St. 21. V fioricj. duo 13. mnrea 1900. Letnik II. l/.li:ij;i vsak toH'k in prtek v Iccliiu oh II. uri |in'(l|)()l(liu' /;i ineslo ler oh ;i. uri |ii)|iol(lii(' /.a (Ic/.cli). Slum' po pošli pn'jciiiiui ali v (Joriii na iliim pnViljan cclolctiiu 8 K.. pollclim i K. in <3Hrl.1H.no 2 K. I'roilaja si' v (loiici v Lobakarnali Sell war/ v Solskili iilical) in ,1 c I- Irrsilz v Niinskih nlicah po 8 vin. GORICA (ZjutmnjY izdanjc.) Urediiištvo in iipravuistvu se naliajiitii v «N a r o d n i t i s k a r u i», ulicu Wlturini h. St. 9. Dopis«1 je nasloviti na uredniätvo. uglasc in naiočnino pa na upiavništvu «üoricc». Ugliisi s<» računijo po petit- vrstah in sici'r ako se tiskajo 1-krat po 16 vin., 2-krat po 14 via.. 3-krat po 12 vin. Ako so večkrat tiskajü. raču- nijo se po uogodbi. Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Ceste na Kanalskem. (Dal.je). Vse, kar seni potovaje Ida IS(J(>. po tcj nesrečni pokrajini vidol in poizvedel, sein si veslno zabeležil in uahral si so drugih važnih podalkov ter soslavil vse- stransko utemeljeno prosnjo na minislorstvo za notranje zadeve, da bi so z državno po- moejo gradile naslednje ceslo: 1. üd okrajne ooste na Vrhovlji niirno Kobališon, skozi Ug do Kastanjevioe: 2. ()d Hočinja cez Kamhroško do Srednjega z doslavkom, da je /doli zvoze Liu 1 i rned Kambreškiin in Koslanjevico. 3. Nadaljevanje okrajnc ceste od Go- legabrda na levem bregu Idrije rnirno Mi- ščikov — Velendola, — Britofa do Kosta- . ' i njevice. 4. Slednjic, iiaj bi sc Indi costa mod Kanulom in Marija Celjem o/.iroma Kosta- njevico tako proložila. da bi sc labko s konji po njc.j vozarilo. No spominjam se. da bi bil kdaj po- prej kiiko prosnjo s lako vnerno, a ob enoin tudi — z oziroin na obstojcče raz- more — s tako ogorčonostjo pisal, kakor to. Zbral soin zares vse svqju skroiniie duševne sile skupaj, da scm prav živo na- slikal obnjjon jioložaj pi-cbivalslva zapušeene to pokrajine tor dokazal nujno polrobo brze, izdatne odpomoči. Prošnjo so podpisala zupanslva K a- nalsko. Ajbsko. Anbovsko. Uocinjsko Ko/.bansko, Kojščansko; cestni odbor Kanal- ski jo dostavil, da jo v celem svojoin ob- segu resnična in da jo najtoplojo priporoča. Slednjič so so pridružili prosnji tudi coslni odbor za Korminski okraj, županstvo Kor- ininsko in vsi dubovni.jski uradi in krajni šolski zastopi. kar jib jc v prizadoti po- kcajini. Tiskano prošnjo sem razposlal — raz- von ministerstva za no Iran je zadeve — tudi vsem drugiin oblastvoni, od katorih ,je bilo priuakovati kaj moraliene podpore in pa innogini državnim in doželni poslancuMii. Pa znajle, to ni bila niorda prva vloga. s katci'O so prosili zakoniti zastop- niki in prebivalci obmejnc pokrajine, da bi so kaj naredilo za njihceslo. Kaj so! Žo od leta 1864. naurej niso nikdar nohali prositi, naj bi so jib vlada in doželni zastop ustni- lila lor j Iiil podolila primorno podpore za zgradbo polrcbnib cost; — a zaman! lola- žili so jib in odkladali l'csilcv od Ida d(j lota. - Co so no niolini. ono lolo poproj, ka- kor som bil jaz zadnjikraL v toj pokrajini, probodila jo jo vojaska komisija obstojoča iz gonoralstabskih častnikov. njoj na čolu naeolnik gonoralskoga staba, baron Mock. Kakor so mi pravili in kazali na Kobališči, ustavila so jo bila komisija na nokom nio- sl.n blizu sv. (iondrico in si lam oglodovala pokrajino. Takrat jo naeolnik, kazajo na črlo, ki drži inimo Kobalarja jiroti Marija- (loljii izustil pomonljivo bosedo: ,,T u so ni o r a c o s f a /. g r a d i I. i. i n (¦ o j c n o I'o no bo (I on drugi. jo mo ram o mi (voj n i o ra r) g rad i I ia. In ko j<^ poznojo g. državni poslanoc grol' AIIimmI Coro- nini to costo pri vojnom ministorslvu na Dnnaju osobno priporocal, jo baron Hock na njogovo vpi-asanjo, ali so jo res lako iz- razil o priporoeoni ccsti. odvrnil: ,.(ioto- v o. d a s o m so; ta c o s I a so in o r a zgra d i t iil. Z dopisom z due 7. rcbruarja IS(.)7. štv. 28ii7 je Tržaško nainoslništvo obvoslilo dož<>lni odbor, da je mislorstvo za nolranjc zadevo naročilo. naj so po vladnib tobničnib organib izdclajo potrebni načrti dveb ghtv- nili costnib prog, to je, ono od Vrhovlja, mimo Kobališča, Marija Colja, Kostanjovico, coz Kambre.ško do Srednjega in pa črlo od Gologa hrda na lovom brogu Idrijo do Hri- lol'a pod Strrncoin, doslavši, da namorava dovoliti za zgradbo teh cost fi() odstolni prispevek iz državnega zaloga. ee lokalni cinitolji provzamojo na svoj racun ostaJib 10%. Do/.cliii odbor je na to pojasnil, du z ozirom na prclüzne gospodarsko razmere prizadetib občin in gledo na to, da bo rno- rala dožela v pribodnjib leLib podpirati so mnogo propotrebnib cestnib zgradb in dru- gib občo koristnib podjolij. ni inožiio priča- kovati, da bi lokalni einitolji omagali 40% dotiene potrebseine. „Zadeto pokrajine so sloletja sern popolnoma j)repuščone sebi in zanomarjone. Ni moe, da so v nekoliko letib založi to. kar j(^ v stolclju zaostalo". Prosil j(^ toi-oj, naj bi so državni prispevek povikšal na HO0/,, — in ministerstvo, pri katerern st a tudi naša državna poslanca pogostoma trkala in prosjačila, je prošnjo uslišalo tor dalo dcželni odbor obvostit, da sta naerta za cestni kos oil Vrbovlja do pod boltnca sv. .lakoba in od tarn do Ko- stanjevice že dovrSena in da so stroški za prvi kos proračunjoni na ofi.ÜOO, oni za drugi kos pa na .¦{•i-.fiOO gld. in da je tudi od črte ob Idriji dovrsen že podrobni naert za prvi kos cesto od Cologa brda proti Misci- korn v dolgosti 2;j kilomotrov. Vsi stroški za zgradbo obeb cost, jo omenilo, da so poprečno eenijo na 220.000 gld., priporo- čivši dožolnemu odboru, naj z ozirom na skrajno žalostne prometne razmere v pri- zadoti pokrajini izprosi v prihodnjern do- želnozborskom zasedanju izdatno podporo iz dožolnoga zaloga. da se obeinam olajsa breme. Dežolni odbor je na to pozval cestna odbora Kanalski in Korminski in obeinske zaslopo Ajbski, Anbovski, Kožbanski, Do- lenjski. Kojščanski, naj prtivzarnejo primerno prispovke na svoj račuh. razloživši jim stvar tako-lo: „J)<'lo za cesti od Kostanjeviee do Kojščanske ceslo in od Gologa brda do Miščekov je preudarjeno na 220.000 gld. Ta ogroinna svota pokrila bi so iz državnib srodstov z S0(l/0 ali v znesku 17(>.