Poitnina plačana v gotovini.
Leto XVIII.	Zvezek 7.-8. Juli]-avgust 1921.
Naročila naj se naslavljajo:.
za hotelom »Union«, Miklošičeva cesta 3.
Velikodušne mladenke, ki žele vstopiti v Družbo sv. Petra Klaverja kot »pomožne misijonarke za Afriko«, naj se s prošnjo zaupno obrnejo na vrhovno voditeljico g. Mr. Ter. Ledo-chowsko v Rimu 23, via dell' Olmata 16, ali pa na tajništvo vrhovnega vodstva v Ljubljani, za hotelom »Union«, Miklošičeva cesta 3.
VSEBINA:
Prošnja z onega sveta. — Razgled po Afriki. — Apostolski vika-riat Nyasa. — Vzgoja zamorskih redovnic. — Kratka misijonska poročila. — Izkaz od Družbe sv. Petra Klaverja podeljenih misijonskih milodarov v 1. 1920. — Prvi črni duhovnik, domačin Nigerije. — Cvetka Srca Jezusovega v Afriki. — Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. — Zlata zrnca. — Sliki: Črne novinke iz Amparibe. — O. Pavel, prvi morski duhovnik Lijonske misijonske družbe.
	Darovi	
		
od dne 1. marca do 30. aprila 1921 :
Za afriške misijone K 6121.96 Za sv. maše K 2117.— Za stradajoče K 125.— Za gobavce K 120.— Za odkup sužnjev K 12592.44 Botrinski darovi K 9108.20 Za posinovljenje K 480.— Za semeniščnike K 50.— Za katehiste K 390.20 Za kruh sv. Antona K 13427.95
(M. Skripač K 25.—) Za otroško zvezo K 268.19 Za Klaverjev vinar K 284.— Za mašno zvezo K 11362.—
Za misijonsko zvezo K 651.50 Za razširanje kat. tiska v Afriki K 6074,— Za zamorčke K 810.92 Darovi za krščence K 925.— Za vzgojo zamorčkov K 40.— Za mis. sv. Jožefa K 50.— Za zidavo cerkva v Afriki
K 51,— Za prosto uporabo K 461.— Za Klaverjevo družbo K 273.80 Podpomiški prispevki K 699.— Udeležniški prispevki K 38.— Darovi brez podatkov K 1385.—
Misijonarjeva bolest.
O. Mariedasse iz družbe očetov sv. Duha piše iz Ambato-Boeni z dne 9. novembra 1919 naši vrhovni voditeljici: »Ker se je naša cerkev že začela rušiti, smo jo podrli do tal. Žalibog se je to kaj naglo izvršilo. Prepričan, da mi boste pomagali, sem pričel s stavbo nove cerkve. Ono malo denarja, ki sem ga nabral pri blagih dobrotnikih, mi bo služilo, da plačam prva dela. Zato prosim, da mi kmalu pomagate, Odkar nimamo cerkve, je vsa služba božja v Ambato prenehala. Kolika bolest za misijonarja, ki mora gledati, koliko trpi radi tega versko življenje v misijonu.
Črne novinke, bodoče zamorske sestre, iz Amparibe s svojimi učiteljicami.
Prošnja z onega sveta.
Prečast. o. G r u z o n , misijonar-lazarist, ki je pred več leti utonil, je zapustil sledeče zapiske, ki nam kaj lepo odgovarjajo na morebitne ugovore, češ, misijoni zahtevajo prevelikih žrtev. Kar se tukaj govori o Abesiniji, velja tudi o drugih misijonskih deželah. Neumrjoče duše so neskončne vrednosti in potem, ko je Jezus prelil svojo kri zanje, ni nobena žrtev prevelika za njih rešitev.
»Nočem reči, da je tukaj lahko kaj dobrega storiti. Toda saj tudi ni bilo lahko razširjanje cerkve Jezusove na zemlji. Ne trpe li božja dela vselej in povsod preganjanja? Kljub temu se vrši dobro, in sicer vsak dan na zelo tolažljiv način.
Li naj navedem množico otrok in mladih ljudi, ki obiskujejo šolo v Alitieni in lepo število mladih deklet, ki jih vzgojujejo naše domače zamorske sestre in poučujejo v katoliški veri? Niso li vsi ti zgovorna priča o resničnosti moje trditve? —
Odmev VII-VIII, 21 — 6120
» In če se pri nas vzgojeni otroci dajo raje od svojih razkolnih staršev bičati do krvi, kot bi zatajili pravo vero, se more H tedaj trditi, da ne moremo storiti nič dobrega tukaj v Abesiniji? O da, ako oropajo spreobrnjence vsega premoženja, jih pač more oplašitij toda ako se misijor narju posreči približati dušam in jih poučiti, so pripravljeni žrtvovati vse, da le dosežejo najpotrebnejše — nebesa.
Brezdvomno imamo med razkolno duhovščino mnogo nasprotnikov. A tudi naš božji učenik je imel med pis-marji in farizeji svoje sovražnike. Ni jih li premagal z dobroto in čudeži? Istotako moremo pridobiti srca tudi mi. In čeprav ne moremo obujati mrtvih k življenju, lahko vsaj žive obvarujemo gotove smrti — lakote.
Da, ko bi nam pomagali izvrševati čudeže krščanske ljubezni, ko bi naša skoro vedno prazna blagajna dobila novih pomožnih virov, bi mogli poučiti mnogo duš in jih privesti do spoznanja resnice.
Res mnogo dobrega lahko storimo tu v Abesiniji; toda, da se to zgodi, morajo naši bratje v Jezusu priti misijonarjem na pomoč, Z njih velikodušnostjo nam bo mogoče nadaljevati zapričeto delo, pomnožiti število učencev, vzgojiti vnetih apostolov in pogumnih brani-teljev ter vsem v dejanju pokazati krščansko ljubezen s tem, da skušamo lajšati njih telesno bedo.
Z eno besedo: Brez naših krščanskih bratov v Evropi ne moremo storiti prav nič velikega, pomembnega, z njih pomočjo pa bomo delali čudeže. —
Podajmo si torej, dragi bratje, roke k skupnemu delu!«
——-Razgled po Afriki.
