	j
železnine, gradbenega materiala in ostalega blaga.	tc	l
V prodajalni, kije delno samopostrežbenega tipa, sc y tej P I počutili. Postrežba je solidna in cene so konkurenčne. jalni lahko kupite TV sprejemnik na 24 mesečnih obrok Za obisk se priporoča kolektiv KRKE!
Del gradbišča za novi brežiški most na desnem bregu Save pri Budiču. Stroj za vrV' v ^ ^ sredini) bodo po znižanju vodne gladine prestavili na pontone, da bo nadaljeval dc ^ fio savski most bo dolg 359,8 metra in bo slonel 11a 42 železobetonskih pilotih, ki segajo o • J||| metrov globoko (Foto: Jožica Teppey).
i Zlata kolajna že leta 1912 \
! Janez Bračun, mojster v Imperialu, je pri-! Znan strokovnjak v čokoladni industriji — 5 _ V podjetju dela že od 1930 *
Janez Bračun, obratovodja v restaniški tovarni čokolade in š eh* ImPer>al» je najstarejši . n tega delovnega kolektiva; v Wzn-je od 1930. Tega leta je
fauT na Pogovarjanje tedanjega SKega ravnatelja Ivana Slavca kozjem zapustil Kozjansko in srn.'*1«-! * * bratov in sestra ter se P stil v dolino. Šel je po isti Idfo’i 01 številni Kozjančani. mn„ }e,sv.et *n kruli, ki mu ga ni Sel dati ta zaostali kraj.
0 bun[^t^e ^ trapistom v Rajhen-J	učil	in	vzgajaL
J nabral ♦? j • 1 m S1 v dolgih letih
1 ki so JJ gr?docenih izkušenj, i? * delkih ,° ražale v odličnih iz-
J so med tovarne. Njihovi izdelki
J PotijujeK01^^1' To zg°vorno
* drugim št.evilne pohvale. Med
\ habsbur£!J°HtUdi Priznanje s
• UfSKega dvora iz leta 1912.
Cesarski dvor se je trapistom oddolžil za oskrbovanje dvora z zlato kolajno, ki pa se je žal izgubila.
- Kakšno čokolado delate danes?
„Prej smo dobivali kakavovec iz Brazilije, danes pa iz Gane, zato sem prepričan, da je bila včasih čokolada boljša. Razen tega je veliko odvisno tudi od kakovosti mlečnega prahu.44
- Kdo dela v svetu najboljšo čokolado?
„Verjemite mi, da bi želel, da bi to bili mi, vendar so na prvem mestu Švicarji. Mleko njihovih krav je iz goratih predelov, poleg tega pa švicarska čokolada zori v svežem in čistem zraku, kar ji daje še posebno aromo.44
- Kaj pa pri nas?
„Težko je odgovoriti. Najboljše možnosti bi imela „Gorenjka44 iz Lesc, ki se vsaj deloma lahko približa švicarskim pogojem.44
- Ste že kje razstavljali?
„Razstavljal sem že samostojno pred drugo svetovno vojno, po vojni pa preko združenja čokoladne industrije.44
- Imate bogato znanje v tej stroki? Ali ga prenašate na mlajše?
„Prav rad. Ne skrivam ničesar, čeprav morate vedeti, da obstajajo tudi posebne inačice, ki se jih ne da kar tako naučiti. Potrebne so namreč tudi bogate izkušnje.44
- Cesa se najbolj veselite?
„Da se je naš delovni kolektiv
tako lepo uveljavil; spominjam se, ko nas je bilo samo 20 in smo bili za vse. Danes pa nas je že 180 in se podjetje lepo razvija.44
SLAVKO DOKL
jjjjjjato, če so dnevi šteti
^ilna guma prinaša več denarja kot čokolada, bodo izdelovanje čokolade opustili
V°^ja ipVar j6’- katerih proiz-^čnn 0c*visna od uvoza, ■ ^arip ^reračUnavajo dolaije ^ jo seštevajo izgubo, ki P uiaša razvrednotenje
žA{S^51PRISPEVK0V
; vpoVseiK NIK padlim
so kraj°v‘
W prisPevko	svoJe	člane
I «ira|Cni 'n aktivicf spomcn'k padlim
S	tucli trnE0m’ ki bo simboli-/ ^nfV le8a ihm6 .medv°Jnih »zse-/ ljet-a Nov ¥J?‘ Tc dn' bodo j Knef Pr°Šnjo 7n b,?kaI' ‘udi pod-N ^ajo i2o f. Popevke. Zbrati vejajo, da :ilu0Č dinarjev, zato !1 "* im? ^ bo si nc bodo odkloni PosU?rej° reči ^ nik, za zdaj še Vali [,!: k?r.se bodo o tem c*$ko vars^oli5ko koniis'j° za
LESKv°& zmagali r^ekin RESTAMICI
rvenstvu
I^dli,? d°scKli vm-l1 Obisti iz i'1* v ?rv° mesto 7 USpch* saJ so Sejj*>0 laV«’ Za, uspeh so do-?S.t,i 2MS £°^al občinske tn‘da,(i.cl: 1. ie^r Končni hik- f i Mlak CC Bolarič,
fc4- k^tanS^ftc Kukcc) 23
p^nja k° 14 <: n Senovo ^ ll% ',frek°Pa 11,6. ^ledmCa 9- 2m ožno 10,5, 8.
&	2 ?2ul‘atc.8f»ici so dosc8|i
i&ftsgrtes;
L- SRIBAR
, ifesou*
*#S"J SLovENC1
l	ir! V r'Pt«entZa8rebu k"«tc S^iIM L lla,lU(li Krčana
P	Krčan	Stane
Slušatelji mladinske politične šole so skupaj s člani političnega aktiva v Kr&em minuli petek poslušali razlago predsednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika o pomenu političnih in gospodarskih sprememb v Jugoslaviji (Foto: J. Teppey)
Do zdaj me ni nihče nič vprašal, in kjer ni vprašanj, ni odgovorov
Marjan Pirc ob vstopu v Zvezo komunistov — »Dolgo sem čakal na to«
Šestintrideset mladih ljudi iz krških podjetij je prebilo dneve od 25. januaija do 6. februaija v šolskih klopeh. Delo v proizvodnji so za kratek čas zamenjali za učenje v politični šoli. Šest udeležencev so na svečani seji komiteja občinske konference ZK v soboto sprejeli v Zvezo komunistov.
dinarja. Nekatere bo zadelo huje, druge manj očitno in mnogi imajo za bregom še nove cene.
V krškem Imperialu pravijo, da cene že dve leti niso poskočile in da so jih še zadržali pri starem. Če bi izdelovali samo čokolado, bi se začeli zanje slabi časi. Na leto uvozijo po 150 ton kakavovca, kar predstavlja poldrugi milijon stroškov.
Za žvečilno gumo uvažajo na srečo samo 16 odst. surovine, vse drugo lahko dobijo doma. Ker ima žvečilna guma boljšo prihodnost od čokolade, že letos povečujejo njeno proizvodnjo za 90 odst. Pri izdelovanju žvečilne gume je trenutno zaposlenih 70 delavcev, pri čokoladi, ki so ji v Imperialu dnevi šteti, pa samo 50.
Kolektiv je lani močno povečal dohodek. Za sklade bo ostalo še enkrat več kot pred letom dni. Vrednost letne proizvodnje raste in se bo v prihodnjem letu povečala od 20 milijonov na 35 milijonov dinarjev.
Imperial je sedaj obrat Žita iz Ljubljane in matično podjetje je prevzelo nase skrb za tržišče ter usmerjanje proizvodnje. Žvečilna guma je izdelek, ki je dobro prodrl na trg, kljub konkurenci. Začeli so ga izvažati, za sedaj večinoma na Češko in Madžarsko, manjše količine pa so poslali tudi v Švico. Seveda želijo osvojiti predvsem tržišča s trdno valuto.
J. T.
Počitnice brez snega
Od 8. februarja dalje uživajo učenci krške osnovne šole polletne
Počitnice. Snega, žal, niso dočakali, cravno je bil napovedan. Prihodnje leto bodo pomaknili počitnice,raje nazaj k novemu letu. Takrat šc najbolj gotovo zapade sneg. Letos so imeli ljubitelji smučanja izredno smolo, saj jih je najmanj sto čakalo na smučarski tečaj ob kostanjeviški vlečnici.
Strojni tehnik Marjan Pirc iz tovarne papirja je bil med tistimi, ki so zapisali v anketni list, da želijo vstopiti v vrste ZK. To bi bil storil že dosti prej, če bi mu bil kdo ponudil. O šoli je povedal najboljše vtise. Čeravno je bilo to izobraževanje kratko, mu je odprlo pogled v politično delo, zato meni, da bi moral skozi take oblike družbenega izobraževanja vsak občan. Omenil je celo, da bi morala biti šola stalna oblika, namenjena predvsem mladim ljudem za šiijenje političnega obzorja.
Morda bi si pot vanjo izbirali še na druge načine. Tokrat so samo v podjetjih predlagali, kdo naj jo obiskuje. Koristno pa bi bilo, da ne bi spregledali tistih, ki se želijo izpopolnjevati predvsem po lastni odločitvi.
Na vprašanje, zakaj se je odločil za vključitev v Zvezo komunistov, je petindvajsetletni Marjan pojasnil, da želi dobiti več vpogleda v politične dogodke. Kot predsednik sindikata v obratu lesa čuti, da ga zaprtost v obrat utesnjuje in da so nujni stiki s širšim krogom ljudi v podjetju in občini, z ljudmi, ki
so z vsem na tekočem.
Pri sindikalnem delu je v dosedanji mandatni dobi opazil dvoje pomanjkljivosti, zaradi katerih vpliv organizacije peša. Vzroki za to segajo nazaj tja do volitev, ki sicer zadoščajo vsem
Živko Pregl v Krškem
Predsednik republiške konference ZMS Živko Pregl, seje 5. februarja mudil v Krškem. Udeležencem politične šole mladih samoupravljalcev je predaval o podobi in vprašanjih sodobne mladine. Odgovarjal je tudi na vprašanja mladih, ki so se zanimali zlasti za vlogo mladih v podjetju. Po končanem razgovoru so si skupno ogledali tovarno papirja in celuloze v Krškem.	j.k.
ČAKALNICA ZA ŠOLARJE
V	stavbi tehniške srednje šolev Krškem si bo vodstvo osemletke s pogodbo zagotovilo en prostor za čakalnico. V njej se bodo zbirali otroci, ki prihajajo v šolo z Gore in drugih oddaljenih krajev, do katerih vodijo slabe ceste. Pred TSŠ jih bo naložil avtobus in jih nato odpeljal do nove šole na Vidmu.
formalnostim, v bistvu pa so površne. Druga hiba pa je v tem, da se sindikat vsaj dvakrat na leto ne sreča z obratnim delavskim svetom za skupno mizo. Dobrim predlogom bi to gotovo dalo več veljave. V tovarni pogreša tudi povezavo med Zvezo komunistov in mladino. In še to je dejal, da se sam od sebe redkokdo odloči in ponudi za vstop v Zvezo komunistov, če ga nihče ne vpraša. In tako imajo le nekateri srečo, da naletijo na pravega, ki se pozanima tudi za tovrstne želje mladih ljudi. Zaradi tega meni, da bi v take šole sprejemali pretežno mlade ljudi, ki niso še včlanjeni v ZK, in jim tako dali možnost, da to store, če jih veseli družbeno-po-litično delo.	j	j
ZAČELE SO SE KONFERENCE
Združenja borcev sklicujejo de lovne konference, na katerih obravnavajo zdravstveno zavarovanje borcev, zdravljenje članov in dajanje posojil za ureditev stanovanjskih razmer. Na Senovem se bodosestali 13. februarja, na Raki 14. t. m. in v Krškem 16. februarja.
Zadovoljstvo je na ibeh straneh
S svečano sejo komiteja občinske konference ZK so v soboto dopoldne zaključili desetdnevno politično šolo. Obiskovalo jo je 33 mladih proizvajalcev, med njimi devet žensk, ki so prišli iz enajstih delovnih organizacij. Šola je bila dobro mipravljena, za kar gre zasluga predavateljem in organizatorjem. Poleg domačih predavateljev so na šoli predavali tudi nekateri znani slovenski politiki, med njimi Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL, Franc Šetinc, urednik slovenske izdaje Komunista, sekretar centralnega komiteja ZMS Živko Pregl in Dušan Vakselj, član CK ZKS.
Na svečani seji so vsem slušateljem šole podelili pismena priznanja za sodelovanje, pet pa so jih sprejeli v Zvezo komunistov. Sekretar komiteja občinske konference ZK Milan Ravbar je v krajšem nagovoru poudaril, da so bili predavatelji zadovoljni s prizadevnostjo slušateljev, ki so se trudili, da bi pridobili čim večje družbeno - politično znanje. Slušatelji pa so obljubili, da bodo pridobljeno znanje s pridom uporabljali in ga še izpopolnjevali.
TRI TISOČ KG KRUHA SPEČEJO VSAK DAN
Po petnajstem decembru lani v Krškem ni več slišati pripomb zoper kakovost kruha iz nove pekarne. Nekaj časa je le moralo preteči, da so se ljudje privadili strojev in novega postopka. Poslej je tudi izbire dovolj. Vsak dan pečejo bel, črn, koruzen in maslen kruh, pa tudi kruh za sladkornebolnike. Razen tega zalaga pekarna trgovine 5 kakovostnim drobnim pecivom. Na dan spečejo v Imperialu po 3000 kg kruha, zmogljivost pekarne pa je 4000 kg v osmih urah. Nova pekarna oskrbuje s kruhom Senovo, Brestanico, Krško in Leskovec, medtem ko Kostanjevi-čanom vozijo kruh iz Novega mesta.
SPOMENIKE SO POPISALI
V krški občini so na pobudo Zveze združenj borcev NOV pripravili pregled vseh spomenikov in spomeniških znamenj, ki obeležujejo na-rodnosvobodilni boj. Zbrali so tudi podatke o padlih borcih in žrtvah sovražnikovega nasilja. Vse to gradivo nameravajo izdati še letos za tridesetletnico vstaje slovenskega naroda.
Na Senovem svečana akademija
V nedeljo, 7. februarja, je bila na Senovem svečana akademija ob kulturnem in krajevnem prazniku. Proslavo sta pričela z uvodnim govorom tov. Pavle Petan in predsednik ObS Krško Jože Radej. V programu so sodelovali mladinski pevski zbor osnovne šole Senovo, ženski pevski zbor „Lisce", moški pevski zbor s pomočjo rudarske godbe in recitatorji osnovne šole in ,.Lisce44. Proslava je zelo lepo uspeja. Ob koncu so najboljšim športnikom osnovne šole podelili priznanja in nagrade. Akademijo so zaključile mladinke osnovne šole z ritmično vajo.
M.R.
KRŠKE NOVICE
Pohod Senovčanov  na Bohor_______________________
Kulturna prireditev v počastitev praznika
Osmi februar je praznik Senovega. Vsako leto ga počastijo s kulturno prireditvijo v spomin na prihod Štirinajste divizije pred 27. leti. Na Senovo je prispela Štirinajsta v noči od 8. na 9. februar 1944. Nemci so dolgo občutili njen mimohod. Tisto noč so partizanski borci uničili jašek za izvoz premoga v Zakovu, razdejali separacijo, zažgali materialno upravo in razbili žandarme-rijsko postajo. Malo pred šesto uro zjutraj so nadaljevali pohod proti pobočjem Bohorja.
Po isti poti so v soboto krenili pionirji, pripadniki Ljudske milice in nekdanji
borci. Njihov cilj je bil planinski dom na Bohotju, od koder so se vračali na Senovo naslednji dan. S seboj so prinesli praznično razpoloženje.
Prebivalci Senovega in bližnje okolice so se v nedeljo popoldne zbrali na akademiji. Kulturni spored zanjo so prispevali učenci osnovne šole in sekcije DPD Svoboda. Slovesnost je organizirala krajevna skupnost, ki vsako leto za to priložnost naveže sodelovanje s šolo, prosvetnim društvom in političnimi organizacijami, zato krajevni praznik Senovega nikoli ne mine brez dostojne počastitve.
V	PETEK ZVEČER je v dvorani Svobode nastopil Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko in svojimi pevci. Poslušalci, ki so tokrat prvič poslušali ta ansambel, so bili prijetno presenečeni in so nastopajoče večkrat nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Prireditev je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
MLADINA IZ KRŠKE OBČINE se je v nedeljo sestala na redni letni Volilni konferenci. Vsekakor jo lahko označimo za uspešno tako po udeležbi kot po živahni razpravi in sklepih, ki so jih na njej sprejeli. Da bodo vse sprejete načrte uresničili, bo skrbelo na novo izvoljeno 15-člansko predsedstvo. Konferenci so prisostvovali tudi sekretar Komiteja občinske konference ZK Milan Ravbar, predsednik občinskega sveta sindikatov Edo Komočar in sekretar občinske konference SZDL\ Peter Markovič. Podrobneje bomo o konferenci poročali v naslednji številki.
BRESTANIŠKA VETERINARSKA POSTAJA je razširila svojo dejavnost z organizacijo pogodbene reje pujskov za farmo v Dubrovici na Hrvaškem. Do sedaj se je vključilo v rejo le manjše število kmetovalcev, zato posredujemo še nekaj napotkov za tiste, ki še ne vedo za to donosno obliko pogodbenega sodelovanja. Kmetje morajo spitati pujske do teže dvanajstih kilogramov, kar lahko dosežejo v štirih ali petih tednih. Dvanajst kilogramske
pujske odkupi hrvaška farma po ceni, ki je kar za polovico višja od cene na domačih sejmih. Vsem kmetom, ki se po pristanku brestaniških veterinarjev vključijo v pogodbeno rejo, preskrbi farma plemenske svinje, ki so jih uvozili iz Zahodne Nemčije.
RECITAL DOLENJSKIH LITE-’ RATOV je v torek priredila v svojih’ prostorih Valvasorjeva knjižnica in čitalnica. Poezijo in prozo so na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika brali Ivanka Her-goldova, Janja Kastelic, Ivan Zoran, Vladimir Zajc in Ivan Perhaj.
V KRŠKI OBČINI sta do sedaj najavljeni dve pustni prireditvi. Obe bosta v soboto, 20. februarja. V dvorani brestaniške Svobode bo na pustovanju igral ansambel Stcb s pevko Tatjano Gros in pevcem Milanom Jevšnikom. V krškem hotelu Sremič bo na maškaradi, ki jo prireja Svoboda, igral ansambel Akordi. Tudi tu bodo najboljše maske primerno nagradili.
V KOSTANJEVICI pripravljajo ustanovitev mladinskega aktiva. Ustanovna konferenca bo v soboto, 13. februarja, ob 5. uri popoldan v mali dvorani Kulturnega doma.
KMETJE BODO LETOS lahko kupovali enodnevne piščance in močna krmila tudi na brestaniški veterinarski postaji. Lani je v krški občini primanjkovalo zlasti močnih krmil, veterinarji pa zagotavljajo redno preskrbo.
""•-H,.
i	NJ S Kl LIST — kdor si ga naroči zdaj:
1,0 konca marca 1971 BREZPLAČNO!
Samoprispevek za cesto Krmelj—Šentjanž?
Obupna cesta Krmelj-Šent-janž tn stalno negodovanje ljudi je spodbudilo krajevni skupnosti Krmelj in Šentjanž, da sta začeli z akcijo za ureditev te ceste. Dosedanji odziv je razveseljiv. Mnogi delavci Metalne iz Krmelja so pripravljeni z lastnimi prispevki podpreti zamisel, seveda pa bi bilo potrebno, da bi tudi prevozniška podjetja, katerih vozila vozijo po tej cesti, prispevala svoj delež. Tudi z uvedbo krajevnega prispevka bi zbrali nekaj denarja, novomeško Cestno podjetje in občinska skupščina Sevnica pa naj bi prispevala manjkajoči denar. S sodelovanjem vseh teh bi cesto lahko asfaltirali. Za proslavo 30-letnice smrti Milana Majcna bi bila to zelo pomembna pridobitev.
B.D.
KAJ MENI SVET O PRESEŽKU
2. februaija se je v Sevnici sestal svet za gospodarstvo in finance ter obravnaval vrsto zadev, o katerih bo dokončno besedo rekla občinska skupščina, ki se bo sestala 12. februaija. Med njimi je tudi stališče sveta, naj bi presežek, ki gaje imela temeljna izobraževalna skupnost v minulem letu, porabili letos. Presežek je znašal približno 150.000 dinarjev, ki bi v sedanji veliki proračunski stiski, ki se obeta, prišli zelo prav.
PR VIC CELOLETNA MALA ŠOLA
Znanstvene raziskave pri otrocih so pokazale, da se pri šolski vzgoji in izobraževanju zamudi veliko časa, če se začne šele s sedmim letom. Povsod v svetu so začeli zelo naglo razvijati različne dejavnosti in oblike, h katerim pritegnejo predšolske otroke. Pri nas so to predvsem male šole, ki delajo nekaj mesecev, zdaj pa so začeli poskušati še s celoletno malo šolo. Tako šolo imajo v Sevnici, kjer 21 otrok obiskuje malo šolo že od začetka šolskega leta in bo trajala tako dolgo kot redna šola. Tako malo šolo so uvedli, da bi na praktičnem primeru preučili, kako se bo obnesla novost.
ZADNJI, KI SO BREZ ELEKTRIKE
Da bi se zamisli čimprej spremenile v resnico, to je velika želja vaščanov Osredka in dela Mrzle planine, ki so eni zadnjih v sevniški občini še brez električnega toka. Elektrika postaja dragocen pomočnik na kmetiji, to lahko vidijo drugod. Toda kako do 90.000 dinirjev, kolikor bo napeljava približno staTa? Pripravljeni so veliko sami delati, toda vsega nc bodo zmogli, zato pričakujejo, da jim bo z denarjem pomagala občina.
mmfm
PRIMER, DRUGIM V PODUK
Odnosi dragoceni kot kruh
Ob dogodkih teh dni v sevniški Kopitarni
VSAKDANJOST V SEVNIŠKI KOPITARNI. Te dni so se v podjetju zvrstili razburljivi dogodki. (Foto: Legan)
DELO POSTAJE MILICE V MINULEM LETU
Številke iz temne plati življenja
Vsak tretji dan ukradeno kolo ali moped — Razveseljivo: manj mladoletnih prestopnikov — Skupno neraziskanih 17 odstotkov kaznivih dejanj
Ob prehodu iz enega leta v drugo delamo različne bilance in poročila, da bi tudi v številkah prikazali, kako je bilo v letu, ki je minilo. Tokrat si oglejmo podatke iz tiste bolj temne strani življenja, ki se kaže v delu postaje milice. Komandir sevniške postaje Anton Bregar nam je postregel z nekaterimi številkami.
Postaja milice je imela lani opraviti z 208 kaznivimi dejanji, kar je šest manj kot leto dni prej. Neraziskanih je ostalo 36 primerov ali 17 odst. vseh, to
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 14. FEBRUARJA: 10.30 - Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Elektrotehna vam predstavlja - nekaj o bontonu - Reportaža o učencih -vozačih - Rythm and blues - glasbena oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje.
SREDA, 15. FEBRUARJA:
16.00	- Reklame in oglasi Zgodilo se je v preteklosti - NAJ-POPLOT Parada starih hitov Ali že veste? - Razgovor s slušatelji Delovodske šole v Sevnici - Igra vam ansambel Toneta Kmetca -Oddaja za najmlajše - Zaključek oddaje.
SEVNIŠKI PABERKI
Se igriSCa pri šoli. 2e Un\
so bili narejeni načrti, po katerih bi sevniška osnovna šola imela sodobna, asfaltirana športna igrišča, ki bi služila šoli in telesnovzgojnim organizacijam. Gradnja bi veljala
340.000	dinarjev, vendar pa jih šola sama nima. Predstavniki občinske skupščine menijo, da bi denar lahko zbrali v obliki prispevkov delovnih organizacij. Naredili so že razdelilnik, po katerem naj bi zbirali. Pet podjetij bi prispevalo nad 15.000 dinarjev, vse druge delovne organizacije pa manj in Sevnica bi se lahko pohvalila, da je poskrbela tudi za športno udejstvovanje. Akcijo je vredno podpreti, posebno če sc zavedamo, kako malo je bilo doslej narejenega za šport.
MAŠKARADA - BO. Poseben odbor, ki pripravlja letošnje pustovanje, se je na pobudo turističnega društva nekajkrat že sestal. Zaenkrat lahko povemo samo to, da bodo tradicionalno sevniško maškarado zagotovo priredili, kaj bo tokrat na sporedu, pa še ni dokončno odločeno. Predlogov nc manjka, sicer pa nikjer niso v zadregi z njimi: pomislimo samo na naše gospodarske križe in težave pa dinar pa devalvacija pa občinske zadeve . ..
