JL E T E q2J S M E SEPTEMBER 1987 • ŠT. 13 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVIII Ob 101. obletnici naše tovarne V soboto, 5. septembra 1987 je bila v dvorani na Stavbah slavnostna seja delavskega sveta v počastitev tovarniškega praznika in 101. obletnice obstoja in dela naše delovne organizacije. Na slavnostni seji so bile izročene jubilejne ure za 20-letno delo v Predilnici. Slavnostna govornica je bila predsednica delavskega sveta tovarišica Vera Bric. Po pozdravnem nagovoru je nadaljevala: »Tovarišice in tovariši! V vseh nas verjetno še ždi delček vseh tistih slovesnosti in svečanosti, ki smo jih posvetili praznovanju stoletnice. Prav je bilo, da smo visoki jubilej dostojno praznovali, saj ni pomenil zgolj praznika predilniških delavcev in upokojencev, temvečje bil to praznik celega mesta in občine Litija. Zgodovinskih dejstev razvoja naše tovarne ne bi navajala, saj so zajeta v almanahu. Prav je, da se bolj osredotočimo na pogoje gospodarjenja in ocenimo dosežke in rezultate, ki smo jih dosegli v preteklem letu. Delo in poslovanje v drugi polovici leta 1986potekalo v posebnih pogojih izvajanja obsežne investicijske dejavnosti. Predvsem ob koncu leta so se montaže, demontaže strojev ter preklapljanja na nove linije odražale na proizvodnih rezultatih. Prisotno je bilo tudi pomanjkanje delavcev, na eni strani zato, ker nam ni uspelo pridobiti zadostno število novih delavcev in na drugi strani zaradi povečanega bolniškega staleža. Ob zaključnem računu smo tako ocenili da s poslovnimi rezultati, predvsem pa z doseženim obsegom proizvodnje, produktivnosti in finančnim učinkom, ne moremo biti zadovoljni. POudariti pa velja, daje na pošlo vanje vplivala tudi sicer težka gospodarska situacija v državi Sprejeti zakonski ukrepi za sanacijo težkega š* Predsednica DS tov. Vera Bric med slavnostnim govorom gospodarskega položaja se niso uresničili. Dobro smo se zavedali vseh neugodnih gibanj. Sproti smo analizirali gospodarski položaj naše delovne organizacije in sprejeli več ukrepov za stabilnejše gospodarjenje. In kaj nam je prineslo novo leto 198 7? Ze v prvih mesecih je zvezni zbor skupščine SFRJ sprejel več interventnih zakonov, med njimi zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v letu 1987nad rastjo produktivnosti dela. Odmevi na omenjeni zakon so bili različni. Izkaza- V tej številki • Ob 101. obletnici naše tovarne • Klimarji skozi objektiv • Pred referendumom • V pripravah na volitve • Nadurno delo v prvem polletju • O porabi energije je treba razmišljati na vsakem koraku • Usposabljanje novosprejetih • Srečanje upokojencev • Upokojili so se • Obiskali smo upokojence v Domu Tišje • Tudi v toplicah sije sonce lo se je, da so bile najbolj prizadete tiste organizacije združenega dela, ki so tudi v zadnjem tromesečju preteklega leta racionalno gospodarile in so v okviru svojih možnosti izplačevale osebne dohodke svojim delavcem. S 1. januarjem letos je začel veljati tudi novi zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki bistveno vpliva na številne postavke v periodičnih obračunih poslovanja. Navedeni zakon naj bi zagotovil, da bo ostala nominalna vrednost premoženja organizacij združenega dela kljub visoki stopnji inflacije neokrnjena in da se onemogoči vpliv inflacijskih učinkov na dohodek oziroma da bo velikost dohodka odvisna predvsem od poslovnih odločitev gospodarskih organizacij. Ta zakon pomeni velik preobrat v poslovanju, predvsem v smislu dobrega gospodarjenja, nenehni skrbi za večjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja, čim večje obračanja obratnih sredstev, proizvajanja s čim nižjimi zalogami, ker je cena denarja vedno večja in se bo spričo inflacije še povečala. Navedeni zakon in novelirani družbeni dogovor za to področje, prinašata tudi spremembe na področju oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. S predlaganimi spremembami se organizacije združenega dela zavezujemo, da bomo pri planiranju in razporejanju dohodka in čistega dohodka kot družbeni kriterij primernosti oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uporabljali enotno mero uspešnosti. V delovni organizaciji ravno v tem času poteka javna obravnava o osnutkih sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov s področja razporejanja dohodka in nagrajevanja, v katere vključujemo te novosti Prav tako pa te akte in statut usklajujemo z zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, s katerim se še posebej izpostavlja odgovornost poslovodnih delavcev pa tudi samoupravnih organov in vseh delavcev za racionalno gospodarjenje z družbenim premoženjem. In kakšno je bilo poslovanje v prvih šestih mesecih letošnjega leta? Po lanskoletni stagnacijije proizvodnja zopet v porastu, čeprav še ne dosegamo optimalnih učinkov. Sproti smo spremljali tudi rast cen vzhodnih stroškov, kar je predstavljalo osnovo za večanje lastnih prodajnih cen preje. Tudi finančni rezultat je bil v prvem polletju zadovoljiv, posebno še, če ga analiziramo z vidika novega obračunskega sistema, ki močno vpliva na razporeditev celotnega prihodka. Prizadevati si moramo, da ga z rezultati naslednjih obračunskih obdobij ne bomo poslabšali V poletnih mesecih nismo beležili zadovoljivih rezultatov na področju prodaje naših izdelkov. Pogoji poslovanja se odražajo tudi na plasmaju naših izdelkov. Pa tudi sicer je preje na jugoslovanskem tržišču dovolj, zato bo bolj kot doslej pomembna kvaliteta in asortiman naših izdelkov. Zmanjšal seje tudi izvoz in ne nazadnje nazaduje tudi kupna moč prebivalstva, kar se odraža na prestrukturiranju potrošnje. Glede na to, da tudi v drugem polletju pričakujemo težke gospodarske razmere, moramo še naprej stremeti za optimalno proizvodnjo, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in zmanjševanje stroškov, večjo produktivnosti dela, kvalitetnejše izdelke, predvsem tiste ki so iskani na tržišču, dobro oskrbo s surovino, za intenzivno prodajo na domačem in tujem trgu, pa tudi za kvalitetno pridobivanje in uvajanje novih delavcev in boljšo izkoriščenost delovnega časa. Tovarišice in tovariši! Nanizala sem le nekaj dejstev, s katerimi smo se srečevali v tem letu in, ki bodo krojila usodo litijskih predilničar-jev tudi v bodoče. Že tolikokrat povedana in izrečena misel naj nam bo vodilo za delo naprej: Težav nam ne bo pomagal prebroditi nihče. Prebrodili jih bomo le s svojim odgovornejšim in boljšim delom, vsak na svojem delovnem področju. Ob koncu vsem delavcem Predilnice v imenu samoupravnih organov delovne organizacije, ob tovarniškem prazniku, iskreno čestitam.