Sledeča kratka poročila iz došlih misijonskih pisem nam nudijo zanimivo sliko o preskušnjah, pa tudi sladki tolažbi misijonarjev. V mnogih pokrajinah je iz razvalin vzklilo novo življenje. Da bo pa moglo procvitati in roditi obilnega sadu, je potrebno, da ga podpiramo z molitvijo, miloščino in osebnimi žrtvami.
»Lahko si boste predstavljali skrb in strah prebivalcev puščave,« tako poroča neka misijonska sestra iz Sahare, »ker nam na zimo grozi pomanjkanje In lakota. Prejšnja leta so meseca avgusta prihajali v naše kraje
Arabci iz Telia, ki so prinesli žita in ga tukaj zamenjali za dateljne. Letos niso prinesli drugega kot glad. Ker tukaj ni skoro drugih živil kot dateljni, je umrljivost med otroci zelo velika.« — Sveta Stolica je nanovo določila meje apostolske prefekture Sahare. Ustanoviti bo treba tudi več novih misijonskih postaj. Misijonarji srčno prosijo milih darov za stavbo novih kapel.1
Preč, o. F r a c a s s i n i , predstojnik frančiškanskih misijonov v Zgornjem Egiptu, našteva naprave, ki so izročene njegovi skrbi: osem misijonskih hiš, mnogo cerkva, 17 redovnikov, učitelji, služba božja, razna potovanja, postrežba bolnikov itd. Že dolgo je njegova iskrena želja, da bi ustanovili v D r o n k i dekliško šolo, a manjka mu potrebnih sredstev za vzdrževanje učiteljice, kar bi znašalo letno 700 do 800 frankov. Misijonska hiša bo kmalu razpadla. Zato se morajo misijonarji začasno zadovoljiti z dvema majhnima sobama. Radi delavnosti in vneme protestantov so misijonarji primorani, zastavili vse svoje moči, da jih nasprotniki ne bodo izpodrinili.2
Misijonarji apostolskega vikarijata Bahr-el-Gha-z a 1 prosijo slik za razlago krščanskega nauka, za katekizme, cerkveno obleko (zlasti pluviale) in tkanino za obleko krščencem. V misijonu G u 1 u je bilo tekom petih mesecev krščenih 300 oseb. Dvanajst vnetih in neumorno delavnih katehistov pomaga misijonarjem pri njih apostolskem delu; a že pet mesecev niso dobili nobenega plačila. Oglaša se zopet tudi lakota. Vendar kristjani radi tega ne obupavajo. Večina izmed njih vsak dan pristopa k mizi Gospodovi in katehumeni se z ginljivo vnemo uče katekizma. — Zlasti misijon v Aru a mora beležiti lepe uspehe. Da ustrežemo vsem potrebam, bi morali otvoriti najmanj 30 šol, a jih je bilo mogoče komaj deset. Ob glavnih praznikih, je razveseljivo število katehumenov prejelo sv. krst. Misijonarjem krvavi srce ob pogledu na grozno bedo, ki vlada v deželi. Radi pomanjkanja pomožnih sredstev mora izostati mnogo dobrega; medtem pa se protestanti z bogatimi sredstvi na vse mogoče načine bore zoper katoličane, kakor da bi bil to volivni boj.3
V Na ga lami moremo od 19. marca do 1. septembra leta 1920 beležiti te-le podatke: 153 krstov, 123 po-
1 Sestra Marciena, 15. avgusta 1920.
5 O. Fracassini, 19. avgusta 1920.
3 O. Gattoni, 12. avgusta, o. Stopponi, 18. maja, o. Santambrogio, 14. junija, in o. Redaelli, vsi iz družbe Sinov najsv. Srca.
grebov, 10 porok, 51 slučajev sv. poslednjega olja, spre-videnih je bilo 33 bolnikov; dalje smo imeli 22 prvoobha-jancev, 9375 sv. spovedi in 19.307 sv. obhajil. Kristjanov se nahaja ondi 8396, katehistov 46. Ondotni misijonar, ki mora nadzorovati in od časa do časa obiskati 28 katehet-skih postaj, srčno prosi prispevkov za nabavo motornega kolesa, kajti naporna potovanja peš mu radi bolne noge postajajo vedno težavnejša.4 — Misijonske sestre v N a -g a 1 a m i se zavzemajo zlasti za zapuščene otroke. Večkrat se katera izmed njih v spremstvu katehista poda iskat te uboge črvičke in le malokdaj se vrneta sama. Nekoč sta privedla s seboj 14 takih sirot. Streho hiše misijonskih sester je dež popolnoma uničil, tako, da so sedaj primorane stanovati v šoli.5 ■— V misijonu sv. Patri-c i j a sv. vera krasno napreduje; zato je nujno potrebno otvoriti več šol. Zlasti važno je tukaj poučevanje sinov glavarjev in deklet. Deklice bodo poučevale redovnice. Ako se ne bodo zavzeli zanje katoliški misijonarji, postanejo žrtve protestantizma. Postavili smo tukaj tudi lično cerkev, za katero pa moramo še plačati dolg 2000 rupijev.9 — O. Nevin istotako poroča o delovanju amerikanskih protestantov, ki s pomočjo dobro plačanih učiteljev širi;o svojo krivo vero ter celo katoličane, večkrat tudi s silo, skušajo odvrniti od njihove vere.7
V misijonu Nzambija in Alvor imamo okrog 10.000 katehumenov. Misijonarji bi nujno potrebovali sve-tinjic, rožnih vencev in škapulirjev za svoje kristjane in novokrščence; a kako jih nabaviti, ko so tako ubogi. Kla-verjeva družba je pred kratkim poslala ondotnim sestram nekaj obleke za otroke, za kar tisočeri »Bog plačaj!«8 — Drugo pismo poroča o razdelitvi misijona Alvor; njegova podružnica se imenuje R a n g a 1 a. V Alvoru imajo novo cerkev.9
Med vojsko ustanovljen misijon sv. Bonifacija, ki se je od začetka moral boriti s tolikimi težkočami, sedaj krasno procvita. Da si zagotovimo blagonosen uspeh,
I	O. Vester iz misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-Hill-u.