SPET NESKLEPČNI. Prejšnji teden je bila spet sklicana seja koordinacijskega odbora za pomoč ostarelim in osamljenim ljudem. Ker je bilerpremalo udeležencev, se niso mogli pogovoriti, kako in kaj delati. Stvari bo očitno treba bolj „vzeti v roke“, sicer se lahko zgodi, da sc bomo še naprej veliko pogovarjali, pa malo naredili.
Študentje na smučanju.
Klub študentov, ki združuje visoko-
šolce iz sevniške občine in Radeč, je v začetku februarja priredil smučarski tečaj na Kureščku.
PREPOLN VRTEC. V zelo kratkem času se je izkazalo, da tisti, ki so svoj čas dvomili o potrebnosti gradnje otroškega vrtca, niso imeli prav. Trenutno je v vrtcu že 125 otrok, to je precej več, kot je njegova zmogljivost. Stavbo bo treba sčasoma dozidati, v ta namen je tudi narejena tako, da bo to mogoče.
MILIJONI DINARJEV ŠKODE.
V	minulem letu je bilo v prometnih nesrečah na območju sevniške občine po računih postaje milice za 654.987 dinarjev škode, kar je še enkrat toliko kot leto dni prej. Postaja je morala posredovati v 198 prometnih nesrečah. Kar je še najhuje: z naraščanjem prometa število 'nesreč in škoda zaradi njih stalno
napRIdtJLOVCU OB NEDELJAH ZAPRTO. Gostinsko podjetje se je odločilo, da gostilno „Lovec“ v starem delu Sevnice ob nedeljah zapre. Ob nedeljah je najmanj izkupička, ker je tudi sicer vedno manj živahno v starem delu mesta. Življenje se očitno seli v novi del, to dokazujejo tudi lokali. V upravi gostinskega podjetja so nam še povedali, da pri „Lovcu4* v celoti nimajo tako malo prometa, kot zatrjujejo nekateri [judje. Sto tisočakov ob delavnikih ni ravno majhen dnevni izkupiček.
VLOM V POSLOVALNICO. Iz poslovalnice Trgovskega podjetja Sevnica so v noči med 5. in 6. februarjem neznanci (ali neznanec) odnesli več tranzistorjev, fotoaparatov in še nekaterih tehničnih predmetov v vrednosti 5.000 dinaijev. Vlom raziskujejo.
pa je večji uspeh, kot je bil v letu 1969, ko je bilo neraziskanih 46 kaznivih dejanj.
Pomeni manjše število kaznivih dejanj, da se občani zavedajo, kako nesmiselno je početi kaj kaznivega? Tega ne bi mogli trditi, število kaznivih dejanj se je namreč zmanjšalo na račun manjših tatvin, teh pa ljudje verjetno "več toliko ne prijavljajo, ker se je vrednost denarja v teku let zmanjšala in se za manjšo vsoto marsikomu ne izplača imeti „sitnosti14.
Sevnica postaja pravi raj za tatove koles in mbpedov; kđr daje postaji milice zelo veliko dela. V lanskem letu je bilo ukradenih, ali kot pravijo storilci, „sposojenih14 nič manj kot 112 koles in mopedov; 77 sojih našli in vrnili lastnikom, za drugimi pa ni več sledu.
Izračunali so tudi materialno škodo, ki je bila povzročena s kaznivimi dejanji. Skupno je znašala 234.849 dinarjev, to pa je več kot še enkrat manj kot v letu 1969, ko je bila velika tatvina v Kopitarni. Lani so miličniki posredovali skupno
BUČKA: IZ SPORA CELO - TEKMOVANJE?
Bučka in še nekatere vasi bodo gradile svoj vodovod, Gor. in Dol. Radulje ter Dule pa svojega. Tako se jc dokončno razpletla zagata, ko so nazadnje omenjene tri vasi začele delati na svojo pest. Oba vodovoda zdaj že gradijo, po vsej verjetnosti bo nastalo celo tekmovanje, kdo bo prej delo končal. Na zadnjem zboru občanov, ki je bil 31. januarja v prisotnosti predsednika ObS Marjana Gabriča, so sc na Bučki dogovorili o zbiranju denarja in poteku akcije.
136-krat proti kaljenju javnega reda in miru, obravnavali pa 216 kršilcev.
In kdo so ti ljudje, ki prihajajo navzkriž z zakoni in predpisi? Polnoletnih storilcev kaznivih dejanj je bilo lani 172 ali 22 več kot eno leto prej. Število mladoletnih prestopnikov, ki jih je obravnavala sevniška milica, se je zmanjšalo od 44 v letu 1969 na 30 v letu 1970. Za trikrat se je zmanjšalo tudi število otrok, ki so se pregrešili zoper postave. Lani jih je bilo takih le še 6, predlanskim pa 19. Zmanjševanje prestopništva med mladino je posebno razveseljivo, vendar ostaja vprašanje, koliko prestopkov je ostalo prikritih, da možje zakona za-njp niti zvedeli niso. ^ ^
Vrenja v sevniški Kopitarni je zdaj konec. Dosedanji direktor podjetja inž. Martin Novak je dal ostavko, kot so zahtevali na kolektivnem sestanku. Poglavitni očitki, ki so bili na njegov račun izrečeni na sestankih, so v bistvu podobni tistim, ki jih je inž. Novak nameril prejšnjemu direktorju Maksu Bilcu. Inž. Novaku so očitali zapostavljanje organov samoupravljanja, nesprejemljiv odnos do podrejenih in samo-drštvo. Kopitarno bo do izvolitve novega direktorja vodil kot vršilec dolžnosti direktorja Janko Rebernik, doslej tehnični vodja podjetja.
Tako je bilo dokončno odločeno po mnogih sestankih v tem podjetju. Trenutno se sicer ne da nič spremeniti, niti ni to namen našega pisanja, iz vsega tega bi radi povzeli le poduk za delo in ravnarye v podobnih primerih. Ni Kopitarna edino podjetje, v katerem ni bilo dobrih medsebojnih odnosov. Primer lahko služi tudi za razmišljanje, kaj naj bi delale politične organizacije v podjetju in kakšne naj bi bile pravilne metode tega dela.
Sevniška občina premore, reci in piši. komaj nekaj več kot ducat ljudi z visoko izobrazbo, kar je le polovico odstotka zaposlenih. Prejšnji direktor Kopitarne je diplomirani inženir, in kot mu v podjetju priznavajo, tudi dober strokovnjak. Prav zato občini ne more biti vseeno, ali ima podjetje strokovne ljudi ali jih nima, če skrbi za izboljšanje kvalifikacijske strukture ali ne.
Ni razloga, da bi sumili v namen inž. Novaka, da je hotel dobro podjetju, kar vztrajno poudarja. Hotel je dobro podjetju, toda očitno se ni vprašal, za kakšno ceno in s kakšnimi metodami.
""■Če je zahteval disciplino in terjal red, če je pošteno in odkrito kritiziral slabo delo, mu je treba dati prav. Zato je zavzemal vodilno delovno mesto. Toda če je klical člane odbora za medsebojna razmerja posamično v svojo pisarno in nanje vplival, koga naj volijo, če se je mimo vednosti samoupravnih organov in prizadetih ljudi dogovarjal s svojim nekdanjim sošolcem, za katerega se je šele naknadno izkazalo, da ne ustreza razpisanim pogojem, za vodjo komerciale,
če bi bil dovzeten za tovanŠk? kritiko, če ni bil takten z ki so že leta in leta gradili jetje, če je spreminjal dogovore, če si je dovolil še nekatere drug očitne samovoljnosti, na kater so člani kolektiva zdaj opozafl®* na sestankih, je povsem razuflMJ^ vo, da je do spora prišlo in<WJ inž. Novak ostal v njem skorsjo« osamljen.	'	j.
V	Kopitarni se je izkaZ«^* • so dobri, človeški medseMF odnosi vredni celo več kot nar, kot zaslužek. Ravn°:več ustrezni odnosi so očitno na.r3j| pripomogli, da je v sporu zm^g. kolektiv, čeravno tudi vse gove metode niso bile najbo J _ mokratične (zahteve po icl. d umu o odstavitvi direBJJ j zbiranje podpisov), ker so rz . ( čevale možnost, da bi 8 “ j zadeti branil.	.	; lab* i
Iz dogodkov v KopitarrUpojj. ( ko potegnemo še en ^lep- -jj, J tične organizacije v P°“J ^ niso tam zaradi lepšega.1m ^ ^ zato, ker so potrebne. ^ A / stoj pa opravičijo samo ti ’ j0 j so zavestno aktivne, ki ne,kaI g / le po ukazu višjih vodstev l .. ^ lahko sprevrže v škodijo J šavanje).	Hrafl)a-	\
Še preden je prišlo do ^ tič nega razpleta, bi vse e. j nizacije v podjetju lahK0 P / čile s svojo avtoriteto, o -ein, f ter odločnim posred0 ^je ^ Diužbeno-politične °.r^a topiIe 4 ne bi tako, kot so zdaj, n ^ ne- / v vlogi „gasilcev", ko»s	f
soglasja že razplamtela	^
sebojni odnosi zelo \ -tid* i Inž. Novak je imel moZ .^a jja j pove in razloži svoja st	J
sestanku oshovne 01? oeibal.z / ZK, vendar se je temu izQ je / različnimi izgovori, cel ^ bilo očitno, da so bu f bojni odnosi v kolektivu ^|,0. jj od vsega drugega. Ker ^estanku } tel storiti, so ga na .^y ^ osnovne organizacije c	f
čili iz Zveze komunisto • t Primer iz Kopitarne J stro-1 potrdil znano dejstvo- ^ ^ ^ kovna usposobljenost .torSltf / volj za opravljanje o	{
funkcije. Od vodilne? enjbof J se terja več. Izredno p 0dno* / so osebne vrline,, PraV vCijlco P.n’ \ do podrejenih, ki zelo speva k ustvarjalnem ^el3' J
brez katerega ni uspe®* ^ \
MARJAN 1
LETNI OBRAČUN »SVOBODE« IZ KRMELJA
Le na ramenih starejših
Na letni konferenci krmeljske »Svobode« so znova ugotavljali, da mladina premalo sodeluje
Nad 50 ljudi seje 29. januarja zbralo na letni konferenci krmeljskega društva Svoboda. V poročilu so ugotavljali, da je društvo delovalo predvsem v športnih sekcijah. Posebno prizadevna je bila šahovska sekcija, pohvaliti pa je treba tudi delo rokometašev, čeravno lani niso dosegli pričakovanih rezultatov.
V	težavnem položaju se je znašla kino sekcija, ki kljub dobremu programu nima zadosti obiskovalcev, čeprav je kino ćdina zabava in razvedrilo za mnoge Krmeljčane.
Delovala je tudi kegljaška sekcija. Njeni člani bodo morali
Malo denarja in podmladka
Z občnega zbora gasilskega društva Studenec
SI2VNI&ICI VESTNIK
Prostovoljno gasilsko društvo na Studencu pri Sevnici je imelo v nedeljo, 31. januarja, letni občni zbor. Dolgoletni predsednik Jožko Žnidaršič, ki bo še nadalje opravljal to dolžnost, je obsežno poročal o delu in o težavah, s katerimi se ubada društvo. Studenškim gasilcem primanjkuje denarja in gasilskega podmladka. Da bi s tem seznanili vodstva drugih krajevnih organizacij, so povabili njih predstavnike, vendar se razen predsednika krajevne organizacije SZDL občnega zbora ni nihče udeležil.
Na občnem zboru so kritično ocenili delo krajevne civilne zaščite, saj so sevniški gasilci šele pri občinski gasilski zvezi zvedeli, kateri gasilci so kot čla-
ni gasilsko-reševalne skupine oproščeni vojaške službe.
V	razpravi je sodeloval tudi predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej, ki je obljubil pomoč in sodelovanje. Menil je, da bi kazalo izvesti glasovanje, da bi se letna članarina povečala od sedanjih 2,4 din na 5 din. Ker manjka občinskemu proračunu blizu 1,7 milijona din in ker gasilci po vsej verjetnosti ne bodo dobili tolikšne občinske pomoči, kolikor bi potrebovali, je predlagal, da bi zaprosili podjetja v občin!, ki naj bi pomagala z denarjem in prevzela pokroviteljstvo nad posameznimi društvi. Prav tako bi bilo dobro zaprositi za pomoč rojake, ki živijo na tujem.
K. ZORKO
prej ali slej poskrbeti za preureditev kegljišča. Razveseljivo je, da je znova začel vaditi pevski zbor, zaenkrat le moški, upamo pa, da bo v letošnjem letu začel delovati tudi mešani pevski zbor. Pevce vodi znani zborovodja Ludvik Ahačič iz Šmihela pri Novem mestu, pri tem pa mu pomaga Franci Bastardi, ki naj bi sčasoma prevzel tudi vodstvo zbora.
Na konferenci so ugotavljali, da je knjižnica slabo obiskana in da ni zanimanja za dobre knjige, da pa slabo literaturo prodajajo v trafikah v velikih količinah. Lani je bilo v Krmelju tudi več gostovanj gledaliških skupin, ki so imela dokaj-šen uspeh. V krajši razpravi so udeleženci ugotovili, da bi morala mladina bolj sodelovati v društvu, saj je zdaj delo predvsem na ramenih starejših članov. Na koncu so podelili priznanja najboljšim šahistom in izvolili nov odbor.
B. DEBELAK
JUTRI 0 OBRTI
Jutri dopoldne se bosta v dvorani gasilskega doma v Sevnici sestala oba zbora sevniške občinske skupščine na prvi letošnji seji. Na dnevnem redu bo razvoj storitvene obrti v sevniški občini, ki že leta in leta zaostaja za drugimi gospodarskimi panogami. Razen tega bo skupščina obravnavala še vrsto občinskih odlokov, razpravljala
o	družbeni materialni pomoči prebivalstvu in o družbenem dogovoru o štipendiranju in kreditiranju učencev ter študentov v sevniški občini.
50 let zakojj
i	več ve*1; srt
Veselja. mn°|°f bruafl* fIi bilo v lidcljo. 7. . * motni lnsj na Mc . F1* pr#| Sevnici, če ne bi stelji' Jjjifl pan ležal bolan na P jo .J jV sin iz Kanade. P ‘ kop3j P l
otroci, da bi 8 »»g*i J
doma i/. Zabukdv^ugjf Franc. „Staršis0 *zak°^V stvari; ko je šlo * uj^g3l*j. - f zo, smo jih otr,°tir0 h°tc,;št^1 nam vendar do	pi	u<
spominja Marija i a je J „Toda s Irancem f razumela, vz? .L ^ Icra^V otrok in jih :*Pr^ s0 {
SpraSujete, 4'& °5*J dobri z nama.	\0,
naju in tudi	V
bi bilo zdravje, P*>	>>f
srečna človekj1 ,-ce iz Pjjjrf. Franc trpi poslcdi bil r^ tovne vojne, *o J . jetirM nogo. Sepredne^uje ^ delal, zdaj pa »u iajp#* I
naglo poslabšalo,	H
daja Marija.	;e Sp? p,
Kljub vse.m>.g'n], | let, skupnem' prav se je bilo «,yjty A dan mučiti p° bffi, Zupanova sta	‘|
otroke, za nadaJ^jp Hvaležna sta. da o* ne pozabljajo.
Bm
HfliBIW'
•‘Fpffffr,
mm*
DOLENJSKI LIST
TREBANJSKE NOVICE
Slavko Bon
ie j r ’ ne°zdravijiva bolezen >npietnp ruarJ'a končala bogato fai'Ufo T? živlienje dr. Jožeta ’’ Ttyftjf etne8a zdravnika Rodil efa~ .
^enJu ,e pred 70’ leti v hkonča pr‘ Postojni. Po študiju medicine v Tatiji Se/e mjPrej zaposlil v ^liani	z bolnišnici v
^ftneij 1°^.tam pa je odšel v h>k Brnt,er je bil 10 let zdrav-e skladnice rudar-
Pm5§?ELN0:
vtobo°Moč REVNIM
Sak februarja, je poln to-,’°butev? ■* na Trebelno oble-L^eliij I1 Posteljnino, kar bodo trchoiiPOlV?č‘ potrebne pre-^k^oval rJ-	'*1 vas>- Pomoč je
DiUa.*n je ln	°dbor	Rdečega
L ^ijc, u j de* staine naloge orga-nje v tem j .vsaj ublažiti pomanj-em delu trebanjske občine.
preference
restavuene
Marec
S,UvtšniednHKSe Vv Trebnjem sc-5aieŠZDL f« . občinske konfeta nc konf/ obravr*aval priprave 'I felj Cbo^S£e krajevnib orga-*len^u sklioi? I? 3 skupščina v ^žit letne ko f	občanov, so
C>4cTrcnw SZDL P'-'
Ptjj ^or ifi ‘l	so imenovali
komOVanie i50 Pripravil letošnje /\ ' *le>ki b0 .dneva Osvobodilne Posebnpjiljivnpstno.
Vse življenje je posvetil ljudem, vestno in dostojanstveno je opravljal poklic, skrbel za zdravje pacientov, spoštoval njihove skrivnosti ohranjal čast in plemenite tradicije zdravniškega poklica. Zdravniški zaobljubi je ostal zvest do konca življenja.
Vsi, ki smo imeli čast delati z njim, smo cenili obsežno medicinsko znanje in njegov izredni čut za opazovanje, s pomočjo katerega je postal odličen diagnostik. K njemu so se bolniki z zaupanjem zatekali po pomoč. Ob vsem obsežnem delu je sledil napredku stroke in nas je vedno znova presenečal s svojim znanjem. V 40 letih zdravniškega praktičnega dela je izoblikoval lik pravega ljudskega zdravnika.
Dr. Jože Pavlin pa ni bil samo sposoben strokovnjak, temveč tudi dober človek v pravem pomenu besede. V njegovi osebnosti smo posebno spoštovali voljo, da je ob vsakem času, ne oziraje se na osebno počutje in zdravje, hitel pomagat bolnemu človeku. Ob vseh teh dolgoletnih naporih pa ni tarnal in se pritoževal, marveč je iz dneva v dan delal z enako vnemo, dokler mu niso začele pohajati moči Bil je pošten in nadvse dober svetovalec ter prijatelj. Znal se je približati ne samo sodelavcem, marveč vsakemu, še tako preprostemu človeku. Zato nam bo ostal v spominu kot velik zdravnik in plemenit človek.
NJEGO VI SO DE LA VCI
Ante ^utić in Jože Hočevar. (Foto: S. Dokl)
šahovska trdnjava
H °kronTl—i-------------------------------
> tavn °^u Je najbolj razvejana šahovska V *rebaruski občini — Na osnovni e mlad in nadarjen šahovski naraščaj
Iv
jS ,niih ietill ;
SonNska i 'zredno za-J°ie p7' dejavnost v ^OiiK^VUr m AVOtna- delavca
I IhiV**?
Si Ju kar doK s;d,lstov, ki
ShS' so v N1cd mla-
H inV0rnen,nln prcdju zlasti
^ar&Rnaj Na,lu
I S2ata in 2u»* «
^ tiar s^cKu c i na P°dročju
0dkr"a N«a 1 ^.V> na D±riVnoM ,e ««.
| >ovMa njuniif -r. !n ,ud‘ obja-^•h a Je zaK|,.,i ^al'ovskih pro-vJlu »uč sveta v I h ilil r, °^var dnjetn času k vCttl1* >t„ Sl. :lc?r malce po-N u S AntL‘C50lj prak,lč-I (jMl in j, a i« išče n' pa *e
I g*u ie nibin, P,0Ve '>iož-\ L1 PtoK?0^! not zadnjem C S . er>iov tuHaJ sv°jiU bolj-
n ihn V SVCU k>"
IvSk H^evJ k .° bednost. I	Jc Uul> pred-
* SS0««, it«	k‘uha	v
1K'ah "Slda jc
L Hm Jb°lj n-.v i - aju Pro’
. *Si AES0** *> ruv-n učenci. Ob
njih pa raste tudi drug kader. Omenil je. da bi lahko še več naredili. če bi imeli boljše pogoje, l ako pa so v glavnem vezani na delo v šoli. kjer je med učenci izredno zanimanje, saj znajo v nekaterih razredih vsi učenci šah. Igrajo tudi stalne mesečne hitropotezne turnirje, sodelujejo na občinskih m drugih tekmovanjih ter igrajo za prvenstvo Mokronoga.
Pedagoga Hočevarja smo vprašali, kaj meni o svoji varovanki Nadi Peteric. Povedal je: ,,Nada je izreden talent, saj s svojo prodorno in razgibano igro navdušuje. Naša želja je, da čimprej pride v stik z močnejšimi igralkami, ker bi ji to koristilo. Pripravljeni smo jo poslati tudi na mladinsko žensko republiško prvenstvo, seveda če bo denar na voljo. Nada kaže izredno voljo do šaha, to pa je tudi velika prednost, kije ne gre zanemariti. Ni pa rečeno, da ne bo ob Nadi zrasel še kakšen dober šahist. Zlasti nekateri mlajši kažejo precejšen smisel za to lepo in koristno igro.	S. DOKI.
V slovo dr. PAVLINU |
jev. V Trebnie je prišel v juniju 1945.
Dolgo časa je bil edini zdravnik za približno 20.000 prebivalcev. V zelo težavnih razmerah je z neizčrpno energijo širil zdravsV:eno miselnost in požrtvovalno zdravil, zraven pa še vedno našel čas za strokovno izpopolnjevanje.
( ^
Ob srečanju
amaterjev
Da ima tudi trebanjska občina kaj pokazati v amaterskem kulturnem udejstvovanju, je v petek vnovič potrdila prireditev v avli v osnovni šoli v Trebnjem.
Po globokem, osebnem razmišljanju Franca Režuna, ki je imel uvodno besedo o pomenu kulture, so sc v nastopu zvrstili pevci iz Mokronoga in z Mirne pod vodstvom Vilka Videčnika in Staneta Pečka, igralci iz Šentruperta in Velike Loke, instu-mentalni trio in folklorna skupina iz Mokronoga-ter recita-torka Bariča Videčnik. Samo središče občine Trebnje se v nastopu ni moglo postaviti z ničemer. ker ameterskega kulturnega življenja takorekoč nič več ne premore.
Kot že rečeno, je imela prireditev namen prikazati delo kulturnih skupin, hkrati pa s pozornostjo do amaterskih kulturnih delavcev spodbuditi njih ustvarjalnost. Taka srečanja naj bi ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju postala tradicionalna. Škoda, da se skupine niso predstavile tudi širši publiki v prosvetnem domu. Spored bi, malo dopolnjen lahko sestavljal privlačno predstavo za slovenski kulturni praznik. Proslava 8. februarja se (v nasprotju z Mirno in Mokronogom), kot kaže, v Trebnjem žal opušča.
M. L.
—J
Več tisoč ljudi je v petek popoldne spremilo na zadnji poti dr. Jožeta Pavlina. Na sliki je žalna slovesnost pred zdravstvenim domom, kjer je o pokojniku spregovoril dr. Jože Možgan.
LETNA BILANCA SODNIKA ZA PREKRŠKE
Lani kaznovanih že 1376 ljudi in 27 pravnih oseb — Večji del gre na račun prometnih prekrškov — Spet več mladoletnih prestopnikov
nosti je prepričan, da bodo ljudje pomagali, ko bo potrebno. saj bo šlo za skupne koristi.
Na seji sveta krajevne skupnosti so spet negodovali nad trgovskimi lokali v kraju, češ da ne ustrezajo in da so bolj skladišča in ..ropotarnice" kot pa sodobne trgovine. Menili so, naj bi trgovsko podjetje ..Dolenjka “ moderniziralo vsaj eno ali dve prodajalni, ter dodajali, da bo krajevna skupnost povabila še kako podjetje, naj odpre v Mokronogu svojo prodajalno.
Če se bo tako nadaljevalo, bo trebanjska občina sčasoma potrebovala dva sodnika za prekrške, ker eden ne bo več zmogel vsega dela. V minulem letuje namreč prejel že 1410 predlogov za kaznovanje, in če temu prištejemo še 392 nerešenih zadev iz predhodnega leta, dobimo številko, ki močno presega normative dela za enega sodnika.
Najbolj vztrajno se množijo cestnoprometni prekrški, kar je delno tudi razumljivo. Kar 1.021 prometnih prekrškov ali skoraj 200 primerov več je bilo v letu 1970 kot v letu 1969. Naj večji delež pri tem imajo kršitelji, ki uporabljajo motorna vozila brez vozniškega dovoljenja, 262 primerov v enem letu kaže, da se je med ljudmi razpasla navada voziti brez dovoljenja.