« Skupina tabornikov Odreda srebrni pajki je ob zaključku svečanega zasedanja izročila predsednici DS šopek, vsemu kolektivu pa zaželela še mnogo delovnih uspehov. Dežurni klimar Dušan pregleduje delovanje avtomatike za uravnavanje temperature in vlage v sukalnici. Tudi novi kompresorje potreben rednega pregleda — opravlja ga Dane. Čiščenje dimnih cevi z električnim vrtalnim strojem. Tone pri čiščenju kotla v kotlarni. Vodja pri kontroli klimatskih naprav v predilnici bombaža II. Čiščenje svetlobnih teles v sukalnici. Klemen čisti klimatske kanale z industrijskim sesalcem. Dežurni klimarji imajo pri sebi sprejemno-oddajno postajo zaradi hitrejšega obveščanja o okvarah. Novi LTG zračni filter. Tako se ne dela! Prej ali slej bo padel. JUBILEJNE NAGRADE — spominske ure za dvajsetletno zve- 11. Franc Mali, splošni sektor stobo naši delovni organizaciji so letos prejeli: 1. Pavla Ajdnik, zbiralnica cevk 2. Stane Ajdonik, komercialni sektor 3. Jožefa Begič, zbiralnica cevk 4. Vera Fornazarič, S/2, izmena 5. Franc Hribar, S/2, izmena 6. Alojz Koleša, čistilnica odpadkov 7. Majda Klobučarič, rezerva predilnice 8. Nada Komljanc, finančni sektor 9. Dragica Koprivnikar, rezerva predilnice 10. Ivanka Lapajne, splošni sektor 12. Vida Marn, S/3, izmena 13. Jože Matoz, S/l. izmena 14. Jože Nejedly, remont PA 15. Barbara Nejedly, proizvodni sektor 16. Karel Podkrajšek, splošni sektor 17. Martina Požek, finančni sektor 18. Marija Strašek, finančni sektor 19. Hamdija Šistek, splošni sektor 20. Sonja Ster, finančni sektor 21. Cveta Tornar, PB/2, izmena 22. Otilija Žlahtič, obrat družbene prehrane Pred referendumom Na referendumu bomo odločali o spremembah in dopolnitvah treh samoupravnih aktov, in sicer: — statuta delovne organizacije — o pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo, ter — samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe. O vseh treh osnutkih sprememb in dopolnitev smo razpravljali na delavskem svetu in po samoupravnih delovnih skupinah. Nekaj besed o predlogih, ki jih sprejemamo na referendumu a) Spremembe in dopolnitve statuta se v glavnem nanašajo na opravila in delovanje samoupravnih organov, poslovodnih delavcev in drugih strokovnih delavcev v primeru, ko zaide delovna organizacija v ne-likvidnostne težave, motnje v poslovanju in izgubo, ter nazadnje v sanacijskem postopku. V tem delu v javni razpravi ni bilo pripomb. Pripomba je bila dana le na člen, ki določa razpisne pogoje za glavnega direktorja in sicer, da se naj dopolnijo oz. spremenijo tako kot to izhaja iz pravilnika o razvidu del in nalog. Ta dopolnitev je bila sprejeta in vključena v predlog. b) Spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se nanašajo na uskladitev z družbenima dogovoroma SFRJ in SRS o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka, ter panožnim sporazumom tekstilne dejavnosti SR Slovenije. Tudi o tem osnutku sprememb in dopolnitev smo razpravljali na DS in SDS. Pripombe so bile le na formulacijo izjemnega dohodka, kako razporejamo osebne dohodke iz čistega dohodka oz. kako določamo osebne dohodke delavcev po organizacijskih enotah, ter še dodan splošni člen o oblikovanju sredstev za skupno porabo. Predlog s temi pripombami je bil na delavskemu svetu sprejet in določen za sprejem na referendumu. Skupščina občine Litija nas je obvestila o izvajanju Zakona o celotnem prihodku in dohodku. V kolikor ne bomo v mesecu septembru uskladili tega pravilnika z zakonom in družbenimi usmeritvami, bomo morali izplačati mesečni buto osebni dohodek za september in do uskladitve največ do 80% povprečnega mesečnega OD na delavca v naši delovni organizaciji v preteklem letu, povečanega za rast življenjskih stroškov v SFRJ. c) Na spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe v javni razpravi delavci niso imeli pripomb. Zato je delavski svet osnutek v enaki vsebini preoblikoval v predlog. Spremembe se nanašajo predvsem na osnovo za izračun posameznih izdatkov skupne porabe, za katere bo v bodoče osnova povprečni OD, praviloma od zadnjega zaključnega računa oziroma periodičnega obračuna. Anton Primožič Na podlagi čl. 46 statuta delovne organizacije, je delavski svet na seji dne 14. septembra 1987 sprejel SKLEP o razpisu referenduma i. Razpiše se referendum za sprejem a) sprememb in dopolnitev statuta delovne organizacije b) sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo c) sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe. II. Referendum se izvede dne 30. septembra 1987. III. Imenuje se komisija za izvedbo referenduma v sestavi: 1. Branko Primožič, predsednik Branko Bizjak, namestnik 2. Martina Kralj, tajnica Mija Sistek, namestnica tajnice 3. Vojko Bizjak, član Ivica Dernovšek, namestnica člana. !V. Imenuje se komisija za sestavo volilnih imenikov v sestavi: 1. Magda Verbajs, predsednica 2. Mira Jeriha, članical 3. Lado Zevnik, član. .. Sklep se objavi v Litijskem predilcu. Predsednica DS: Vera Bric l.r. Na podlagi čl. 75 statuta delovne organizacije, je delavski svet na seji dne 14. 9. 1987 sprejel SKLEP o razpisu volitev v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo Predilnice Litija. i. Razpišejo se volitve za delegate v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo delovne organizacije. II. Volitve v delavski svet se izvedejo 13. novembra 1987. III. Od 15. septembra 1987 dalje začnejo teči roki za izvedbo posameznih volilnih dejanj. IV. Na volitvah se voli 33 delegatov v delavski svet, 7 članov odbora samoupravne delavske kontrole in 7 članov disciplinske komisije. V. V delavski svet voli vsaka samoupravna delovna skupina po enega delegata, z enotno kandidatno listo delovne organizacije. VI. Volitve bo izvedla volilna komisija v sestavi: 1. Anton Primožič, predsednik Branko Bizjak, namestnik predsednika 2. Martina Kralj, tajnica Mija Sistek, namestnica tajnice 3. Vojko Bizjak, član Ivica Dernovšek, namestnica člana VIL Imenuje se komisija za sestavo volilnih imenikov v sestavi: L Magda Verbajs,predsednica 2. Mira Jeriha, članica 3. Lado Zevnik, član. VIII. Sklep se objavi v Litijskem predilcu. Predsednica DS: Vera Bric l.r. V pripravah na volitve Samoupravnim organom v delovni organizaciji poteka dveletna mandatna doba, zato je potrebno izvesti volitve v delavski svet, disciplinsko komisijo in odbor samoupravne delavske kontrole. Delavski svet je na seji 14. septembra, v skladu s statutom, že razpisal volitve. Na podlagi statuta je za pripravo na volitve in za sestavo kandidatne liste odgovorna sindikalna organizacija. Taje dolžna po samoupravnih delovnih skupinah organizirati kandidacijske konference. Na teh konferencah bomo delavci predlagali kandidate, ki nas bodo zastopali v naslednjem mandatnem obdobju. Sindikat, v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, je odgovoren, da so v delavskem svetu zastopani vsi deli delovnega procesa in socialna sestava kolektiva. Vsaka samoupravna delovna skupina mora predlagati vsaj enega delegata, nič pa ne bo narobe, če bo samoupravna delovna skupina kandidirala dva ali več kandidatov. Na kandidacijski konferenci je treba predlagati tudi kandidate za disciplinsko komisijo in odbor samoupravne delavske kontrole. Delavci bomo izbrali za kandidate sodelavce, ki imajo ugled v svoji sredini in v delovni organizaciji, ki poznajo problematiko in jo znajo objektivno ocenjevati, jo znajo s svojo razgledanostjo prenašati tako na delavski svet kot tudi obratno, in bodo s svojo ustvarjalnostjo pripomogli k pravilnim odločitvam. Predlagane kandidate v posamezni samoupravni organ bomo volili na enotni kandidatni listi. V delavski svet bo izvoljenih 53 delegatov, v disciplinsko komisijo in v odbor samoupravne delavske kontrole pa po 7 članov. V primeru, da bo število kandidatov enako številu izvoljenih, morajo kandidati dobiti več kot polovico glasov. V kolikor bo kandidatov na kandidatni listi več kot pa bo število izvoljenih, so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Pri kandidiranju moramo biti pozorni, da ne bomo predlagali glavnega direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili, ter delavcev, ki so bili že dve mandatni dobi zaporedoma v posameznem samoupravnem organu. Anton Primožič Nadurno < od 1. 