5	Sestra Marcela, 8. septembra 1920.
6	O. Koopman iz misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-Hill-u 1. septembra 1920.
7	O. Nevin iz iste družbe, 29. avgusta 1920.
8	Čast. mati Marija-Pavla, frančiškanka iz Mill-Hill-a, 24. septembra 1920.
II	O. Bouma, Alvor, avgusta 1920.
uporabljamo dvoje sredstev: pogosto sveto obhajilo in krščanske šole.10
Misijonarje v Bazankuzu v Belgijskem Kongo je Bog obiskal z raznimi boleznimi. Vnema njih ovčic jih tolaži in spodbuja. Imajo 6296 kristjanov in 15.928 katehumenov. V teku leta je Bilo 1604 krstov in 75 tisoč sv. obhajil. V S i m b a delujejo dve leti katehisti tako uspešno, da imajo že 4000 učencev. Ustanovila se bo nova misijonska postaja, in sicer v kraju, ki je bil nekoč last nekega zamorskega glavarja.11
Abdjasi mladega misijona Eke v Nigeriji delajo ondotnim misijonarjem veliko veselja. Napredek je res čudovit, in malik v sosednji vasi se po svojem služabniku, malikovalskem duhovniku pritožuje, da ža ljudje zapuščajo. Vendar se naši katehisti in njih učenci ne dajo premotiti. Misijonar priporoča katehiste, te svoje dragocene pomočnike, milosrčnosti misijonskih prijateljev v Evropi.12
Vrnivši se iz svojega misijonskega pastirskega potovanja po deželi M a e n c a , poroča provikar Južnega Nyanza, da je našel ondi mnogoštevilno ljudstvo, ki je zelo naklonjeno krščanstvu. Celo sultani prosijo za misijonarje, učitelje in katehete in naše šole so prenapolnjene učencev.13
Škof Birrause, ki je pred kratkim v svoji domovini na Savojskem prejel škofovsko posvečenje, se je sedaj vrnil zopet v svoj vikariat Tanganika ter se priporoča molitvi misijonskih prijateljev.14
Iz apostolskega vikariata Bangveolo poslana statistika nam poroča o sicer cvetočem napredku ondotnih misijonov, a tudi o pomanjkanju delavskih moči. L, 1910. je delovalo ondi 29 misijonarjev, 8 misijonskih sester in 153 katehistov. Bilo je 3647 novokrščencev, 48.751 katehumenov, 1339 krstov, 45.971 sv. spovedi, 56.822 sv. obhajil. Od tistih dob se je število sv. krstov itd. najmanj po-trojilo, število misijonarjev pa nasprotno zmanjšalo. Malo semenišče, pred leti le za silo postavljeno, treba nadomestiti s trpežnim poslopjem, za kar bi rabili 20.000 frankov.
10	O. Ciravegna, Madibira, 15. avgusta 1920.
11	O. Braudsma iz misijonske družbe v Mill-Hill-u, 6. avgusta
1920.
12	O. Graudin, 16. avgusta 1920.
13	O. Huwelir iz družbe belih očetov 28. julija 1920.
14	Škof Birrause iz družbe belih očetov, 12. septembra 1920,
Vzdrževanje semeniščnikov znaša vsako leto 7000 do 8000 frankov.15
Apostolska prefektura Zgornja Cimbebazija šteje 40.000 katehumenov, ki jih deloma — namreč nad 14.000 — poučuje 200 katehistov. Apostolski prefekt prosi za rožne vence, svetinjice in mašna oblačila.10
Oblatinje sv. Frančiška Šaleškega v vikariatu reka Oranje poročajo o ginljivi pobožnosti svojih gojencev do božjega Srca Jezusovega.17 — Apostolski vikar pošilja zanimivo letno statistiko ter toži o veliki draginji živil in o brezposelnosti, ki je nastala vsled ustavljenega obrata v rudnikih; zato je bilo mnogo zamorcev primoranih, zapustiti te kraje in si drugod iskati zaslužka.18
Iz, misljonov:
Apostolski vikariat Nyasa.
Apostolski vikar v Nyasi, škof Guilleme, poroča lz misijona Bembeche naši vrhovni voditeljici z dne 26. julija 1920 o stanju in napredku sv. vere v njegovem vikariatu sledeče:
Misijon v Nyasi kljub sedanjim težkočam vztrajno napreduje. V zadnjih letih je število kristjanov, dasiravno jih je precej umrlo, narastlo vsako leto za 500 duš; da, zadnjih dvanajst mesecev se je pomnožilo celo za 8O0 duš. Tako štejemo sedaj 9495 novokrščencev in opravičeno upamo v letu 1921. doseči lepo število 10.000 duš. Krsti odraslih so bili zadnje leto številnejši kot prejšnja leta; vendar se je število kristjanov pomnožilo-zlasti z otroki novokrščencev. Sicer jih je žalibog umrlo tudi mnogo izmed njih za osepnicami, ki od časa do časa razsajajo po vaseh ter zahtevajo mnogo žrtev zlasti med otroci. Število prvoobhajancev znatno napreduje. Do leta 1913./14. smo imeli 'le majhne skupine prvoobhajancev, kajti naši kristjani so bili v splošnem šele mladi pari in naš misijon obstoji komaj 10 let. A sedaj so otroci teh zakoncev že dorasli in vsak misijon jih ima precejšnje število. Vsako leto jih izberemo v misijonu ter ločimo v posamezne skupine, da izpopolnimo njih verski pouk.
15 Škof Larue, 18. julija 1920.