V nasprotju s tem pa se je lani zmanjšalo število voznikov, ki so zaradi alkohola prišli v navzkriž z zakonom. Takih primerov je bilo v letu 1970 skupno 78, leto dni prej pa deset več. Polovici vseh prestopnikov so odvzeli vozniška dovoljenja za čas od 30 dni do šest mesecev.
Še vedno velik delež imajo prekrški zoper javni red in mir. Lani je dobil sodnik za prekrške prijave za 211 primerov, kar je nekaj več kot leto dni prej. Prav
ODKUP MLEKA TUDI NA TREBELNEM?
KZ Trebnje zbira kmete, ki bi želeli prodajati mleko, da bi podaljšali mlečno progo še v ta del občine. S Trebeljanskega bi mleko dovažal kak kmet, ki ima traktor. Zadruga računa, da bi lahko zbrali tisoč litrov mleka na dan, kar bi precej povečalo dohodke kmetij. Direktor zadruge inž. Nemanič je zagotovil, da se bo vodstvo trudilo, da bi odkup uvedli čimprej.
nič razveseljiva pa ni ugotovitev, da se je spet povečalo število mladoletnih prestopnikov. Ti se posebno radi ,,udejstvu-jejo“ v cestnoprometnih prekrških, mnogi se streznijo šele, ko se morajo večkrat zagovarjati pred sodnikom.
Hkrati z rastjo prekrškov rastejo tudi kupi papirjev in delo
z njimi. Nič čudnega torej, če kaka zadeva ne pride kmalu na vrsto. Lani, na primer, je bilo na območju trebanjske občine kar 300 prometnih nesreč in marsikatero mora obravnavati sodnik za prekrške. Toda ljudje so neučakani, radi bi čimprej uveljavili pravico do povračila škode, vendar ne gre tako naglo in je treba najprej priti na vrsto. Občinski sodnik za prekrške je odvisen od dela sodnikov v drugih občinah in posebno iz drugih republik prihajajo dopisi z zamudo in večkrat tudi pomanjkljivi.
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Trgovine ne ustrezajo
Na seji sveta KS Mokronog so spet kritizirali trgovine — Sprejet obsežen letni delovni program
  -------
Tudi letos čaka krajevno skupnost Mokronog obilica dela. Tako napoveduje letošnji progjam, ki ga je svet KS sprejel na prvi letošnji seji.
Če bo občinska pomoči tolikšna, kot je bila lani, bo KS Mokronog imela na voljo kar precej denarja. Doslej je namreč prihranila približno štiri stare milijone, ker nekatera doslej predvidena dela iz objektivnih razlogov niso bila opravljena.
Pripraviti načrte za avtobusno postajo, kanalizacijo in tržnico, asfaltirati nekaj cestnih odsekov, napeljati javno razsvetljavo do Puščave, dokončati gradnjo vodovoda v Bruni vasi. dograditi bencinsko črpalko v Mokronogu, to so najvažnejše letošnje naloge, zajete v letnem programu. Svet krajevne skup-
DROBNE Z MIRNE
V ČAST KULTURNI CA PRAZNIKA 6. februarja je bila na Mirni proslava slovenskega kulturnega praznika, ki ga slavimo ob obletnici smrti Franceta Prešerna.
KNJIŽNICI: NI - Na Mirni že dalj časa ni čutili delovanja knjižnice. Večina ljudi, ki imajo radi dobro knjigo, hodi ponje v Trebnje. Pred leti je na Mirni vodila knjižnico pokojna učiteljica Elica Zupančič. Mirna je dokaj velik kraj in bi bilo prav, da bi bolje poskrbeli za knjižničarstvo.
POGOVOR O KROMPIRJU Prejšnjo nedeljo je bil na Mirni posvet s kmetovalci, ki bodo pridelovali industrijski krompir za novo tovarno na Mirni. Sestanek je bil uspešen, razen na Mirni je bil še v sedmih drugih krajih trebanjske občine, in pričakujemo, da bo imela tovarna jeseni dovolj surovin.
ZAOSTAJA USLUŽNOSTNA OBRT - Na Mirni in v okolici še vedno primanjkuje poklicnih usluž-nostnih obrtnikov. Ljudje imajo težave zaradi manjših popravil, ker ni ljudi, ki bi opravljali to delo. Manjka podkovskih kovačev, mizarjev, čevljarjev, ključavničarjev.
„GMAJNI" SO DNEVI ŠTETI -Sredi prejšnjega tedna so delavci
Splošne vodne skupnosti Dolenjske začeli sekati grmovje na tako imenovani ,.gmajni" sredi Mirne. Kaže. da sc bo tega „kamna spotike", ki kazi podobo kraja, Mirna vendarle enkrat rešila. Upamo, da bo v tem letu regulacija Mirne speljana skozi naselje.
ŽL PET PROPADLIH MLINOV
Ob Mirnije bilo pred Vojno veliko mlinov. Ta. svoj čas donosna in potrebna obrt zdaj vse bolj propada, vodne mline pa spodrivajo električni - valjčni mlini. Verjetno ne bo minilo več dosti let, da bodo propadli tudi zadnji mlini, katerih lastniki še vztrajajo v svojem delu. Mogoče bi kazalo kak mlin zaščititi, da bi ostal kot turistična zanimivost.
ŽE V VINOGRADIH - 14. februarja bo Valentin, ki ima ključ od korenin. Ta dan se šteje za začetek del v vinogradu. Ker pa je letos nenavadno mila_zima, so mnogi lastniki vinogradov že pohiteli in opravili prva vinogradniška dela.
V MARCU BITKA NA NERETVI - Znani Bulajićev film „Bitka na Neretvi", ki prikazuje reševanje tisočev ranjencev med hudo sovražno ofenzivo, bo na Mirni na sporedu od 10. do 14. marca letos.
V KRATKEM ZBORI OBČANOV
Okoli 20. februarja bodo v vseh večjih krajih trebanjske občine zbori občanov, na katerih bodo obravnavali proračun za leto 1971, predlog odloka o prispevkih in davkih, ki prinaša pomembne novosti glede davčnih olajšav, razen tega pa bodo udeleženci nadrobneje seznanjeni, kako se uporablja samoprispevek za šolstvo. Obeta sc zanimiva razprava, ker bodo na dnevnem redu pomembne zadeve.
Nenadne smrti je v četrtek, 4. februarja, umrl 38-letni Slavko Bon z Mirne, sin mlinarja in kmctovalca. Nesreča se je pripetila doma, ko je šel napajat živino. Z vedrom je hotel zajeti vodo, sc prevesil v potok in sc v vodi zadušil. Pokojni Slavko je bil več let član gasilskega društva Mirna in lovske družine. Bil je priden in skromen fant, ki je vsakemu rad pomagal. Mircnčani so se od njega poslovili v nedeljo, 7. februarja.
D. P.
.
N>*	mM
i .	hM
,,	'4
■A
' jdSr
Spet korak naprej do novega vrtca
Ni socialne gotovosti
Prve razprave o položaju, nastalem po devalvaciji dinarja, in o stabilizacijskih ukrepih v kočevski občini so pokazale, da se vodstva sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah kočevske občine močno zavzemajo za vključitev socialne gotovosti v cilje letošnjega ekonomskega razvoja. Socialne gotovosti trenutno ni dovolj, zato bo nujno potrebno vzporedno z ostalimi vprašanji reševati tudi to. Prav zaradi teh okoliščin in ostalih pogojev pa čaka sindikate vrsta nalog, ki jih bodo morali še bolj zavzeto in dosledneje reševati, da bi ohranili življenjsko raven občanov, posebno tistih z majhnimi dohodki in družin z večjim številom članov.
Pred volitvami
Pred nami je občinska konferenca SZDL in krajevne konference — Aprila priznanja OF
Pred kratkim je bilo v Kočevju posvetovanje z vodstvi krajevnih organizacij SZDL, na katerih so se pogovorili o bližnjih volitvah v vodstva krajevnih konferenc SZDL in v občinsko konferenco.
Konference krajevnih organizacij SZDL bodo v drugi polovici februarja in v marcu. V drugi polovici februarja bo tudi zadnja seja sedanje občinske konference. Na njej.bodo razpravljali o spremembah družbe-no-politične ureditve SFRJ in ustavnih spremembah, o pripravah na volitve, o izhodiščih za kadrovske priprave na volitve v krajevna vodstva SZDL in občinsko vodstvo, predvidoma pa tudi o predlogu programa srednjeročnega razvoja občine - seveda, če bo do konference izdelan.
Po volitvah bo predvidoma v aprilu prva seja nove občinske konference. O čem bodo na njej razpravljali, še ni znano. Po sedanjem predlogu naj bi na tej konferenci podelili tudi priznanja OF zaslužnim družbenopolitičnim delavcem.
KMETIJCI SPET V TEŽAVAH
Prvi podatki o Finančnem poslovanju kmetijskih obratov Združenega KGP Kočevje za preteklo leto kažejo, da nesorazmerje med cenami njihovih proizvodov (mleka in mesa) ter povečanimi materialnimi in ostalimi stroški že povzročajo vrsto težav. Pri tem je potrebno upoštevati, da so bile sedaj zamrznjene cene za meso in mleko določene v juniju in juliju lani. Od takrat do danes pa se je cena koruzi in ostalim krmilom tako povečala, da razlike ni mogoče več pokrivati z nobenimi prizadevanji. Po mnenju vodstev obratov bi morali v okviru stabilizacijskih prizadevanj vprašanje kmetijstva temeljiteje proučevati in sprejeti tudi ustrezne ukrepe. V nasprotnem primeru bomo dosegli le, da bo ta dejavnost naglo nazadovala.
Ne zanemarjajo učenja
Pač pa imajo študentje preglavice z denarjem, ki ga je pri teh cenah vedno premalo
Sestanek s študenti, ki jih štipendira temeljna izobraževalna skupnost Kočevje, je bil pred kratkim v hotelu PUGLED v Kočevju. Sklicala ga je TIS, udeležilo pa se ga je okoli 15 študentov, se pravi skoraj vsi štipendisti TIS.
Na njem so ugotovili, da štipendisti redno obiskujejo predavanja in opravljajo izpite. Težave pa imajo na drugih področjih.
Glavni študentovski problem so seveda visoke cene, predvsem za stanovanja, in nizke štipendije. Stanovanja plačujejo po 150, 200 in več dinarjev na mesec, nekateri pa razen tega še posebej kuijavo ali kaj drugega.
Življenjski stroški študentov so razmeroma hitro porastli na vseh področjih, zaradi česar s štipendijo ni več mogoče kriti niti najnujnejših stroškov. Ugotovili so, da bo potrebno štipendije povečati oziroma uskladiti, kot predvideva družbeni dogovor o štipendiranju. Ta dogovor podpisujejo delovne in druge organizacije prav v tem obdobju. V njem je med drugim določeno, kolikšni so najmanjši stroški za študenta.
Ko so razmišljali o tem, kako prihraniti čimveč denarja, so ugotovili, da bi lahko bolje organizirali ,,avtostop“ za domov. Tako so se dogovorili, da bodo kočevski študentje „stopali“ avtomobile v Ljubljani na Dolenjski cesti pri gostilni, ki je kakih 10 m od železniških zapornic proti Kočevju. Ko bo torej motorizirani Kočevar peljal iz Ljubljane proti domu, naj pri zapornicah oziroma gostilni pogleda, če se ne dviga kvišku prst kakšnega domačega študenta. Veliko uslugo mu bo naredil, če ga bo pobral.
Seja občinske skupščine Kočevje — tokrat z druge strani. (Foto: Jože Primc)
PO' SPREJEMU ODLOKA O PRISPEVKU ZA OTROŠKO VARSTVO
ŠESTORČEK VSELJEN
Pred kratkim so se vselili stanovalci v novi šest stanovanjski blok na Kolodvorski ulici v Kočevju, ki gaje zgradilo Stanovanjsko gospodarstvo Združenega KGP Kočevje. Gradnja je veljala 840.000 din. V bloku sta dve trosobni stanovanji, štiri dvosobna stanovanja in štiri garsonjere.
NOČNIN SPET VEČ
V HOFELU PUGLED v Kočevju so januarja letos zabeležili 656 nočnin (619 domačih in 37 tujih), v istem obdobju lani pa 618 nočnin (532 domačih in 86 tujih). Kljub na novo odprtemu motelu „Jasnica“, ki ima 60 ležišč, se torej število nočnin v hotelu ni znižalo, ampak je celo nekoliko višje. V motelu .Jas-' nica“ so v januarju zabeležili 96 nočnin, od tega 6 tujih.
Spomladi začno z gradnjo, vrtec pa bo odprt še letos— TIS plačuje malico 400 šolarjem in del malice nekaterim predšolskim otrokom
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji sprejela odlok o stopnji prispevka za otroško varstvo v letošnjem letu. Ta odlok ne obremenjuje občanov s kakšnimi novimi prispevki, le sprejeti gaje treba vsako leto, pomeni pa korak naprej do novega vrtca.
Po tem odloku znaša prispevna stopnja za otroško varstvo letos 0,45 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih in 0,40 odstotka od izplačanih pokojnin in invalidnin. Posebej je treba poudariti, da zaradi tega prispevka ne bodo pokojnine in invalidnine manjše, ker prispevka ne bodo odtegovali od pokojnin in invalidnin, ampak ga bo plačevalo zavarovanje iz drugih virov.
Za uvedbo tega prispevka bo podobno kot lani zbranih letos za otroško varstvo okoli 600.000 din. Večina denarja bo porabljena za gradnjo novega vrtca.
Načrti za gradnjo nove otroške varstvene ustanove (vrtca) v Kočevju bodo pripravljeni do gradbene sezone, graditi bodo začeli spomladi, vseljivo pa bo poslopje predvidoma še pred koncem leta, nekateri upajo, da celo za občinski praznik.
Stara cerkev: vsi o vsem
Na skupnem sestanku vseh organizacij so ocenili svoje dosedanje delo in izbrali kandidate za bodoče vodstvo krajevne skupnosti in SZDL
Pred kratkim je bil v Stari cerkvi pri Kočevju posvet vseh vodstev družbeno-političnih organizacij. Udeležilo se ga je okoli 50 predstavnikov SZDL, ZK, ZZB, krajevne skupnosti, gasilcev in drugih organizacij.
Na posvetu so pregledali svoje delo v preteklem obdobju in razpravljali o predlogih za bo-
DROBNE IZ KOČEVJA
PLANINSKO DRUŠFVO Kočevje bo imelo v petek, 26. februarja, slavnostni občni zbor, ki bo uvod v praznovanje 20-letnice obstoja društva. Začel se bo ob 18. uri v domu telesne kulture. Na njem bodo podelili ustanovnim in zaslužnim članom razna priznanja, na društveni prapor pa bo pripet nov spominski trak. Istega dne ob 16. uri bo v Likovnem salonu otvoritev razstave slik fotoamaterjev pod naslovom „Planinski svet ‘. Razstavljali bodo člani Planinskega društva in gostje. Več drugih planinskih prireditev bo med letom pri Jelenovem studencu pod Mestnim vrhom, kjer je društvena koča.
ZIMSKIH ŠOLSKIH POClFNIC je konec. Bile so bolj spomladanske kot zimske. Zaradi lepega vremena je smuka, ki je običajno glavno veselje med zimskimi počitnicami, odpadla.
LESENI MOSF preko Rinže iz Gaja na športni stadion je uničen in za prehod skrajno nevaren. Zlikovci so neutrudni: razbili in razsekali so vso leseno ograjo mostu in jo zmetali v vodo. Fa mostič je bil zgrajen pred 15 leti, in sicer samo za prehod športnikov na stadion, ker prej tukaj sploh ni bilo prehoda. Sedaj uporabljajo most vsi občani in si tako skrajšajo pot preko športnih površin, kar ni brez škode. Fako je most postal komunalni objekt, za katerega bi morala skrbeti krajevna skupnost-mesto ali pa ukiniti splošni prehod. Športniki nimajo dovolj denarja, da bi stalno popravljali most, ki ga uporabljajo občani vse leto, športniki pa
le 5 mesecev v letu. Poglavje zase pa so razbijaške skupine, ki so stalno na delu in se nam smejijo v brk. One se izživljajo po svoje, drugi pa naj skrbijo za popravljanje. Ali smo res tako brez moči?
ZANIMANJE ZA NASFOP Dunajske drsalne revije v Celovcu je letos nekoliko večje, kot je bilo lani. Delni vzrok je lepo vreme in zato varnejša vožnja. Pretežno pa je k temu zanimanju pripomoglo, da ima sedaj podjetje AVTO Kočevje nove, moderne avtobuse in svoj turistični oddelek. Pri takih izletih z domačimi avtobusi odpade strošek dostave avtobusa (prazne vožnje) iz Ljubljane v Kočevje in nazaj. Izleti so zdaj cenejši, pomagano pa je tudi domačemu podjetju.
LOV NA SREČO za raznimi nagradami in dobitki je zajel v Kocenu velik krog občanov. Skoraj pri vsakem obvestilu o žrebanju v dnevnem časopisju in revijah lahko zaslediš srečnike iz Kočevja, pa naj bodo žrebanja za pralne praške, žvečilne gumije, lizike, čokolade, zamaške oziroma žetone izbranih vin ali sadnih sokov. Fo je svojevrsten konjiček, ki pa ni tako poceni. Zaradi lova sreče kupujemo veliko več posameznih stvari, kot jih potrebujemo. Dobitnikov je glede na veliko število potrošnikov zelo malo.
SEDEŽI SE NEDOKONČANIH KLOPI pod vrbami pri NAMI so že polomljeni. Klopi še nismo pričeli uporabljati, pa so se jih že lotili razbijači, čeprav so v razsvetljenem središču mesta.
doče vodstvo krajevne skupnosti in za delegate krajevne konference SZDL.
Ko so razpravljali o dosedanjem delu, so ugotovili, da je krajevna skupnost v preteklem obdobju opravila pomembno poslanstvo. Na območju Stare cerkve je potekalo razgibano družbeno-politično življenje; najbolj se to kaže na področju ^komunalnih dejavnosti. Pri vseh delih oziroma dejavnostih so običajno složno sodelovale vse organizacije.
Posebno živahna je bila raz-
prava o predlogih za nove člane sveta krajevne skupnosti in za delegate krajevne konference SZDL. Za bodoče člane sveta krajevne skupnosti je bilo predlaganih 15 kandidatov, za delegate krajevne konference SZDL pa 34. Na posvetu so temeljito pretehtali delo vsakega občana, ki so ga predlagali kot kandidata za bodoče vodstvo te ali one organizacije.
Prisotni so bili tudi obveščeni, da bo že v bližnji prihodnosti sprejetih v Zvezo komunistov okoli 20 mladincev in mladink. Seveda bodo tudi v bodoče spremljali delo mladih in jih vključevali v delo vseh organizacij-	J.	P.
Denar za gradnjo 1. in 2. faze je v glavnem zagotovljen, medtem ko ■bodo tretjo fazo dogradili, ko se bo zanjo nabralo dovolj denarja. Gradnja teh dveh faz naj bi veljala po predračunu okoli 3,4 milijona din. Za gradnjo vrtca v Kočevju je republiška skupnost otroškega varstva odobrila 2,1 milijona din posojila pod ugodnimi pogoji: rok vračila 10 let in 2-odstotne obresti.
Za gradnjo vrtca so se v Kočevju odločili zato, ker je sedanji v starih stavbah, prostori niso primerni, razen tega pa je premajhen, saj ne more sprejeti vseh otrok, ki bi jih starši radi dah v varstvo.
Omenili smo, da bo večji del prispevka za otroško varstvo porabljen za gradnjo novega vrtca. Preostali, manjši del pa bodo namenih za reševanje hujših socialnih vprašanj šolskih in predšolskih otrok. Fako s tem denarjem letos že plačujejo malico za 400 učencev, ki so v pretežni meri doma s podeželja, nekateri pa se tudi vozijo precej daleč v šolo. V preteklem šolskem letu so plačevali malico 302 učencem. Razen tega plačujejo (regresirajo) iz tega sklada del stroškov za prehrano tistih otrok v vrtcu* katerih starši imajo majhne osebne dohodke.
Podoben odlok o stopnji prispevka za otroško varstvo, kot je bil
sprejet letos, bo občinska skupščina predvidoma sprejemala tudi v prihodnjih letih. S tako zbranim denarjem bo treba med drugim vračati posojilo za gradnjo vrtca, razen tega pa morda tudi zbrati denar za dograditev tretje faze vrtca in za reševanje drugih najbolj perečih vprašanj otro-škega varstva.
J. P.
SPREJETO IN ZAVRNJENO
V petek, 29. januarja je bila seja občinske skupščine Kočevje, na kateri so sprejeli poročilo sveta za otroško varstvo pri Femeljni izobraževalni skupnosti in več odlokov. Zavrnili pa so poročilo komisije za prošnje in pritožbe občinske skup-sčine v zvezi z imenovanjem direktorja kina „Jadran“ Kočevje. Fo dopolnjeno poročilo bodo ponovno obravnavah na eni prihodnjih sej.
NEKOLIKO BOLJŠI
V prvem polletju letos je na osnovni šoli Kočevje uspešno izdelalo 80,2 odstotka učencev, in sicer 94,7 pdstotka učencev nižjih razredov in 70,1 odstotka učencev višjih razredov. V prvem polletju lani je izdelalo uspešno 78,85 odstotka učencev. Vsi podatki veljajo le za centralno (osrednjo) osnovno šolo, ker za podružnične še niso zbrani vsi podatki.
Prisiljeni so varčevati
Prizadeti bodo občani in del šolarjev
Nič več ne bo šolskih avtobusov na progah Stari log-Ko-čeyje in Onek-Kočevje. Po 15. februarju bodo šolarje iz teh krajev vozili le manjši, 15-sedež-ni avtobusi oziroma kombiji.
Prevoz z avtobusi ima to slabo stran, da je precej drag. Nje-
KOČEVSKE NOVICE
Zaradi varčevanja na nekaterih progah v kočevski občini s 15. februarjem ne bodo vozili več šolski avtobusi, ampak le kombiji. Predpisom bo zadoščeno, čeprav bodo nekateri občani in šolarji prizadeti (Foto: P. Šobar)
gova dobra stran pa je, da se hkrati s šolarji vozijo lahko v mesto tudi ostali občani, ker je običajno na avtobusih dovolj prostora.
S tema avtobusoma so se vozili tudi drugi Šolaiji iz teh smeri, ki imajo do šole manj kot 4 km in za katere ni obvezno organizirati brezplačen prevoz v šolo.
Zdaj se bo 15 šolarjev iz Oneka in 12 iz Starega Loga vozilo v kočevsko šolo s kombiji. Ostali šolarji in občani pa se bodo morali voziti z rednimi avtobusi ali se znajti drugače.
14 šolarjev iz Mozlja, ki obiskujejo kočevsko šolo, pa se bo vozilo k pouku z rednim avtobusom. Domov jih bo vozil kombi.	j	p
BOJE SE NOVIH STROŠKOV .
V kmetijskem obratu Združenega KGP Kočevje v Cvišlarjih so preteklo poslovno leto uspešno zaključili. Čeprav so imeli pri uresničevanju proizvodnih nalog vrsto težav, so z ustvarjenim dohodkom zadovoljni. Uspehi pa bi lahko bili še boljši, če ne bi imeli večjih izdatkov za prevoz vode. V posameznih letnih obdobjih je na deloviščih v Oneku, Koprivniku in Rajhcnauu primanjkovalo vode in so jo morali dovažati s cistcrnami. Podatki o poslovanju kažejo tudi, da so stroški naraščali mnogo hitreje kot cene njihovim proizvodom. Cc se bo tako neskladje nadaljevalo tudi letos, obstaja bojazen, da bodo pričeli poslovati z izgubo navzlic vsem prizadevanjem za izboljšanje organizacije dela in za povečanje storilnosti.
3&
Mnogo velikih žlic in majhna skleda
Razvojhi načrt je drag, a potreben — Kako bomo gospodarili letos? — V občinsko blagajno, ki boleha za sušo, bi se z boljšo davčno politiko lahko steklo več denarja
1. februaija je bila v Ribnici skupna konferenca družbeno-poli-tičnih organizacij ZK, SZDL, ZMS, ZB in sindikata, katere se je udeležilo nad 60 vabljenih. Obravnavali so trenutno najpomembnejši vprašanji v občini: izdelavo dolgoročnega načrta razvoja občine in predlog ekonomske politike in izhodišč za zbiranje in trošenje sredstev za splošne družbene potrebe v tem letu.