(K)O gld. in le 44.000 gld. pokrili bi imel ¦ dežela okraji in obeine. Teb donoskov bi ne bilo doslati v ononi lotn in labko so dostanojo tudi v robotab. Kor pri žalostnib deželnib razmerab ni upati, da se doseže donesek iz dozelnega zaloga in bi bilo neodpustljivo, da okraji in obeine ne sprejmejo ogromnega od državne uprave ponujanega doneska, obrača se deželni H na p ,adete ob- eino in na okrajo. V ])i-vi vrsti sta okorišeeni občini Anbovo in Ajba, v drugi Dolenje, Kožbana in Kojsko, v tretji okraja Kanal in Kormin. Ajba plačujo izravnega davka 2.622 gld., Anbovo .'5.740, Kožbana 3239, Dolonjo 1019, Kojsko 9910, okraj Kanalski 25.213 in Korminski 53.526 gld. — Ako so poraz- doli znesek 44.000 gld., ki bi pripadal ob- einarn in okrajem na 4 lota, pride letnega doneska 11.000 gld., ki bi se po razmerji deleznosti delil tako-le: Občini Ajba in Anbovo donoseti po 40% v robotab ali na loto gld. 2.544 Obeini Dolenje in Kožbana po 25l7„ ali na leto ........1.814 Občina Kojsko po 20% ali na leto 1.982 Okraj Kanalski po 10% ali na leto 2.521 Okraj Korminski po 1% ali na loto 2.141 Skupaj gld. 11.002 Dasi so predlagane vsote čutne in za neposredno prizadeti obcini voliko, pomi- sliti je po drugi strani, da se odpre res do sodaj tako zanemarjeni svet med Idrijco, Soeo in Hrdi prometu. Ako imate nepo- sredno korist le obeini Ajba in Anhovo, ko- ristita namoravani cesti vendar tudi obč-i- narn Kožbana, Dolonjo in Kojsko in sta pri- zadeta coli okraj Kanalski in velik del Kor- rninskega. Trgovina s sadjern se po dovr- soni cestni zvezi gotovo znatno dvigne in lirda, ki so že sedaj v neprestani zvezi s Kanalskim okrajem. gotovo ne niorejo odtegniti svojih moci pri napravi tako ve- liko cestne zveze. Občina Kojsko je vdele- žena posredno tudi po tem. da se po do- vr.šeni cestni zvezi takorekoč mora izvräiti neposredna zveza eez Kojščansko obeino do želoznico. Kormin, ki je že danes tržišče za zahodna Brda, gotovo v najkrajšem času občuti ugodnosti in koristi neposredne zvozo z ozadjem, čegar najveeje in skoro edino bogastvo je sadje, najvažniši tržni predmet za Kormin". Jaz so nadejam, da se mi ne zameri, ako si drznem izraziti svoje monenje, da nasvetovana razdelitev prispevk ni ute- meljena niti v zakonu, niti v dejanskih razmerah. Pred vsem naj omenjam, da ..ista po nameravanib cestah neposredno prizadeti samo obtiini Ajba in Anbovo, ampak da je takim obeinarn prištevati tudi Kanalsko, ker drži goranja cestna proga po sredi davene občine Kanalske Idrije, pripadajoče Kanal- ski županiji in občino Kožbano, ker bo spodnja cesta neposredno in morda največ koristila njeni davčni občini Merniku. Kolikor toliko sta tudi davčrii občini Kozbäna in Vrhovlje neposredno prizadeti, kor drži goranja cesta skozi obe. Sicer pa se popolnama v jemam s tem, da se ne more od Kojščanske županije zahtevati, da bi vr enakem razmerju prispevala v založbo stro- škov za goranjo cesto, kakor Ajba in An- hovo ; celo to, kar se jej hoče odmeriti, se mi zdi preveč, kajti Kojščanska županija leži v cestnem okraju Goriške okoliee in je po cestnem zakonu ni možno obvezati, da bi prispevala za ceste zvun svojega okraja. Njej bi se po mojemu menenji ne moglo naložiti več, nego 20 odstotkov potrebžčine, proraeunjene za kos ceste ležeč v mejah davene obeine Vrhovlje in to bi ne dose- zalo vsoga skupaj 2000 gld. — Ker cesta še ni okraj na, moral bi se ostali del dotič- nega prispevka porazdeliti med občine :5 LIST E K. Mala iskra velik požar. liuski spisal Lev Tnlsloj. prcvi'l Tcsimir. Ivan je molčal. „Glej, Ivan! Poslušaj me, starca. Idi, zapi'ozi sivkota, pa pelji so naravnost k obeinski oblasli, poravnaj tain vse, pa pojdi potom jnli'i k Gabrijoln in sprijaznila so po božji postavi. Povabi ga k sebi, jutri je praznik (to je bilo pred rojstvom liogoro- tlice), pa postavi samovar in vzemi ga vr- ^ek. In odpovoj so vsem grehom, da jib ne bo voe. — In tako ukaži tudi ženskam in otrokom". Ivan vzdabne. Mislil si jo: „Starec prav govori". In npadlo mu j(^ sreo. Samo da ni vodel, kako bi to roc opravil. kako l>i ^c zdaj pomiril. Kakor bi bil to uganil, zacol je zopet startn:. „Idi, Ivane, nikar no odkladaj. Ogonj .1° treba pogasiti v začetku, ako vsplamti, n^ ngasiš ga vee". ^tarec je hotel reči so nokaj, ali ni izrekel. Prišle so v izbo ženske in zašeebe- tJil(! kot srake. Pri.šla jo bila tudi do njih ona novica, kako so obsodili Gabrijela na gib«, in kako je zažugal, da zažge. Vse so zvedele, pa PWdejale «e svoje opazke „klep na klep-'; in zo so so l>i 1 <> spot skrogale z Gabrijolo- vimi zonskaini prod biso. In jol<> so praviti, kako jim je žiigala Gabrijelova sinaha so sodnikom. Preiskovalni sodnik — rekle so one — tlrzi z Gabrijelom. On predrugaci zdaj vse to in ueitelj da jo napravil va* drugo prosnjo do sanu^ga cosarja zoper lvana. In v torn spisu da jo po|iisana vsa r<-e, Indi ono o iglici in o vilu, in polo- vico hiso, da dobijo zdaj oni. Ivan je poslušal njib besedci in zopol se mu je zakrkušlo (zaprlo) sreo. hi pre- mislil se j(;? da so noco pomirili z Gabri- jelom. Gospodar ima vodno dosti dela pri biši. Ivan so ni hotel razgovarjati so žen- skami. Vstal jo. h(;| von iz sobe tor stopil za gumno in v skodonj. Ko je imel lam opraviti. j(» žo zaslo solnce za dvor in de- lavci so pi-isli s polja. Orali so za lotno žito. Ivan jib sreča ter izprašuje o delu, pomaga jim, da so deli stvari, h kraju. Hotel je spraviti še žrdi pod skedenj, ali bilo so je žo stemnilo. Tedaj pa pusti žrdi za drugi dan, položi živini krmo, odpre vrata, izpusti