18 Msgr. Keiling, družbe očetov sv. Duha, 15. septembra 1920.
17	Sestra Frančiška Terezija, 15. avgusta 1920.
18	Škof Simon, 1, septembra 1920.
t
Tu so predvsem oni malčki, ki še niso bili pri prvem sv. obhajilu; izmed teh izberemo tiste, ki so sposobni za pripravo na prvo sv. obhajilo. Nato pridejo oni, ki že eno ali več let pristopajo k mizi Gospodovi; pri njih izpopolnimo versko izobrazbo, ki so jo prejeli že prej in nato nadaljevali pri naših vrlih katehistih. Toda veliko teh otrok stanuje tako daleč od misijona, da ne morejo vsak dan domov. Zato ostanejo v misijonski postaji, kjer dobe tudi hrano. To nam povzroči sicer nove, a neizogibne stroške. Pa je pravtako potrebno kot koristno; kajti pomisliti je treba, da ti otroci žive v krščanski okolici ter so že od zgodnje mladosti prešinjeni krščanskega duha, in sicer mnogo bolj kot odrasli, ki so prej več ali manj pogansko živeli. Razen tega je krščanskih otrok toliko, da izdatno vplivajo na svoje poganske tovariše v domačih vaseh ter jih privabijo v šolo in h krščanskemu nauku. Zato misijonarji te poganske otroke tudi lažje in hitreje pripravijo za sv. krst, ker niso več tako strogo ločeni od drugih.
Naših 240 katehistov nam je močna opora pri razširjanju sv. evangelija. Brez njih bi mogli svojo skrb posvetiti in obrniti le v bližini misijona živečim prebivalcem. Tako pa so lahko tudi po 50, 60 in 70 kilometrov od nas oddaljeni deležni pouka v sv, veri. Naši katehisti sicer res niso veliki učenjaki, a zato tem marljivejši in vneti delavci; kdor bi svoje službe ne opravljal z resnim namenom, bi jo pač pri tej majhni plači, ki jim jo moramo dati, zapustil kar sam od sebe. Vendar smo brezdvomno dolžni pomagati tem našim vdanim sotrudnikom; kajti davek se je zvišal in ravno tako so poskočile cene blagu in drugim predmetom, ki ih neobhodno potrebujejo tudi s skromnim zadovoljni zamorci. Da bomo kos tem novim izdatkom, zaupamo v previdnost božjo in velikodušnost blagih dobrotnikov.
Vzgoja zamorskih redovnic.
Sestra T e o a 1 d a iz družbe sester dragocene Krvi piše dne 14. julija 1920 iz' misijona v Marianhill-u naši vrhovni voditeljici:
Južna Afrika je zelo velika; stio- in stotisoce poganov še ne pozna pravega Boga. Pripravljeni smo storiti vse, da se med njimi razširi Kristusovo kraljestvo. Živahno očetovsko zanimanje, ki ga sveta stolica in propaganda v
Rimu goji za naš misijon, nas spodbuja še k večjim žrtvam. Napravili smo si že marsikateri načrt, med temi tudi tega, kako bi vrle krščanske zamorske mladenke po daljši skrbni pripravi sprejeli v našo družbo.
Med našimi krščanskimi dekleti je mnogo krepostnih duš. Te mlade zamorke bi storile v misijonu veliko dobrega. Kot redovnice bi imele v nravstvenem oziru tudi močnejšo oporo. Večina izmed njih se je v naših šolah naučila jezika, ki se govori v kolonijah; nekatere so se na naših dveh normalkah pripravile za učiteljsko službo ter napravile državni izpit za zamorske šole. Jasno je torej, kako plodonosno bi lahko te mladenke delovale v misi-jonih za svoje rojake.
Sicer so radi njih nizke izobrazbe še vedno velike težkoče; a te upamo odstraniti z daljšim pripravljalnim tečajem; .tudi bodo sprejeti le otroci krščanskih staršev. Druga velika težkoča in ovira našim mladenkam je pri Kafrih običajni takoimenovani »Lobola«. Vsak ženin mora za svojo nevesto njenemu očetu ali bratu darovati določeno število volov ali določeno vsoto denarja, tako, da si mož svojo nevesto takorekoč kupi. Ako se hči ne omoži, oče ali brat ne dobita volov, kar pomenja za nju veliko izgubo. Celo krščanski oče bo mnenja, da mu mora naša družba, ako sprejme njegovo hčer, dati za odškodnino ono število volov, ki bi jih dobila od ženina. Tega seveda ne bomo mogli, ker smo prerevni. A tega ubogim Kafrom ne smemo zameriti; kajti Ifca prastara šega je že preveč ukoreninjena v ljudstvu in novokrščenec se ne povzpne vselej takoj do idealne višine. Vsled tega bodo marsikateri deklici samostanska vrata ostala zaprta. O kaki doti ali bali tudi ne more biti govora, Starši so namreč revni in svoji hčerki ne morejo dati ničesar; nasprotno, ona mora — izjeme so redke — s svojim zaslužkom pod-pira'ti svoje starše. Zato bodo taka dekleta prinesla s seboj komaj najpotrebnejšo obleko.
Kako, s čim pa naj uboga misijonska družba, kot je naša, brezplačno oblači te mladenke? Naša misijonska hiša na Holandskem v teh težkih časih komaj preživi svoje ljudi in jo pogosto tarejo mučne skrbi za vsakdanji kruh. Od tam torej ne moremo pričakovati ničesar; kajti celo v dobrih časih je za vzgojo mladega naraščaja navezano na dobra srca blagih dobrotnikov. — Ne preostaja nam torej drugega, kot zaupati na velikodušnost: usmiljenih src v Evropi. Morda nakloni ljubi Bogkako mla-
denko ali mlado vdovo, kateri je bil iz kakega posebnega vzroka nekoč vstop v samostan zabranjen, da istega omogoči kateri vrli črni mladenki in ljubemu Zveli-čarju privede nevesto v poganski deželi. Tako bo deležna vseh dobrih del, katere bo dotična redovnica izvršila v misijonu.
Vzgoja domačih redovnic zasluži gotovo isto zanimanje kot vzgoja zamorske duhovščine. Misijon potrebuje obojih. Misijonska sestra ima pogosto dostop celo tam, kjer duhovnik ničesar več ne opravi. — Zagotavljamo vsem našim dobrim dobrotnikom, da se bodo darovani prispevki porabili le za take mladenke, ki so dobro prestale čas poskušnje. Hvaležno se sprejmejo tudi najmanjši darovi. — Kdor pa ne more dati drugega, naj moli goreče in daruje v ta namen včasi svoje križe in trpljenje. Ljubi naši predstojniki se že vnaprej zahvaljujejo za vsak dar in sleherno molitev.