Zadnje mesece je bilo zaradi iz-
delave razvojnega načrta občine že precej posvetov na najrazličnejših ravneh. Vse dogovore s skupno konferenco družbeno političnih organizacij lahko strnemo v nekaj najznačilnejših ugotovitev: razvojni načrt je občini nujno potreben in vsi podpirajo dosedanja prizadevanja občinske skupščine v tej smeri. Do občutnih razhajanj pride ob stroških izdelave načrta, saj bi le-ti po predlogu doslej najresnejšega ponudnika zna-
šali skoro 1,5 milijona dinarjev. Velika večina gospodarskih organizacij v občini ga ni sposobna financirati v takem obsegu in bi glavno breme padlo pravzaprav na Inles in Riko. Mnogi tudi dokaj skeptično gledajo na koristnost takega načrta, vendar je to močno pogojeno tudi s pretirano ceno. Končna ugotovitev konference je bila, da je treba prizadevanje za izdelavo načrta razvoja občine podpreti, poiskati pa drugačne, predvsem cenejše možnosti. Ena iz-
Skoz okno ribniškega gradu zaljubljenci ali morda drugi ponočnjaki pridno mečejo gostilniške vrtne mize in stole. Podjetje JELKA, ki tudi ni napravilo vsega za zadostno zavarovanje inventarja, bo zato precej oškodovano. (Foto: Jože Primc)
Zaljubljeni uničevalci
Razpored konferenc SZDL
Konference in zbori od 7. do 21. februarja
V	Ribnici „skrbe“ za družbeno premoženje. To se lepo vidi na gornji sliki. Skoz okno ribniškega gradu so „neznani zlikovci“ zmetali več vrtnih miz in stolov. Ta inventar, ki ni iz železa, ampak le iz aluminija in *lesa, se je seveda polomil.
Ribničani vprašujejo: „Kdo so ti huligani? “ Na vprašanje si odgovore kar sami: „To so zaljubljenci, ki najdejo zvečer zatočišče v grajskih prostorih. Zaradi ne popolnoma ali ne dovolj uslišane ljubezni jim ostaja
še mnogo neizkoriščenih moči, ki jo spročte nad nedolžnim pohištvom. “
Drugi Ribničani pa spet menijo, da bi podjete JELKA, ki je lastnik tega pohištva, lahko uničevanje preprečilo. Stole in mize bi lahko gostinci oziroma trgovci spravili v svoj gostinski lokal, ki ga imajo v gradu, je pa že dalj časa zaprt. V zaklenjenem prostoru bi bila oprema varna, podjetje pa bi si prihranilo izdatke za popravilo razbitega pohištva oziroma za nakup novega.
J. P.
Med 7. in 21. februarjem bodo v ribniški občini konference krajevnih organizacij Socialistične zveze in zbori volilcev, katere sklicujeta občinska konferenca SZDL in skupščina občine. Razen pregleda dela, načrtov prihodnjih akcij in volitev novih vodstev organizacij SZDL bodo občani razpravljali še o proračunu in skladih občine, o večjih delih krajevnih skupnosti letos (priprave na asfaltiranje cest skozi naselja, urejanje kanalizacij, vodovodov, vzdrževanje cest 4. reda, gradnja avtobusnih postajališč). Organi-zaieje SZDL in zbori volilcev bodo morali v prihodnje podrobneje spregovoriti tudi o razvoju družbenih dejavnosti na svojih območjih: otroškem varstvu, poživitvi kulturne dejavnosti, urejanju družabnih in društvenih prostorov ipd. Kot posebno točko dnevnega reda predlagata sklicatelja tudi vprašanja volilcev.
Konference in zbori volilcev bodo za posamezne volilne enote, ki-se vedno ne pokrivajo z območji organizacij SZDL. „Ledino" so zaorali na Gori in v Grčaricah, kjer sta bili konferenci 7. februarja. V Dolenji
OBISK »SUKNA« V JURJEVIČI
Pred desetimi leti še kmetice, danes dobre tekstilne delavke
Delavci pomagajo svoji tovarni — Marsikaj še vedno postore s prostovoljnim delom, kot je bil drugod običaj v prvih povojnih letih — V svoji stroki na drugem mestu po višini osebnih dohodkov
Pred desetimi leti so v Jurjeviči odprli tekstilni obrat podjetja ,jSukno“ iz Zapuž. Nekdanji zadružni dom se je spremenil v tovarno, z njim vred pa so se začeli spreminjati v industrijske delavce oziroma delavke prvi domačini-kmetje.
Iz skromnega obrata je do danes zrastla že prava tovarna, ki zaposluje okrog 90 ljudi, od tega večino žensk. Lani je delovni kolektiv obrata ustvaril za 10 milijonov din oziroma za milijardo starih dinarjev proizvodov. Pred petimi leti je znašala toliko vrednost proizvodnje celotnega podjetja.
Obrat ima sodobne tekstilne stroje, kar omogoča veliko proizvodnjo. Tudi osebni dohodki so za tekstilno stroko ugodni. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal v lanskem letu 950 din in je drugi največji v tekstilni stroki v Sloveniji. Višje plače so le še v NOVO-TEK.SLJ v Novem mestu.
Delavci imajo radi svojo tovarno. Lani so s prostovoljnim delom dograjevali delovne prostore tovarne, za kar so porabili 356 prostovoljnih delovnih ur.
REDKI NE MALICAJO
Po podatkih republiške skupnosti otroškega varstva ni prejemalo v šolah v ribniški občini proti koncu lanskega leta kar 15,6 odstotka vseh šolarjev malice. Številka sc verjetno do sedaj ni bistveno spremenila. Ni potre.bno posebej poudarjati, da je malica za odraščajoče šolarje zelo pomembna. Menimo, da je malo staršev, ki ne bi zmogli plačati malice, ki je mnogo izdatnejša in koristnejša za otroka kot pa kos kruha, ki ga prinese s seboj v šolo.	-r
Na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije so sklenili, da bodo v februarju, če bo dopuščalo vreme, vsi člani kolektiva prostovoljno delali pri betoniranju tlaka v novem skladišču gotovih izdelkov.
Računajo, da bodo do aprila letos načrt gradnje tovarniških
objektov uresničen. Nova kotlarna, ki je ena zadnjih pomembnejših naložb, je že skoraj nared.
Delovni kolektiv obrata SUKNO v Jurjeviči je v desetih letih opravil zrelostni izpit. Kmečka dekleta so postale dobre indistrijske delavke in celo več. Zavedajo se, da je tovarna potrebna njim in one njej. Drug drugemu so v pomoč. Zato se obratu v Jurjeviči obeta lepa bodočnost.
-r
Sindikalna organizacija železniških dealvcev v Ribnici šteje 21 članov, kolikor je tudi zaposlenih v tej ekonomski enoti ŽTP. Kolektiv sestavljajo Slovenci in Bosanci, ki se med seboj dobro razumejo.
Kruh naših železniških delavcev je precej grenak. Njihovi osebni dohodki znašajo 730 do 800 oziroma 900 din mesečno. Nad našimi delavci stalni visi negotovost: kaj bo s progo Gro-suplje-Kočevje? Bo ostala ali bo ukinjena?
Delavci so prepuščeni precej sami sebi. Tako so si na svoje stroške organizirali kuhinjo, da imajo vsaj enkrat na dan toplo hrano. ^
Ker na kočevski progi ni potniških vlakov, se morajo neka-
vasi, Prigorici in Lipovcu bodo konference in zbori volilcev 13. februarja ob 18; uri; 14. februarja ob 8. uri pri Sv. Gregorju, ob 9. uri pa na Velikih Poljanah; 15. februarja ob 18. uri v Sodražici in Žimaricah; 16. feb. ob 18. uri v Rakitnici in za Vinice in Zapotok; 17. februarja ob 18. uri v Ribnici; 18. feb. ob 18. uri v Bukovici, Juijevici, Dolenjih Lazih in Sušju; 19. feb. ob 18. uri v Nemški vasi, Otavicah in Goriči vasi in 21. feb. dopoldne v Loškem potoku.
Da bi zagotovili solidno udeležbo, bodo poslali slehernemu gospodinjstvu natisnjeno vabilo z dnevnim redom.
-vec
med inačic predlaganih na konferenci, je: skrčiti obseg načrta na najnujnejše, izvedbo pa raztegniti na daljše časovno obdobje. To je verjetno tudi najboljša rešitev.
Dokaj polemičnih razprav je vzbudil skupščinski akt o gospodarski politiki v občini letos. Tak akt, so poudarili, naj bi pomenil predvsem politično usmeritev v določenem obdobju, je pa daleč od tega. Dokaj na splošno obravnava mnoga pomembna vprašanja (otroško varstvo, komunalo, izobraževanje, telesno vzgojo, pomen skladov ipd.), po drugi strani pa je veliko prostora in besed posvečenih glasbeni šoli, ki zaradi bistvenih sprememb v financiranju B programa pri TIS res prihaja v hudo zagato. Vendar, so poudarili mnogi, to kljub vsemu ne bi smelo biti osnovni problem v smernicah ekonomske politike v občini Če so, potem so prav gotovo na mnogih drugih področjih, kjer pa obravnavana ii»*odišča ostajajo hudo deklarativna in celo redkobesedna. Družbeno politične organizacije, njihova vloga in financiranje npr. sploh niso omenjene, čeprav tudi pri financiranju teh ni vse kristalno čisto. V prihodnje je nujno urediti financiranje družbeno političnih organizacij, vezanih na občinski proračun, sistemsko, s posebnim odlokom, ki bo organizacijam zagotavljal redna sredstva za nemoteno delovanja.
Konferenca je sprejela vrsto priporočil in sklepov, med katerimi velja omeniti predvsem priporočilo o nadaljnji krepitvi davčne službe v občini. Z doslednejšo davčno politiko bi lahko zajeli tudi dobršen del denarja, ki se sicer steka mimo občinske blagajne, katera boleha za kronično sušo. Posebno letos je podobna ne preveliki skledi, v katero sega mnogo velikih žlic.
F. G.
Vsi o krajevni skupnosti
Oživiti delo krajevne skupnosti Ribnica, ki je zdaj brez predsednika in tajnika
Osnovna organizacija Zveze komunistov Ribnica je bila pobudnik nedavnega posvetovanja, na katerem so kritično preverili delo krajevne skupnosti Ribnica. Ta krajevna skupnost dela v občinskem središču in zato mnogo svojih nalog prepušča v reševanje občinskim organom.
Delavci si sami kuhajo
Za železničarje ni prostora na avtobusu
teri delavci voziti na delo z avtobusi. Ribniški železniški delavci tako niso v enakopravnem položaju z ostalimi železniškimi delavci, ki se vozijo na delo z vlakom brezplačno, ribniški pa morajo plačati iz svojega za vožnjo z avtobusom 15 din na mesec.
So zelo skromni. Menimo, da bi vodstvo ŽTP lahko ustreglo njihovi prošnji in jim kupilo radijski sprejemnik. Tako bi imeli v prostem času v železničarski stavbi v Ribnici, kjer prebivajo delavci iz Bosne, vsaj nekaj razvedrila. Želijo si tudi časopis v svojem jeziku, izboljšanje osebnih dohodkov ter jasen odgovor o obstoju ali ukinitvi proge Grosuplje-Kočevje.
-r
Prvotna trditev, da je delo krajevne skupnosti popolnoma zaspalo, je bila ovržena z nizom del, ki so bila opravljena na njenem območju. Ta dela so: asfaltiranje Opekarske ceste, delna ureditev okolice stolpičev in zelo pomembna razširitev pokopališča.
Kljub temu pa so skušali dognati, kaj je dušilo delo krajevne skupnosti, saj ni opravila vseh nalog, ki si jih je bila zadala. Razen tega sta dala ostavko predsednik in tajnik krajevne skupnosti.
V	živahni razpravi, ki jo je vešče vodil sekretar osnovne organizacije tovariš Mate, so bili ugotovljeni naslednji vzroki: pomanjkanje denaija, vtikanje tujih organov v delo krajevne skupnosti, predpostavljanje zasebnih koristi koristim skup nosti in seveda včasih tudi premočna oziroma pristranska kritika.
Posebno je bila poudarjena neresnost podjetij, ki so jim bila dana posamezna dela v izvajanje, njihovo slabo delo in neopravičeno prekoračevanje postavljenih rokov. Ne nazadnje pa je prišla na dan še prezaposlenost tajnika v ostavki, ki ni bil kos vsemu ogromnemu delu v krajevni skupnosti.
Sklenili so, da bodo vse družbene organizacije pomagale krajevni skupnosti, predvsem pa bo
JUTRI SEJA SKUPŠČINE Za jutri, 12. februaija, je sklicana seja občinske skupščine Ribnica. Na njej bodo razpravljali o osnutku občinskega proračuna in finančnih skladov za letos, o sklicu zborov volilcev, o delovnih programih komunalnih delovnih organizacij splošnega pomena, sklepali o ustanovitvi podjetij in sprejeli več odlokov oziroma sprememb odlokov. Razen tega so na dnevnem redu še vprašanja odbornikov, imenovanja in soglasja.
njeno delo nekaj časa spremljala tudi osnovna organizacija ZK. Postavljena je bila komisija v sestavi Lesar, Pucelj, Sever, ki naj bi pripravila predlog sprememb v vodstvu krajevne skupnosti. Ta predlog-bo pripravljen do letne konference krajevne organizacije SZDL, ki bo okoli 17. februarja.
v Ko so razpravljali o predlogu srednjeročnega načrta dela krajevne skupnosti, so bile predlagane nekatere spremembe vrstnega reda del. Izražene so bile tudi zahteve, da se v načrt vnesejo nekateri telesno vzgojni objekti in prepotrebna pot, ki bi povezovala Prijateljev trg s trgovskim središčem Ribnice.
-k
RIK0: uspešen start izvoza
V ribniškem RIKO so v lanskem letu izvozili na zahodno tržišče za milijon mark svojih proizvodov. Tudi letos so dobro začeli, saj so v januarju prodali na zahodni trg za
70.000 dolarjev svojih izdelkov. Za izdelke, kijih izvažajo v tujino, uporabljajo pretežno domače surovine. V lanskem letu so izdali za nakup uvoženega reprodukcijskega materiala vsega skupaj 10.000 mark.
V ceni izdelkov, ki jih prodajajo v tujino, je obseženo 65 odstotkov vrednosti delovne sile in le 35 odstotkov vrednosti materiala, kar daje izvozu še večjo veljavo. Vse to jamči, da bodo uspešno premagovali težave v zvezi s stabilizacijo gospodarstva.
Naj povemo še, da se uspešnost gospodarjenja v tem podjetju kaže tudi v razmeroma dobrih osebnih dohodkih, ki so znašali lani povprečno 1.335 din na mesec, kar je precej nad občinskim poprečjem.
-r
USPEŠEN ZAČETEK
Odsek za odkup in prodajo suhorobarskih izdelkov pri kmetijski zadrugi Ribnica se je uspešno uveljavil. Lani, v prvem letu obstoja, je ustvaril promet okoli milijon dinarjev, letos pa naj bi znašal promet že
2.700.000 din. Suho robo odkupujejo tudi na sodražiškem območju. V Ribnici odkupujejo suhorobarske izdelke ob ponedeljkih, sredah in petkih, v Sodražici pa ob torkih.	-r
ANKFTA O IZOBRAŽEVANJU
Občinski svet Zveze sindikatov in delavska univerza Ribnica sta organizirala med delovnimi kolektivi v občini anketo o osnovnem, strokovnem in družbenem izobraževanju zaposlenih delavcev in uslužbencev. Namen ankete je ugotoviti, kolikšno izobrazbo imajo zaposleni in kakšne oblike izobraževanja imajo v posameznih delovnih kolektivih. Dobljeni podatki bodo dali podobo o izobrazbi zaposlenih, o oblikah izobraževanja, ki že obstajajo, in o potrebah po raznih oblikah izobraževanja. Anketa, ki je prva te vrste, pa bo dosegla svoj namen le, če bodo v vseh delovnih organizacijah odgovorili na njena vprašanja.
Cene
in
v Kočevju Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica *	(cene	v	din	za	kg)
krompir	1,20	1,25
sveže zelje	2,70	2.60
kislo zelje	3,30	3,40
kisla repa	3,30	2,60
ohrovt	3,60	6,25
cvetača	5,00	4,40
špinača	6,20	6,50
solata	6.00	4,90
fižol v zrnju	5,40	7,60
in 7^80
čebula	3.60	3,65
česen	8.40	' 8,65
korenje	4,30	7,70
in 7,60
peteršilj	6,50	6,85
rdeča pesa	2,80	2,60
radič	12,00	12,10
jabolka	2,40	4,20
do 4,10
hruške	5,60	5,60
in 6,00
grozdje	-	6,30
limono	5.30	4,90
pomaranče	4.20	5,00
in 4,50
banane	6,30	6,15
jajca	0.81	0,85
(cena za kos) in 0,95 in 0,95
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
PREŠERNOVA PROSLAVA -Učenci ribniške osemletke, ki nosi ime po pesniku Prešernu, so pripravili 8. februarja proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslava je bila na gornjem hodniku nove šole.
KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DENAR - Mnoge krajevne skupnosti sc zavzemajo, da bi občina v proračunu zagotovila stalen odstotek denarja zanje. Vendar dotiranje ne bi smelo biti zgolj simbolično. Lani je bilo v proračunu za krajevne skupnosti okrog 50.000 din, a so tri četrtine tega denarja porabili le za plačilo javne razsvetljave. Tako je za delo krajevnih skupnosti malo ostalo. S predvidenimi prenašanji novih pristojnosti na krajevne skupnosti - vzdrževanje cest 4. reda, skrb za otroško varstvo, naloge iz splošnega ljudskega odpora itd. -bo treba poskrbeti tudi za izdatnejše in njihovo stalno financiranje. Sicer bo krajevna samouprava v mnogih krajih še naprej spala spanje pravič-
nega ali pa se vrtela v začaranem krogu neuresničenih želja.
NAŠA VEZ - Inlesovo glasilo „Naša vez“ je zaključilo sedmi letnik. Doslej je izšlo 38 številk časopisa, ki je dokaj uspešno obveščal kolektiv predvsem o dogajanjih v INLES, o delu samoupravnih organov, precej prostora pa je posvečal tudi dogajanju po domovini. Dosedanji urednik Franjo Levstik je odšel v pokoj in urejanje lista prehaja v druge roke. Prva letošnja številka bo izšla v drugi polovici februarja, s pogostejšim' izhajanjem, morda celo mesečnim, pa bodo poskušali obveščanje še popestriti in izboljšati.
MUZEJ PROSI - Muzejsko dru-' štvo namerava razširiti svojo zbirko, za kar potrebuje neve prostore. Že skoraj leto dni prosi za kletne prostore v gradu, kjer ima Komunala nekaj orodja. Vendar ni uspeha. Ustne in pismene prošnje na razne naslove so zaman, čeprav je to edini prostor v gradu, kamor se lahko razširi muzej.
RESETB
Res je: starost je huda žalost!
Dr. Zlatko Mihelič in prosvetna delavka Lidija Saje iz Črnomlja nista preveč zadovoljna z zdravstvenim stanjem prvošolčkov* ]Na sliki: zdravnik pregleduje Cigančka Tončka Hudorovca. (Foto: S. Dokl)
Še 200 telefonov
Ko so leta 1946 uvedli nova ATC v Črnomlju, so morali za 200 priključkov iskati naročnike. Danes pa se je stanje bistveno spremenilo, številk je že zdavnaj zmanjkalo. Pritisk je tako narasel, da ga ni moč več zadržati. Zato so v Črnomlju naročili še 200 novih številk, ki jih bodo, če bo šlo vse po sreči, priključili že letos. ISKRA je že dobavila material, zdaj je samo še vprašanje montaže.
Z novimi številkami se bo precej opomogla zlasti lokalna telefonska mreža, dobiiiy pa bodo tudi 10 linij več z Novim mestom. Te dni bodo pričeli nabirati nove naročnike.
Upravnik pošte Vinko Škof je povedal, da nimajo več takih skrbi kot so jih imeli pred sedmimi leti. Vedo, da bodo spra-viJi v promet tudi teh dvesto številk. Po njegovem mnenju-bodo zadostovale komaj za kakšno leto oziroma dve. Za nadaljnji razvoj telefonije pa je važno tudi to, da bo poleg Črnomlja in Semiča dobila ATC še Vinica, vendar komaj prihodnje leto.
r '
Zasebni oddajnik
V	zadnjem času se je pojavila piratska radijska postaja v Črnomlju. Duhovni oče je Gabro Lumbar, ki tudi po svoje kroji radijski spored. Dobro bi bilo, če bi Črnomelj spet dobil svojo radijsko postajo, vendar bodo ob rojstvu morali poskrbeti še za kaj drugega, ne samo za oddajnik. Člani radiokluba bodo to zamisel iznajdljivega Lumbarja laho vključili tudi v svojo dejavnost in s skupnimi močmi uspeli.
IZREDNO ZANIMANJE
Kaže, da bodo starši v Črnomlju iahko že kmalu pošiljali svoje otroke k baletni vzgoji. Ko so slišali, kal'o ta dejavnost lepo uspeva v Novem mestu, so sc Začeli tudi sami zanimati za to dejavnost. Na Zavodu za kulturo so povedali, da se je za baletni pouk prijavilo že več kot 70 otrok.
V črnomaljski občini je 21 odstotkov kmetov, ki so stari več kot 65 let — Koordinacijski odbor za pomoč ostarelim in onemoglim bo v kratkem pričel s svojo dejavnostjo — Podpore komaj 60 dinarjev
Izvršni odbor občinske konference v Črnomlju je na zadnji seji obravnaval stanje ostarelih in onemoglih ljudi v občini. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je v občini 127 takih, ki bi nujno potrebovali pomoč. Zato koordinacijski odbor pri SZDL pripravlja
Kljub mrazu, ki je pritiskal prve dni februarja, je na črnomaljski tržnici na prostem precej živahno (Foto: S. Dokl)
program pomoči.
Predlaga, naj se 71 ljudem podelijo stalne socialne podpore. Te sicer že prejema 58 starejših, vendar znašajo poprečno komaj 60 din. Kljub temu pa gre za socialno dejavnost iz občinskega proračuna 8,9 odstotkov. Nadalje iščejo primerne oblike zdravstvenega zavarovanja za 58 starejših, ki ga nimajo, ker niso poravnane davčne obveznosti. Imajo tudi 36 primerov, ko bi morali nuditi zdravniško pomoč na domu, 15 pa, ko bi bilo nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici. Pričakujejo, da bo odigrala humano poslanstvo tako imenovana „soseska pomoč“, ki naj bi vzela pod svoje okrilje 75 starejših, 12 pa bi jih spravili v zavode. Tudi stanovanjsko vprašanje je kritično; 70 ljudi živi v neprimernih življenjskih prostorih, večina teh je brez otrok
ali pa so jih otroci prepustili usodi.
Občinski koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo ljudje, polni socialnega čuta do ostarelih in sočloveka v stiski, bodo
Odločna zahteva: pokriti tržnico!
Pet črnomaljskih gospodinj, rednih obiskovalk trga in trgovin, smo povprašali, kaj menijo o črnomaljskem živilskem trgu oziroma kakšno mnenje imajo o postrežbi, založenosti in izbiri trgovine v mestu. Odgovorile so takole:
ANGELA KRNIH - gospodinja: „Glede založenosti trga nimam kaj pripomniti, čeprav včasilj. zmanjka to in ono, najbolj pa pogrešam skuto in smetano. V trgovinah imajo za ženske, ki so grajene po JUSU, dovolj veliko izbiro, za ostale pa je nekoliko težje. Že precej časa iščem primerno jopico. Odnos prodajalcev do kupcev je dober."
ANICA VIPAVEC - uslužbenka: „Na trgu se lahko oskrbujem, samo včasih zmanjka solate. V naših trgovinah je premalo izbire za otroke, morda bi trgovci kaj pokrenili. S postrežbo sem vedno zadovoljna.*'
Velika izbira norega pomladnega metrskega blaga za obleke, posteljnine, konfekcije, pletenin in perila. Prodaja tudi na 5-mesečno obročno odplačilo.
„VELETEKSTIL“, ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
SLABA CESTA - Makadamska cesta Kanižarica-Dobliče-Kočevje, ki jo oskrbuje cestno podjetje Novo mesto, je v nemogočem stanju. Ker ni cestarja, niso kanali očiščeni, šo-dranje je neredno, zato ni nič čudnega. da je skoraj neprevozna.