1. do V proizvodnjem sektorju je bilo največ nadurnega dela opravljenega ob organiziranem nadurnem delu po nalogu glavnega direktorja, drugi vzroki pa so naslednji: v čistilnici odpadkov in efektni sukalnici zaradi nadomeščanja bolniškega staleža in koriščenja rednega dopusta ter urejanja odpadkov v čistilnici. Delavci vzdrževanja v proizvodnem sektorju so opravili nadure zaradi popravil strojev (mikalniki, predpredilni stroji, predilni stroji), v sukalnici ob organiziranem nadurnem delu in remontu previjalnih strojev, delavci čistilne kolone pa zaradi nujnega čiščenja strojev v predilnici. Delavci mehanične delavnice so večino nadurnega dela opravili v prvem tromesečju, zaradi montaže Kru-šik in Ingolstadt prstančnih predilnih strojev v prizidku predilnice sintetike ter montaže čistilnih strojev. Nadurno delo je bilo opravljeno tudi v času, ko proizvodni oddelki ne obratujejo in so nujna popravila, zaradi nadomeščanja, izdelave rezervnih delov, ki jih izdelujemo v lastni režiji. Delavci elektro delavnice so opravili nadure ob popravilu strojev, remontu elektromotorjev, zaradi dela v trafo-postaji v času, ko proizvodnja ne obratuje. Nadure so bile opravljene tudi ob dežurstvih, opravljanja vzdrževalnih del in popravil elektro-instalacij v počitniškem domu in v prikolicah. Delavci kotlarne so opravili nadure zaradi kurjenja v kotlarni in popravil kotlarne med prazniki, dovoza mazuta v popoldanskem času ter vzdrževalnih del v prikolicah. Gradbena skupina je opravila nadure v zimskih mesecih, ko so delavci odstranjevali sneg in čistili transportne poti, odstranjevali so posledice nalivov ter sodelovali pri vzdrževalnih delih v počitniškem domu. Delavci montažne skupine so opravili nadure v prvem tromesečju, ko seje vršila montaža strojev. Administrativni delavci so opravili nadure zaradi rednega dežurstva, dežurstva pri popravilih trafo-postaje elo v času 30. 6. 1987 ter vodenja delavcev elektro in mehanične delavnice. Nadurno delo je bilo opravljeno tudi zaradi organizacije zimske službe v Predilnici. Mizarji so opravili nadure ob pripravi počitniškega doma za letovanje. Delavci remonta klima naprav so opravili nadure zaradi čiščenja in pranja klima naprav in LTG filtrov, večjih vzdrževalnih del (demontaža ventilatorjev, črpalk, reduktorjev, mazanje ležajev), dežurstev ob sobotah in nedeljah, ogrevanja prostorov med prazniki, opravljanja dela v počitniškem domu ter zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju. V komercialnem sektorju so delavci skladišča in zunanjega transporta opravili nadurno delo ob organiziranem nadurnem delu, prihodu surovin, nadomeščanje dopusta in bolniškega staleža. Administrativni delavci so opravili nadure zaradi nadomeščanja dopustov in bolniškega staleža ter opravljanja inventure. V kadrovsko splošnem sektorju so opravili gasilci nadure zaradi nadomeščanja, šofer za prevoz izven delovnega časa, administrativni delavci pa zaradi rednega dežurstva, vzdrževalnih del v koči na Veliki planini in opravljanja prozvodnega dela. V obratu družbene prehrane so opravljali nadurno delo ob organiziranem nadurnem delu, čuvaj počitniškega doma pa ob dežurstvih za praznike in ob nedeljah. Delavci finančno računovodskega sektorja so opravili nadure v oddelku AOP zaradi sprememb programov za vlagalnico za dosego ustrezne hitrosti zajema in prenosa podatkov ter prenosa podatkov ob prehodu na novo leto na programih za knjigovodstvo. Nadurno delo pa je bilo opravljeno tudi ob zaključnem računu, dežurstvu in solidarnostno pomoč Zagorju. Poročilo o nadurnem delu je obravnaval tudi delavski svet delovne organizacije in za izvajanje nadurnega dela ni imel pripomb. V. B. I. PROIZVODNI SEKTOR Oddelek št. del. št. nadur št. nadur 1. 6. 87 1. 6. 87 7.12. 86 čistilnica odpadkov 19 202 270 čistilnica 42 326 798 mešalnica 7 54 148 mikalnica 48 362 690,5 predpredilnica 163 1207 2448 predilnica 218 2169,5 4124,5 sukalnica 599 7531,5 6493,5 efekt sukalnica 50 539 1108 vlagalnica 90 1062,5 927 zbiralnica cevk 5 36 zabojarna 13 141 111 laboratorij 6 53 139 Skupaj 1260 13683,5 17257,5 povprečno mesečno 210 2280,5 2876 II. VZDRŽEVANJE V PROIZVODNJI remont mikalnice 38 536 856 remont predpredilnice 47 799 751 remont predilnice bombaža 8 98 116 remont predilnice sintetike 12 266 remont sukalnice 32 541 41 valjčkarna 13 103 70 čistilna kolona PA, PB 4 96 40 Skupaj 154 2439 1874 povprečno mesečno 26 406,5 312 III. SEKTOR VZDRŽEVANJA mehanična delavnica 60 1119 1251 elektro delavnica 57 731 1408 kotlarna 21 368 971 gradbena skupina 16 230 538 remont klima naprav 43 975 958 montaža strojev 22 492 982 administrativni delavci 8 73 340 mizarska delavnica 4 29 31 Skupaj 231 4017 6479 povprečno mesečno 38 669,5 1080 IV. KOMERCIALNI SEKTOR zunanji transport 124 2521 2140 administrativni delavci 19 161 84 Skupaj 143 2682 2224 povprečno mesečno 24 447 370,5 V. KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR gasilci 21 246 423 šofer 4 110 90 administrativni delavci 8 36 68 Skupaj 33 392 581 povprečno mesečno VI. OBRAT DRUŽBENE PREHRANE 6 65 96,5 delavci v kuhinji in čuvaj počitniškega doma 61 522 880 povprečno mesečno 10 87 146,5 VII. FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR administrativni delavci 20 186,5 31 povprečno mesečno 3 31 5 SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 1902 23970 29326,5 Izplačana sredstva: L 6. 87 — 47.136.388 din brutto 7. 12. 86 — 42.877.284 din brutto 317 3995 4887,5 O porabi energije je treba razmišljati Energija postaja vse bolj dragocena, pa tudi iz dneva v dan dražja. Zato se v svetu, pa tudi pri nas, odpira vse več vprašanj, kako priti do novih virov energije za industrijsko porabo, pa tudi za gospodinjstva, ki ob dobri opremljenosti prav tako niso zanemarljiv potrošnik energije. Na spomladanski problemski konferenci SZDL Slovenije so ekologisti bojevali pomembno bitko, ki seje nadaljevala v skupščinskih dvoranah: moratorij gradnje jedrskih elektrarn do leta 2000. Ta problem je posebej vznemirjal mlade, saj se dobro zavedajo obeh plati jedrske energije. Bodočnosti brez nukleark, če hočemo povečati nacionalni dohodek, izboljšati življenjski standard in se približati razvitim deželam, pa si večina naših strokovnjakov ne predstavlja. Vendar pa takozvani energetski alternativci glasno opozarjajo na to, da obstajajo še drugi vir energije, v vodi, soncu, termalnih izvorih, pa koriščenje vetra in biomase, da bi na ta način nadomestili del »žive energije«, ki se pridobiva iz premoga in