Končno še omenjamo, da bi se tu v Južni Afriki radi posvetili čimprej strežbi gobavcev, ki jih je zelo veliko. Dalje iskreno želimo uresničiti že dolgo izdelan načrt, da ustanovimo v bližini velikih mest bolnišnice za zamorce. Toda o tem pozneje. Za sedaj samo toliko, da spoznate, kako zelo potrebna in važna je vzgoja domačih moči. Te misijonske naprave bodo, neodvisne od misijona preč. oo. misijonarjev, samostojno podjetje misijonskih sester dragocene Krvi,
Darove za zamorske redovnice sprejema hvaležnega srca Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3.
Kratka misijonska poročila.
O. Pedrines iz družbe Belih očetov, predstojnik semenišča v Katigondo (Uganda) piše dne 7. septembra 1920: »Koncem meseca junija, ob koncu letnih duhovnih vaj, je bilo posvečenih deset zamorskih duhovnikov, ki so sedaj na petih misijonskih postajah, kamor jih je poslala sveta pokorščina. Minulo je sedem let, odkar smo prejeli prve teh črnih duhovnih pomočnikov, ki so bili
dosedaj vedno zelo vdani, vneti in odločni v veri, kar pripisujem molitvi in žrtvam, naklonjenim našemu semenišču v Ugandi že od časa njegove ustanovitve. Imeli bomo leta 1921 zopet štiri novomašnike in nato bo leta 1924 zopet več črnih bogoslovcev prejelo sv. mašniško posvečenje.«
O, Ambrož, družbe sinov najsvetejšega Srca, piše iz Ngala v vikariatu Bahr-el-Ghazal dne
14. junija 1920: »Velika beda in žalostne, mučne razmere, v katerih se že nekaj časa nahajam, me silijo, da mislim na Vas bolj kot kdaj prej. Saj Vas je božja previdnost izbrala za tolažnico in pomočnico afrikanskih misijo-nov. In Vaša velikodušna dobrota, s katero ste mi že večkrat prihiteli na pomoč, me navdaja z zaupanjem, da tudi sedaj ne bom prosil zastonj. — Na klic naših stradajočih so moji prijatelji in znanci v Evropi odgovorili le s sočutnimi in tolažilnimi besedami. Kaj naj tedaj storim? Da moremo živeti in nadaljevati pričeto delo, potrebujemo nujne gmotne pomoči. Tačas se nahaja v misijonu 151 novokrščencev, ki so o Veliki noči prejeli sv. krst in ki sedaj še izpopolnjujejo svoj verski pouk. Razen tega imamo tukaj tudi 145 katehumenov, ki se pripravljajo na sy. krst, katerega bodo prejeli na praznik Vnebovzetja Marijinega. Te številke dokazujejo, kako krščanstvo v Ngal-u napreduje in kako zelo to ljudstvo hrepeni po naši sv. veri. Je pač duh božji, ki se razprostira po teh divjih krajinah, in Gospod je, ki kliče ljudstvo. In jaz naj bi pustil to, za našo sv. vero tako dragoceno priliko neporabljeno? Ker za vzdrževanje zamorcev v misijonu nismo imeli več nobenih sredstev in so bile naše žitne zaloge vsled strašne triletne lakote zelo izčrpane, sem moral pri Indijcih v Arno najeti posojilo. — Da, žalostne čase, polne morečih skrbi, je preživel moj misijon. A tako bolestnih, kot sedaj, še menda ni imel. Svojim črnim katehistom, ki so vedno tako zvesto in požrtvovalno vztrajali na svojih postajah, nisem mogel izplačati njih itak skromno plačo, ko so se po prazniku presv. Rešnjega Telesa zopet vračali domov. Že nad pet mesecev niso dobili ničesar in nekateri imajo razen sebe skrbeti tudi še za svojo družino. Reveži so upali, da
bodo dobili vsaj nekoliko blaga za obleko, a tudi tega jim nisem mogel dati. Odkrito priznam, bridko sem jokal, ko sem po odhodu mojih zvestih pomočnikov klečal v svoji revni cerkvici pred tabernakljem, proseč ga iz dna duše: »Gospod, pomagaj nam, nakloni nam blagih src, ki nam bodo prihitela na pomoč, in sicer kmalu!«— In sedaj pišem Vam, vele-rodna gospa grofica, s trdnim zaupanjem, da bom uslišan. Vaši materinski skrbi izročam naše kristjane, ki vsak dam pobožno pristopajo k angelski mizi, in mnogo naših katehumenov, ki se s tako ganljivo vnemo uče krščanskega nauka. Kaj ne, da ne boste odklonili moje prošnje? Saj gre za življenje in smrt enega najbolj cvetočih in nadepolnih misijonov.«
Sestra Jožefina Ullmann piše dne 8. avgusta 1920 iz N a t a 1 a. Pri nas zelo veliko ljudi boleha za špansko influenco; mnogo jih umrje, in sicer zelo hitro. A bolezen, ki razsaja tu že več mesecev, nikakor ne pomehuje, ampak se razširja tako zelo, da je groza. Tej strahoviti šibi božji se je pridružila še neverjetna draginja. Naši ubogi kristjani in ka-tehumeni pa nimajo denarja niti za najpotrebnejše. Zlasti primanjkuje obleke, tako da mnogo novokrščencev ne more k službi božji. Vaša zadnja pošiljatev, velespo-štovana gospa grofica, fe vsaj nekoliko omilila nepopisno bedo. — Versko življenje zdaj tukaj lepo napreduje. Otroci in odrasli se pridno udeležujejo prejemanja sv. zakramentov. Duhovniki našega misijona imajo polne roke dela. Leta 1919. je bilo 30.400 sv. obhajil. In to število še vedno narašča, Zadnjo belo nedeljo smo imeli nad 100 prvoobhajancev. Delo se neprestano množi, a delavske moči se vedno bolj krčijo. Toda ljubi Bog blagoslavlja naš trud in ga obilno poplača.
Izkaz
od Družbe sv. Petra Klaverja podeljenih misijonskih milo-darov* v letu 1920.
Vikariat ali prefektura	Vsota	Skupna vsota
Misijonska družba Belih Očetov.		