' IZPITI ZA 8TARKŠ1NE - Izpite za rezervne podoficirje in starešine hodo v črnomaljski občini izvedli do konca februarja. Rezervisti črpalo material iz „Naše obrambe". Občinska organizacija rezervnih starešin bo še pred izpiti imela z vsemi posebne sestanke, kjer se jim bodo pojasnjevale morebitne, nejasnosti. Zaradi lažje izvedbe izpitov so že določili kraje, kjer jih bodo izvajali. Razen v Črnomlju bodo še v Semiču, Adlešičih, Dragatušu in na Vinici.
PRIDAVANJA ZA NLRAZPO-REJENO PREBIVALSTVO Tudi v tem tednu so nadaljevali s predavanji za nerazporejeno prebivalstvo. Kot vedno doslej je bila tudi tokrat udeležba izredna. Predavanja, ki jih spremljajo poučni filmi, so dokaj zanimiva, zato je udeležba temu primerna. Končali so jih tudi v Ziljah n Stranski vasi.
RAZPRODAJA - Bliža se pomlad. v nekaterih črnomaljskih trgovinah imajo razprodajo artiklov, ki e gredo.
PRIMALO PISMONOŠ - Stalno razširjanje naselij otežuje delo pismonoš pri enoti PTT Črnomelj, ki i■ sedaj samo pet raznašalcev
poštnih pošiljk. Zato je nujno, da dobijo še šestega pismonošo, kar bi se precej poznalo pri hitrejši dostavi.
OBC»NSKA PRIZNANJA OI -Izvršni odbor občinske konference SZDL je na zadnji seji sklenil, da bo v letošnjem letu, ko slavijo 30-letni-co vstaje in ustanovitve Osvobodilne fronte, podelil zaslužnim članom 11 občinskih priznanj OE. Posebna žirija, ki so jo ustanovili pri občinski organizaciji, že sprejema predloge organizacij in posameznikov.
ŠOLSKE POTREBŠČINE - Odkar v trgovini črnomaljskega Turističnega biroja prodajajo tudi šolske potrebščine, se jim je bistveno povečal promet. Biro leži v neposredni bližini šole, zato je učencem kot nalašč pri roki, kadar potrebujejo kakšen šolski pripomoček.
ŠOLSKA AMBULANTA VSAK DAN - Odkar vodi šolsko ambulanto dr. Anton Kvasič, imajo učenci in dijaki vsak dan možnost, da iščejo pomoč pri svojem zdravniku. Vendar so nastale precejšnje težave s prostori. Ko bodo dobili v Črnomlju nove prostore za zdravstveni dom, bodo tudi učenci imeli boljše možnosti za občasne oziroma redne zdravniške preglede.
VEČ NOČITEV V LAHINJI - V hotelu so imeli v letošnjem januarju za 5 odstotkov več nočitev domačih gostov v primerjavi z lanskim januarjem. Število tujih pa je ostalo na lanski ravni. Tudi iztržek je bil za nekaj odstotkov večji.
MARIJA BUTALA - gospodinja: „Dokler imamo tržnico pod milim nebom, ne moremo zahtevati ne vem kakšne založenosti trga. Saj razumete: če je mraz ali dež, ženske raje ostajajo doma. Tudi cene so nekoliko previsoke, zato imamo pri roki še samopostrežnice. Trgovine so dobro založene, odnos izreden, zato nimam pripomb.”
VILMA MATKO - uslužbenka: „Želim si bolj urejen trg, kakovost blaga me ne zadovoljuje. Dobro, da
Nepričakovana pripravljenost in odziv
V	črnomaljski občini so izvedli že precejšen del zborov volivcev, na katerih so glasovah o krajevnem samoprispevku. Udeležba je bila v delovnih organizacijah izredna, pa tudi na terenu je presegla pričakovanja. Na vseh teh zborih je bilo prisotnih več kot 50 odst. volivcev, kf so se v veliki večini odločili podpreti razgibano gradbeno obdobje v letih 1972—1977. Zbrali bodo namreč 29 milijonov dinarjev, ki bodo šli v glavnem za izboljšavo vodovodov in cestnega omrežja. K tej vsoti bodo primaknile lep delež tudi delovne organizacije, ta bo znašal blizu 7 milijonov dinarjev.
Do zdaj je glasovalo že 4511 občanov, od teh se jih je samo 18 izreklo proti samoprispevku. Takšen rezultat je plod dobrih političnih priprav, ki jih je imela v rokah SZDL v sodelovanju z vsemi drugimi organizacijami, in visoke zavesti ter zaupanja ljudi. Veliko pa je pripomogla tudi uspešna izpeljava prejšnjega krajevnega samoprispevka, ki se konča letos. Program bo v celoti izveden, tako kot je bilo predvideno.
OBIŠČITE „BELOKRANJSKO PREJO “!
Društvo Bela krajina v Ljubljani bo priredilo v soboto, 20. februarja, v domu JLA v Ljubljani družabni večer, imenovan „Belokranjska preja".
Na tej prirediti se bodo zbrali prijatelji Bele krajine ter poskušali ustvariti v družbi z nekdanjimi prijatelji in znanci prijeten domač večer. Vzdušje nekoč tako priljubljene preje bodo pomagale ustvariti predipe, tkalke prtičkov iz Adlešičev in izdelovalke belokranjskih pisanic. Na prireditvi bodo sodelovali tudi priznani umetniki iz Bele krajine in Ljubljane. Predsednik društva dr. Janez Klobučar je povabil vse ljubitelje deželice brez na to prireditev v Ljubljano.
imamo še druge trgovine. Izbira v naših trgovinah ni ravno najboljša. Če ne dobim tukaj, grem v Karlovac ali Novo mesto. Menda je najtežje s čevlji. Kjer je večje mesto, je več trgovin, zato je večja izbira."
VITA MUSIČ - višja medicinska sestra: „Trg je slabo založen, menda se jim ne splača, saj je kupcev izred no malo. Osvežitev so prav gotovo ribe, ki jih lahko dobimo dvakrat na teden. Ce hočem kupiti kaj boljšega, grem kupovat v Ljubljano. O postrežbi pa vse najlepše.“
Na koncu smo povprašali za mnenje o ttžnici še predsednika občinske konference SZDL Lojzeta Šter-ka, ki je povedal, da ni zadržkov za zidavo tržnice še v letošnjem letu. S tem bo gospodinjam in prodajalcem menda precej pomagano.
SPRAŠEVAL: S. DOKL
Včasih luč, kaj pa danes?
Električno omrežje je v Beli krajini že dotrajalo, zato so težave z električnim tokom — Kaj bo nekje celo ugasnila »luč«?
Množična elektrifikacija je v letih 1946 do 1953 zajela tudi Belo krajino. S pomočjo družbe in s pridnimi rokami občanov je v večini belokranjskih vasi zasvetila luč. To je bila tudi osnovna želja ljudi, dobiti čimprej so-
dobnejšo in zanesljivejšo razsvetljavo. Od tedaj pa je minilo že več kot 20 let. V tem času je električno omrežje preživelo svojo življenjsko dobo. Še več, iz tega omrežja se danes napaja veliko število radijskih in televizijskih sprejemnikov, pralnih strojev in še marsikaj drugega. Takšnega bremena pa napeljava ne prenese več, zato ni nič čudnega, da v nekaterih belokranjskih vaseh luč
le brli, kaj šele, da bi takšen tok poganjal stroje!
Kaj meni o tem vprašanju, pa bomo zvedeli od vodje tehničnih del pri Elektro Ljubljana — enota Novo mesto, Črnomaljčanu Francu Ovnu:
„Omrežje je dotrajalo. Nimamo pa sredstev niti kadrov, da bi ga v doglednem času obnovili. V zadnjih dveh letih je bilo obnovljenega 15 kilometrov nizkonapetostnega enofaznega in trifaznega omrežja. Trudimo se po svojih močeh, vendar gre vse prepočasi. Težave bodo trajale še kakšnih pet let, upam, da se bo do leta 1975 precej uredilo. V zadnjih letih se je poraba električne energije tako povečala, da ni moč vsem ustreči. Nihče nas tudi ne vpraša za mnenje pri nakupih. Poznam primer, ko je nekdo kupil pralni stroj, potem pa se je prišel jezit, zakaj mu ne damo dovolj močnega toka.
Težave niso samo v Beli krajini. Znan nam je še težavnejši položaj vsega elektrogospodarstva pri nas. Sicer bomo gradili jedrsko elektrarno, vendar bodo kljub temu velike težave. Industrija, ki proizvaja razne stroje, bi morala vendar računati tudi na naše zmogljivosti. Saj bo sicer prišlo do tega, da bodo ljudje celo ob tisto Juč“, za katero so se borili takoj po vojni. Ne vem, kdo bo potem miril duhove.“
že ta mesec ustanovili v krajevnih skupnostih posebne komisije, ki bodo organizirale pomoč zapuščenim in ostarelim * ljudem.
Statistični podatki kažejo, da imajo v občini 7,6 odst. občanov, starih nad 65 let, od teh pa je kar 21 odstotkov kmetov, ki presegajo to starostno mejo.
Nič kaj razveseljivo stanje
Na obveznem šolskem zdravstvenem pregledu učencev prvega razreda črnomaljske šole smo povprašali za mnenje o zdravstvenem stanju otrok in njihovem razvoju dr. Zlatka Miheliča. Ob tej priložnosti je z umestnimi pripombami veliko pomagala tudi prisotna prosvetna delavka Lidija Saje.
Pri večini otrok se pozna, da imajo enostransko prehrano, zato so slabokrvni. Ta pomanjkljivost se kaže predvsem pri učencih, ki obiskujejo pouk popoldan. Zaradi popoldanskega pouka nimajo namreč rednega opoldanskega obroka, to pa se jim precej pozna. Na to vplivajo tudi precejšnji fizični napori v šoli. Otroci zdržijo pri pouku največ tri ure, potem pa se že čuti povečana utrujenost.
Zdravnik je povedal, da bo stanje v prihodnjih letih sicer precej boljše, ker se zadnja leta porodnicam in dojenčkom posveča precejšnja pozornost. To pa bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na zdravo rast bodočega mladega rodu.
ZDAJ ŠE MESTNA KONFERENCA SZDL
Na zborih volivcev z območja krajevne konference SZDL Črnomelj so izvolili 30 članov bodoče mestne konference SZDL. Preostalih 15 članov pa bodo izvolile druge družbene organizacije in društva v mestu ter večje delovne organizacije. Glavni namen tega novega telesa je, da usklajuje skupne želje določenih dejavnikov na območju mesta in koordinira delo posameznih organizacij. Izvolili bodo tudi 9-članski odbor, ki bo operativno telo.
Zlata poroka na Suhorju
Mati in vzgojiteljica
Branka Hauptman: »Jasli so nujno potreb-
ne!«
„Ena izmed novic, ki so se je metliške mamice z majhnimi otroki zadnje čase najbolj razveselile, je bila tudi ta, da bodo še letos ob sedanjem otroškem vrtcu stale tudi otroške jasli za dojenčke in otroke do treh let starosti/1 je povedala Branka Hauptman, vodja metliškega vrtca. „Tudi sama sem mati in vem, kako težko je zaposleni materi, če mora v službo, dojenčka pa nima kje pustiti. Pomagajo si na
različne načine z varstvom pri sorodnikih ati sosedah, vendar vse tnatere le nimajo niti te možnosti. Vsi pa vemo, kako zelo je otroku prav v prvih letih življenja potrebna strokovna nega in skrb. “
- Začeli ste že vpisovati otroke v jasli. Ali ste o tem obvestiti matere in kakšen je odziv?
,,0 vpisovanju v jasli smo pismeno obvestiti vse mlade matere, ki so zaposlene, kajti zanimanje za jasli je, kot sem že povedala, zelo veliko. Prijavljenih imamo precej otrok, za sprejem otrok pa je zaprosilo tudi nekaj bodočih mamic. Mislim, da bo za vse dovolj prostora. “
- Vi ste vzgojiteljica v tem vrtcu že nekaj let. Na kaj bi želeti opozoriti starše?
„Potrebno bi bilo predvsem starše navaditi na red. S tem mislim na vpisovanje, ko starši hočejo otroka vpisati v vrtec šele takrat, ko je to edini izhod, to pa je največkrat sredi leta, ko v vrtcu ni dovolj vzgojiteljic. Starši naj bi otroke vpisovati v vrtec v začetku šolskega leta, to se pravi septembra, da lahko poskrbimo za primerno število vzgojiteljic, kajti sicer moramo otroke sredi leta odkloniti. “
- Omeniti ste, da je še precej otrok v zasebnem varstvu. Ati je tako varstvo cenejše?
„Nasprotno, mislim celo, da je precej dražje, vendar v vrtcu ni popoldanskega varstva, veliko mater pa dela v izmenah in otroci potrebujejo tudi popoldansko varstvo. Prav zato mislim, da bi se naše tovarne morale bolj zavzeti za matere z majhnimi otroki in jim omogočiti dopoldansko delo, saj tudi v vrtcu otroci ne bi mogli ostajati do 10. ure zvečer."
A. V
„Hopla, ta seje pa zmotil!1" boste rekli, pa ni tako. Takle prizor pred bencinsko črpalko v Metliki ni nič nevsakdanjega. Kmet iz okoliške vasi je prišel s konjem in vozom v mesto po gorivo za svoj traktor. (Foto: A. Vitkovič)
Temeljite priprave na konference
V krajevnih organizacijah SZDL želijo, da bi bile njihove letne konference čimbolj uspešne, zato se nanje temeljito pripravljajo
Izvršni odbor občinske konference SZDL je letos poskrbel, da bodo redne letne konference krajevnih organizacij SZDL dobro pripravljene. Na seji 2. februaija so razpravljali o izvedbi ter o vsebinskih in kadrovskih pripravah na konference.
Redni letni konferenci krajevnih organizacij SZDL sta že bili v nedeljo v Podzemlju in na Dobravicah, v februarju pa se bodo zvrstile še v naslednjih krajih: V Grabrovcu 13. februaija ob 19. uri, na Suhorju 14. februaija ob 9. uri, v Gradcu 13. febr. ob 19. uri, v Dra-šičih 17. febr. ob 18. uri, v
Kako bo z Martinovo cerkvico?
Ena izmed najstarejših belokranjskih cerkva stoji neizkoriščena
Martinova cerkvica v Metliki je ena izmed najstarejših cerkva v Beli krajini. Zgradili so jo v začetku 15. stoletja, pozneje pa je bila večkrat preurejena z značilnostmi različnih stavbarskih slogov, ki so sledili v poznejših obdobjih. Znana je zlasti po renesančnih nagrobnikih Burgstallov, ki so vzidani v veži.
Cerkvico je Belokranjski muzej obnovil leta 1952. Do 1961 je bil v njej arheološki oddelek muzeja, pozneje pa, ko je muzej svojo zbiiko preselil v grad, je ostala prazna.
Metliški kulturniki so prišli na misel, da bi bila cerkvica, ki ‘stoji neizrabljena, zelo primerna za manjše kulturne prireditve: koncerte, recitale in podobno. V ta namen bi bilo treba očistiti notranjost cerkvice, jo primerno urediti, napeljati električno razsvetljavo in poskrbeti za primerno ogrevanje, da bi bile v njej možne prireditve tudi v zimskem času. Uprava Belo-
kranjskega muzeja in metliški kulturniki so se o tem že večkrat pogovaijali, vendar je doslej ostalo le pri pogovorih. O možnostih, da bi cerkvico uredili v prostor za tovrstne kulturne prireditve, je ravnatelj Belokranjskega muzeja Jože Dular povedal naslednje:
„Cerkvica bi bila zaradi svoje akustičnosti primerna zlasti za manjše koncerte, literarne večere, recitale in podobno, za kar jo je uprava muzeja tudi pripravljena odstopiti. Preuredili bi jo lahko z majhnimi stroški. Odvisno je le, v koliki meri se kulturniki zanimajo za prire-
ditve v njej in kakšno je za tovrstne prireditve zanimanje prebivalcev. Vsekakor upam, da bomo že letos rešili tudi to vprašanje in cerkvica ne bo ostala zapuščena/4
Slamni vasi 20. febr. ob 18. uri ter v Božakovem 21. febr. ob 14. uri.
Konferencam v posameznih krajih bodo prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in občinske konference SZDL. Razpravljali bodo o perečih vprašanjih davčne politike, socialnega zavarovanja, o uresničevanju del v petletnem načrtu, za kar je namenjen samoprispevek, o borčevskih vprašanjih, o občinskem proračunu za tekoče leto ter o vprašanjih, ki zadevajo posamezne kraje. Razen tega bodo volivce seznanili tudi s sistemom evidentiranja za bodoče odbornike in poslance ter z uveljavljanjem delegatskega sistema na volitvah.
Letos bodo namreč v krajevnih organizacijah SZDL volili
Vaška mladina se prebuja
Zima je ugoden čas za delo vaških aktivov
V metliški občini je še veliko vaške mladine, ki prav zadnje čase postaja vedno bolj organizirana. Mladi v posameznih vaseh ustanavljajo svoje aktive, se med sabo povezujejo in si prizadevajo, da bi z različnimi oblikami dela poživili življenje v svojih vaseh.
Zaradi tega je tudi predsed- sedstva so si zadali nalogo, da
stvo občinske konference ZMS zadnje čase usmerilo svoje delo v tesnejše stike prav z vaškimi aktivi, ki so začeli z delom, ker jim je sedaj pomoč najbolj potrebna. Člani mladinskega pred-
Martinova cerkvica čaka na svoje nove obiskovalce. (Foto: A. Vitkovič)
bodo še pred redno letno konferenco, ki bo v začetku aprila, obiskali vse vaške aktive in organizirali razgovore z mladinci. Obiskali so že aktive v Šlamni vasi in na Suhorju, v kratkem ba se bodo pogovaijali tudi z mladinci v Drašičih, na Božakovem, na Klasincu in drugod.
Po prvih pogovorili ugotavljajo, da je vaška mladina pripravljena delati, ima pa težave zaradi pomanjkanja svojih prostorov, ponekod pa tudi zaradi nerazumevanja starejših.
Mladina v Slamni vasi si na primer ureja svoj klub v vaški hiši, na Suhoiju pa se borijo za prostor v prosvetnem domu. Nekateri drugi aktivi si urejajo športna igrišča, ker jih doslej niso imeli, in želijo v športnih dejavnostih doseči večje uspehe ter se tudi pomeriti s svojimi vrstniki v mestu. Vedno večje je med vaško mladino zanimanje za igranje, filmsko vzgojo in plesne tečaje. Potreba po udejstvovanju v športnih dejavnostih se tudi na vasi vedno bolj pojavlja.
V vaških aktivih so prepričani, da bo njihovo delo še bolj uspešno, če jim bo občinska konferenca ZMS s kadri in z nasveti res tudi pomagala, kot so jim obljubili. T.GAŠPERIČ
predstavnike za občinsko konferenco iz članov SZDL in različnih interesnih skupin.
Izvoljene krajevne konference se bodo nato kmalu sestale in sprejele delovni program.
Pred konferencami v omenjenih krajih se bodo sestali tudi odbori krajevnih organizacij SZDL s predstavniki drugih krajevnih organizacij. Razpravljali bodo o pripravah na konference ter o kadrovanju v novo konferenco.
OBISKALI SO 21 BORCEV
V januarju so člani mestnega odbora ZB obiskali 21 bolnih članov ZB na njihovih domovih in jih obdarili.
V februarju bodo organizirali konference v vseh krajevnih organizacijah ZB. V Metliki in na Radoviči, kjer sta konferenci že bili, so razpravljali o delu v lanskem letu-
NAČRTI ZA KULTURNO POLETJE
Mladinska igralska skupina „Osip 5est“ bo letos sodelovala na nekaj večjih prireditvah. Pripravljajo se za gostovanje na Doberdobu, kamor bodo odšli marca, hkrati pa tudi že na drugo srečanje mladih literatov Dolenjske in Bele krajine, ki bo 23. maja na grajskem dvorišču v Metliki. Skupaj z Gostinskim podjetjem pripravljajo tudi spored za prireditev S. julija, ki se bo imenovala „Noč na Kolpi41. Prireditev bo na splavu, na sporedu bo tudi modna revija tovarne Beti. Sodeloval bo ansambel Silvestra Mihelčiča.
Konec preteklega meseca sta na Gornjem Suhorju pri Metliki praznovala zlato poroko domačin Anton Željko in žena Marija, doma iz znane Sukljetove družine v Bušinji vasi. 74-letni Željko je po svojem talentu in spretnostih znan daleč naokrog, saj ni le dober gospodar, ampak tudi godec, pevec, predvsem pa prepa-rator in risar. Kot preparator samouk je nagačil že na stotine ptic in četveronožcev, ki danes krasijo domove lovcev in drugih po Beli krajini in Dolenjski. Čudovite so tudi njegove pisanice-drsanke, to je rjavo ali zeleno pobarvana jajca, na katera je Željko narisal oziroma vanje z britvijo izpraskal najrazličnejše motive, med drugim tudi portrete naših velikih mož, od Trubarja, Prešerna, Župančiča in drugih do maršala Tita. Te njegove umetnine so razširjene daleč preko slovenskih meja, nekaj najlepših pa hrani tudi Belokranjski muzej v Metliki.
Naj omenimo še, da se k zakoncema Šukljetovima večkrat zatekajo tudi slovenski etnografi in zbiralci narodnega blaga, saj sta jim zanesljiva posredovalca našega ljudskega življenja, kmečkega znanja in modrosti.
Jubilanta imata hčer in tri sinove, od katerih sta dva v Kanadi in eden v Nemčiji. Ko se bodo na poletje njuni otroci spet zbrali v domači hiši, želimo, da bi se zlatoporočenca v njihovi sredi pomladila in si nabrala moči za še dolgo in lepo življenjsko jesen.
V ŠOLI BOLJŠI USPEH
Učiteljski zbor na osnovni šoli v Metliki ugotavlja, da se uspeh učencev iz leta v leto zboljšuje. Osip učencev je še vedno velik, vendar vedno več otrok uspešno konča osnovno šolo. Slabše uspehe dosegajo vaški otroci, kar pripisujejo zlasti slabim socialnim razmeram na vasi. Letošnje prvo polletje je razred izdelalo brez nezadostnih ocen 381 učencev izmed 536. kolikor jih obiskuje metliško osemletko.
KAKŠNA BO OCENA OBČNIH ZBOROV?
Občinski sindikalni svet je na seji predsedstva pred kratkim razpravljal o pripravah na sejo sveta, ki bo šc februarja. Na seji bodo namreč dokončno ocenili uspeh občnih zborov, sprejeli program dela in proračun.
ZGODNJE
POVPRAŠEVANJE
Zaradi ugodne zime za gnojenje je letos v metliški Kmetijski zadrugi večje povpraševanje po gnojilih, kot je bilo prejšnja leta. V kmetijski zadrugi so povedali, da je dobava gnojil sicer nekoliko zastala, vendar upajo, da ne bo prišlo do pomanjkanja. Znatno se je povečalo tudi povpraševanje večjih kmetov po kmetijskih strojih (traktorjih in motornih kosilnicah), ker\metje računajo na posojila, ki naj bi jih dobili od sklada za pospeševanje kmetijstva in banke.
POPIS OD l .DO 10. APRILA
Občinska skupščina je že imenovala komisijo za popis prebivalstva in stanovanj ter inštruktorje za popis. Podatke že zbirajo. Pri popisu bo sodelovalo okrog 50 ljudi. Popis prebivalstva se bo pričel 1. aprila in bo trajal do 10. aprila. Popisovalci bodo imeli zlasti veliko dela v mestu, ker nekatere nove hiše še niso oštevilčene.
SPREHOD PO METLIKI
NA ZADNJEM OBČNEM ZBORU MESTNE GODBE v Metliki so godbeniki naprosili generalnega direktorja Centromerkurja iz Ljubljane Ljuba Kobala, naj prevzame častno predsedništvo mestne godbe. Tov. Kobal, ki seje minulo jubilejno leto veliko trudil, da je prjslava 120-letnice godbe tako lepo uspela, in ki je hkrati priskrbel društvu znatno finančno pomoč, je ponujeno čast sprejel in društvu še v prihodnje obljubil svojo naklonjenost Upravni odbor godbe je tov. Kobalu podelil častno spominsko plaketo.
METLIŠKA MESTNA GODBA je v zadnjih letih popolnoma obnovila svojo instrumentalno zasedbo, saj je kupila 41 novih instrumentov, medtem ko se i.a starih vadi mladi naraščaj. Danes ima godba 15 novih mladih muzikantov, ki imajo štirikrat na teden vaje. - Trenutna skrb godbenikov je. da si čimprej priskrbijo primerne dežne plašče.