Tarasko s konji na ulieo, za noeno pašo, zapre zopet vrata in porine zasovo (rigelj) v vrata. Zdaj je treba povecerjati, po tem pa spat, mislil je Ivan. Vzame toroj prelrgani komat in gre v izbo. In ta eas je pozabil ' na Gabrijela in vse, kar je govoril oče. Ulirav jo hotel vstopiti v vežo, kar zacuje izza lose, da sosed s hripavim glasom no- koga psuje. „Kaj vraga!" kričal je Gabrijel na nekoga. ,.llbiti ga je treba". Ivan ob- stano in posluša, dočim je Gabrijel ]>soval, odkima z glavo tor stopi v izbo. V izbi so bili napravili ogenj, mlada je sedela v voglu pri preji. stara je naprav- Ijala večerjo, starsi sin je robil opanke, drugi pa jo sedel pri mizi s knjigo, Taraska pa se je napravljal na ponočno stražo (pri živini). V izbi jo bilo vse prav, vse dobro, da ni bilo te oskrumbe, tega slabega so- seda. — Ivan stopi srdito noter, vrže maeko s klopi ter pokara ženske, da nomajo umi- valniee na pravern m(»stu. In postalo je I van 11 dolgočasno. Sede, pa se namršči in jame popravljati komat. Ali Gabrijelovo be- sede mu niso öle iz spomina; kako jo bil zagrozil na sodiseu, in kako je zdaj zakri- čal s hripavim glasom: „Obiti ga je treba". Starka je bila napravila Taraski ve- ^orjo. On poje, vzame kozuh, suknjo, se pripääe, vzame kruha ter odide von h ko- njem. Starejši brat ga je hotel spremljati, ali Ivan ostane sam in gre ven na ,.kri- lec" (hodnik.) Zunaj je bilo 2e popolnoma temno; pooblačilo se je bilo in vzdignil se I je bil veter. Ivan stopi z hodnika, pomaga sinu, da jo zasedel konja, zapodi za njim zrebe in postoji, opazuje, posluša, kako je jezdil Taraska doli po vasi; kako se je se- šel z drugimi dečaki, in kako so vsi od- jozdili, da jih ni bilo vee čuti. Ivan stoji pri vratih in niso mu hotele iz uma one Gabrijelove besede: „da se le tebi se hujs> ne užge". „Niti sebi no prizanese", rnisli si Ivan. Slojno (suho) je in še veter. Lahko pride ¦ kje od zadej, podtakne ogenj — in ta vrag zazgo, in še nič se mu ne bo moglo. 0 da bi ga dobil, ne uide mi!" In prišla jo lvanu ta misel v glavo, da ni sel nazaj na „krilco", ampak naravnost na ulieo in za vrata, za vogel. Čaj, stopiin okoli dvora. Vedi ga vrag. Kdo ve ... V In Ivan je šel tiho vzdolž vrat. Jedva je bil prisel za vogel, pogledal je doli po plotu: in videl je, da se je tarn nekaj gibalo, ka- kor bi so bil kdo vzdignil, pa se spet skril za vogol. Ivan se ustavi in posluša in gleda. Vse tihö. Samo veter je gibal z listjem na lozi, in šuštelo je po slami. Bilo je temno, a naposled so se oei privadile temi: in Ivan je videl ves vogel in tudi steber in vstrešje. Postoji, pogleda — nikogar ni bilo. — (Dalje prih.) KoibaaiV Anhpv.o, -Kan») in Ajbo tako, da bi vsaka izmed njih plačala ali z robotami opravila 20% tistega -strožka, ki je prora- čunjen. za zgrudbo v. nje.jiih niejah ležečega cestnega kosa. Po ehakem načelu bi se mo- ral jpo.razdeliti prispevek lokalnib ciniteljev za kpodnjo cesto. Kolikor «a spada na co- sto\ v .koeminskern okraju, prevzela ,\>l ob- eina Mernik oziroma Kožbanska županija, ostäli del pa Anhovska županija. Dolenjska občina ni po zgoranji eosci nie. po dolanji pa je le toliko ^rizadeta, kolikor n. pr. St.. .Eäi'jan ali Pevrna po zgoranji, — da^se bo namreč.! prometrki ga "provzi-oei nova coiita, Voin'kal skozi vasi Dblenjä in Jeh- koyo,. Kpnstjla pafjbpde ta cesta prav go- tovo več Konninu kakor .Dolenji. Ajbska in Anho.vska ;županija bi bili najhuje zadoti, to je res, a imeli bi tudi največji dobiček od c§st; prebivalstvo bi pri cestnem delu mnogq zaslužilo, svoje deleže prisp'evka pa Jahko. s robotami öpmvjlo in .to no \r 4, ampak Y 10 :i a|i vec letih.. Šaj vidimo, da. stavi vlada obljubljene roko državnoga pri- spjeyka.v zue.skih.po 10.000 in 10.000 gld. v lei- ne državne proračune, da namereva torej iz- vräitev celega podjetja raždeliti na. več. let. Ojd.cestnih odborov, Korminskega .in. Kanalske,ga skoro ni pmčakovati prispevkov, mogoče. od druzega kaj, od prvega prav go- to vo nixj, kcr je" dognäno' })O dolgolelnih skušnjah; daravna strati Konninskega okraja skrbi zft sypje cxiste in pusti, da skrbi bri- ska zar's,v.oje, dasi drže vse:do;tične (teste. v Korrnin in¦ iina ondotni trg največjo korist od njih. Saj vidimo, da se brani Konninski cestni odbor oelo prfspevanja za preložbo ceste okoli hoimea sv-. ;Ju)'ija, katera mn je v neposredno korist. i\u drugi strani pa mi slim, da pride deželni zbor v prihodnjem zasedanju prav gotovo na pomoc nesrečni, zapuščoni pokrajini na državni, meji. Na niej.e naredilo vtis, da je razdelitov prispevka.lokalnih ciniteljev, nasvelovana v zgoraj navedoni okrožnici, oplasila iiase, občinske:zastope in da.zato ni bilo doseči zaželjenega sporazumljenja. (l)alje (prihod.) D o p i s i. Jtfrje pri Risenborpu, 4.maroa. (lzv. dopis). Gospod'urednik, ali; vesto, da t'ukaj ugi.b.Ijemo, jo-li priSla Sibirija k nain, ali mi v SibirijoV Pa tudi „štrajkaiije" razrnotru- jerno, kako se j.e ta epideniija .vseli stanov prijela, izvzemši trpečega knieta. ki v enomer prenaša največje gorje. — Dočim se vsem place zvjšujejo, izvzemži imšim u^iteljem^ so dobili. pri nas boljso plaeo tudi davki, pe- trolij, fK)l, si ad kor in,splohkplonijah)p blago. ;.i Kaj, pa pridelki. ubozega trpina? Za ono rnalo,- kar pridela, ni niti kupca dobiti! 0 nesrečna vinska klavzula, ki napovvičarji lor zapustil dvo- rano. Potem jo rešila zbornica nokaj ž(»loz- niskih in drugih zadov tor volila nokaliM'i^ odsoke. Hazprava o dr. Dvorakovoin nujnem predlogu, naj.se razveljavi eesarska narodba z' dne 20. aprila lMJH.