Apostolski vikariat franc. Sudan . '. Apostolska prefektura Ghardaia , . Apostolski vikariat Zgor. Kongo . . Apostolski vikariat Uganda . . . Apostolski vik. Viktorija-Nyanza . . Apostolski vikariat Unyanyembe . . Apostolski vikariat Tanganika . . , Apostolski vikariat Nyassa .... Apostolski vikariat Kiwu .... Apostolski vikariat Bangweodo . . Apostolski vikariat Dar-es-Salaam . Apostolska prefektura Lindi . . . Glavna prokura v Rimu..... Misijonska hiša v Treviru .... Misijonska hiša v Haigerloch . . . Nakup stvari in tovorni stroški . .	10.073-34 4.006-48 9.043-19 30.649-86 9.327-26 8.161-59 8.225-51 9.290-75 8.111-26 10.337-45 3.27891 2.03041 1.000 — 118"— 4.830*88 2-496-52	120.98141
Očetje od Sv. Duha.		
Apostolski vikariat Senegambija . . Apostolski vikariat franc. Gvineja . Apostolski vikariat Sierra Leone , . Apostolski vikariat Sp. Niger . . . Apostolski vikariat Gabun .... Apostolski vikariat Loango .... Apostolski vik. franc. Srednji Kongo Apostolska prefektura Ubanghi Chari Apostolska prefektura Spod. Kongo Apostolska pref. Cubango v Angoli Misijon Lunda........ Apostolski vikariat Zanzibar . . .	8.941-61 15.011-28 4.020-38 7.095-03 15.919'24 9.540-76 15.726-88 6.295-08 9030-82 8.546" 17 17.311-48 2.071-71 3.822-57	
Odnos .	123.333-01	120.981-41
V tej vsoti so vračunjene tudi mučne ustanove.
Vikariat ali prefektura	Vsota	Skupna vsota
Prenos . Apostolski vikariat Diego Suarez . Apostolski vikariat Bagamayo . . . Apostolski vikariat Kilimandžaro . . Apostolski vikariat Kamerun . . . Apostolska prefektura Sev. Katanga Misijonska hiša v Knechtstedenu . Nakup stvari in tovorni stroški . ,	123.333-01 7.852-40 25.896-54 7.750-40 4.497-15 2.115-07 886-96 3.536-29	175.867-82
Lionska misijonska Družba.		
Apostolska prefektura Liberija . . Apostolski vikariat Breg slon. kosti Apostolski vikariat Zlato obrežje . . Apostolski vikariat Dahomey: . . . Apostolski vikariat Toge*..... Apostolski vikariat Benin .... Apostolski vikariat Zah. Niger . . , Apostolska prefektura Vzhodni Niger Apostolski vikariat Nilova Delta . . Apostolska prefektura Koroghoi . , Misijonski sanatorij v La Croix . . Za tovorne stroške.....	3.308-73 5.246-89 7.253-41 8.65067 4.070-20 9.286-72 4.095-66 3.073-10 11.454-03 2.884 — 1.000 — 9-08	60.33249
Očetje družbe Jezusove.		
Apostolski vikariat Tananariva . . Apostolski vikariat Fianarantsova , Apostolska perfektura Rodezija . . Misijon v Katondue, Zambezi . . . Apostolska prefektura Kwango . , Nakup stvari in tovorni stroški . .	20.408-74 15.885-57 8.618-93 13.509-34 6.164"— 380'—	64.966-58
Sinovi najsvetejšega Srca.		
Apostolski vikariat Khartum . . . Apostolski vikariat Bahr-el-Ghazal Misijonska hiša v Veroni .... Misijonska hiša v Millandu .... Prokura v Rimu........ Nakup stvari in tovorni stroški . .	5.670*34 18.593'61 15.846-86 5-74 6.776-70 251-61	47.144 86
Odnos . 1		469.293i6
Vikariat ali prefektura	Vsota	Skupna vsota
Prenos . Frančiškani. Apostolski vikariat Libija . . Misijon v Zgor. Egiptu..... Za tovorne stroške......	3.17902 11.981-08 10320	469.293-16 15.263-30
Kapucini. Apostolski vikariat Eritreja . . . Apostolski vikariat dežel Gallas . . Apostolska prefektura v Djibouti Apostolska prefektura Belg. Ubanghi	43.412-38 37.306-88 2.861-80 12.740-49	96.321-55
Benediktinci. Sv. Otilija..........	38620	
Kongregacija v Subiaco. Apostolska prefektura Sev. Transvaal	4.007-35	
Belgijska kongregacija St. Andre-Iez-Bruges. Apostolska prefektura v Catangi . , Opatija Sekavska.......	6.13672 123-80	10:654-07
Oblati Marije Brezmadežne. Apostolska prefektura Cimbebazija Apostolski vikariat Natal .... Apostolski vikariat dežele Bazuto . Apostolski vikariat Kimberley . , Apostolski vikariat Transvaal . . . Misijonska hiša Hiinfeld..... Prokura v Rimu........ Za tovorne stroške . ....	6.144-74 8.081-76 9.116-58 6.06330 5.51893 949-39 6.48729 63-70	42.425-69
Družba Božje Besede (Steyl). Misijonska hiša sv. Gabriela . . . Misijonska hiša sv. Ruperta ....	116-76 94-39	211-15
Pobožna mis. družba (Palotinci). Misijonska hiša v Limburgu .... Prokura v Rimu........	1.141-66 6.244-30	7.385-96
Odnos .		641.554-88
Vikariat ali prefektura	Vsota	Skupna vsota
Prenos . Oblati sv. Frančiška Šaleškega. Apostolski vikariat reke Oranje . . Apostolska prefektura Vel. Namaqua Provincialna hiša na Dunaju . . . Misijonska hiša v Schmiedingu . . Misijonska hiša Albano Laziale . . Nakup stvari........	25.882-47 12.407-78 2.988-34 144-01 3.611-44 1.279-37	641.554-88 46.313-41
Lazaristi. Apostolski vikariat Abesinija . . . Apostolski vikariat Fort-Dauphin . Prokura v Rimu........	35.38902 ' 7.96479 2.066-10	45.419-91
Očetje Brezm. Srca Mar. (Scheut.) Apostolski vikariat Leopoldville . . Apostolski vikariat Novi Antverp . Apostolski vikariat Zgornji Cassai .	9.523-87 3.22802 5.473-26	18.225-15
Premonstratenci. Apostolska prefektura Zah. Uelle . Mašniki Srca Jezusovega. Apostolski vik. Stanleyevi slapovi . Apostolska prefektura Adamaua . . Misijonska hiša v Crefeld .... Nakup stvari in tovorni stroški . ,	5.295 27 4.00922 2.885-60 626-63	9.93699 12.81672
Mis. družba sv. Jožefa (Mill-HHl), Apostolski vikariat Zgornji Nil . . Mis. v apost. vik. Novi Antverp . . Nakup stvari in tovorni stroški .	29.662 98 4.104-63 178-95	33.94656
Očetje iz Montforta. Apostolski vikariat Shire . . . . Nakup stvari in tovorni stroški .	7.361-96 990-22	8.352-18
Misijonarji de Ia Salette. Apostolski vikariat Antsirabe . . .		13.83402
Odnos ,		i 830.399-82
Vikariat ali prefektura
Prenos , Misijonarji della Consolata.