radija. Predvsem pa v razvitem svetu, nekoliko počasneje pa tudi pri nas, tečejo aktivnosti v tej smeri, da bi potrošnjo energije zadržali ali le minimalno povečevali, dokler se ne razjasnijo bodoči možni viri energije, o katerih tečejo v svetu mrzlične raziskave. Vsi se namreč zavedajo stroškov postavitve jedrskih elektrarn, ob tem, da še ni dokončnega stroškovnika za njihovi demontažo, in dejstva, kaj bodo ti kolosi za seboj zapustili. Strokovnjaki pa istočasno vse bolj opozarjajo tudi na to, da smo v porabi energije še veliki razsipniki. To močno velja tudi za našo deželo. Švica, na primer, porabi od celokupne energije samo 19 odstotkov za industrijo, Slovenija pa celih 50. Čeprav se v Sloveniji največ energije porabi v 5 odstotkih organizacij združenega dela, pa eno k drugemu, k visoki porabi prispevamo tudi vsi drugi potrošniki. Akcija varčevanja še ni stekla kot bi bilo treba, saj tudi državna blagajna nima sredstev za kakšne spobudne injekcije na tem področju in so zato aktivnosti v celoti prepuščene porabnikom. Veliki potrošniki energije s svojimi programi posodabljanja obljubljajo energetske prihranke, saj jih stroški energije zaradi visoke cene vse bolj obremenjujejo v kalkulacijah njihovih izdelkov. Napačno pa bi bilo, če bi varčevanje pričakovali samo od velikih porabnikov, ostali, ki sicer trošijo manj, skupaj pa porabijo veliko, pa bi čakali križem rok. V Sloveniji je na primer, še polovica tovarniških hal zastekljena z enojnim steklom, da prihrankov pri izboru ustrezne energije ne omenjamo. Ni naključno, da se pojavljajo tudi nove or- ganizacije združenega dela s široko zastavljenimi znanstvenimi programi svetovanja kako prihraniti energijo, čeprav bi o tem v prvi vrsti morala v svojih razvojnih programih, razmišljati industrija sama. Treba je reči, da smo slovenski tekstilci ena prvih gospodarskih dejavnosti, ki smo v program razvoja tekstilne industrije Šlovenije do leta 2000 vključili tudi program zniževanja porabe energije na enoto proizvoda in reku-peracijo (ponovno pridobivanje) toplote. To naj bi bil eden bistvenih dejavnikov razvojnega koncepta in utrditve modela tekstilne industrije v slovenskem gospodarstvu ob prehodu v tretjo industrijsko revolucijo okoli leta dvatisoč. Razvojni projekt nalaga, daje treba v tem pogledu doseči visoko osveščenost tehnologov in uvesti nadzor nad vsako porabo energije. Racionalizacijo je treba iskati predvsem pri uporabi sedaj odvržene energije, odpravi oz. zmanjšanju konic, izolaciji na razvodni energetski mreži, stavbah, energetskih objektih, strojih in obveznem vračanju kondenzata. Največji prihranek pa je možno doseči s pravilno izbiro tehnologije, pri čemer pa je nujno sodelovanje energetskih strokovnjakov, pri katerih organizacije združenega dela ne bi smele varčevati. Pri izboru tehnologije mora biti poudarek tudi na znižanju temperatur, saj neizolirani stroji sevajo toploto v okolje in povišujejo energetske stroške, z visokimi temperaturami pa obremenjujejo Vsi izdatki v prvi polovici letošnjega leta za elektroenergetske namene so naslednji: — stroški za porabljeno električno energijo 385,219.000 din — pokrivanje izgube preteklih let 39,416.000 din — združevanje za razvoj energetike 199,717.000 din — združevanje iz čistega dohodka za razvoj elektroenergije 2,758.000 din skupaj 627,110.000 din. delavce. Energetske prihranke pa bo možno doseči tudi z uvajanjem avtomatske regulacije s pomočjo krmiljenja z ustreznimi mikroprocesoiji. Realizacija razvojnega projekta slovenske tekstilne industrije bo odvisna od tega, koliko bodo organizacije združenega dela postavljene cilje s svojimi programi načrtovale in uresničevale. O tem, kakšno je stanje porabe in stroškov energije v naši delovni organizaciji, kaj je v tem pogledu prispevala končana faza modernizacije v preteklem letu in o odnosu ter načrtih do tega pomembnega razvojnega vprašanja, smo povprašali nekaj naših sodelavcev. Andrej Kralj: Koliko nas bremenijo izdatki za električno energijo V letu 1986 so začeli stroški za porabljeno električno energijo hitro naraščati in so postali pomemben strošek v strukturi cene naše preje. Do izrednega porasta tega stroška pa je prišlo v prvi polovici letošnjega leta, predvsem zaradi povečanja cene električne energije. Poleg tega, da moramo plačati za porabljeno električno energijo visoko ceno, pa moramo še velik del sredstev ustvarjene akumulacije združevati za razvoj energetike. Z letošnjim letom pa pokrivamo tudi izgubo elektrogospodarstva, ki je bila ugotovljena za lansko leto. Osnova za zdrževanje je strošek porabljene električne energije in sicer moramo 52% višine stroška združiti iz akumulacije, posebej pa še 2,26% iz ostanka čistega dohodka (osnova za to združevanje je čisti dohodek, zmanjšan za osebne dohoke). na vsakem koraku Ko primerjamo letošnje izdatke v energetske namene z lanskimi, so ti večji za 207%. V lanskem letu smo za te namene imeli 204 milij. dinarjev izdatkov. Še bolj nazoren je podatek, ki pove, koliko nas stane električna energija (stroški in združevanje) na kg proizvedene preje za prodajo. V letošnjem polletju je bil ta izdatek 151,69 din/kg, v prvi polovici lanskega leta pa le 51,37 din/kg. Torej je strošek letos skoraj trikrat večji od lanskega. Podatki nazorno kažejo, da moramo zaradi izrednega porasta tovrstnih izdatkov stroškom energije posvetiti posebno pozornost in varčevati do skrajne meje. Šaj tudi pri letošnjih podražitvah energije najbrž še ni izrečena zadnja beseda. O porabi, cenah in energetskih prihrankih nizki sezoni, bistvena pa je tudi razlika med nočno in dnevno tarifo. Konična moč je po zadnjih cenah za visoko sezono 7 864 din za kilovatno uro v dražjih, in 5 243 din v cenejših mesecih. Pri čem so možni energetski prihranki v naši tovarni? Darko Primožič, direktor sektoija vzdrževanja in Lojze Koprivnikar navajata, da je eden od prihrankov možen pri energiji za ogrevanje (porabi mazuta). Dosežemo ga lahko s tem, da kurjači čimbolj budno spremljajo temperaturo povratne vode in glede na to pripirajo ventile. To smo v preteklih letih že precej zaostrili in tudi dosegli 10 do 15 odstotne prihranke. Regulacijo bi bilo sicer možno tudi avtomatizirati, vendar je avtomatika za pripiranje ven- Ukrepi za varčevanje z energijo so bili sestavni del vseh dosedanjih stabilizacijskih programov, od leta 1982 dalje. Nekateri ukrepi so se »prijeli« in preras- organizacijski ukrepi so možni za zmanjšanje konice. Eden od najučinkovitejših bi bil: postopen zagon strojev razširiti na daljši čas (sedaj pod četrt ure). O količinski porabi električne energije je Lojze Koprivnikar, vodja elektro obrata povedal, da imamo cenovne postavke opredeljene na visoko sezono (januar-marec in oktober-december), ko je energija dražja, in pa na nizko sezono za ostale mesece, z nižjo tarifo. Nadalje je cenovno opredeljena tudi dnevna tarifa, neglede na mesec, in sicer je višja postavka v času od 7. do 13. ure in od 16. do 22. ure, preostale ure pa je cenejša. Zelo pomembna pa je poraba in plačilo električne energije glede na konično moč. Konica je trenutno naj višja