-so jo dognala in jo zbornica. odkazala la niijni' predlog juslič- iieinu odsoku. Nujnost se je priznala tudi Pia/.ako- vernu ])rč nogo onih, jiia kalorib jo, bilo zapisano itno Pradoja. S tlj sta se potrudila ta dan v Gorico. (ludni slučaji na tern božjem sv(>tu! Živo, kakor da bi so danes to godilo, nam je prod ocmi, kako je gospod Albin Štrekolj pri zadnjih dežel- nozborskib volitvab rohnol proti g. Muchi kot vladnomu kandidatu, a v čotrtek spre- mil ga je v tlorico kot kandidata za pred- ¦ sodnistvo — zaupnemu shodu narodno- hapredne stranke. rPiste grde krasko ^ne- čeduosti — trine sta se toroj ta dva moža otrosla — zato sta pa tudi naprodna. Sicer pa je bila udeležba iz di;ž<;Ui jako mlacna — in število udeležencev so polnili dr. Turha-Gabrščekovi privrženci iz mesta, ka- terih je bilo vendar-le nekaj, goi od odvet- niškoga koncipijonla -pa dol do isle vrsle ])isarja. Sbodu jo prodsodoval gospod Muclia. On so je držal kolikor mogočo iHMiiškoga pregovora: Scb\veig(Mi isl (!old. (> \v pa kako zinil, slal inn jo na slrani kol šopt1- talcc i\y. Tiima. (iospod jo loroj s torn naslo- pom izginil iz vrsto trotov. (iovorniki so bili dr. Tuma, Zega. dr. (iiniitat* in Gabi'scek. Pojasnovali so l-oso- lucijc, ki so bilo prodlozcno sbodu in ka- lore jo sbod. kakor so sanio ob sobi umejo, tudi vsprejol. To resoluci.jo so ra/Jikujojo od lock programa našoga političnega društva ,.SIog(v1' \r. v torn, da so provlečone z no- kim liboralnim (irnozoin, ki no odgovarja ni polrobam slovonskoga naroda na (!o- riškom. niti no ugaja ukusu našoga pošto- noga slovenskoga ljudslva. V izvršovalui odbor je bilo izvoljonib 21 clanov. ,.Soča-' njib imon nočo 'navosli in sicer, kakor pravi ona, iz lahko uiul.ji- vib razlogov. Mi tob razlogov nikakor ik; umojomo. Kdo naj bi so bal zagovarjati dobro in postiMio vvx: z odprlim vi/.irom?! Sicer pa ta odbor po iiiikmijii dr. Tume ni še stalen, nego le začaseu. Ta odbor naj bi bil lo pripravl.javon odbor za drugi sbod — b kateioinu se bo razposlalo nad JiOO vabil. To jo po domace rocono ,.isvindeK Saj tudi k tomu shodu ni bilo razposlanib le 120 povabil in vstopnib listkov, nogo jo bila vsa Goriska prephvljona s torn bla- gom. Zato je bilo pa polrolino, da so nr- vs|ioh nokoliko niaskira in \' torn poslu jo dr. Tuma mojstor. Pri loj priliki naj so opomniino. da jih je bilo m^d tida, da, laž ima kralko nogo! Tak jo bil loroj začot(;k narodno- naprodno stranko na Goriškoin. Nasa vroča žolja pa jo. da bi bil objodnom ta zacolok tudi koiKH:. In ako so to zgodi. kam voč(! sroče za nas Slovenco na Goriskom tor za nas naroilni obstoj ! Koiu'cno so nam zdi polrobno oponi- nili, da jo židovski .,Pi bi na osludon način zaganjal v na.še slovonsko bogoslovco in v naso slovonsko diibov.ščino. Kakor jo poizvedol ta list, slalno od nikogar drugoga. ako no od ka- koga furlansk(»ga dubovnika ali pa bogo- slovca. so liotoli slovonski bogoslovtti poslo- viti so v zadnje od svojoga slovenskoga to- variša s torn, da bi mil zap(ili dvo slovenski žalostinki. jodno v cerkvi a drugo na Go- risčeku, do kainor so sproniljajo navadno mrtvoci. A italijanski liogoslovci. tako pise napominani židovski list, so lo zavobali Um- so vslod toga proteslirali proli takoiuu na- menu pri seineniškom vodstvu. Na to je semeniško vodslvo tako pise vodno „II Kriuli Orientate, propovodalo p(»ti slo- vonsko žalostinlu1! v c.(»rkvi in na Gorisc<^ku. a (Jovolilo, da so so snielc zapoti h) ob grobii pokojnikovotn na pokopali.šču. Pobvalno se izražujoč o tern junaskom nastopu italijanskib bogoslovcev v obrambo italijansk(^ narodnosti (V!V) označuje la ži- dovski ,.smradigaca" ta nedolžni in pijetetni namoii, v katorom n<> najih; nobon posten človok najmanjše politicno domonstracije, kar naravnost kot rusko demonstracijo ter pozivlja furlansko dubovsčino in bogoslovce, da povsod in i>ri vsaki [jriliki naslopajo proti slovenski dubovščini. Ali naj torej tudi I'urlanska duhovščina pomaga židovsko- liberalni italijanski zdivjanosti? ! Potovanj«' v Him. Dogovorilo se je to dni, da uapraviti goriska in ljubljanska skolija skupuo romaujo v Rim. Dan odhoda jo dolocon na 2;i. aprila. 1. j. na ponodeljek po beli nedelji. l^h'lvii'otolmik V. kauisky / dru /ino v Slovenski cilaiiiici v («orici. Opozarjaino uaš srodo in co- Irtok v Slovonski ^ italnici goriški znani oloktrotehnik V. Kaul.sky, rodom (lob, s svo- jim sijajnim oloktricnim ghidaliscom s pro- ininjevalnim odrom. raznovrslnimi aparali in nakiti. Začoldslav bode ob S. uri zveöer. Ivoiiccrt Xailine Slavjanske so jo izvrsil, kakor smo zadnjic kratko oinouili sijajno. Kes uprav sijajno in naj govore nam Slovanom sovrazni lisli. kar jim drago in kolikor bočojo koncort jo .bil sijajen in sicer tako sijajon, da bi bil P>iin ali Nea- polj tudi nanj ¦ ponostMi. —- Nadina Slav- janska jo širitoljic^a ruske narodno pesini ! Njo namen in njo smotor jo U»p — ali tudi njen zbor lopo in dovrstmo ppje. \n zato je z imenoin rusko narodne posmi za- slovolo j)o vsi civilizovani Kvropi in ludi po modorni Ameriki ludi imo Nadine Slavjan- ske. — Kuska narodna poscMu jo povsem hisoi* v zbirki narodnib j)osnij. Njo milo- ba, njo gibenost, njo izrazovitost. njona du- bovilost, njena inlimnost in njona prikuplji- vost so ukradejo v vsakega človoka naj- skritojšo in najbolj zaprto koto njegovo du- še. Kuska narodna pesem jo pravi in isti- niti izraz du.