NA METLIŠKEM ŽIVILSKEM SEJMU 2. februarja se niso cene skoraj nič spremenile. Liter koruzne moke je stal 1.20 din, ajdove 4 din, ječmena 3 din, žitne kaše 5 din in
fižola 4 do 5 din. Venec čebule je veljal 3 do 5 din, česna 5 do 6 din, korenina hrena pa 1 do 2 din. Za lonček smetane so prodajalke zahtevale 2,50 din in prav toliko za kepo sira. Pure so cenile od 50 do 60 din, purane pa 60 do 80 din. Na trgu je bilo tudi prvo semenje, in sicer je liter pesnega semena veljal 10 din in prav toliko tudi liter korenjevega semena.
KLJUB TEMU DA JE JUG stopil ves sneg, so vodnjaki po vaseh prazni in kmetje spet prosijo metliške gasilce, naj jim z avtomobilsko cisterno pripeljejo vode. Pozna sc, da je bila lanska jesen zelo suha in prav tako letošnja zima. Zdaj že nekaj časa drži lepo vreme brez snega.
PUST SE BLIŽA z naglimi koraki. toda kot kaže, tudi letos ne bc nič z metliškim pustovanjem. Kljub zadnji vremenski odjugi gadov in beloušk ni na dan. Edino stari „bronasti gad“ z metliškega Hriba se je zaklel, da tudi letos ne bo odnehal. Baje bo na pustni torek zbral metliško namaškarano dečurlijto in jo kot „guvemanta“ popeljal skozi mesto. Bolje nekaj kot nič!
metliški tednik
Plača dobra, zabava slaba
»Naši predstavniki so preveč važni, ko se pogovarjajo z nami, delavci v tujini.«
Fric Mlakar iz Koblarjev pri Kočevju je po poklicu strojni ključavničar. Dela že dve leti v podjetju CAH v Rawensburgu v Zahodni Nemčiji.
- Prej sem delal v INKOP Kočevje. Ker je bil zaslužek slab, sem šel v Nemčijo.
- Ste z delom in zaslužkom zadovoljni?
- Z zaslužkom 800 DM na mesec sem in s stanovanjem tudi.
- Pa z ostalim?
- Tam, v tujini, pogrešam razvedrilo in zabavo. Pri nas, doma, se znamo bolje zabavati; v Nemčiji pa je boljša „colen-ga“ (plača) in tudi socialno za-
varovanje. Če si bolan, dobiš plačano, kot da si delal.
- Se mislite kmalu vrniti domov?
— Še pet let bom verjetno delal zunaj. Potem se bom vrnil in se zaposlil pri ITAS v Kočevju.
- In vaša želja?
— Da bi bili v tujini boljši stiki med nami, delavci, in predstavniki domovine, kot so konzularni predstavniki, socialni delavci in drugi. Saj jih včasih vidimo, čeprav bolj poredko, vendar so v pogovorih z nami preveč važni, premalo domači, naši.
J. PRIMC
Ni prav, če je sorodnik pomembnejši od znanja
»V tujini bom lažje kaj prihranil, ker je plača večja.« — Pravi, da IBT obrekujejo
Edvard Kuraj iz Stare cerkve pri Kočevju je star 22 let. Zaposlen je pri IBT Trbovlje, dela pa od marca 1968 pri podjetju Hus-gaeretewerk v Berlinu.
— Kje si bil zaposlen, preden si šel v Nemčijo?
— Pri ribniškem obratu ŽIČNICE Ljubljana.
— In ;zakaj si šel v Nemčijo?
— Doma sem premalo zaslužil, le 600 do 800 din na mesec. V Nemčiji zaslužim 3 do 5-krat
'več oziroma okoli 1000 DM. Pri ŽIČNICI je bilo takrat težko. Obrat livarne v Ljubljani je šel v likvidacijo, mi pa smo plačevali njeno izgubo. Od novega leta do marca je ribniški obrat ŽIČNICE, ki je štel le 27 ljudi, zapustilo kar 6 kvalificiranih delavcev. Šli smo, pa čeprav
Počutim se. kakor bi bil v zaporu
V Frankfurtu se mora naš človek izogibati družbe — Vrnil se bom s prvim
vlakom, ko bo priložnost za to«
Na dopust je prišel poln razočaranj. Toni Horžen je po poklicu strojni tehnik in je bil pred odhodom v Nemčijo osem mesecev brezposeln. Dela v Siemensovem podjetju v Frankfurtu, vendar je bil poslan na
tuje kot delavec Strojne tovarne iz Trbovelj. Pogodbo ima sklenjeno do maja 1971. „Ko se mi bo ta iztekla, bom na cesti,“ je dejal.
„Kako ste se privadili novemu okolju? “
ŠE MALO O TISTEM, KAR ZDOMCI SAMI NERADI POVEDO
Zapoznela reportaža o tem, kako smo Ludwigu pomagali graditi
čudež
Čez sedem let vse pride na svet, in ker je sedem let že minilo, berite, kako smo svoj čas Ludwigu Erhardu, takratnemu nemškemu gospodarskemu ministru, pomagali gospodarski čudež gradit:. Priznam: delež ni bil velik, a bil je.
Morda kdo pričakuje prijetno poobedno branje o zani-vimih doživljajih in znamenitostih dežele. Ne, to bo pusta, vsakdanja, resnična pripoved, kako smo se študentje, praktikanti na tujem, učili domovino ceniti.
lep del plače v obliki svojega belega ovratnika s samozaveznico. Zatorej: dol z njo, mi hočemo celo plačo, prišli smo zaslužit. Naj bomo umazani, naj delamo tisto, česar Nemci nočejo, važno je le, da nam pošteno plačajo.
To je bila (in je še) edina logika Slovencev, Hrvatov, Italijanov, Grkov, Spancev, vseh, ki so se tisto poletje znašli v razpadlih barakah na bregu reke Main, kjer so do roba potopljeni „booti" nenehno tovorili premog in nafto, ob sobotah in nedeljah pa so se v belih barkah vozile vesele druščine, da se je hrup razlegal tja do nas.
Znašla sva se torej med tistimi ljudmi. Težko bo kdaj pozabiti
Ko sva sc s prijateljem znašla pod kupolo frankfurtske železniške postaje, mi je rekel: ,,Ti se znajdeš, ti si že bil na Nemškem, znajdi se!“ In res sva se znašla v paradižu, še več: tudi v raju ne more biti toliko rož. Samo cvetje, cvetje zjutraj, cvetje opoldne, cvetje zvečer. Rezala sva ga, spletala šopke ameriških nageljnov. zalivala vrtove, trebila vsiljivo zel. ki se je prikradla v gredice, in sploh . .. Tisto poletje je svet obkrožila novica, da si je lepa Marylen vzela življenje. Kako je to sploh mogla?
Kaj bt pel. če človek ni rojen za to! Povem naj raje manj pesniško: delal sva v vrtnariji, veliki za deset ali še več Cateških Toplic.
Ni kaj reči. Strokovna kmetijska praksa tole delo v vrtnariji, zato sva bila vendai poslar.u prek mednarodne študentske organizacije I. A. F S. T. A. Kdo si upa reči. da tlačaniva tujcu, da sva šla za markami in ne na prakso?
JUGOSLOVANI SL Ni: DAMO
Pa kaj, ko vse lepo naglo mine! Prišel je prvi obračun in vse bi bilo. če bi bilo malo več tistih podobic z možakarjem, ki ima starinsko pokrivalo na glavi, in s posvetilom ponarejevalcem: kdor denar ponareja ali preprodane bankovce preprodaja, ne bo dobil manj kot dve leti zapora.
Ne boš naju, stari Sinai (tako je bilo ime lastniku vrtnarije), menda si Zid, vendar midva sva Jugoslovana. Jugoslovani se ne damo nikomur. Izkoriščanje smo imeli dovolj pred vojno, učijo slari. dobri učbeniki.
Se en ogled vabljivih trgovin na Zeilu sredi Frankfurta in hajdi v sosednje mestecc Han-nau. Življenje je, prosim vas, boj. Treba je živeti, delati, pa čeprav na cesti ali v rudniku.
2e ljubljanski profesor Aleksander Bajt nas je v svoji knjigi podučil, da dobi Nemec
lep del plače v obliki svojega belega ovratnika s samozaveznico. Zatorej: dol z njo, mi hočemo celo plačo, prišli smo zaslužit. Naj bomo umazani, naj delamo tisto, česar Nemci nočejo, važno je le, da nam pošteno plačajo.
To je bila (in je še) edina logika Slovencev, Hrvatov, Italijanov, Grkov, Špancev, vseh, ki so se tisto poletje znašli v razpadlih barakah na bregu reke Main, kjer so do roba potopljeni „booti" nenehno tovorili premog in nafto, ob sobotah in nedeljah pa so sc v belih barkah vozile vesele druščine, da se je hrup razlegal tja do nas.
Znašla sva se torej med tistimi ljudmi. Težko bo kdaj pozabiti prvi dan novega dela. V šoli nekaj tedno prej visoka znanost, termodinamika, kemija, politična ekonomika, kar nam jc dajalo nude. da bomo mladi vrgli svet s tečajev. V Nemčiji, ki je gradila svoj gospodarski čudež, pa: dvoje veder, zvrhanih asfalta, in lesen jarem če/ rame in marš v četrto nadstropje, kjer polagajo asfaltni pod. Nemci so računali: ljudje so cenejši kot stroj. Sicer pa, kakšno delo naj bi dali temle južnjakom?
Bilo je pri nekem kinu. Nemški fantje so vodili dekleta pod roko, tujci pa so mimo njih nosili jarme na ramenih. Norost, saj to so vendar kot sužnji! Kaj niso Hitler, njegov zmešani filozof Rosenberg ali propagandist Goe-bcls hoteli samo to in nič več?
In vendar sc je zgodilo natanko tako, kot je zapisano. Komaj 17 let po vojni.
Ni bilo mogoče zdržati. Po prvem dnevu sem zbežal, se prilepil na dolgo vrsto brezposelnih pred uradom za delo v Frankfurtu, in ker blizu primernega dela ni bilo, sem se moral ponižati in znova poskusiti pri Sinaiu. Takrat še nisem vedel, da bom postal „dokazno gradivo". Pokazali so me Italijanom, ki so delali pri tej firmi, v živ opomin, kaj se zgodi s tistimi, ki hočejo drugam in ki niso zadovoljni s tistim, kar jim firma nudi. Toda
nazaj na delo me niso vzeli.
V Hannau sem kasneje* vendarle dobil malo primernejše delo, da sem zdržal do konca spiskih počitnic. Saj bi bilo sramotno priti prej domov.
O JANFZL'
IN NJEGOVEM SIRU
Ob novoletnih praznikih zdaj vsako leto gledam mlade fante, zdomce, ki se bahavo ponašajo v gostiščih in na cesti ter dajo vedeti. kje so bili. Vedno znova se ob tem spominjam nekega Janeza, doma iz okolice Domžal, ki je tudi. delal na asfaltni bazi v Hannau. Spominjam se njega in njegovega sina.
Od takrat verjamem v izrek: homino hommini lupus - človek človeku volk. Rad verjamem, da je bil Janez v bistvu dober človek, toda dirka za markami in zaslužkom mu je zmešala pamet. Stanoval je z nami v tistih podrtijah ob Maini. Znan je bil po tem. da dela po dva „šilita4 na dan in da se za malico samo malo uleže, češ, da je, kot je trdil, to zanj čisto dovolj. Bil je varilec kotlov za prevoz asfalta.
Ta Janez je nekje v mestu staknil napol zastonj ameriški sir v konzervah. Saj poznate tisti rumeni sir, ki je menda hidrirano bombažno olje! Naši otroci so ga že pred leti metali proč.
Janez je bil skrivnosten in nam ni hotel povedati, od kod mu tista čudovita hrana. Bili smo besni nanj, ker nismo mogli do nje.
Nekaj let kasneje srečanje v Ljubljani. Upadla lica, bolan želodec je bilo čutiti v očeh. Vračal se je iz bolnišnice, domov, tja nekam k Domžalam.
Zakaj to pisanje, porečete morda. Da bi pokazali, kaj jc tujina? Da bi zadržali naše ljudi, da ne bi odhajali? Ne, odhajali bodo kljub temu. Naj gredo, naj vidijo, naj preizkusijo! Vse več sc jih bo tako obogatilo s prepričanjem, da denar ni vse, da smo pri nas tudi že marsikaj dosegli, da bi mi vsi lahko bolje živeli, če bi marljiveje delali ter pametneje gospodarili. Naj se vsakdo sam prepriča, kako se živi med tujimi ljudmi, ki našpga človeka potrebujejo samo tako dolgo, dokler imajo od njega korist.
M. LEGAN
„Za silo sem se vživel, vendar me spremlja občutek, kot da sem v zaporu. Hodim na delo in domov in pazim, da sem čimbolj zdrav. Če zboliš, te nihče noče. Družbe nimam. Prišel sem do spoznanja, da se je je zlasti v Frankfurtu treba ogibati. Jugoslaviji sovražne skupine sprva obljubljajo pomoč, iz njihovih obetov pa se potem rodi izsiljevanje. V medsebojnih sporih na javnih mestih policija sploh ne posega vmes.“
.,Kaj boste doma s prihranki? “
,JPorabil jih bom za to, da bom imel lastno stanovanje. Denar nalagam pri Ljubljanski banki in sem zadovoljen z obrestnimi pogoji. Vrnil se bom ob prvi priložnosti in s prvim vlakom, če bom našel primemo zaposlitev doma. Delavcem, ki imajo nemške delodajalce, se godi v tujini bolje kot nam. Prikrajšani smo za marsikaj, kar je zelo žalostna legitimacija za naše podjetje v Trbovljah/4 „Ali delate z bratom pri istem podjetju? “
„Da, skupaj sva in tudi na samostojno obrt misliva, če bova lahko pripeljala s seboj stroje za manjšo carino. Tolaživa se z upanjem, da bo bolje.“ JOŽICA TEPPEY
smo se zavedali, da je to lahko za kolektiv usodno.
- Se misliš kmalu spet zaposliti doma?
- Malo bom še počakal. V Nemčiji se zasluži bolje, jaz pa bi rad kaj privarčeval.
- Pa si doslej kaj prihranil?
- Ne kaj posebnega. Sem komaj leto dni star zakonec. Z ohcetjo je bilo precej stroškov^ Vendar menim, da si bom hitreje opremil dom, če bom še delal v Nemčiji.
- Omenil si IBT, o katerem smo brali pri nas veliko slabega, češ da trguje z ljudmi itd. To drži?
- Sploh ne. Jaz se udeležujem sej delavskega sveta, čeprav nisem član DS, in vem, da je vse to le natolcevanje. Podjetje so začeli obrekovati taki, ki se na gospodarjenje in samoupravljanje ne razumejo. Za vse te je bil IBT še pred letom dni zlata jama, sedaj pa vsi po njem tolčejo.
- Katera razlika med razmerami pri nas in v Nemčiji te najbolj boli?
- Zdi se mi prav, da dobi v Nemčiji vsak, kdor ima isto delo in kvalifikacijo, enako osnovno plačo. Nekoliko več dobi le tisti, kdor je dalj pri podjetju. To je nagrada za stalnost oziroma udeležba pri dobičku. Pri nas ni povsod tako, razen tega pa je v Jugoslaviji v mnogih primerih za plačo še vedno pomembnejše prijateljstvo ali sorodstvo kot kvalifikacija.
J. PRIMC
lKAK0=
Drznost pa taka!
3. februarja ponoči sta se na Otočec pripeljala mlajša moška s taunu-som 17 M reške registracije. Pograbila sta prtljago, jo prenesla v sosednji avtomobil nemške registracije in se odpeljala po tretjerazredni cesti proti Kronovemu.
Novomeški miličniki so med poizvedbami ugotovili, daje bil taunus ukraden prejšnji dan na Reki, z avtomobilom, ki sta ga neznanca „sunila“ na Otočcu, pa se je v domovino pripeljal naš delavec Ivan Antolovič.
5. februarja so brežiški miličniki sporočili, da so Antolovičcvo vozilo našli v Dobovi. Antoloviču so vozilo vrnili, prav tako so poskrbeli, da je taunus spet prišel do lastnika, niso pa še ugotovili, kdo sta drzna avanturista. Za zdaj ni glasu, ki bi povedal, kam stajo mahnila.
Kakšne carine — neverjetno!
Gril Dajčman iz Vavte vasi je šel v tujino za kruhom s pomočjo svojih znancev, ne preko zavoda za zaposlovanje. V Schwe-lischgmindu v bližini Stuttgarta v Zahodni Nemčiji že dve leti dela v tovarni frizerskih oprem. Zasluži 1300 do 1400 mark, 900 mu jih ostane. Žena uči v Vavti vasi, od treh otrok pa dva hodita v osnovno šolo.
,,Samo do velike noči bom v Nemčiji, potem se bom vrnil domov. Lahko trdim, da ne bom šel nikoli več nazaj. Razumljivo je, da sem šel s trebuhom za kruhom samo zaradi denarja, zdaj sem si kupil hišo v Novem mestu, v IM V pa se nameravam poslej zaposliti kot mizar."
- Se je bilo težko prilagoditi?
„Hitro sem se znašel, ker sem bil že 1961. leta prav v tej tovarni. Odločitev, da grem spet v tujino, je še olajšal družinski posvet, tako da je bilo to preračunano dejanje. Vedel sem tudi, kam grem, ker sem imel ref urejeno: od hrane do stanovanja. Tovarna mi plača tudi pol kosila. “
- Boste kaj prinesli, ko se boste vrnili?
,,Otroci pogrešajo očeta, jaz pogrešam nje - vrnitev je odločena. V tovarni sem se dobro razumel s šefom, pa mi je za božič podaril ročno motorno žago. Mislil sem jo prinesti domov in sem na carini vprašal, kako in kaj. Neverjetno: moral bi plačati okrog 70 starih tisočakov carine, zato bom žago, ki je pri nas gotovo vredna okrog 200 tisočakov, kar prodal. Vem, da mi bo žal, ampak take carine so previsoke. Mislim, da bi morali tistim, ki se vračajo domov, tudi s carinami olajšati, da bi se raje vračali!"	J	s.
„Kmalu bom nazaj, če le dobim delo,“ pravi Toni Horžen iz Črešnjice pri Cerkljah. (Foto: J. Teppey)
m
A1	v	h	■ u ■
Sin, moz, zena ali nci
„Kaj je novega doma? Kaj se je zgodilo v zadnjem tednu? Čemu mi že 14 dni niste nič pisali,'ali se je kaj hudega pripetilo? Kaj delajo v sosednjih vaseh? Ste vodovod že potegnili do konca naselja? Kako napreduje gospodarstvo naše občine? Kaj se bo zidalo letos? “
In tako naprej in naprej. Brez konca in kraja se vrste vprašanja vseh vrst. Naše delavce in rojake na tujem zanima prav vse, kar se dogaja doma in česar se tu dostikrat niti ne spomnimo, saj vse to sami sodoživljamo in - vidimo. Drugače na tujem: toda vsak teden svojemu sinu, možu, hčerki ali ženi v Nemčijo ne morete pisati, pa tudi vsega ne morete spraviti v pismo. Pomagajte zato sebi in svojcu v tujini: naročite mu še danes DOLENJSKI LIST! Vsak teden mu bo povedal vse, kar ga zanima in za kar vas ponovno prosi v pismih. Njegovo „pismo iz domačih krajev“ naj bo poslej naš domači tednik! Pišite naši upravi (Novo mesto, poštni predal 33) - in rešeni boste velike skrbi ter odgovornosti!
DOLENJSKI LIST Novo mesto
AGROKOMBINAT KRŠKO
KOMISIJA ZA OSNOVNA SREDSTVA
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. traktor goseničar TG 90
2. dva traktorja FE 555
3. gradbene parcele na Raki za 6 gradbišč
4. gradbene parcele v Dovškem, Žad ovinka, Kostanjevici in Krškem za 5 gradbišč
5. kmetijsko zemljišče v Sotelskem in Krškem
6. vinograd v Tršlavcu pri Krškem (2 ha)
7. kmetijsko zemljišče v Dol. Leskovcu pri Brestanici (pribl. 30 a)
8. kozolec v Dol. Leskovcu (4 okna).
Javna dražba za zemljišča na Raki (tek. št. 3) bo v soboto, 20. februarja ob 10. uri na kraju samem. Dražba ostalih osnovnih sredstev pa bo v torek, dne 23. februarja ob 8. uri na upravi podjetja v Krškem. Interesenti, ki želijo sodelovati na dražbi, morajo predhodno položiti kot garancijski znesek 10 % od izklicne cene.
Podrobnejše informacije so na razpolago med rednim delovnim časom na upravi Agrokombinata v Krškem.
IGM »SAVA«
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA IN MONTAŽA — KRŠKO
razpisuje naslednje
štipendije:
1. eno štipendijo za študij na FAGG
2. eno štipendijo za študij na fakulteti za strojništvo
3. dve štipendiji za študij na GTŠ — oddelek za industrijo gradbenega materiala
4. dve štipendiji za študij na GTS— oddelek za gradbene delovodje.
Višina štipendij: na srednjih šolah 400 do 450din, nsf visokih šolah 500 do 600 din.
Kandidati za štipendijo naj pošljejo svoje vloge s priloženim dokazilom o učnem uspehu v preteklem šolskem letu in o gmotnem stanjn na naslov:
IGM »SAVA-«, KRŠKO, GASILSKA 4 Razpis velja do 20. marca 1971.
Veleblagovnica »NAMA«, Ljubljana, Tomšičeva 2
objavlja prosto delovno mesto za
Blagovnico v Škofji Loki, in sicer za VODJO BIFEJA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba gostinske smeri, znanje enega tujega jezika, 5 let prakse na sorodnih delovnih mestih, poskusno delo 2 meseca, delo za nedoločen čas Možnost ureditve stanovanja v Škofji Loki po posebnem dogovoru.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi.
ODSLEJ »N0V0GRAD«!
GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO
OBVEŠČA
vse svoje cenjene stranke, investitorje in dobavitelje, da smo s 1. januarjem 1971 preimenovali naziv podjetja v
GRADBENO PODJETJE »NOVOGRAD« s sedežem v Novem mestu, Germova 4
COSMOS Ljubljana TOVARNA »BELT«, ČRNOMELJ
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih sredstev:
— dostavni avto IMV — servis
letnik 1967, izklicna cena 8000 din
— 5-tonska prikolica tip AP 3
izklicna cena 3500 din
— moped TOMOS Colibri T-12
letnik 1967, izklicna cena 800 din
Licitacija bo v prostorih tovarne BELT, Črnomelj, dne 23. februarja 1971 ob 8. uri za družbeni sektor, ob
10.	uri za zasebnike. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih tovarne.
ISKRA — tovarna usmerniških naprav, Novo mesto — v ZP Iskra Kranj*
objavlja
prosto delovno mesto za
VODJO TEHNOLOŠKE KONTROLE
Za razpisano delovno mesto mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj; ali
— srednja strokovna izobrazba elektro smeri in 10 let delovnih izkušenj.
Osebni dohodek po pravilniku o OD tovarne.
Prijavo je treba poslati do 20. februarja 1971 na splošni sektor tovarne.
ISES?
W
Gradbeni material, gospodinjske stroje, avtomobilske gume, instalacijski material in drugo tehnično blago kupujte pri
DOLENJKI v ŠENTJERNEJU
Veleblagovnica ►►NAMA'«, Ljubljana, Tomšičeva 2
potrebuje
za svoj počitniški dom v NOVIGRADU (Istra)
KUHARICO z večletno prakso	,
na samostojnih delovnih mestih
Delo v počitniškem domu bo trajalo približno od 1. junija do 20. septembra 1971. Stanovanje je zagotovljeno v domu. Kandidati, ki se želijo v času letne sezone zaposliti ob morju, naj se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja.
KOLEKCIJA
V	skladu s 13. členom odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 19 68) razpisuje STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE
javno ustno licitacijo
za oddajo mestnih stavbnih zemljišč v letu 1971
Licitacijo bo opravljala komisija, ki se bo sestajala v določenih razdobjih. Prvi sestanek bo v sredo, 10. III. 1971 ob 16. uri v pisarni razpisovalca.
Vse podrobnosti licitacije, kakor tudi datum nadaljnjih sestankov komisije bodo objavljeni na oglasnih deskah občinske-skupščine, krajevne skupnosti na Trgu svobode 44 in razpisovalca, Ljubljanska cesta 19, in sicer
1	mesec pred sestankom komisije.
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREZICE
razpisuje JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO 17 STAVBNIH PARCEL V NOVI VASI, POSTA JESENICE NA DOLENJSKEM
Na javnem natečaju, ki bo v ponedeljek, 1. marca, ob 9. uri v sejni sobi Doma družbenih organizacij v Brežicah, Cesta prvoborcev 24, se odda 17 stavbnih parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš v Novi vasi.
