304
Jezikoslovne stvari.
Prešeren.
Etimologiena preiskava.
Spisal Dav. Trstenjak.
Cestiti gosp. P. Stanislav Skrabec meni, da v slovenščini ni znana korenika: šer, iz katere ste besedi: pre-šer-en in pre-šer-n-ost (glej „Kres" str. 523).
Jaz bom poskusil prvotni pomen teh besedi razložiti.
Ako se ne motim, ker Trubarja nimam pri rokah, je Trubar latinski besedi: scurrilis, scurrili-tas, poslovenil s prešeren, prešernost.
Po Ficku (549) so latinske besede: scurra, Pos-senreisser, scurrilis, leichtfertig, ausgelassen, scham-los, iz korenike: se ur, ki se vjema z grškim: crxao7 <jxiqcq , sich schwingen, herumdrehen, hiipfen, springen; torej poznamenovanje po gestikulacijab, — skokih, mahanje z rokama, okolobračanje, tako da scurrilitas označuje „nedostojno obnašanje, kretanje in gibanje".
Grški tekst ima za scurrilitas besedo: evzoa-TTelia, iz korenike: tQS7i, cireumagere, vertere, rotare, gvrare, drehen, sich winden, im Kreise sich bewegen, TQ(msll'Cto, vertere, sich drehen, zoam7.oz, leicht be-weglich, leicht veranderlicb, hvtoanhXlai leichte Beweg-lichkeit.
Cuvstveni pojmi toraj v obeh besedah izražajo „vrtenje, gibanje, živo kretanje", in iz teh so se izobrazili metaforični: „smešen, lahkomiseln, nesramnošalen" itd.
Enaki nazori vladajo pri besedah: ,,prešeren, prešernost".
Sostavljeni ste ti besedi iz partikule: pre, iz korenike: šar, šer.
Glagol iz te korenike nahajamo v slovenščini šariti, herumsehiessen, herumspringen, šer-k-ati, sprin-gen, herumrennen (vom Vieh auf der Weide (Janežič ,,Slovar" s. v.). V češčini nahajam: šar, das Krumm-gehen, Hinken, dolenjeluž. šer-is, schnell vorbeigehen.
Tudi duh nemškega jezika je iz pojmov „skakanja, vrtenja, mahanja", stvarjal poznamenovanja za „ludosti, gluposti, norije, šale", na priliko: „Scherz, scher-zen", šaliti se, srednjevisokonemški „scherzen, sa-lire", ,,sich schvvingen, hupfen, springen" (Kuhn „Zeitsch." XX. 164.), Schvvank, Posse, Narrethei, — srednje-nemški swanc, jactatio, das Schwingen; — staronemški suingo, „einen Schwank anthun", sorodno sanskr, svandž, moveri.
Ker je prešernost združena z draženjem, nahajamo v dolenji lužičk. srbšč. ,,šar-iš", „reitzen, neeken, Jemanden einen Possen spielen", toraj uže v metaforičnem pomenu.
S koreniko: šar-šer je sorodno gršk. (7aX-svco} „ich schwanke, schvvinge mich", latinsko salum ,,Be-vvegung der Wellen, Wellenschwingung", sal-io „hiipfe, springe", in jaz menim, da so besede: šal a, s a liti se, iz ednoiste korenike: šar, po spremembi glasnika ra v 1, rusko šalit, ,,muthwillige Streiche machen", šalo s t, Muthvville.
305
Ker sem prepričan, da prvotni pomen korenike šar poznamlja „circumagere, vertere, rotare, gyrare, salire, vrteti se, okolobračati, vijati se", zato mislim, da se tudi starobolgarsko šare t i, varium esse, srbsko šara, das Bunte, slovensko šara, verschiedenes Zeug, ima iz te korenike izvajati, analogično latinskemu varius, bunt, iz korenike: v ar, unter einander drehen, kriim-men, in starobolgarsko šara, color, označuje izvirno z barvo pisane vijuge.
Prvotni pomen korenike šar se je še ohranil v slovenski besedi šara, spectrum, Gespenst, v češki pre-šer-a, strašilo, Gespenst, in sicer po istem nazoru, kakor slovenski po-šast, Gespenst, iz korenike ŠB]d, hoditi, torej bitje, ki pohaja, herumgeht. Sara, Gespenst je toraj bitje, ki šari, herumschiesst, herum-springt, in ker šara dela strah, nahajamo v gorenje-luž. srbščini ser ie, strašiti.
•v-                                                      7                                                                                                                         #
Saren, šeren, prešeren torej izvirno pomenja springend, hiipfend, herumschiessend, sich herumdrehend, in v metaforičnem pomenu: ,,leichtfertig, muthwillig, ausgelassen".