še ruskoga mužika, ruskoga kniotica. kako si obdolujo polja. kako si kosi sonožoti, kako spravlja z nopopisno te- žavo iz gostib. tomnili sum svoj los.... kako njogova trojka bili j>o nežni planjavi tja v jiodosožno daljavo lotec in bržoč za svojim ciljoin. Kakor trojka, mod brozani; bolimi na snegu sivon v mogloni noei žalostna in otozna gre — tako otožua, tako žalostna jo ruska narodna posom somtortja. In dru- gič —• kako jo razposajena, kako jo živa, kako prckipujoca zivljonja — in trotjikrat kako rosna, kako ue.i kako svari, kako čas- lilljiva -¦- pa ked(> bi nastel vso njono razlicno in razlikujočo so varijante ! Kakor jo brozkoncna vrejena planjava, kakor so njoni gozdi broz moj. kakoi' so njoni probi- valci nostoti, lako jo lopota posni nj(»govega naroda volika. visoka. vočna. monumen- tal na. Narod ruski. njogova pola so lemna, njogovi smotri so jasni, njogova duša je dusa in vzor blagosrčnosti — pa njogova posem je posem srea in posem človoka v njogovi vo- likosli. In zal.o —jo Nadina Slavjanska slo- rila no samo l<^»o, ampak tudi koristno dolo za vse človesLvo, ko je šla po svetu in vzela s siibo svojo rusko posom. Kedor jo čul o ruski narodni posni. kako so jo mo- gel vzdr/.ali. da no bi šel v koncert ? Naj bodo narodi nio.j sabo razc(»];ljoni v labo- ro. ¦ naj so njili voditolji |>ropirajo mod sabo, naj so njib politiki kosajo. -- pe- sern. lopa posom in njo glas najdo svojo pot v vsako sree! Toda mi bi morali poro- čati o koncertu Nadine Slavjanske, ki ga jo, priredila pretekli četrtek v Gorici. Poroča- tiV kiitikovati jo V moj Hog, kaj nji mari nasa kritika ! Popisavati svoj(^ vtise ! Kedor ni čul -- no more niti pojmiti nase nav- dušenosti ! lzvajanja njonoga zbora so i/bor- na njene moci, so pristne ruske moči in ona sama jo |irisl.na Rusinja. Vse je rusko, vso jo samo iz ono dcžele, od katere vzbaja solnce. od naroda, ki gro svojo pot, kakor solnce, ko gre po poti odjutra do vecera po- joče si svojo veuno in visoko pesem o ne- skončni in neumrjoči lepol.i stvarstva naše borne zoinlje. — „Kj uhnem", ej uhnom" zdi se mi — v naši duši se izgubljajo zad- nji glasovi rusk«4 posni— „ej uhnem, ej uh- nem" dalec ob Volgi se poje ta pesem — lam daleč poje ruski miižik to posom, ko vlači navzgor ob deroči reki svojo ladijo in kdor poslusa na gori njib posom, zdi so mu. da gredo, da pojo. da vlečejo svojo ladijo, a so nikdar vec no vrm^jo, nikdar voc no zapojo in njib ladija. so izgubi v morja sirnili vodab..'.. „Kj uhnem, ej uh- nem ?.... našo zivljen.je jo ladija in mi vle- ctMiio to ladijo proti deroč.i w.ki trpljenja.... ab pa druga logouda so nam vsiljuje v du- šo, legonda o — — — Iz Dobenloba nam pišejo: So zdaj razsajajo v Dobordobu nalozljivo bolezni: oslovski kaselj, rudooa. vročica, davica in zdaj prikazali so se šo slučaji „inačub-a" (tifus). (1. k. okr. zdravnik nas jo lo enkrat obiskal, odkar so so bolozni prikazale. V pretečo- neni l.ednu jo umrlo samo v eni biši (g. zupana) dvojo olrok (od (> in I lot slariln. liil jo hkrjitii sloveseu pogreb. Ubogi star.ši. ki inoiajo toliko žalosti prostati. Mod torn, ko to pisom, sta iimrla že zopet 2 olroka, (I od 2 dni in I od IX lot). Prvi je trelji mrlic iz županovo liišo! — Ker je bolezen "nalozljiva, moralo hi so paziti, da se otroke in druge ljudi osami -- a na to so, žal — pi'(!inalo gloda. Postui petatnik v ŠkcMlnju. Post no ravnatoljstvo v Trstu je zaukazalo napra- viti za postni urad v Škednju dvojezični počatnik. Žid Venoziaii jo zaradi toga budo hesnel v jodni zadnjib sej lržask<'ga mest- noga zaslopa. Vč(M-aj jo pa znano dolgolasi llortis radi njoga interpeliral v državiumi zboru. 400 reklamacij oJbitih. — Tržaški magistrat jo odbil 400 slovonskib roklama- cij za mestne in deželnozborske volitvo samo zato, ker so bile reklamacije pisane v slovenskem joziku. Kadovedni smo. kaj po- reee k teinu vlada?! Volitev v iiM'stni svet oziroma do/. /1mm* tržaski so razpisana tako-le za IV. razrod due 27. in 28. t. in.; za Jll. razred due )iO. in HI. t. in.; za II. razred due 2. apr.: za I. razrod duo 4. aprila. Okolica bo volila duo S. aprila Imenovanjc udov c. k. okrajnih solskili svetov od siraiii istrskoiva dv~ /cinema odhora. Isliski dožolni odbor j(! imenoval to dni k raznhn c. k. okrajnim šolskiin svoloni IS Olanov, ii mcil tomi išce š zamaii jedncga Slovonca ali pa Hrvala. Istra štcjo približno 280.000 prcliivalcev. ()d toll jo nad 180.000 llrvalov in Sloven- cev, toraj dvo trotjini. In ta dvotretjinska večina istrskega prebivalstva nirna v de- zelucm solskem svelu niti jednega zastop- nika, a deželnem odboru se no zdi innostno, da bi niti jednega Slovonca ali llrvata ime- noval kot uda pri okrajnih solskili svotih. Nckaj s sodisia kopcrske^a. Matej KocijanOic iz Trunk st. 17. je bil povabljen v noki stvari na sodisce, a kor ni znal go- voi-iti laški, ni opravil si van' ni v prvo, ni drugo, ainpak jo moral prili so v trotjo: 9. 10. in 20. januvai'ja. Dotični sodni uradnik jo hotel na vsaki nacin, da Kocijanoič niora govoriti laški in jo bil celo opazil, da so bo Kocijancic: proj navelieal boditi na sodišce, Uogo pa on — uradnik —, klicati ga. No. v trotjo so vondar volovali KooijaneiOu, naj privedo kakega tolmača. Moj loin pa, ko jo »as mo/, iskal zaželjonega tolmaea. jo ze sodni uradnik sam nasol takega v osobi nekega LovrenOiea, ki pajo priprost in jako oinejen elovek, o katorom niti misliti ni, da bi mogol toeno prevajati iz sloven.šcine "a italijanski. Ker pa jo prav za j.-av na «odnih izpovedbah vso ležeče na mi, da so toOno in vostno prevodono no lo po be- sediampak tudi p o d u b u da.jo posebno tožavno zlasli lokalizmom dali tudi v pre- vodu isto barvo in isti smisol jo paO labko uiueti, kolika Skoda nastano labko za stranko '» v kaki novarnosti jo zanosljivost pravo- sodstva, ako provajajo tolmaci, ki niso pov- H«m vsposobljeni /osol. To smo pri- poiniiili seveda broz škode za svojo zako- m'to stališOe, po k a t o re m jo p o s ro d o- Vii n j o po t o I in a č i b z a d e ž (Uno j e- z i k (! ž e a priori in nacidiin od- klanjal i. Tom gorostasneje je, ako rabijo tolmača za slovonski jozik na sodisOu, ka- korsno jo v Kopru, ki posluje za sodni okraj, ki jo. izvzomsi mosto. prek in prek slovonski. ,!^('-" Zanimiva obravnava pri kasacij- skcMii sodnem dvorii na Ihinaju. 