Apostolski vikarjat Kenija .... Apostolska prefektura Kaffa . . . Misijonska hiša v Turinu .... Nakup stvari in tovorni stroški .
Sinovi Brezm. Srca Marijinega.
Apostolski vikariat Fernando Poo .
Trinitarci. Apostolska prefektura Benadir . .
Dominika nci. Apostolska prefektura. Vzhod. Uelle Za tovorne stroške . . . . . .
Redemptoristi.
Apostolska prefektura Matadi . . .
Misijonarji iz Mariannhilla. Misijon Mariannhill (Natal) . . Trapisti.
Misijon v apost. vik. Novi Antverp Serviti.
Misijon v deželi Suazi.....
Za tovorne stroške ......
Saiezijanci.
Misijon v apostolski pref. Katanga Jozefini.
Misijon Benghazi v apost. vik. Libija Glavna prokura v Rimu.....
Kopti.
Patriarhat Aleksandrija.....
Bele sestre naše Lj. G. v Afriki.
Za misijone v apost. vik. Zgor. Kongo Misijon v apostolskem vik. Uganda
Odnos .
Vsota
Skupna vsota
10.348 97 3.056-83 5.000'— 104'58
13.899 — 23-82
7.328-25 10673
2.004-63 6.324-42
830.399-82
18.510-38 5.01076 8.019-28
13.92282 5.892-19 3.016-49 3.10296
7.43498 2.99576
8.32905 10.603-61
500--500'-
i.ooo-
917.23810
Vikariat ali prefektura	Vsota	Skupna vsota
Prenos .	1.000*—	917.238*10
Misijon v Mombasa, Zanzibar . , . Misijon v Quargla, Ghardaia . . . Misijon v Beni-Ismail, Kabilija . .	1.151-22 3.000 — 500 —	5.651*22
Črne sestre naše Lj. G. v Afriki.		
Tanganika .......... Uganda ..........	1.000*— 1.000*—	2.000*—
Dominikanke.		
Mis. v Kingwilliamstownu, Capetown Mis. v Izelii in Woodlands, Capetown Misijon v Gonazzano, Natal . . , Misijon v Salisbury, Rodezija . . . Za tovorne stroške ......	1000 — 531-85 1.000*— 500"— 189"—	3.220*85
Sestre dragocene Krvi.		
Misijon v Mariannhillu, Natal . . . Misijotn v Censtohowu, Natal . . Misijon sv, Frančiška Ksav,, Natal Za tovorne stroške......	1.003*51 1.000*— 500 — 153*59	2.657*10
Sestre N. Lj. G. apostolov.		
Misijon v Moousso, Obr. slon. kosti Misijon v Porto Novo, Dahomey . . Misijon v Lagos, Benin..... Misijon v Asaba, Zali. Niger , . . Za tovorne stroške......	1.620 — 702*26 1.003 95 677*36 132*04	4.135*61
Oblatinje sv. Frančiška Salešk.		
Misijon v Pelli, reka Oranje . . . Misijon v Matjeskloof, reka Oranje Mis. v Heirachabis, Vel. Namaqua Mis. v Keetmanshopu, Vel. Namaqua Za tovorne stroške......	1.769*35 5.000"— 500*— 500"— 220*50	7.989*85
Sestre božje Previdnosti.		
Misijon v Amparibe, Tananariva , .		6.180*78
Odnos .		949*073*51
Vikariat ali prefektura	Vsota	Skupna vsota
Prenos . Sestre sv. Jožefa Kluniškega. Misijon v Moyambi, Sierra Leone . Misijon v Loango....... Misijon v Landani, port. Sp. Kongo . Misijon v Ambohipi, Tananariva . . Za tovorne stroške......	850--2.15L64 1.540 — 80270 59-85	949.073-51 5.404-19
Frančiškanke v Kale. Misijon v Hararju, Gallas .... Misijon v Addis-Abeba, Abesinija .	3.058-57 1.000 —	4.058-57
Marijin misijon frančiškank. Misijon sv. Križa, Natal..... Misijon v Umzinto, Natal ....	1.770-55 927-10	2.697-65
Usmiljene sestre v Gentu, Misijon v Luluaburgu, Zgornji Cassai Pie Madri della Nigrizia, Misijoni v Centralni Afriki .... Usmiljene sestre sv. Vincencija, Misijon v Farafangani, Fort-Dauphin Frančiškanke v Mill-Hillu, Misijon v Nsambya, Zg. Nil. . . . Misijon v Nagalami, Zg. Nil . . . . Misijon v Kamuli, Zg. Nil .... Za tovorne stroške......	1.002-87 1.000-12 1.018 21 414-34	770-20 6.000"— 1.964 90 3.435-54
Misijonske sestre v Menzingu. Misijon v Emavsu, Bazuto .... Misijon v Bethelu, Bazuto .... Za tovorne stroške......	1.435-41 1.018-40 535-87	2.989-68
Sestre Dobre in Vedne pomoči. Misijon v Rose-Hill, Port-Louis . . Sestre v Dunbrodyju. Misijon v Dunbrodyju, Capetown . .		1.052-71 1.165-18
Odnos . 1		1978.612-13
Vikariat ali prefektura	Vsota	Skupna vsota
Prenos ,		978.612-13
Sestre prikazanja sv, Jožefa.		