Izklicna cena za 1 m! zemljišča je 10 din. Investitor plača poleg izklicne cene tudi stroške za pripravo in opremo zemljišča. Ti stroški in drugi pogoji natečaja so razvidni na sedežu podjetja.
Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani razpisuje sprejem
150 UČENCEV V STROKOVNO ŠOLO ZA NOTRANJE ZADEVE V ODSEK ZA MILIČNIKE-KADETE
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje:	'
— da so uspešno končali osemletno osnovno šolo
— da niso starejši kot 17 let
— da so telesno in duševno zdravi
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku
— da obvladajo slovenski jezik
— da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov Začetek in trajanje šolanja
Začetek pouka bo 6. septembra 1971 in bo trajal tri leta.
Pravice in dolžnosti učencev:
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo,, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Absolvent šole je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba..
Po končanem šolanju je priznana absolventu srednja strokovna izobrazba.
Kako naj se kandidati udeležijo razpisa:
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice, najpozneje pa do 1. julija, naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 1,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis;
2. spričevalo o končani osemletni osnovni šoli; tisti, ki
8.	razred še obiskujejo, naj prilože spričevalo 7. razreda, ob prihodu na izpit pa morajo prinesti spričevalo o končani osemletni osnovni šoli;
3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep;
4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku;
5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani v juniju in v prvi polovici julija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost	kandidati	z	boljšim	učnim uspehom in tisti,	ki	bodo	pri	sprejemnem	izpitu
dosegli boljši uspeh.
Vsa pojasnila daje:
1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon 23-801, interna št. 427 ali 380;
2. Strokovna šola za notranje zadeve Ljubljana, Tacen, tel. št. 51-737 ali 312-227 in postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Gozdno gospodarstvo Novo mesto
razpisuje
javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. stranski jarmenik MOSSER M1 *
izklicna cena 18.000 din
2. tračna žaga v Straži
izklicna cena 4.000 din
3. blok motorja Aran 7-11
Na izklicno ceno se zaračuna za zasebni sektor še prometni davek.
Pred licitacijo je treba položiti 10 c/r varščine od izklicne cene.
Licitacija bo v ponedeljek, 15. februarja, ob 7. uri za družbeni sektor in ob 8. uri za zasebni sektor na upravi podjetja. Novo mesto, Gubčeva 15.
»DOLENJKA«
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO
objavlja prosti delovni mesti:
1. nekvalificiranega delavca
v osrednjem skladišču na debelo
2. snažilke
v upravi podjetja
Pogoji:
pod 1. zdravstvena in telesna sposobnost za opravljanje fizičnih del.	x
Kandidat bo sprejet na delo za določen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 15 dni: pod 2. kandidatka mora biti sposobna za opravljanje ■ nalog na tem delovnem mestu. Delo traja 4 ure na dan. Poskusno delo 15 dni.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
Razpisna komisija pri podjetju
»MONTER«, Ljubljana, Celovška c. 180/b
razpisuje
več delovnih mest za
— KVALIFICIRANE KLEPARJE in
— PRIUČENE DELAVCE V KLEPARSTVU
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
tedensK6le
!SS
Petek, 12. februaija - Damijan Sobota, 13. februarja - Katarina Nedelja, 14. februarja - Ciril Ponedeljek, 15. februarja - Jovita Torek, 16. februarja - Julijana Sreda, 17. februarja - Hilda Četrtek, 18. februaija - Simeon
1IJ
mm
BREŽICE: 12. in 13. 2. ameriški barvni film „Hiša iz kart“. 14. in 15. 2. italijanski barvni film „Mrtev ali živ“. 16. in 17. 2. ameriški barvni film „Mrtev ali živ“.
BRESTANICA: 13). in 14. 2. italijanski barvni film „Smešne stvari so se zgodile na poti v Forum'1.
ČRNOMELJ: Od 12. do 14. 2. francoski barvni film „Šalako“. 16. 2. jugoslovanski barvni film „Most“.
KOČEVJE: „Jadran“: 13. in 14. 2. italijanski barvni film „Oaza smrti“. 15. in 16. 2. ameriški barvni film „Najdi si prostor, da umreš“. 17. 2. turški barvni film „Odsev ljubezni". 18. in 19. 2. ameriški barvni film „Zajezdi veter“.
KOSTANJEVICA: 14. 2. ameriški barvni film „El Dorado“.
KRŠKO: 13. in 14. 2. ameriški barvni film „Knez - vojak“ 17. in 18. 2. ameriški barvni film „Hladno-roki kaznjenec”.
METLIKA: Od 12. do 14. 2. nemški barvni film „Vrag vzemi profesorje? “Od 12. do 14. 2. mehiški barvni film „Divje srce“. 17. in 18. 2. brazilski barvni film „Antonio smrti".
MIRNA: 13. in 14. 2. ameriški barvni film „Arabeska".
MOKRONOG: 13. in 14. 2. ameriški barvni film „Bonnie in Clyde“.
NOVO MESTO: Od 12. do 14. 2. ameriški barvni film „Petorica v akciji“. 15. in 16. 2. ameriški barvni film „Ujetniki vesolja1*. 17. in 18. 2. ameriški barvni film „Deček zelenih las“. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 12. do 16. 2. mehiški barvni film „Pojem za Pancha Villa
RIBNICA: 13. in 14. 2. angleški barvni film „Umazana igra“.
SEVNICA: 13. in 14. 2. ameriški film „Tajna vojna Hari Griga“. 17. 2. nemško-brazilski film „Avanture na Amazonki44.
SODRAŽICA: 13. in 14. 2. domači film „Bitka na Neretvi44.
TREBNJE: 13. in 14. 2. ameriški barvni kavbojski film „Nasilje v De-richu44. 17. 2. ameriški barvni avanturistični film „Poslednji safari44.
OS
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO DEKLE, ki ima veselje za delo v gostilni. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na: Gostilna „Pod Stolom44,, Gorenjska, Moste 59 - 64274 Žirovnica.
DEKLE 18-30 let, po možnosti z nekaj prakse, dobi zaposlitev natakarice. Hrana in stanovanje v hiši, odlični osebni dohodki. Zglasite se osebno ali pišite na naslov: Gostilna Drenik, Gotna vas, Novo mesto.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za dve osebi. Zglasite se na spodnji naslov zaradi dogovora. Stanovanje preskrbljeno. Ana Zajc, Razdrto 19, Šmaije-Sap.
SPREJMEM TAKOJ polagalca parketa - plastike. Vinko Novak, Podturn 3, Dolenjske Toplice.
MIZARSKEGA POMOČNIKA zaposlim. Plačam dobro, ostalo po dogovoru. Peter Demšar, Šentvid pri Ljubljani - vprašajte v restavraciji Jelen.
SPREJMEM mizarskega vajenca in pomočnika ali fanta, ki ima veselje do mizarskega poklica, ter prodam vprežne luksuzne sani. Mizarstvo Ipavec, Mengeš, Gorenjska 10.
SPREJMEM v službo pleskaija in so-boslikarja. Pleskarstvo, Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto.
IŠČEM ZENSKO, ki bi me učila strojnega pletiljstva. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (255/71).
IŠČEMO pridno in pošteno dekle za pomoč v kuhinji in gostilni. Nastop službe takoj, hrana in stano-
vanje v hiši. Plača po dogovoru. Gostilna Kužnik, Krško, Cesta 4. julija. i
DEKLE do 30 let takoj zaposlim v delavnici. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Ivan Udir, izdelovalec grelcev za centralno kurjavo, Goriče 2, Golnik.
GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejmemo k 4-članski družini. Nudim hrano in stanovanje. Plača po dogovoru. Inž. Prelec. Koper, Kovačičeva 38 a.
SPREJMEM mizarskega pomočnika. Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Milan Oražem, Ribenska 14, Bled.
DRAGO Drenški, krojaštvo, Krško, Tovarniška 6, sprejme takoj vajenca in pomočnika, Stane Škoberne, Radiomehanika, Krško, Tovarniška 4, sprejme vajenca.
KEMIČNA ČISTILNICA Oberč, Novo mesto, sprejme delavko -likarico.	Nudimo opremljeno
sobo. Zglasite se čimprej.
PEKOVSKI pomočnik ali priučen delavec pekarske stroke dobi zaposlitev v pekarni Alojza Zemljiča, Bregana.
STANOVANJA
IŠČEM neopremljeno sobo s posebnim vhodom, na Vidmu ali v Krškem. Anica Šterk, LABOD, Krško.
ODDAM SOBO samski osebi. Miha Čolnar, Trdinova 14 Novo mesto.
ODDAM neopremljeno sobo dekletu. Naslov v upravi lista (279/71).
MLADA ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo v Novem mestu. Plačata dobro. Ponudbe pod „Mirna44.
TAKOJ SPREJMEM na stanovanje dekle. Trdinova 21, Novo mesto.
„TRGOVKA44 išče sobo v Novćm mestu, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod „Čim-prej44.
ODDAM prazno sobo. Naslov v upravi lista (256/71).
Motorna vozila
PRODAM dobro ohranjeno Zastavo 750, letnik 1963. Dopoldne se zglasite na telefon 21-075, popoldne pa na naslov Košir, Ragovska 9 a, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1965, v dobrem stanju. Ogled vsako nedeljo na domu. Martin Udovč, Jerman vrh pri Bučki, Škocjan.
FIAT 620 B-2 T z rezervnim motorjem, vozen in registriran, zaradi odhoda v tujino prodam po zelo ugodni ceni. Branko Hribar, Senovo 217, 68281 Senovo.
PRODAM FIAT 750, letnik 70, ali zamenjam za kombi MORIS. Naslov v upravi lista (270/71).
PRODAM
PRODAM GRABLJE SONCE 3 in travnik. Straža pod Rako. Puntar, Mali Podlog, Leskovec.
TRAKTORSKE KOMBINIRKE (obračalnik) na kardan, Ferguso-nov dvobrazdni plug in mlatilnico prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
PRODAM motorno kosilnico BĆS s cirkulaijem, vprežni obračalnik ter motorno žago. Ivan Berkopec, Zemelj 1, Gradac.
PRODAM plinski štedilnik po ugodni ceni. Mara Kneževič, Zagrebška 27 (pri Žibertu), Novo mesto.
PRODAM SPALNICO (tudi po kosih) in kavč. Kastelic,Trdinova5a, Novo mesto.
PRODAM trivrstno diatonično harmoniko. Ogled mogoč samo ob sobotah in nedeljah dopoldne. Ivan Vrbanec, Dalnje njive 5, Vinica.
PRODAM električni štedilnik, kombiniran s plinom in visečo kredenco. Ana Šoster, Muhaber 7, Novo mesto.
PSIČKE foksterijeije, stare dva meseca, prodam. Marija Jesenko, Trška gora 12, Otočec.
PRODAM kuhinjsko opremo, vzid-ljiv štedilnik na drva in elektriko - viseče omare in delovni pult s pomivalno mizo. Martin Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto.
PRODAM dobrega, neplašljivega srednje težkega konja (7 let). Fortuna, Smrečje 6, Vrhnika.
PRODAM skoraj nov bariton s 4 tipkami. Janez Debeljak, Ljubljanska cesta 5, Kočevje.
UGODNO PRODAM sobno in kuhinjsko pohištvo. Kajfež, Šalka vas 102, Kočevje.
ČREŠNJEVE DESKE prodam. Naslov v upravi lista (266/71).
PRODAM malo rabljen električni štedilnik na štiri plošče, kuhalnik na dve plošči ali zamenjam za plinskega, ter šivalni stroj MIRNA, vse v dobrem stanju. Jarc, Muzejska 8, Novo mesto.
POSEST
VINOGRAD z zidanico na Vel. Slat-niku (v hribih) prodam. Gostilna Drenik, Gotna vas, Novo mesto.
PRODAM VINOGRAD (15 arov) v Mladi gori pri Šmarjeti. Jože Pungerčar, Žaloviče 34, Šmarješke Toplice.
PRODAM HIŠO, primerno za upokojenca na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (251/71).
PRODAM HIŠO z vrtom v Hrasto-vici pri Mokronogu. Naslov v upravi lista (268/71).
UGODNO PRODAM nedograjeno stanovanjsko hišo 10x10 m v Šentjerneju. Ponudbe pošljite pod „Gotovina44.
RAZNO
NA POTI iz pokopališča Šmihel groti naselju Nad mlini sem dne 8. 2. 1971 izgubila uro znamke Helvetia. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj mi jo vrne proti nagradi. Sonja Jovandič, Nad mlini 3, Novo mesto.
DRUŽINI, ki mi preskrbi službo v tovarni in sobo, nudim v prostem času pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (248/71).
TUDI PRI NAKITU se moda spreminja - iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Vidi Medic za uspešno opravljeno diplomo na ESŠ iskreno čestitajo sodelavke.
Dragima mami in očetu Ani in Mihaelu Brodarju iz Novega mesta, Partizanska 17, za 30. obletnico poroke želijo vse najlepše, predvsem pa zdravje, otroci Marjan, Andrej, Marija, Milka, Stanka z družinami in Anka.
um
Jože Hictaler. Koprivnica 27, prepoveduje vsako kupčijo na svojih travnikih, ki jih je podedoval po Mariji Kukovičič. Antonija Ašič nima pravice prodajati košnje.
1
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi Ščetarstvo Armič.Trža-šlka 52, Ljubljana.
Berite »Dolenjski list«
amuBi
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE ŽAGAR, roj. KREN
se najlepše zahvaljujemo dr. Vodniku za lajšanje bolečin, darovalcem vencev in cvetja, organizaciji SZDL Birčna vas, sindikalni organizaciji UJV Novo mesto in vsem ostalim, ki so jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo za vsestransko pomoč Petričevima, kakor tudi prečastitemu gospodu patru za spremstvo in poslovilne besede ter vsem, ki so nam izrekli sožalje.
Žalujoči: sin Stanko, hčerki Jožica in Cvetka z družinami, sestra in bratje ter drugo sorodstvo
Birčna vas, Lakovnice, Novo mesto, Straža, Ljubljana
Ob prerani izgubi naše drage sestre in tete
ANE KAMBIČ iz Sodjega vrha pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, darovalcem vencev in cvetja. Zahvaljujemo se tudi vsem za ustno, pismeno ali brzojavno izraženo sožalje, ter vsem, ki so z nami sočustvovali in nam na kakršenkoli način bili v pomoč. Prav lepa hvala tudi gospodu kaplanu za opravljen obred in vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti.
Žalujoči: brat Janez z družino, brat Jože z družino, sestra Marija z družino, sestra Neža z družino in drugo sorodstvo
Ob prerani, težki izgubi dragega moža in očeta
ALOJZA BOŽIČA iz Smolenje vasi 25
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, podarjene vence in cvetje. Iskrena zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju novomeške interne bolnišnice, gospodu kaplanu, tov. Remsu za poslovilne besede podjetju ŽITO, tovarni NOVOTEKS in Industriji obutve. Še enkrat topla zahvala vsem, ki so ga spremili do njegovega preranega groba.
Žalujoči: žena, hčerki, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Smolenja vas, 8. februarja 1971
Potentila
IGM »SAVAc
Krško
PRODA
10 GARAŽ
pri stolpičih na Vidmu
Najnižji ponudek je 6000 din.
Interesenti za nakup naj pošljejo pismeno ponudbo na naš naslov.
Vodna skupnost Kočevje
išče
INKASANTA
za območje Kočevje
s takojšnjim nastopom.
Sprejmemo
KURJAČA za nizkotlačne kotle
Pogoj : izpraSan kurjač, 2-mesečna poizkusna doba, ostalo po dogovoru.
»2ito«, DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto
Oskrbnik dobi službo
Planinsko društvo Novo mesto objavlja razpis
za oskrbnika koče -Dom Vinka Paderšiča«
pri Gospodični na Gorjancih
Koča bo tudi v bodoče dana v zakup. Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 25. febr. 1971 na naslov: Planinsko društvo Novo mesto. Jerebova 2.
ZA ENOTO IDEK
iščemo
UPRAVNIKA
Delovno mesto je s polovičnim delovnim časom. Kandidat naj ima organizacijske sposobnosti in izkušnje pri vodenju delavnic. Imeti mora osebni avtomobil. V poštev pridejo tudi upokojenci oziroma osdbe, ki bi to nalogo lahko opravljale v dopolnilnem delu (honorarno). Plačilo po poslovnem uspehu. Pismene prijave pošljite do 20. 2. 1971, Informacije po telefonu št. 86-089.
Delavska univerza »Jože Šeško«, Kočevje
t
Fran Sal. F i n ž g a r 5
Bill H91H
„No, katero? “ se je obrnila proti njemu Suhadolka.
,,Tebe!“ je rekel odločno Vrban.
Suhadolki je zdrsnil šop pese iz roke.
„Veš kaj, Vrban . .
Vrban pa je zapičil koso v tla in stopil k Poloni.
„Pa prav tebe. Sklenil sem in sedaj odgovori."
„Pomisli vendar na hčere!“
„Kaj hčere! Tebe vprašam, ali bi me vzela ali ne. Nihče me ne ume. Jaz ne morem biti brez žene. Torej, povej.“
„Mreta. gre z vozom," ga je opozorila Suhadolka.
„Naj gre. Reci!“
„Ne bodi tiščinast. Saj vendar ne morem kar zviška puhniti v zakon.“
„Torej me nočeš? “
„Tega nisem rokla.“
.Potem se pa pripravi.*4
M reta je vtem zavila na ozare in začela nakladati.
VRIŠČ
Hčere so bile srečne, ko so opazile, kako gine očetovo žalovanje. Spet je oživel in z dvignjeno glavo ukazoval. Res je bil režavast, toda taka je bila njegova navada od nekdaj.
Neke nedelje je pripeljal celo zidarja, da sta ogledala sobo.
„Prebelil mi jo boš. Ampak prav takle višnjev trak mi.potegni pod stropom, svetega duha nad mizo pa kar pusti. Ga ne boš pogodil, če ga prebeliš.“
V	ponedeljek so znosili opravo iz hiše. Hčere so drgnile in pomivale, zidar je belil, Vrban pa ves čas mojstrova!, da je bilo vse novo - a vendar tako kot nekdaj. Ko so znašali pohištvo nazaj, je morala z njim tudi postelja pokojne žene v kot na svoje staro mesto.
Sosed Čebin je povasoval na pragu in si ogledal direndaj po hiši.
„Salabolsko, ali bodo ogledi, ko tako drgnete in belite? Kaj, Polo-nica? “
„Za gledanje nikogar ne potrebujemo, za delo nas je pa dovolj,“ se je odrezala dekle in nesla mimo njega škaf luga.
Vrban pa je Cebinu fantovsko pomežiknil in rekel:
„Naj le pridejo ogledi, saj nismo brez nevest; tudi ženin bi se dobil, mar ne? “
Stopil je upokončen pred soseda, ki je — suhljač — zavidno gledal trdne Vrbanove mišice.
„Grča si; pes vedi, kaj te še piči.“ In se mu je namuznil in pomežiknil nazaj.
Vrban pa ni samo pobelil, oskrbel si je novo obleko, in ne navadne, zakmašne: pravo svatovsko si je dal umeriti pri krojaču v drugi fari. In kastorec si je kupil, kakor so ga tedaj nosili fantje in vsi mladi ženini. Doma ga ni pokazal. Varno ga je zaklenil v omaro.
S Suhadolko sta se shajala, samo slučajno seveda. Celo na kopico je prišla Polona slučajno, ker je bila na obisku pri žlahti. Prijazna je bila s hčerami in tako postrežljiva, da jo je Po-lonica povabila v kuhinjo in ji razkazala gospodinjstvo. — Vrban pa je hodil med sosedi, veleval in dvigal pro-senico-, da je bil kos vsakemu fantu. Suhadolke se je ogibal in le mimogrede jo je ošinil s pogledom resničnega ženina, ki je vprašal: „Kaj, Polona, še sem kavelj? “
Toda kakor sta prebrisano skrivala,
skrila nista. Ljudske oči te zasačijo pri skriti misli.
Ko so potekli trije meseci strogega žalovanja za rajnico, je Polona bleknila pri šivilji nepremišljeno besedo — in tedaj je završalo po vsej fari:
„Vrban se ženi!“
„Sivec, sram ga bodi!“
„Hinavec, na grobu je rjul, sedaj že tišči za drugo, fej!“
„Takile so! Noben dedec ni vreden ene same ženske solze!“
„Smrt namesto harmonike naj nese godec pred belim ženinom.“
„Da sem jaz Polonica, nasujem baburi mišjice prvi dan, ko bi prišla k hiši.“
Le malo jih je bilo, ki so sodili drugače in dajali Vrbanu prav, češ kdo ga bo opravil v bolezni in starosti; naj se le oženi.
Pri Vrbanovih pa je bila ta novica, kakor bi treščilo v gnezdo. Prvim vestem hčere res niso veijele. Plaha tesnoba jih je objela, da so se tiščale venomer skupaj in mislile in mislile. Toda kakor bi jim kdo snemal mreno z oči, so začele razumevati očetova dejanja. Več jim ni bilo obstanka in nekoč po večerji jc vprašala Polonica: „Oče, ali & res ženite? “
Vsem je zastala sapa, desetero oči se je vpičilo v Vrbanovo lice, da gaje resnično zabolelo in ni vzdržal. Povesil je pogled od sramu. Toda počasi so se mu dvignila pleča, nato seje postavila med njimi glava, vzdržal je po-
glede kot mož, ki je bil vajen samo velevati, in s trdo besedo je povedal:
„Res!“
Postavil je težko pest na mizo, da so se mu kocine na vzboklih mišicah podlakti naježile.
Hčere so odprle usta vse hkrati, toda niti besedice niso mogle izgovoriti.
„Res,“je ponovil oče še enkrat,, in vam čisto nič mar.“
Tedaj se je utrgalo iz src otrok. Krik in jok je planil po kuhinji.
„Kaj pa tulite, norice? “ se je dvignil Vrban in se izzivalno naslonil z obema rokama na mizo. „Ali mar nisem več gospodar? “
Tedaj je stopila Mreta, ki je bila najbolj po očetu, k mizi:
„Kdo vam pravi, da niste gospo-, dar? Toda če ni sram vas, je pa nas in zato pojdemo od hiše.“
In je udarila z drobno pestjo pred očetom po mizi.
„Vse pojdemo,“ so potrdile druge.
„Ušivke! Kar precej, če hočete! Hiša je zidana na dvojne duri, obojne so odprte. Le ven, da vas bodo bile tuje duri po petah, spestovanke nehvaležne! O. če ne bi skrbel stari zase, bi jemal konec v smeteh. Preskusil sem vas.“
„Oče!“ je dvignila Polonica roke proti njemu. Mreta pa jo je odsunila:
„S sekiro jo sprejmemo, če se privleče ta ženska v hišo!“
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.. 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 12. FEBRUARJA: 8.10 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Tone Robič: Gospodarenje na naprednih kmetijah v hribovitih krajih. 12.40 Z ansamblom Fantje treh dolin. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 ,,Vrtiljak". 17.10 Človek in zdravje. 17.20 Operni koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 „Naj narodi pojo ..20.30 „Top-pops“.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 13. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Lojze Briški: Pomen analize zemlje in listja za gnojenje nasadov. 12.40 Poje Zlata Ognjanovič. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Od vasi do vasi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak”. 16.40 Dobimo se ob isti uri. 17.10 Gremo v kino. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 „Nove melodije14.
21.15 Parada zabavne glasbe. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 14. FEBRUARJA:
6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Košuta: Štirje fantje - muzikantje. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Še pomnite, tovariši .. . Winston Churchill: Med , Morskim levom“ in „Barbaroso“. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. - vmes ob 11 00 Poročila - Turistični napgtki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - Jean Kerr: Dieta tete Jean. 17.05 Iz opernega sveta. 17.30 Radijska igra - Maijan Marinc: Nedeljsko kosilo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene ^razglednice. 20.00 „V nedeljo zve-fčer“. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti 1- - inž. Jože Spanring: Občutljivost : različnih sort poljščin za herbicide. -12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri.
^ 13.30 Priporočajo vam... 14.35 h Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 G. Puccini: „La Boheme" opera v štirih dejanjih.
22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 16. FEBRUARJA: 8.10
Glasbena matineja. 9.35 Šiptarske
pesmi s Kosova. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič: Poraba krompirja pri nas in v svetu. 12.40 Melodije iz filmov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Glasbena tribuna mladih. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z orkestrom Dorka Škobemeta. 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Glasba evropskega Srednjega veka.