poraba v mesecu, ki traja dalj od 15 minut, in po tej konici se potem ves mesec računa konična moč. Porabo električne energije plačujemo iz dveh postavk, in sicer — po končni moči, ki znaša 4.900 KW, in pa po — mesečni porabi po števcu, ki znaša 2.5000.000 Kvv ur. Po sedaj veljavnih cenah je kilovatna ura v visoki sezoni, po visoki dnevni tarifi 2 606 din, nočna pa 1 303 din. Direktna poraba v nizki sezoni je dnevna tarifa 1 738 din za kilovatno uro, nočna pa 869 din. Iz teh podatkov je razvidno, da je v visoki sezoni električna energija za skoraj sto odstotkov dražja napram tilov prilično draga, potreben pa bi bil tudi večji poseg v kotlarniške naprave, za vse skupaj pa trenutno nimamo sredstev. Elektroaparate ne gasite z vodo! li v vsakdanjo prakso, druge, kot je zapiranje oken in vrat v zakurjenih prostorih, pa bi bilo treba z vsakoletnimi akcijami osvežiti, saj ljudem, tako v tovarni kot v stanovanjskih blokih, te navade kar nočejo zlesti pod kožo. Kar zadeva porabo električne energije, je naša tovarna kar precejšen odjemalec, vendar pa tudi ugoden, saj ima zaradi troizmenskega dela porabo porazdeljeno preko celega dneva. Darko Primožič in Lojze Koprivnikar pravita, da so prihranki pri energiji v tovarni možni predvsem pri: — zmanjšanju oziroma razbremenitvi konice — pri direktni porabi po števcu (s stabilizacijskimi ukrepi) — pri porabi mazuta, ne navsezadnje — pa tudi pri vodi (racionalna poraba in zapiranje pip), saj j e tarifa za industrijo še enkrat višja kot za ostale porabnike. Je pa poraba tudi osnova za ostala združevanja, kot je razširjeno reprodukcijo v energetiki, za pokrivanje izgube, in podobno. Kako je možno zmanjšati konico? Kupiti nameravamo posebno uro za merjenje konične moči, s katero bomo na podlagi diagrama točno ugotovili kdaj (dan in uro) v tovarni konica nastane. Nato bo potrebno, skupaj s proizvodnim sektorjem ugotoviti, kakšni Ko bo razvidno, kolikšna sploh je konica nad normalno porabo, za katero predvidevajo da ni visoka, se bo treba pogovoriti tudi o tem, ali je možno konico znižati samo z organizacijskimi ukrepi, ali se izplača kupiti celo avtomatiko, ki bi posamezne oddelke postopno vključevala ali izključevala iz obratovanja. Pa tudi o tem kaj je koristneje, ali prihranek pri energiji, ali zastoj v proizvodnji zaradi izklapljanja. Sicer paje treba poudariti, da imamo tudi sedaj v tovarni zaradi troizmenskega dela skoraj idealno porabo, zagon strojev v začetku tedna je raztegnjen na skoraj četrt ure, malice in s tem v zvezi ustavljanje strojev je razporejeno postopoma po oddelkih, ponekod pa jih celo ne ustavljajo. Seveda paje treba v tej stiski z energijo, ki se bo v bodoče še zaostrovala, in prav tako zaradi visokih cen, pravočasno in nenehno iskati vsakršne možnosti varčevanja. Enega od prihrankov lahko dosežemo še pri porabi jalove energije, ki nujno nastaja pri obratovanju strojev. V ta namen se nameščajo kompenzacijske naprave v transformatorskih postajah. Temu v naši tovarni sledimo, razen kar smo nekoliko zaostali ob povečanju kapacitet po rekonstrukciji in bomo morali zaradi tega obstoječe kompenzacijske naprave še povečati. Predvsem, ker zmanjšanje porabe jalove energije vpliva tudi na ugodnejše cenovne tarife, s čimer dobavitelj energije stimulira čim boljšo izrabo. Zanimivo je mogoče tudi to, da za ogrevanje proizvodnih prostorov v naši tovarni med tednom praktično ne trošimo nič energije, saj jo dovolj oddajajo stroji, zato tudi dodatna izolacija tovarniških zgradb ni potrebna. Dodatno ogrevamo le med prazniki ko tovarna ne obratuje, pred začetkom delovnega tedna in včasih za uravnavanje klimatskih pogojev. Zaključek Odnos do energije se zaradi omejenih možnosti njene produkcije in zaradi večanja vseh vrst porabe zaostruje s hitrimi koraki. Največ k pravilnim usmeritvam lahko pripomore osveščenost in pripravljenost načrtovalcev razvoja tako v družbenopolitični skupnosti kot pri posameznih porabnikih. Pri tem pa lahko pride do velikih napak ali pa do bistvenh prihrankov,- eno in drugo pa bo v bodoče občutno posegalo v našo usodo. M. Kralj Prvi dan, na u vajalnem seminarju, se udeleženci najprej seznanijo s celotnim programom in nadrobnim urnikom usposabljanja. Skupina, kije pričela s poukom 1. septembra, med uvajalnim seminarjem (prisostvovale so tudi 3 pripravnice in praktikantka). Usposabljanje novosprejetih Prvega septembra smo pričeli z usposabljanjem, letos že tretje in četrte skupine, novosprejetih delavcev. Zaradi perečega pomanjkanja delavcev smo bili tudi tokrat primorani teoretični del skrajšati na 57 ur, novos-prejete pa razdeliti v dve skupini. Skupni program, vključujoč praktično priučevanje, pa traja še vedno 504 ure. V vsaki skupini je 16 udeležencev, ki bodo imeli vsak drugi ponedeljek v sejni sobi upravne zgradbe teoretični pouk. Teorijo poučuje sedem domačih predavateljev, strokovnjakov s posameznih področij. Večina predavateljev je poskrbela tudi že za skripta, tako, da odpade izguba časa s pisanjem in ga ostane več za pisne vaje. V usposbljanje je vključenih tudi 10 novosprejetih, ki so že osvojili del splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih znanj v skrajšanem oziroma srednjem programu srednjega izobraževanja. Le-tem se ta znanja priznajo. Polagali bodo samo izpit iz varstva pri delu ter tekstilne tehnologije in pa seveda praktični del. Skratka, po treh mesecih usposabljanja bo potrebno pokazati kako so bila podana znanja osvojena in po uspešnem preizkusu bo delovno razmerje podaljšano za nedoločen čas. Malo težavnejše opravilo — menjava navitka predpreje. Novosprejeti pri praktičnem usposabljanju — snemanju kopsov. Med ogledom proizvodnih oddelkovjemanj vedno veliko. Tokrat odgovor- Požarni varnosti dajemo še poseben poudarek. Tovariš Rudi Zupan je končal predavanje s prikazom ročnih ja nanje tov. Stane Črne. gasilnih aparatov in seveda tudi njih praktično uporabo. Srečanje upokojencev Za 101. obletnico obstoja naše tovarne, smo se zopet srečali z našimi upokojenci v dvorani na Stavbah. Po prijaznem sprejemu v avli, kjer smo jih počastili z aperitivom, seje dvorana hitro napolnila. Ob petih pa seje že pričelo srečanje. Najprej je vsem prisotnim zapel Litijski oktet, potem pa je spregovoril našim upokojencem tov. Mirtič Jože. Sledila je večerja, ki sojo za upokojence, jubilante in člane delavskega sveta pripravili v našem obratu družbene prehrane. Za dobro počutje in ples pa so poskrbeli Ržiški fantje. Ples sta otvorila najstarejša prisotna upokojenca tov. Zabjakova in tov. Ceglar. Za zabavni program, kije zapolnjeval odmore med plesi, pa letos ni bilo potrebno preveliko angažiranje voditeljice, da pridobi nekaj tekmovalcev. Zabavne igrice niso bile zahtevne, za sodelovanje pa je vsak tekmovalec, oprostite, tekmovalka (upokojenci so tako, kot vsa prejšnja leta, raje gledali, kot sodelovali), dobila darilo. Saj vemo tisti slovenski pregovor, da.se zastonj še mačka ne praska. Letos smo zabavni del srečanja pričeli z rdečo nitjo. To je bil kar precej velik paket in v njem je bilo zaprto darilo. Vsi so morali ugibati, kaj naj bi to bilo