24. I'e- bruvarija t. I. jo bilo naložono odvetniku dr. Cuzziju od odvelniške zbornice v Trstu, da zagovarja ox olio pri o. k. deželni sod- niji tržaški v kazenski zadovi uekega Rika. Kik ni poznal druz(^ga jozika nogo lu-- vatskega. Ur. Cuzzi pa U»ga jozika ni bil vošč in jo zat(!gadolj zabtcval, da s(? poklico lirisoženega tolmača. I'rodscdnik sodnoga dvora je pa Ciuzziju povodal. da sodni dvor ne more ugoditi njogovi zahtcvi, ker jo br- valski jozik deželni jozik in jo toroj pri tr- žaski dožolni sodni.ji v rabi. Uokol [)'d je prodsodnik dr. (luzzi-ju, da mn bo lolmačil obtožončovc izjavti. Dr. Cuzzi pa se je temu prolivil, cos, da zamoro biti pri tržaških sodnijali jedino in izkljucno lo italijanski jozik v l-abi, a ga poslanea založil nekemu ces. kr. ^mestuiškernu koneipistu zausnioo. ^«teljstvo v Istri. V Tulju so imeli :ÄJlllk! «lovonskib, brvatskib in hlskib ^Uoljev isterskih skupen scstanok, na ka- IH-JiW" l)Osvetovali o vprašanju uei- R0Pii!!eK!U?etlVtllUi« protVsorja dr. «re- ^^n't^r-s-i- m-,.je obhajal *¦ ^esollol ?c h nl" |)1Sutelj' SV°J° šost" »unico. Dn« It). U m. jebil slavnostlli korners, ki ga pri red i ,.Triglav" z drugimi slovanskimi društvi in raznimi rodoljubi v cast piof'es. dr. Kroku. Klesko v rnseini. Našega pesnika in pisatolja Kr. Ks. Miška, ka[)laua v Škocijanu na Koroskom, krasne ,.Slike in pov(»sti;', ki jib j(^ izdala lani ,.SIovenska Malica'', izba- jajo v lvovskom dnovniku „Dolo" v ruskom provodu. poziu'jo pa so izi^ajo v posobni knjigi. Vrocinska bolczon v Govern mo- st u in okolici s(? širi hol j in bolj. X bolni- šni(;i usmiljonib bratov imajo takili bolnikov I I in v okrožni bolniSnici za nalezljivo bo- lozni dva. Sola na (irinii jo zaprta ; zbololo j(! b učencev in bisnik. V vaseb Smibel, (iotna vas in Kegerca vas jo innrlo nokaj oseb, pet jib jo na smrt bolnib. ('«'hi za slovonskt' piaiiLiic. Slovon- skega planinskega drušlva čoška podružnica v Pragi je sedaj najmoenejsa podružnica nasoga planinskoga druslva. Coška koča na KaviK'b pod Crinlovcem je že zagotovljona. Slavnostna otvoritev bo letosnje poletje ob navzočnosti čoškib turistov in turistinj. I'a kooa jo najlopša in najudobnejša stavba v slovonskib planinah. Stavljona jo v coškem slogu tor v istem slogu dobi tudi opravo iz 1'rage. Siispcndiran uotar. I'radni casnik in drugi ncmški Oasniki so razglasili. da so jo c. kr. notar Karo I Kilal'erro v Ftuju pro- vizoricno od službo odslavil. kev je v kaz<»n- ski pi'oizkavi. Mož je bil vodja nemskona- rodno ali Schönerorjovo stranko, so je širo- kouslil v mestnem zaslopu, so bolje pa v ravnatoljstvu mestno hranilnice. Ta zavod irnenuje ljudstvo „Filaferrovo kaso;t. Co se sklepa po poslib, katere jo Kilalerro dosib- dob pri niestni hranilnici v Pluji opi-avljal, labko so trdi, da je bil v (»ni osobi ravna- telj, pravni konzulont. pravni zastopnik. da jo on v svoji pisarni za isti zavod olooiral najvoc posojil ! Taka kumulacija služb dru- god ni dopustna in dovoljona; pač pa v lM.uji. Tarn so splob vso Oudi, kako so pri- šli gospodjo v Mari born ali v Gradcu do toliko (Miergijo. da so vondar enkrat pos(»gli vines ! Ga bodo že rablo prij(Mnali. kar se lo da ! I'sol jo iz zapl v I ''stu jo odškoiloval za vecjo svoto. liiK'iiitni izrvki se imenitiiejšili m'iiH'v. Na sbodu nomškib ladikaloov v (¦iradcu, ki se je vrsil pr(\j.šnji teden je ro- kol posl. Ij'o : Mi Xetnci nočemo miru, mar- veO boj. Dr. Polzer, ki je predsedoval shodu i(- P«i vpil : Svobodna Nemcija od Beltado Adrijo. Znani Schönerer, Oegar stranka je prouzrocila svojocasno poulicne domonstra- cije na Dunaju, ki so imele za vspeh pad Badinejevoga mini.sler.stva, jerekel : Mi Nemci iiismo lo ljudjo mi smo še kaj več. Isti ve- likan je tudi povedal, da so Nemci levi, a mi Slovonci — uši. Dvoboji ined parlamciitarei so po- stali že tako navadni, da se nikdo ne zmeni mnogo za nje. To pa zato ne, ker streljajo ti mozje navadno v zrak ali so pa iijib samokr lot'u svoje dobo Ivan Zorko. znati hrvatski knji/.ovnik in ucitelj na trgovski soli v Sorajovu. V. Ntojalovski. Pri dežf lozborski do]»olnilni volitvi, ki sr* od ^19 oddanih glasov. Požar v idedalist'ii v Parizu. — V čotrtek so zapazili iz bližnjih ulic. da gori v glodalisOu — ,,Thoatre dela Comedie Kranvaise". Požar jo postal bkratu grozen. Ker je bilo po diu'vu so prihiLoli koj ognje- gasci ter so omojili ogonj. V nolranjem je gledališče uničeiv r/ ¦ -• >nji zii' so malone nepoškodovani. . ^ . lne ob 1. urije imola biti v gledališcu predstava. Zate- gadelj so bili ob 12 o poludne igralci va\ v svojib sobicah. kjer so st» pripravljali za predstavo. K sreči so so rešili vsi razun jedne 18-letne igralko in neke drugo žene. Stari Ufa nik gledališkega arhiva je zbežal na balkon in jo tarn obupno klical na po- moc. Hotel jo ze skočiti z balkona na ulico, ko ga zagleda k sreci nek vojak. ki so jo peljal mimo. Vojak ukažo vozniku naj ustavi, sam pa poskoči iz voza ter poišče v bližnji okolici lestvice. Ko je našol hiti ž njo k vozu, jo postavi na vozui krov ter reši na ta način že na pol mrtvega starcka. K sreči, da so rešili dragoceno gledalisko knjiznico in pa jako zanimiv arbiv. Kaj bi pa so le bilo. ko bi zapazili ogenj še lo mod predstavo. — Goroti je zacelo pod odrom. Ne veruje se pa, da bi bil kdo na- lašO zažgal glodalisOe. Ojjozarjaino vse naše posestuike na razgiasilo Kranjsko-primorskoga gozdar- skega društva, katero je nalisnj('no na dru- gem mostn današnje štovilko našega lista. * Ncvarne knjig'C. V nekom uradu ru- sk o vlade v Peterburgu so zaporedoma zbo- leli uraduiki. Dotlej docela zdravi možje so začeli kašljati in pokazali so se pri njih vsi znaki šireOe se tuborkuloze. Vsi so se oku- žili z uradnimi knjiganii, na katerih je kar mrgoh'lo bacilov. Preiskava je dognala, da jo imol jetič(Mi uradnik navado preobracati liste tako. da je vsakega posobej oslinil. S I torn jo inliciral tudi svoj(» tovariše. * Vseu(*iliske studije za zenske. Tudi na nemškcMii se že dolgo poganjajo z(Misko za to, da bi smele posočati vseuci- lisča ter biti enakopravne z moskimi. Drž. zbor pa je Sel preko takega predloga na dnevni nid. Nemke mo raj o še potrpeti. ' Svatje so uhili ci^ana. Due 19. lebruvarija je bilo zenitovanje pri Iv. Živ- kovicu