SREDA, 17. FEBRUARJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Mirko Šoštarič: Redki gozdni velikani v vzhodni Sloveniji. 12.40 Zvoki iz glasbenih revij Victoija Herberta. 13.30 Priporočajo vam ...	14.10	Koncertni
valčki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni
intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 16.40 Na obisku v studiu 14. 17.25 Naša glasbena galerija. 18.15 Iz opusa Edvvarda Griega. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbena razglednica. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v našem stereo studiu.
22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 18. FEBRUARJA:
8.10 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Žlindra: Pod do 4000 kg mleka na kravo. 12.40 V ritmu koračnic. 13.30 Priporočajo vam... 14.45 „Mehurčki". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 ‘„Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19J5 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij - V. oddaja. 22.15 Iz opusa Arthurja Honeggeija in Benjamina Brittna.
TELEVIZIJSKI
SPORED
PETEK, 12. februarja: 9.30 TV v šoli (Zgb) — 14.30 Nogometni turnir „Veleža" - prenos iz Mostarja (Sarajevo-Lj.) - 15.15 Rezerviran čas (Lj) - 16.25 Nadaljevanje prenosa (Sarajevo-Lj) - 16.15 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.40 Oddaja za prosvetne delavce (Bgd)
- 17.45 Vijavaja-ringaraja (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavnoglasbena oddaja (Zgb) -18.45 Variete (Zgb) - 19.00 Svet na zaslonu (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Vrni se, mala Sheba - ameriški Film (Lj) - 22.15 Izkažimo se - quiz (Bgd) - 23.15 Poročila (Lj)
SOBOTA, 13. februarja: 9.30 TV v šoli (Zgb) - 14.35 London: Predolimpijske igre v Sapporu - prenos v barvali (EVR-Lj) - 15.30 Nogometni turnir „Velež" - prenos II. polčasa (Sarajevo-Lj) -	16.25
Državno prvenstvo v košarki - srečanje Rabotnički : Borac - prenos (Skopje) - 17.10 Rezerviran čas (Lj) - 17.20 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (Skopje) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Po domače s Fanti treh dolin - Triom Brajko in Boštjančiči (Lj) - 18.45 Holandski dragulji - serijski film (Lj) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 Afriška ekspedicija - oddaja S kamero po svetu (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 TV magazin (Zgb) - 21.35 Filmska burleska (Lj) - 22.05 Nepremagljivi - serijski film (Lj) -22.55 TV kažipot (Lj) - 23.15 Poročila (Lj)
NEDELJA, 14. februarja: 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-šivcc) (Bgd) - 9.30 Po domače z beneškimi fanti (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.45 Mozaik
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
TONETA ZAGORCA
iz Dol. Prekope
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivom »Gorjanci« iz Novega mesta. »Iskri« iz Šentjerneja, »Labodu« iz Krškega. ZB in SZDL Kostanjevica in Gasilskemu društvu iz Prekope za podarjene vence in spremstvo, enako tudi osnovni šoli iz Kostanjevice za spremstvo ter gospodu kaplanu za obred. Žalujoči: žena, hčerke Anica z možem in sinčkom, Minka s Franceljnom, Verica, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo in znanci
ZAHVALA
*
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
KARLA ČUKA
iz Salke vasi
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim vaščanom, posebno družini Ozenič in vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem Rudnika in Salke vasi, rudarjem Rudnika Kočevje, delavski godbi iz Kočevja in govornikoma tov. Stanetu Letonja in Veku Figarju za ganljive poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Karlo z ženo Marijo in otroka Mirko in Stanko Kočevje. 2. februarja 1971
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas Je zapustila naša draga mama. stara mama in sestra
i FRANČIŠKA ŠTAMPFEL
iz Žabje vasi
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Ji poklonili vence ter cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za zdravljenje in nego, kolektivu in šoferjem Novoteksa ter sosedom iz Žabje vasi in Gotne vasi za podarjena venca.
Žalujoči: sin Peter z družino in drugo sorodstvo
(Lj) - 10.50 Otroška matineja: Čarobna piščalka, Svet, v katerem živimo (Lj) - ... . TV kažipot (Lj) -
14.00 Nogometni turnir „Veleža" -finale (Sarajevo-Lj) - 14.45 Propagandna oddaja (Lj) - 14.55 Nadaljevanje prenosa (Sarajevo-Lj) -
15.45 Nove melodije - posnetek javne radijske oddaje (U) - 16.45 Košarka Lokomotiva : Zadar (Zgb)
- 16.55 Judo turnir (Bgd) - 17.05 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (do pribl. 17.45) (Zgb) - 18.30 Mestece Peyton - serijski film (Lj) -
19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Naše malo misto - humoristična oddaja (Zgb) - 21.35 Videofon (Zgb) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.20 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 15. februarja:
9.05 odprta univerza (Bgd) - 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.30 Nemščina (Zgb) - 10.45 Angleščina (Zgb) -
11.00 Matematika (Bgd) - 14.30 Pariz: Predolimpijske igre v Sapporu
- prenos v barvah (EVR-Lj) -
15.40 Angleščina - ponovitev (Zgb)
- 15.55 Nemščina — ponovitev (Zgb) - 16.10 Francoščina (Bgd) -
16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivcc do 16.55) (Bgd) - 17.38 Napoved sporeda (Lj) - 17.40 Men-do in Slavica (Zgb) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka: Nebesna straža (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Skopje) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Moška zvrst - angleška TV drama
- . .. Živa dediščina: Za bolezen so zdravila (Lj) - . .. Poročila (Lj)
TOREK, 16. februarja: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.40 Ruščina (Zgb) -
11.00 Spoznavanje narave in družbe (Bgd) - 14.45 TV v šOLi - ponovitev (Zgb) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zgb) - 16.10 Angleščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00)
( Bgd) — 17.45 Tiktak: Pravljica o neprijetnem obisku (Lj) - 18,00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 .Torkov večer: George London Show (Lj) - 19.00 Mozaik.(Lj)
- 19.05 Poplave - oddaja o narodni obrambi (Lj) - 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje - 7. oddaja (Lj) -
19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Film meseca: Velika ljubezen Elvire Madigan - švedski film (Lj) -
22.05 Nokturno: Na oni strani srebrne črte (Ela Peroci) (Lj) - 22.20 Poročila (Lj)
SREDA, 17. februarja: 8.15 TV v šoli (Zgd) - 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bgd) - 17.55 Čarobna piščalka -serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Amaterski ansambli ((Zgb) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 Po sledeh napredka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Cesare Pugni: Esmeralda - balet (Lj) -
21.45 Jazz na zaslonu (Lj) - 22.00 Košarka Olimpija : lgnis (Lj) -
23.00 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 18. februarja: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.30 Nemščina (Zgb) - 10.45 Angleščina (Zgb) -
11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev ((Zgb) -
15.40 Nemščina - ponovitev (Zgb)
- 15.55 Angleščina — ponovitev (Zgb) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 18.00 I. Petrič: Divji Bik Ferdinand - glasbena pravljica (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Svet, v katerem živimo -film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) -
19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bgd) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20,35 Pogled naprej: Prihodnost v komuniciranju (Lj) -
21.25 S. Maugham: Padec Edvarda Barnarda (Lj) - 22.15 Karajan vam predstavlja: J. S. Bach: Braden-burški koncert (Lj)
cateške tonlice.^o
rahtjttnA , h\|V *
Vzabavo
V soboto, 20. februarja, vas bo zabaval VIS Plava zvezda s pevcem, v torek, 23. februarja pa bo pel
MIŠO KOVAČ z ansamblom Borisa Bobinskega.
Obakrat bo nasedal“ pustni parlament iz Brežic. V soboto in torek bodo naj duhovitejše maske bogato nagrajene!
L
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v .METLIKI in TREBNJEM
Z A V AS	J
# nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst.
# dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov
# vodimo devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
# opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opiuvimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.
NOVO MESTO
»Dolenjski list« v vsako družino
Wšjb
(Lj) -
Poročila
# celodnevna karta za sistem žičnic med tednom 25 din
# popoldanska karta 15 din
# v soboto in nedeljo 40 din
# Nižje cene, obsežnejša smučišča, obilo snega!
IZLETNIK
Celje
’:7
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
"Jaško ///ih
lAB/ A<i4*Cu*UimW
y 9	BREŽICE
Ste v zadregi za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
Pridružite se m\ modernim ljudem,ferf ki pijejo
CYNAR
Portret tega tedna
Tudi letom dodajati življenje
Kot mnogim starcem je tudi Valentinu dolgo življenje le še — breme
Zakaj nastopa starost? Že stoletja skušajo ljudje odgovoriti na to vprašanje, pa še danes ne morejo povsem natančno. Trume znanstvenikov iz različnih področij se pečajo s tem vprašanjem, starost so temeljito opisali, spoznali njene spremembe, dokončno pa vendarle še niso našli vzrokov. Iz tega izhajajo tudi neuspehi pomlajevalnih metod.
Lisica, lisjak, sta pfla ... Veijeli ali ne: Alojz Mencin, član lovske družine iz Velikih Lašč, je v soboto, 6. februarja zvečer v mesečini z enim strelom ustrelil lisico in lisjaka. Na tak strel bi bil vsak lovec ponosen! (Foto: Franc Modic)
Na te ugotovitve gerontologa (raziskovalca staranja) dr. Smo-dlake sem nehote pomislil, ko sem sedel ob postelji Valentina Goriška z Brega pri Sevnici kak dan prej, preden je stopil v stoto leto svojega življenja.
Živimo bolje, kot so živeli naši predniki, zato bi radi živeli dlje. Ne tarnamo več toliko nad „solzno dolino“, življenje je postalo lagodnejše, čeravno še ne za vse. Nehote se sprašujemo, kaj je nekomu pomagalo do dolgega življenja, kaj mu dolgost bivanja na svetu sploh pomeni?
Ljudje, ki jim je narava naklonila dolgo življenjsko pot, nas po svoje razočarajo. Gori-
Klemenčičevo umira
Kako bo z eno izmed zadnjih mestnih kmetij?
„Včasih se je pri nas reklo na Marofu, danes pa pravijo na Mestnih njivah,“ je začela pripovedovati Nežka Klemenčič, gospodarica na eni izmed zadnjih mestnih kmetij v Novem mestu.
„Naša domačija se vedno bolj pomika v mesto. Včasih so bde daleč okrog same njive, sedaj pa tam že stojijo naselja blokov. Tudi poslopja tovarn, v katere se ozirajo moji otroci, so vedno bliže. Jaz pa sem še vedno navezana na to zemljo, čeprav mi ni lahko.“
Nežka že sedem let sama gospodari na kmetiji. Ko ji je umrl mož, je morala preživljati pet otrok, sama orati, sejati in žeti, kolikor je pač pridelala.
Nežkina kmetija šteje okrog 18 ha zemlje. Obdelovalne je okrog 6 ha. V hlevu ima konja, tri krave, dva prašiča in okrog 70 kokoši.
„Zemlja rodi le, če jo dobro obdeluješ,4 pravi Nežka. „Sedaj je laže tu£i pri nas, ker je najstarejši že v službi in le pride kakšen dinar več za davke. Prav te dni sem dobila račun: 2000 din za tri mesece. Odkod naj jih vzamem? Nekaj že zbe-
>
SPOROČILO
Turistično društvo Brežice nam je sporočilo, da bo ples v maskah v Ča teških Toplicah 20., in ne 27. februarja, kakor je bilo napačno napisano v zadnji številki Dol. lista v prispevku tov. Maksa Topliška o letošnjem pustovanju v brežiški občini.
škov ata ne pozna nikakršnega recepta niti nasveta. Njegova življenjska zgodba je enaka drugim. Rodil se je 4. februaija 1872 v Vodiškem pri Rimskih Toplicah, izučil se je za kolarja, ob tem pa je še kmetoval, zredil 13 otrok, od katerih jih pet še živi. Pomni čase, ko so v gozdovih pele samo sekire, ker žag še niso uporabljali.
Valentin ni bil nikoli posebno pri zdravju. Že od prve svetovne vojne ima težave z želodcem, vedno so mu morali kuhati posebej, ker težjih obrokov ni prenesel. Do te zime pa je kljub temu še posedal pred hišo in tudi branja se je še lotil s po-
močjo naočnikov. Vesel je bil, ko so ga obiskovali člani krajevne organizacije Rdečega križa ob njegovih jubilejih.
Zdaj, ko se zima levi v pomlad, je z njim slabše. Na postelji leži v svoji kamri, od časa do časa nabaše čedro in puha pod strop. Ko sem vstopil, je najprej vprašal, če sem župnik. Tega pričakuje, da mu bo sklenil življenje. „Toliko mladih, zdravih ljudi je pomrlo, moji vrstniki so se že zdavnaj poslovili, jaz pa sem ostal sam, tako dolgo sam,“ večkrat ponavlja zadnja leta.
Z drugimi besedami pripoveduje bridko resnico za stare ljudi, ki jo je raziskovalec starosti Barbera takole označil: „Ni le potrebno življenju dodajati leta, ampak je potrebno tudi letom dodajati življenje."
M. LEGAN
»Je hlačice odpel in...«
17-letni D. P. je znan kočevski izgrednik. Vse kaže, da je vedno bolj objesten morda prav zato, ker ga doslej za njegova dejanja ni še nihče dovolj resno prijel.
5. februaija je šel k predstavi v kino , Jadran11 v Kočevju, ki se je začela ob 18. uri. Potem je šlo nekaj časa kot v tisti pesmici o petelinčku . . .
Uradna prijava sodniku za prekrške omenja, da je bil v kinu pijan, da se je prepiral in vedel nespodobno, da je kršil javno moralo in kadil v prostoru, kjer je kajenje izrecno prepovedano. Med kino predstavo je opravil v drugi vrsti sedežev malo potrebo.
Ko ga je kasneje miličnik peljal na postajo milice, kjer naj bi ga pridržali do iztreznitvc, je ušel. S pomočjo občanov je bil prijet.
Pri sodniku za prekrške pa se bo moral zagovarjati tokrat še zaradi beračenja in nadlegovanja gostov. 20. januarja zvečer je namreč naberačil v mladinskem baru ,.Metka“ 10 steklenic piva.
Ljudje, ki poznajo mladoletnega D. P. kot izgrednika, so zahtevali zanj pripor ali razne druge ukrepe. Kaže, da so vsi odgo vorni temu mladoletniku predolgo prizanašali. Otroku je tre ba na ta ali oni način pokazati pravo pot, če je sam ne najde. Fantu bo le koristilo, če ga bo kdo spravil s krive poti Napačno pa bo in fantu v škodo, če bi morda zaradi očeta preveč prizanašali fantu oziroma čakali da se bo sam spametoval. S tem ga le zavajamo k novim prestopkom Meni namreč lahko, da to, kar počenja, ni nič hudega ali pa da je tako „vsemogočen", da mu nihče ničesar ne more.	J. P.
rem z mlekom in jajci, vendar živeti tudi moramo. Mož je bil kmet in podpore nimam nikaršne. Otrokom sem lahko dala le to, kar sem pridelala. Sedaj, ko je sin v službi, gre bolje.“
Nežka računa, da bo eden izmed sinov le ostal na kmetiji in da mu bo le še pomagala gospodariti, ko bo prišel čas za to.
„Samo ne vem, koliko časa se bomo še obdržali tu, kajti mesto se širi na vse strani. Tudi sin ima veselje do zemlje, vendar pravi, da se ne bo vedno mučil le za davke. Večkrat poslušam kmetijske nasvete in berem o naprednei.» kmetovanju. Razmišljam, kako bi bilo tudi pri nas ,po novem4 in kako bi se kmetija dala preurediti, toda vse se ustavi pri denarju. Potrebni bi bili novi stroji, gnojila, škropiva in drugo, denarja pa ni.
Jaz zemlje ne bom pustila, ker sem nanjo navezana in navajena trdo delati, toda otroci si bodo najbrž izbrali lažje življenje.44	A.	V.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krflko, Metlika. Novo mesto, Ribnica. Sevnica ln Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor DragoS, Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone GoSnlk, Ciril Grli, Jože Jeke. Ivan Kastner, Lojzka Potrč, Slavko SmerdelJ in Franc Stajdohar.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc,- Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana Vitkovlč ln Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti).
OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na I., srednji ln zadnji strani lista: 6« din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase ln oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 88.001 Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
Kontaminirana TV
Kar je vredno hvale, je treba pohvaliti! Moja žena ima to dobro lastnost, ki je na žalost med Slovenci redka, da bi lahko zdržala pred televizoijem od začetka do konca programa.
Oni dan pa je začela najprej potiho, potem pa vedno glasneje bentiti, da sem razločno slišal njeno negodovanje v kuhinjo:
- Spet nas televizija zastruplja s tujkami!
Seveda sem pohitel v dnevno sobo, da bi tudi jaz videl tiste lepe tuje ženske, s katerimi nas v dobi seksualne revolucije zastruplja naša televizija.
To sem bil razočaran! Namesto manj ali nič oblečenih žensk je bil na televiziji neki dedec, ki je bil še bolj plešast kot jaz, gledal pa je nedolžno kot angeljček.
- Kaj me zafrkavaš? sem se razjezil nad ženo.
- Saj te ne. Prisluhni. Kar naprej govori: „Kon-trala ... dekontralala“. Kaj, za vraga, to pomeni?
No, zdaj sem prisluhnil še jaz. Ugotovil sem, da moža-
kar na televiziji neprestano govori o „kontaminaciji“ in „dekontaminaciji".
— Najbrž govori o kontracepciji (preprečevanje zanositve), je skušala žena navezati edino tujko, ki jo je poznala, na svoje praktične zadeve.
— Ne, prej bo šlo za kon-tribucijo (davek), saj je januar mesec znan po tem, da je treba prijaviti dohodke.
Zinila sva še to in ono, da bi se skoraj sprla. Toda zmagala je zdrava pamet. Kot vsak, ki hoče danes kaj razumeti, imava tudi midva doma slovarček tujk. Pod „kontaminacija" sem v slovarčku našel, da ta beseda pomeni: okužitev, onesnaženje, kvaijenje, maličenje. Zdaj pa še vedno ne vem, če je bilo takrat na televiziji predavanje o obrambni vzgoji za široke ljudske množice, kot mi je kasneje zatijeval neki znanec, ali pa je imela TV spet svojih deset minut okužitve, onesnaženja, kvarjenja ali maličenja našega jezika!	JOžE	pRiMC
Stane Jarem — simbol Osilnice
Pravijo, da je Osilnica ob Kolpi eden izmed najlepših krajev v Sloveniji. Družina Jarmovih je daleč po Sloveniji in Hrvaški znana po očetih in sinovih, ki so se proslavili po svojem umetniškem ustvarjanju. Kipar Stane Jarem s svojim umetniškim izpovedovanjem nadaljuje tradicijo, ki je v tej družini prehajala iz roda v rod.
Že njegov ded je bil znan kot cerkveni slikar - podobar. Tudi njegov sin, Sta-
netov oče, je bil podobar. Imel je devet otrok. Sin Peter, katerega kipce je občudovala vsa vas, se je. zaradi pomanjkanja denarja moral odpovedati umetniškemu poklicu, čeprav so o njem vsi govorili: „Ta pa zna!"
Sin Stane, ki je bil 19 let mlajši od Petra, je prav tako čutil v sebi neizmerno željo po umetniškem izpovedovanju. Po vojni, ko so nastopili boljši časi, je dobil štipendijo in se vpisal na šolo za umetno obrt. Svojo željo po umetniškem izpovedovanju je pozneje izpopolnjeval na akademiji za likovno umetnost, po končani akademiji pa kot učenec Borisa Kalina.
O svojem poznejšem življenju kipar Stane Jarem pripoveduje:
„Vleklo me je nazaj v Osilnico med svoje ljudi. Tu sem najlaže živel in ustvarjal. Če me mati ne bi bila prepričala, naj se zaposlim v Kočevju, bi verjetno tu ostal vse življenje. Osilnica je zame najlepši predel sveta, kar ga poznam, vendar me
boli, da so tisti, ki so največ obljubljali, da bodo zanj poskrbeli, nanj najbolj pozabili. Ostal je tak, kot je bil. Napredek do tja še ni prodrl.
Nimam moči, da bi vpli' val na razmere, ki bi se morale spremeniti, vendar vem, da tako ni prav. Upam, da bo vsaj cesta, ki je predvidena, temu predelu ob Kolpi odprla lepšo bodočnost. Osilnica z okolico je že dolgo zapostavljena, skrajni čas je, da tudi zanjo kaj storimo, kajti sicer bo ostala zapuščena. “
Takšen je kipar Stane Jarem. Kadar ga človek prosi, naj mu pripoveduje o sebi, nehote začne pripovedovati o svojem rojstnem kraju in ljudeh. To je v njem, to je del njega, to je področje njegovega umetniškega izpovedovanja, zaradi tega so ga ljudje v kočevskem koncu tako zelo sprejeli za svojega.
To končno izpovedujejo tudi njegova dela v Rudarskem domu, pri Sv. Gregorju, na pokopališču, spomenik v Osilnici in drugod.
Čeprav živi Stane Jarem daleč od kulturnega sre- j dišča, sledi vsem dogaja- j njem, ob vsem pa ostaja svoboden. Z vsem, kar naredi, skuša ostati zvest tistemu, kar meni, da je prav, ne glede na vplive od drugod. Ima nešteto načrtov, idej in upa, da bo letos lahko ustvaril več kot doslej, ker se bo iz svoje lesene delavnice preselil v svojo hišo in prostornejšo delavnico.
Z željo, da bi svet likovne umetnosti približal ljudem, se je tudi Stane Jarem pred nekaj leti pridružil tistim, ki so začeli organizirati razstave v Kočevju. Dela ni opustil, čeprav v republiškem merilu ni dobilo priznanja, kakršno bi zaslužilo. ,J*rav bi bilo, da bi časopisi in televizija imeli več posluha tudi za nas, ki smo oddaljeni od kulturnega središča, in ne samo za tiste ustvarjalce, ki so sredstvom javnega obveščanja najlaže dosegljivipravi Stane Jarem. ,J*rav bi tudi bilo, da bi ob ustanavljanju kulturnih skupnosti namenili denar za j tiste kulturne dejavnosti, ki to ime res zaslužijo. Doslej „ za te ni bilo denarja, sedaj 1 pa, ko denar bo, na te dejav- I nosti ne bi smeli pozabiti, £ sicer bo vse ostalo pri starem in napredka ne bo. “
ANA VITKO VIČ
Medvedka zapustila mladiče
Enega ima v oskrbi lovec, dva pa sta poginila, ker se mati medvedka ni vrnila
mrtva. Zanimivo je, da so ljudje nekaj^ dni po odkritju mladičev videli v bližini Sodražice medvedko z lanskim mladičem.
Lovci vodo povedati, da se zelo redko zgodi, da bi imela medvedka mladiče v bližini naselja, še bolj pa, da bi zapustila svoje mladiče. K ORAŽEM
Nesreča ali požig?
7. februaija okoli 20. ure je izbruhnil požar v Dešeči vasi pri Žužemberku. Goreti je začel kozolec, last Danice Pograjc.
Ogenj je kmalu zajel tudi bližnji skedenj. Poslopji sta zgoreli, z njima vred pa tudi 7 ton sena, mlatilnica, slamoreznica in razno drugo kmečko orodje. Lastnica je imela poslopji zavarovani za 20.000 din, škode pa je za več kot 40.000 din. Gasilci iz Zagradca, Šmihela, Dvora in Žužemberka so se hkrati s prizadevnimi domačini potrudili pri gašenju in preprečili še večjo škodo. Prve ugotovitve ka-	V STOTEM LETU: Valentin Gorišek z Brega pri Sevnici (Foto:
žejo, da gre za požig.	Legan)
'
KAKO ŽIVETI NA STARA LETA?
Pred nekaj dnevi so delavci sekali les v tako imenovani „Pa-kiževi ogradi“, ki je le kakih 50 m od naselja Sodražica. Med delom so zaslišali cviljenje. Zelo so bili presenečeni, ko so v bližini nekega grma našli tri medvedke, stare po nekaj tednov. O najdbi so takoj obvestili sodra-ške lovce. Ti so poslali v Paki-ževo ogrado komisijo, kije ugotovila, daje medvedka iz neznanih vzrokov zapustila mladiče./ Mladiči so bili po mnenju lovcev že nekaj dni brez hrane, saj so v bližini razpraskali celo sneg. da bi našli kakšno hrano. Lovci so enega mladiča vzeli s seboj in ga dali v oskrbo nekemu članu lovske družine, dva mladiča pa so pustili v gozdu, misleč, da se bo medvedka morda le vrnila k svojim medvedkom. Medvedke pa ni bilo. Oba mladiča so našli naslednji da*i