in kdor bi uganil vsebino, bi dobil paket. Po duhovitih odgovorih (od menic, damskih vložkov, preje, pa do torte, denarja in prstanov) je tov. Anžuijeva ugotovila delni odgovor t.j. omela. Drugi del pa je ostal nepoznan, dokler tov. Anžur-jeva ni odprla paketa in v njem se je poleg omel bohotil še — WD 40. Na srečanju tudi letos nismo pozabili na tradicionalni ples z breskvami. Obljubili smo, da bodo breskve trde, toda tu je jesen, ko sadje dozoreva in tako seje ponovilo, da so breskve oddajale preveč soka, ki je kapljal z nosov. Precej smeha je požela tudi igrica, ko z zavezanimi očmi ugibaš začimbe. Pomemben je dober nos, kajti po petih začimbah začutiš v nosnicah poznan vonj, ki ga ne moreš ugotoviti — t.j. čevelj. Potem smo plesali še s stoli in napihovali balone. Toda za to igrico smo uporabili »pumpe« za napihovanje blazin. »Pumpe« so morale ostati na stolih in tekmovalke so s poskakovanjem po stolih napihovale balon toliko časa, da je le-ta počil. S toaletnim papirjem pa je bilo potrebno sotekmovalko poviti v mumijo, oz. v štručko, v takšno, kot so včasih naše upokojenke povijale svoje otroke. Potem smo prenašali balone, pojesti je bilo potrebno z zavezanimi očmi puding, odgovarjati na vprašanje itd. Večerje hitro minil v smehu in dobri volji, zato naj na koncu zaželim našim upokojencem še veliko, veliko zdravja in drugo leto zopet nasvidenje na Stavbah. Za kulturni del programa je na srečanju poskrbel Litijski oktet. Glavni direktor tov. Jože Mirtič je toplo pozdravil nekdanje člane delovnega kolektiva. Seznanil jih je s trenutnim stanjem Predilnice terjim zaželel ob srečanju obilo zabave in prijetno vzdušje. Zbranim upokojencem je spregovoril tudi predsednik skupščine občine Litija tov. Mirko Kaplja, ter jim zaželel še obilo zdravih in zadovoljnih let. Za ples so nam neumorno, glasno in pozno v noč igrali Ržiški fantje. Ples sta tokrat otvorila upokojenca Marija Žabjak in Alojz Ceglar. Ugotavljanje »poznanih začimb«. Tradicionalni breskov ples. Pri »pumpanju« balončko v je bilo smeha še in še. Medsebojno hranjenje tekmovalk z zavezanimi očmi. Povijanje sotekmovalke s straniščnim papirjem v »štručko«. Za vse zmagovalce so bila pripravljena praktična darila, za ostale pa tolažilne nagrade. Tov. Mojca, ki je pripravila in tudi zelo uspešno izvedla ves tekmovalni program, izroča nagrado zmagovalki tov. Milici Kubot. Večer je kar prehitro mineval v smehu. Tekmovalke pa so po vsaki točki požele buren aplavz. Upokojili so se... V mesecu juliju so se upokojile štiri sodelavke. Na običajni poslovilni pogovor so žal prišle le tri, četrta je bila nujno zadržana. O svojem življenju, katerega pretežni del so posvetile Predilnici pa so pripovedovale: Kovač Ana, čistilka sanitarnih prostorov: »Prvo službo sem nastopila leta 1971. in sicer kot strežnica v Kliničnem centru v Ljubljani. To delo sem opravljala eno leto in pol. 1973. leta pa sem bila sprejeta v Predilnico kot čistilka. Med službovanjem v Predilnici sem sedem let tudi posluževala predpredilni stroj, zadnjih pet let pa sem zopet delala kot čistilka sanitarnih prostorov. Možje upokojeni rudar že dvanajst let. Dolgčas mi ne bo, saj dela pri hiši nikoli ne zmanjka. Od treh otrok je eden že poročen. Tudi hčerka dela že dobri dve leti v Predilnici. Za razumevanje in sodelovanje se lepo še enkrat zahvaljujem vsem mojstrom in sodelavkam ter sodelavcem. Z vsemi sem se dobro razumela, ter jim želim obilo zdravja in osebne sreče« je ob odhodu na avtobus in slovesu še posebej poudarila. Upokojila seje s 23. 7. 1987. Bitenc Amalija, čistilka proizvodnih prostorov v sukalnici: »Decembra 1961. sem se zaposlila v Emoni-mesni industriji v Zalogu. Delala sem pri sprejemu in oddaji perila. Kasneje sem delala dve leti kot kurirka na železniški postaji v Zalogu. Ja-nuaija 1964. sem pričela z delom na različnih strojih v sukalnici Predilnice in pri čiščenju oddelka. Posluževala sem tudi previjalni stroj. Po dograditvi nove previjalnice pa sem delala pri kiperju, zadnja 4 leta pa kot pometalka. Od štirih otrok eden še ni preskrbljen. Obiskuje železniško šolo za kondukterje. Dela mi doma nikoli ne bo manjkalo, saj je okoli hiše vedno kaj za postoriti. Lažje mi bo po novem letu, ko se bo upokojil tudi mož, ki pravtako dela v Predilnici. Napišite prosim, da lepo pozdravljam vse sodelavke in vodje v sukalnici — previjalnici, še posebej pa tov. Škerbina Leona. Če bi bila mlajša in bolj zdrava, bi še vedno rada hodila v službo«, je zaključila svoje kratko pripovedovanje. Upokojila se je s 5. 7. 1987. Fink Ivana, predica: »L julija 1960 sem se zaposlila kot pomočnica v kuhinji gostilne Borišek, nato pa sem odšla v Emono-mesno industrijo v Zalog. Kot posledico stalnega dela v vodi sem dobila vnetje kože ter zaradi tega Emono po devetih mesecih zapustila. V aprilu 1963. leta sem nastopila delo v Predilnici. Osem let sem delala kot snemal-ka, kasneje pa vsa leta do upokojitve kot predica. Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem sodelavkam iz predilnice sintetike — 1. izmena za poklonjeno darilo«. Srečanja ob upokojitvi se tov. Ivana žal ni mogla udeležiti zaradi nege bolne tašče. Upokojila seje s 5. 7. 1987. Pavliha Marija-Mimi, pomožna delavka pri rezervi: »Kot sedemnajstletno dekle sem začela z delom v Predilnici. Najprej sem bila snemalka, po nekaj letih pa sem postala predica na prstančnem predilnem stroju v predilnici II. Po poroki sem se preselila v Zagorje in zaposlila v tovarni baterij Zmaj — Ljubljana. Tam sem delala 6 mesecev kot merilka baterij. Naslednji dve leti pa sem delala na Polikliniki v Ljubljani kot vlagalka v skladišču. Od leve proti desni: Amalija Bitenc, Ana Kovač in Pavliha Marija. Vrnila sem se zopet v Predilnico in opravljala dela snemalke in predice. Zadnjih sedem let sem pa bila pri tov. Pajtlerju v rezervi predilnice. Od treh otrok sta dva že preskrbljena, najmlajšemu je 16 let in obiskuje zlatarsko šolo v Celju. Ob upokojitvi se prav posebno zahvaljujem 3. posadi predilnice II in vse sodelavkam rezerve predilnice za razume- vanje in sodelovanje«. Tov. Mimi se je upokojila s 23. 7. 1987. Mi pa želimo našim novim upokojenkam še veliko zdravih in srečnih let ter se jim ob tej priliki še enkrat zahvaljujemo za vloženi trud pri uspešnem delu naše delovne organizacije. B. B. Obiskali smo upokojencev Domu Tišje V res lepo urejenem domu Tišje živi 14 naših upokojencev. Večina med njimi se zaradi opešanih življenjskih moči ne bi mogla udeležiti srečanja svojih bivših sodelavcev, zato jih vsako leto ob tovarniškem prazniku obiščemo mi. Na krajši klepet smo se zbrali v manjši jedilnici, vse ne-pokretne pa obiščemo po sobah. V Domu počitka Tišje so naslednje naše upokojenke: Jožefa Lajovic, Marija Miltoni, Ana Nova, Marija Ocepek, Justina Uštar, Emilija Zupančič, Ivana Mu-ljavec, Alojzija Rebolj, Marija Hauptman, Apolonija Mak, Terezija Jelnikar, Julija- na Pavliha, Jožefa Juvan in Pavla Lajovic. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da so našega obiska vedno vesele. Sindikatu se najlepše zahvaljujejo za vso izkazano pozornost. V Domu starejših ^občanov na Izlakah pa že več let živi Baš Štefka. Obiskali smo tudi njo. Vse bivše sodelavke in sodelavce prav lepo pozdravlja. V Dom upokojencev v Ptuj seje preselila naša upokojenka Ksenja Pihler. Zaradi oddaljenosti je nismo mogli obiskati, kljub temu pa smo ji ob tovarniškem prazniku poslali čestitko. Tovarišica Vera Bric v razgovoru z našimi upokojenkami. Prišli — odšli v mesecu avgustu Prišli: 3. 8. 1987 Branko Sotlar, Gabrovka, Gobnik 23, predilnica rezerva; 17. 8. 1987 Aida Sinanovič, Zagorje, C. zmage 43, predilnica rezerva; Odšli: Izjava, da ne želi več delati: 22. 8. 1987 Irena Podlogar, Litija, Gubčeva 7, sukalnica 3. izmena; Prenehanje delovnega razmerja za določen čas: 28. 8. 1987 Sonja Potočnik, Vače, Vače 30, sukalnica rezerva 31.8. 1987 Tomaž Zore, Litija, Valvazorjev trg 7, predilnica rezerva; 31. 8. 1987 Miran Bizjak, Gabrovka, Kamni vrh 5, predilnica rezerva; 31. 8. 1987 Zoran Stikovac, Litija, Ul. Luke Svetca 3, sukalnica rezerva; 31.8. 1987 Esma Delič, Zagorje, Podvine 14. predilnica rezerva; Pismeni sporazum — odpoved delavke: 31.8. 1987 Marija Emilijana Kolman, Ljubljana, Kogejeva 6, obratno vzdrževanje sukalnice Potek delovnega razmerja za določen čas: 31. 8. 1987 Simona Cvet, Ljubljana, Račiška 1, počitniški dom Novigrad 31. 8. 1987 Karmen Cvet, Ljubljana, Rašiška 1, počitniški dom Novigrad 31.8. 1987 Irena Polanc, Litija, Spodnji Hotič 29, počitniški dom Novigrad V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 8. 1987 zaposlenih 1046 delavcev od tega 666 žensk in 380 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 65 mladoletnih oseb. M. Verbajs Nove knjige v matični 1 •• v e e w e . knjižnici Litija V prejšnji številki Litijskega predilca smo objavili seznam leposlovnih knjig, prejetih v knjižnico vletoš-njem letu. Tokrat objavljamo obljubljeni seznam knjig za mladino. Oznake pred avtorjem pomenijo: C — knjige za cicibane P — knjige za pionirje M — knjige za mladince L — ljudsko slovstvo, pravljice S — strokovne knjige za otroke M Ingolič: Čudovita pot P Zidar: Pikapolonica Pika M Malenšek: Počitnice v Bayangi M Ingolič: Zgodilo se je M Smahelova: Velik križ P Seliškar^ Liščki C Baum: Čarovnik iz Oza P Barrie: Peter Pan P Kastner: Emil in detektivi S Gutta: Otroci kuhajo in pečejo C Čukovskij: Doktor Jojboli M Šetinc: Na krilih sanj C Makarovič: Sapramiška S Vogelnik: Knjiga za deževne dni C Brest: Teci, teci, soncu reci C Pet bratov C Kam gredo sladoledarji pozimi C Kosovel: Medvedki sladkosnedki C Janček Ježek L Avstrijske pravljice C Divja žena, juhica in muščani C Lisica in jež C Rdeča kokoš C Gobar C Kraljica Vida P Suhodolčan: Skriti dnevnik C Vidaček: Zibelka v pesku C Kant: Kako je šel Janek iskat zgodbo S Košir: Mladi novinar C Oven: Medo ali se muhe bojiš M Adams: Vodovnikova vesina S Jež: Ob Dravi in Muri C Ovčka Miorica S Pretnar: Šolski kemijski laboratorij M Ende: Neskončna zgodba C Makarovič: Kaj lahko mleko postane C Rainer: Zajček Skakalček C Manček: Modri medvedek S Kornhauser: Pamet je boljša kot žamet S Povej kdo je to S Robnik-Filipič: Nič lažjega od kuhaanja S Povej kako deluje S Povej kaj naj postanem S Kuščer: Logo in računalnik C Grimm: Sneguljčica P Lindgren: Ronja, razbojniška hči M Towensend: Skriti dnevnik Jadrana Krta C Jovanovič: Žaba bere časopis C Godina: Sinička v škornju C Glogovac: Tik in Tak M Sivec: Pozabljeni zaklad C Disney: Hiška z grička, Pepelka, Pedro C Disney: Dama in Potepuh, Goljat, Grdi raček C Disney: Robin Hood, Trnjulčica, 101 dalmatinec C Disney: Aliča v čudežni deželi, Modri avtomobilček, Trije pujski P Zagorski: Moj prvi prvi maj Sanitarni oziroma higienski predpisi določajo, da moramo prostore obrata družbene prehrane vsako leto prepleskati v celoti. (V prihodnji številki LP bomo objavili seznam strokovnih in poučnih knjig) J. Konjar Tudi v toplicah sije sonce Že več let zapored letujem v Moravskih Toplicah. Vedno sem se vračal domov poln življenjskih moči in zdravja. Zato sem se odločil, da tudi vam predstavim ta kraj, saj je zaradi odročnosti malo znan pri nas. Moravske Toplice se nahajajo na obrobju gričevnatega Goričkega in sredi rodovitnih prekmurskih polj, le nekaj kilometrov od tromeje med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko. Podnebje je blago, predalpsko. Posebnost Moravskih Toplic je termomineralna voda, edinstvena v Evropi po svoji sestavi. Bogata je z jodom in hidrogenkarbonati. Pri izvoru ima tempraturo 72 °C, voda v bazenih pa je ohlajena na 36 — 38 °C. Ta voda ugodno vpliva na: vnetne revmatične bolezni, degenerativni in izvensklepni revmatizem, kožna obolenja ter stanja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega sistema s funkcijskimi motnjami. Zdravilišče ima 4 bazene s toplo vodo (36 — 38 °C), od teh je 1 zaprt, 1 pa za otroke. Za tiste, ki jim topla voda ne ugaja, pa so pred kratkim naredili 2 bazena s hladno vodo (26 — 28 °C). Od tega je 1 bazen olimpijski, ki je povezan kar s tremi otroškimi bazeni, kjer je voda visoka, 40 80 in 120 cm. V odprtih bazenih s toplo vodo se je mogoče kopati tudi pozimi. Ob bazenih s termalno vodo je postavljen moderen hotel »Termal« B kategorije z 252 posteljami v dvoposteljnih sobah. Iz hotela vodijo klimatizirani hodniki v ambulanto, restavracije, fizioterapijo in do bazenov. Poleg tega so v zdravilišču 3 restavracije, v katerih lahko naročite jedi po želji, od jedi na žaru pa do največjih specialitet. Njihova ponudba je res velika. Poleg tega na več mestih v zdravilišču prodajajo pijačo, sladoled, jedi na žaru, pečen krompirček in sadje. 50 metrov iz zdravilišča pa je tudi slaščičarna, kjer imajo izvrstno pecivo ter sladoled. Malce odmaknjeni od glavnega kompleksa v senci dreves so postavljeni bungalovi, ki so grajeni v prekmurskem stilu (še vedno so kriti s slamo), namenjeni za tiste goste, ki raje letujejo v pravem domačem prekmurskem ambientu, kot pa v hotelskem udobju. Sredi športnega parka v zdraviliškem kompleksu, na travnatih tleh je tudi kamp I. kategorije. Kamp ima svojo restavracijo, bife, žar, trgovino in prodajalno s sadjem. Mnogo delovnih organizacij je tu postavilo tudi počitniške hišice, v katerih delujejo njihovi delavci. Poleg hrane, pijače in kopanja pa nudijo Moravske Topliceše mnogo stvari. Za zdravljenje gostov imajo poleg kopanja v termalni vodi tudi druga naravna zdraviilna sredstva: medicinska gimnastika, zračenje in termoterapija, ekstenzija, masaža, di-jete itd. Tuje zaposlena tudi celotna zdravniška ekipa, ki skrbi za zdravje obiskovalcev. Za zdrave in za take, ki bi zdravi tudi radi ostali, pa je veliko možnosti za rekreacijo: tenis, namizni tenis, balinanje v bližnjem motelu Čarda, tek v naravi (v bližini je trim steza), kolesarjenje (kolesa si lahko sposodite, prav tako loparje in žogice za tenis in namizni tenis), ribolov in lov. Organizirajo tudi šolo tenisa. Iz Moravskih Toplic je mogoče oditi na številne izlete. Bližina meje omogoča izlet v Avstrijo in Madžarsko. V bližini je veliko vinskih kleti, kjer je možna poskušnja vina. Poleg tega pa organizirajo tudi celodnevne izlete z avtobusom v različne bližnje kraje