v Jarugi. Hiša je bila polna gostov. Ponoči pa sta se pred hišo sprla muzikant Kladarič in cigan Stojanovic':. Pridrli so se- gostje ter napadli cigana z batinami. Ko se je zgrudil na tla, so ga suvali in hodili po njem. Napol mrtvega eiganu je odnesel brat domov, kjer je umrl. * Cronje. je sedaj na krovu angleške križarice „Dori s" pred Kapstadtom ter sta- nuje v sobah admirala. Pri njem sta tudi soproga in sin. Ko se je Cronje udal, se je njogova žena obupno bala, da bodo soproga ustrelili. Lord maršal Bobiirts pa je posto- pal s Cronjorn jako kavalirsko. Sabljo je odvzel Cronjeu lord Kitchener, nato je bil Cronj(i povabljen k zajutroku t(»r je sedel na desni strani Hobertsa. Cronje ni skoraj nič govoril. Lo to je dejal, da je imel ve- like izgube, da mu je pošel ves smodnik in vse streljivo, in da se zato ni mogel več ustavljati. Neki častnik je ponudil Cronju smodko, katero je Cronje pokadil in si nato vzol šo jedno. Roberts je ukazal, da se iz- kazujejo Cronjeu vse vojaške časti, straža mu je prezenlirala in vse ga je uljudno pozdravljalo. Izgube Burov so bile vzlic vseinu tokom 1 klnovnoga boj a z Angleži mnogo manjšo kakor angloške. Mrtvih in ranjenih so imeli Buri komaj eno petino toliko kakor Angleži. Tako poročajo angle- ski časopisi. Ako bi ne bili Angleži vrgli bombe v bursko skladišce za smodnik, ki se je razlotolo, bi se bil Cronje so dolgo branil. Angleži pa so imeli balon ter tako dognali, kje imajo sovražniki streljivo ter jim ga zažgali. V taboru Burov jo bilo okoli 400 Burk, ki so prišle na dan zmage ob Majubi obiskat svoje možo. * Štirileteii str oje vodja. V St. Jonosu v državi Aregon je vladalo pred kratkim veliko razburjenjo. Štirihjtni sincek inženirja za progo St. Jones, Olbiua Kvansa, jo zle- zel na stroj, ki je bil izročen vodstvu nje- govega očeta in ki je stal nadzorstvu v bli- žini postaje pripravljon na odhod. Deček je je takoj odprl dovodni vontil in ko je pre- strašeni oče pribitel, je bilo prepozno. kajti lokomotiva je v vsej naglosti izginila za bližnjim ovinkom. Ta vest se je sila hitro razširila in vec sto ljv.^i se je zbralo na kolodvoru. OcT;O je bu uikoj iz uma. Kdino, kar se je moglo storiti, je bilo, da so brzo- javili od postaje do postaje ter opozorili uradnike na prihod lokomotive. Na dveh postajab se je priprarilo vec srčnih inož; ki so hoteli poskusiti skok na lokomotivo, a ko je ta pridrvila v strashem tempu, je vsakdo uvidel, da bi bilo blazno skušati sko- koma priti na njo. Ko je dosla vest na tretjo postajo, Albina, hitelo je nekaj inže- nirjev na nek klanec, kjer bi se, vsled vo- zenja navkreber, morala hitrost lokomotive na vsak način zmanjsati in tukaj so cakali j)rihod lokomotivo. Takoj prvemir izmed njih. nok(imu strojevodju imenom Woods, se je posročilo ujeti ročni držaj, a strog ga je vlekel še dvajset rnetrov naprej. pred no se . mu je posrečilo, zavihteti se nas! j deško. Vondar je bil pogumni mo/, lo 1» > ranjen, kar jo pravo Oudo. Izpustil je ,r in na postaji Albina se je stroj ustavil. li Fred Kvans je ponosno sedel na mestu svoj(»ga oOeta in ko so ga vzeli z lokomotive, jo zmagonosno zavpil, da zna prav tako do- bro voditi lokomotivo, kakor njegov papa. Srecno resitev deOka so hikoj brzojavno naznanili starisem in eno uro kasneje je došel odvedeni stroj z deckom in junaškiin rešilcem srečno na postajo St. Jones. Popotnik brez denarja. V Petrograd je I. lebruvarija prišel peš amerikanski ine- ščan g. Polih iz Kalifornije. S svojirhi tova- riši jo stavil. da brez denarja v štirih letih peš obhodi ci.»o Evropo in Sibirijo. Na svo- jem potovanju ne sine od. nikogar niti de- narja sprejeti niti si ga zaslužiti. Poi ioč mo' (> sprejeti samo o naravnih rečeh, ri ,u pr( jčišče, hrano in obleko. G. Polih po- lujc že dve in pol leti in je že obhodil celo Kvropo. Za kaj vse imajo ljudje čas!: * Letui drzavni dohudki nadvoj- vodinjc Štefanije so znašali doslej 2f>0.lMX) gld. S(»daj, ko s(' oinozi drugic, ne bo imola toliko dvora, zato pa ji bo dajala država poslej samo — 12f).000 gld. na leto. Tako poroca „Pester Lloyd". Njena hči Klizabeta pa irna svoj dvor. V obrambo. „Soča" ostaja pri svoji trditvi, da sern jaz zakrivil ocitaiu» mi službene prestopke ; jaz pa ostajam tudi pri svojern zagotovilu, da to ni res. Mazloček je.med nama samo ta, da jaz lahko dokažem resnicp tega, kar sem zagotovil, ona pa ne more ponuditi naj- manj-sega dokaza za svojo trditev, Hosnica pride na dan. To pa moram priznati in radovoljno priznavam, da sem jaz sporočil „Gorici" imenovanje udov okrajnih šolskih svetov — in da je bilo v moji dotiöni V('sti navedeno I ime F r a n c J e r e t i 0. Tisto jutro, ko so me videli iz znane s,!pekule v Gosposki ulici teči v narodno tiskarno, nesel sem sveže obvestilo seboj; in .Krah't- ni bilo morda napacno ime, .ampak je bilo tisto, na katero se je glasilo.imenovanje. P^kspe- dit dež. odbora je tudi odposlal imenovalni deket Francu Jeretiču v Kobaridu, od ko- der ga je posta vrnila z Opazko, da adresat ni znan v Kobaridu. Poznoje smo še I& po- izvedeli v deželnem uradu, da je deželni odbor imenoval znan 10 pod- poro v korist cesti na levem bre,ru Soče od Kanala do Sv. Lucije in od Tol ina do Kobarida, sem v družbi dveh inženirjev pre- hodil prvo progo, drugo pa sam. sem potem nabiral statistične in druge potrebne po- datke in se z nabranim gradivom lotil dela. Zamudil sem vsega skupaj 13 dni in se vec, 0e vstevam tudi [)Ot)ravljanje stavka, iirraz-• pošiljanje, ker se je tudi ta prošnja tiskala v Gabrscekovi liskiirni*) in potem razposlala, kakor poprejšnja. Kakor je znano, je [a proänja obrodila Kanalskemu okraju fao.(XX) *irKTtpni takem je Gabršoek najvcč zuslužil pri vsej stvari. Op. stavca. gld. državnega in dfiželue^a prispcvka, in leer je vlada A rokla, poreee tudi H, kadar pojde za nadaljevanje zgradbe v Tolminskom okraju. — Mono je za to dolo nagradil ta- kratni nacelnik cestnega odbora Tolniinskogu gosp. Ludvik Kazafura s f) 0 gld. z dostav- kom, da so še vidimo, ee pojde po sreei. Hočinjskiobčini sem sostavil dve prošnji v prilog cesti od Roeinja do Kam- broškoga in deložil sem so one starosin- stvene seje o tej zadevi. Obcina je pro- jela 5000 gld. državne podpore. jaz pa sem prejel — zadoščonje, da sem mogel svojim rojakom narediti uslugo. In takih in enakib uslug s(!in naredil še niarsikaleri drugi ob- čini za „božji loir'. V preteklih lotih smo prirojali kmotij- ske shode v Kanalu. Deskli, Anhovem, Ho- činju, Avci. na Banjsicah — potem v Tol- niinu, l'odmoleu. na ldriji, v Cerknem in v Naklom na Krasu. Ustanavljali smo sadjar- ska in mlekarska društva, podučevali v sad- jereji, trtoreji, živinoreji. — Deležil sem se vseh teh sliodov, pomaga! pri ustanavljanji marsikalore zadruge. Prosim, poprašajto pri c. kr. kmetijskein društvu v Gorkn, ali po- prašajte svoje najzvestojšo pristaše, kaleri so sami z vso vnemo sodelovali. — namreč gospode župana Zego v Kanalu, g. ucitelja And. Vrtovcii v Tolminu. gosp. A! bin a SI. rekelj-a v Skocjanu. ali vedo. da bi bil jaz kdaj dobil kak krajear odskodbe ali na- grade za svoje doticne potnine in zamude? — Kaj pa, da sem prejel ! Vse moje dolične zaslu/ke sem naložil pri goriški ljudski posojiluici. da jib svoječasno poklonim kot prispevek sLroskoin za usl.anovitev n a- rod n o-n a p re d n e s tränke na Gori- š k e in. In zdaj se poslavljam oil Vas slavna gospoda pri ,.Soci*'; le skrbno nabirajle pi- sniii. kar Yam jih pribaja o nieni, ali pa tudi svojib. Zadnjih mora biti na tisoee po (Joriskem, ee so jib dolieniki shranili vse, kar sem jib v javnib zadevah odposlal v preteklib Hf> le(ib. V njib uajdele vse polno zanimivega gradiva, katero Vain bo izvrsl.no služilo proli nieni. Potem pa, kadar bo pol- na viTOi, izročile jo državneniu pravdnikn, ali slavn\j policiji ali pa javnosli -- nieni vse ono; jaz se n e uklonim v(^c \'a- šemu s t ra bo v a n i ii. (üm buj(x razsaja burja tcin bi'ze ji poide sapa. Slnčajno sem se jaz i'odil v \'ipavi ; burja me ne plasi. V (J o ri c-i. 12. niarca l(.)00. Vj. Klavxar. Prva kranjska tovarna testenisi ŽnideFšio & Valenčie v illrski Bistrici piiporoča svoje izborno testenino kot. makarono, fiflsline, vrvice in razliüne vloge za na jubo veles[)oštovanemu občiuslvu Prvi sijajni vspeb najinib izd«^lkov j(^ ta, da se ni v nasem okraju v treh lelih toliko testenin zavžilo, kot najinib v tern času kar jib izdeluj(;va. — Velespoštovana gospodinja! Sezite po tej jedi, katero pri nas s slastjo še* oni zavživajo, ki dosedaj o testeninah š(» slišati niso boteli. Najine testenine vdobe se v vseb boljšib proilajalnicah jestvin ; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojib po '/._, kg. z najino iirmo Trgoveem i>UNilj:iva ccnik zastonj in Irankn. Rojaki! Spoininjajtc se o vsaUi priliki „Solskt'^a doma". živinskih semnjev v Cerknem za tokoče loto: 1. bode radi praznika sv. .lo/ei'a v_ lorek, dno 20. niarca; 2. dno 23. aprila. 3. dne 14. septmilwa in -i. radi nedoljo due 5. noveml»ra. Županstvo v Ccrknoiii na<>lorisk(win, /uji;in : A. KOSMAC. Kranjsko-priinorsko pzWo iroštvo v Ljubljani. Št. 20. Razgla^ilo. Vsled sklepa XIX. javnega slioda dne 7. julijji 1890. razpisuje se 10 premij po 20 ali 40 K za uspesno pogozdovanje «oličav kmečkega po- sestva i>od sled. Za tiolelme na pljiicali, v vratu in pltancn in naflnSljive ljnäi! Kdor sc liorc /.;i vsclcj ziichiLi pljiicnili in tioltiinrnili šc toliko lnjovr;ilnih holi'/.nij. potem iia- iluhc, ('il ji' sc l;iko /;isl;ircl;i. in n;ividiv.iio ncozilrjiv- ljiv;i, na.j pij«' A. Wolffsky-jev čaj zoper kro- iiicnc. pljučne in vratnc bolezni. Na lisoi-c /nhvainic /,;ijaincuji' vcliko /.ilravihio moc oiniMijciii'^a t'aja. /a\'oj za ilva ilni slanc Ih kr. Knjizirc zastonj. — ¦ I'rislen samo pri A. Wolffsky-ju v Ucrolimi 37. \Vcis- si'tihurii"*'rslr:isst% 7!). „Narodni Koledar" za navadno leto 1900. dobiva se v „N a r o d 11 i t i s k a r n i" ^oi'ica, ulica Vctlurini S>, po 60 vin., s pošto 10 vin. več. As o ii i nai'LViiifti „ (J o i* i e e " tlohe \\±\ brexpkk'iio. j Josip Gorjanc | gostilničar v Attemsovi palači na Kornu v Gorici, inxa tudi lilcvc z.a. kouje in j vozove. Ka/uii dol)i'(^a ci-ne^a in bclc^a I vina lei- piva. priporoua vodno | izvrsl.na jedila, gorka ali mr/Ja, Iitia ceiia presiočišča. , na KoBiiu st. 10, pi'iporfK'a slavniMiiu ohčiiislvn \r nicslii in na dcžoli svojo Irnovino kolonijaliio^a bla^a, kakoi" potrolcj, kavo vseh vrsl. riž, oljo, sladkor ild. Na T:::',poiui>"() irna tudi do- niaco slani > : sprh, salamo in to na di'obno in na dcbolo. Cena zmerna, postrezba točna. Anton Pečenko Vnun ulit-fi 8 -- 4Ü0IUCA — Via (-Jianlino S prilniroČH pristna bela in črna vina iz vi- pavskih, furlan- skill, briskih, dalmatinskih in 1 isterskih vino gradov. J>šilja pi» želofciiici na vse kvaje nvsiro - o^wrsko itionaiiiije v .sudih ol Tifi litrov naprej. Na zaliu-vo posilja tinli uzovce. Cenc zmernc. Postrezba poštena. Odlikovana tovarna IS!)i. ISD1. 1 Si) i-. vsakovrstnega pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni hiši. — Lastne žage. Ustanovljena 1. 1891. vsakovi'slnc.u;;» poliistva, komplcl.nili spalnic. jcdilnic in spi-cjcinnic. od naj- navadncjso^a do uajlinojšo^a slo«,ra; vsakovi-slnili slik, zrcal. okvirjcv in stolic. kukor ludi vsidi lapolai-skib izdolkov. -¦- Zalo^-i vsakovrslnili desk iz inchki^a iu Irdc.u'a. Icsn; vclika zbirka obkladkov (remosa) in slni^arskili i/.dHkov, kakor Indi vscb k niizarski. stiii^arski in lapclarski sl.roki spadajoc-ili polrcbscin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! v Gorioi — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbijena je z povsem novimi črkami. okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dda v nalkrapem času po Isiko iiixkili ceiiah,