pri nas in v Avstriji. Za tiste, ki se ne odločijo za izlete in se zvečer nimajo kam dati, pa poskrbita dva ansambla, ki vsak večer zabavata goste v dveh restavracijah. Igrata pa glasbo za stare in mlade. Organizirano je tudi dopoldansko varstvo za otroke, razne nagradne igre in podobno. Ljudje v Moravskih Toplicah so gostoljubni in vedno pripravljeni za šalo in pesem. Kamor pridete, vas bodo prisrčno sprejeli in pogostili. Vse to privablja domače, predvsem pa tudi tuje goste, saj mnogi od njih pravijo, daje to zdravilišče »zlata jama«, saj jih je odrešilo marsikatere bolečine. Zaščitni znak Moravskih Toplic je štorklja, saj pravijo, da se tisti, ki enkrat pride, vedno vrača nazaj. Adolf Pajtlcr Škorpijon Da, pravi škorpijon seje pojavil v sanitarijah sukal-nice efektnih sukancev. Pobrskali smo po Leksikonu Cankarjeve založbe in na strani 955 našli: škorpijoni (Scorpionida), ščipalci, red pajkovcev z želom in strupnicama v zadnjem členu repastega zadka in s kleščičastima zadnjima pipalkama. Pik tropskih vrst, ki merijo do 15 cm, je lahko za človeka smrten, v Evropi nenevarne vrste. Upamo, daje bil tudi naš primerek evropske vrste, vendar bomo takoj primerno ukrepali z dezinsekcijo. Vozniki! Počasi »vozimo« iz poletnih suhih cest v deževno jesen. Bodite obzirni do pešcev! Dežurna bencinska črpalka v Litiji September 1987 na Brodarski cesti Oktober 1987 na Ljubljanski cesti November 1987 na Brodarski cesti December 1987 na Ljubljanski cesti Januar na Ljubljanski cesti Ob sobotah je dežurna črpalka odprta od 6. 20. ure. Tista, ki ni dežurna pa je odprta ob sobotah od 6. do 13. ure. Odprla so se šolska vrata Začetek septembra je čas, ko se spet odpro šolska vrata in ko prvošolčki prvikrat prestopijo prag hiše učenosti. To je za otroke, starše in učitelje pomemben dogodek. Različne poti vodijo do šole, odvisno od bivališča učenca. Nekateri morajo preko najbolj prometnih križišč in drugih »črnih točk«. Nebogljen je prvošolček, ki se še ni prilagodil novemu okolju v razredu, pa mora kar naenkrat sprejeti nase še odgovornost zase na poti v šolo. Zato smo odrasli prav tem otrokom dolžni nameniti v prometu posebno skrb. V najbolj prometnih križiščih so nekaj tednov za njihovo varnost skrbeli možje v modrih uniformah in malčki so kmalu spoznali, da miličnik ni tisti »stric», s katerim starši otroku običajno grozijo, ampak človek, ki skrbi za njegovo varnost in ga usposablja za življenje, in da je tovarišica že tudi postala njegova prijateljica. Nekaj nasvetov za varno pot v šolo: — Za starše je lasten otrok največja vrednota, zato so ga dolžni neprestano seznanjati z nevarnostmi, s katerimi se srečuje na poti \ šolo in ga z lastnim zgledom privajati na pravila, ki veljajo v cestnem prometu. — Starši naj se skupaj z otrokom in njegovim učiteljem seznanijo z načrtom varne poti v šolo, ki ga ima vsaka šola. Prvošolčke naj nekaj dni spremljajo na poti v šolo. —■ Prvošolček naj nosi ne le prvi teden obvezno orkog vratu rumeno rutico, ki jo je dobil v šoli, s čimer opozarja druge udeležence v prometu, predvsem voznike, da je na cesti še nebogljen" — Starši, vztrajajte, da bo vaš otrok nosil kresičko in oblačila, ki so dobro zaznavna. — Vozniki, bodite pozorni na otroke, ko prečkajo križišča, še zlasti na tiste z rumenimi ruticami. Obvezno zmanjšajte hitrost pred prehodom za pešce in pravočasno ustavite vozilo. Za take vrste prekrškov miličniki ne bodo prizanesljivi. — Vozniki, spoštujte dovoljeno hitrost v naseljih in vsa druga prometna pravila in predpise ter izboljšajte svojo vozniško kulturo. — Vozniki, poskrbite, da bo vaše vozilo vedno tehnično izprav no in da bodo njegove zavore delovale brezhibno. — Starši, ne dovolite, da bi vaš otrok brez kolesarskega izpita ali brez spremstva odraslega vozil kolo v cestnem prometu. Kolo pu naj bo v vsakem primeru predpisano opremljeno in tehnično brezhibno. — Starši, ne kupujte svojim otrokom koles s pomožnim motorjem, dokler ti ne opravijo izpita iz cestnoprometnih predpisov. Če bomo dosledno upoštevali ta navodila in vse druge cestnoprometne predpise in pravila, bomo prispevali svoj delež k temu, da bo na cestah manj prometnih nezgod, v katerih bodo udeleženi naši otroci. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 O 9 10 © 11 o 12 13 14 15 16 17 18 19 Q 20 21 22 o 23 24 25 26 m 27 • •• Nič novega __ Naj te najprej opozorim, da tu ne boš zvedel prav ničesar novega. Če te volja do branja še ni minila in hočeš prebrati članek do konca naj te še enkrat opozorim, da tu ne moreš prebrati nič koristnega, kar bi ti lahko pomagalo premagovati težave. Prav zares, škoda časa, če misliš, da boš tu lahko kaj izvedel. Tu ni zapisano ničesar takega kar bi te lahko zanimalo. Tu nisem zapisala nič novega, nobene afere, nič kulturnega, znanstvenega ali političnega. Tu ni resnično zapisano ničesar takega, kar bi rad izvedel. Če še vedno vztrajaš in bereš in si vse prebral, si se lahko tudi sam prepričal, da je bilo škoda časa, ker tu ni napisano ničesar. Pa res brez zamere, ker tu ni napisano nič. Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice l itija. ( lani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl ing. Mirko Dolinšek, Martina kralj, Vinko keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). Ust dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za lisk: DIC-TOZ1) (.rafika Novo mesto, lisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada: 1700 izvodov. mala OGLASA. PRODAM termoakumulacijsko peč—3 KW. Informacije na internem telefonu št. 20. Garsonjero—Trg na Stavbah 13, zamenjam za eno—ali dvosobno predilniško stanovanje prav-tako v Litiji. Danica Klarič VODORAVNO: 1. nekdanji vzhodnoindijski mornar, 7. vrsta hazardne igre na karte, 8. desni pritok Donave, 9. latinski predlog, 10. debela palica, 11. avtomobilska oznaka Italije, 12. kip leva s človeško glavo, 15. žensko ime, 16. Avar, 17. prerez, 19. letenje, 20. povezan šop niti za okras, 22. visoka igralna karta, 23. vrsta voza, 24. poklic pri strojenju, 26. tona, 27. pred kratkim umrli direktor IBI-ja (Franc). NAVPIČNO: 1. sladkovodna riba, 2. nepismen človek, 3. okrajšava za stran, 4. oziralni zaimek, 5. Karenina, 6. indijski knez, 7. trzaj mišice (fr.), 11. notranje izločanje, 13. špansko žensko ime, 14. galij, 16 sin Agamemnona (grška mitologija), 17. sloj, 18. muslimansko sveto pismo, 21. zaničljiv izraz za duhovnika, 23. domačija, 25. grška črka. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 3. oktobra 1987 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in priimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 1500.—, 1000.— in 700.— din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 13. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: 1. Frančiška Vidmar, CZB12 Litija —1500.— din, 2. Rudi Zupan, Cesta Dušana Kvedra 23 Litija —1000.— din in 3. Nataša Učakar, Pono-viška 9 Litija — 700.— din. 1 • IflH SgJKI ■n« Lipam pri obratu družbene prehrane smo požagali spodnje veje. S tem smo omogočili obratu več svetlobe, prihranek pri električni energiji, tovornjakom pa preglednejšo vožnjo.