Misijon v Benghazi, Libija ....		700'—
Sestre della Consolata v T urinu.		
Misijon v Nyeri, Kenia.....		1.261*13
Benediktinke.		
Misijon v Gobabis, Cimbebasia . .		1.000'—
Hčere sv. Ane.		
Misijon v Asmari, Eritreja ....	1.000 —	
Misijon v Cherenu, Eritreja , , .	1.000 —	2.000 —
Hčere Marijine.		
Misijon v Antsirane, Diego Suarez		500*—
Sestre sv. Družine od presv. Srca.		
Misijon v Abemey-Calavi, Dahomey		500'—
Redovnice brezm. Spočetja.		
Misijon v Ndjole, Gabun . . . .		500*—
Male črne sestre sv. Petra Klaverja.		
Misijon v Conacry, franc. Gvineja .		1.000'—
Po naročilu sv. Kongr. de Propaganda.		
Mašni štipendiji........		95385
Različni misijonski izdatki.		
Tiskovni stroški za propagandne na-		
mene, nakup mašne oprave ter		
mašnega orodja in drugih reči itd.		77.178'83
Ustanovna mesta.		
Za črne seminariste in katehiste . .		113.013-91
Skupna vsota v lirah . . 1,177.219'85 to je kron . . 8,240.538-95
Rim , dne 1. aprila 1921.
Melanija pi. Ernst m. p. Marija Terezija Ledohowska m. p.
glavna tajnica.	glavna voditeljica.
Pripomba. Od zgoraj navedene vsote je dospelo 230.433 K 3 vin. iz Jugoslavije.
Tisočero Bog plačaj! vsem blagim dobrotnikom!
Prvi črni duhovnik, domačin Nigerije (Afriko).
Radi neutrudljive gorečnosti neke preproste ženice, ki je več let pri raznih dobrotnikih zbirala mesečne prispevke za vzdrževanje enega črnega semniščnika, je bil v apostolskem vikariatu v Zahodnji Niger posinovljen mlad semeniščnik z imenom Pavel Ogbode-o c i n e. O njegovem mašniškem posvečenju in prejšnjem življenju poroča neki misijonar iz Assabe naši vrhovni voditeljici sledeče:
6. januar 1920 je bil za Lionsko misi'onsko družbo in ves misijon Zahodni Niger dan nepozabnega, nepopisnega veselja; kajti ta dan je v Assabi naš prvi duhovnik-doma-čin, preč. o. Pavel Ogbodeocine, prejel sv. maš-niško posvečenje. Ker so misijonarji ondi ravnokar končali svoje vsakoletne duhovne vaje, so se lahko vsi udeležli tako pomenljive slovesnosti. Prihitelo je tudi pet misijonarjev družbe očetov Sv. Duha in dva brata iz Oniča. Nešteta množica kristjanov in katehumenov je prišla že na predvečer iz vseh misijonskih postaj, da prisostvujejo obredom, kakršnih niso videli še nikoli. Ne bom opisoval vseh obredov posvečenja; omenim le enega, ki je na gledalce najbolj vplival, namreč: pokladanje rok. Nepopisno ginljivo je bilo, ko je 16 duhovnikov s svojim škofom obstopilo diakona, ki je klečal ob oltarnih stopnicah ter blagoslavljale razprostrlo svoje roke nad njegovo glavo. Množica je z veliko pozornostjo in v spoštljivem molku sledila vsem tako pomenljivim obredom. Po sv. maši je novoposvečeni duhovnik več sto vernikom podelil sveto obhajilo. In s kolikim hrepenenjem se je vse gnetlo okrog njega, da prejme novomašniški blagoslov, — Pri slavnostnem obedu je naš premil. g. škof B r o d e r i c k , iskreno se veseleč prvega duhovnika domačina, dejal med drugim: »Preč. o. Zappa je sejal in jaz sem danes žel prvi sad domače zamorske duhovščine.«
Naij navedem v kratkih potezah življenjepis o. P a v -1 a , kot se bo poslej imenoval. Rojen je bil v Ezi 1. 1888. Starši so mu bili še pogani. Naši misijonarji so se takrat šele pred kratkim naselili v ondotnih krajih. Le katehist Boža je prišel od časa do časa v Ezi ter se kmalu sprijaznil z očetom našega Pavla. Ko je bil deček star šest let, prosi katehist očeta, da bi ga smel obdržati trajno pri sebi. Mož po kratkem obotavljanju privoli. In tako je ostal malček šest mesecev pri katehistu, ki ga nato izroči o. F r i g e r i j u ; ta pa ga pošlje preč. o. Zappa v As-sabo. Tukaj je deček obiskoval katehistovsko šolo, kjer
se je pridno učil katekizma in svetopisemskih zgodb novega zakona. Leta 1899 je prejel sv. krst.
Naslednje leto dečkov oče nevarno zboli. Zato pokličejo Pavla nazaj v Ezi, kjer najde očeta na smrtni postelji. Božja previdnost je hotela, da je o. Č e r m o n a t i ravno takrat došel iz Allaha tjakaj. In ker je bil bolnik dobro poučen, ga nemudoma krsti. Bil je že skrajni čas, ker je že drugi dan umrl.. Sedaj se je dalo krstiti še 16 članov družine. Pavel se je nato vrnil v Assabo, odkoder ga čez nekaj časa pošljejo kot učitelja zopet nazaj v Allah, kjer •je deloval dve leti. Nato se je zopet vrnil.
O. Pavel, prvi zam. duhovnik je škof Broderick posvetil v Lijonske misijonske družbe. subdiakona in 26. oktobra
istega leta v diakona. Sedaj deluje o. Pavel v Assabi, kjer se je z vso vnemo posveltil dušnemu pastirstvu in poučevanju seme-niščanov v latinščini. Dal Bog, da bi iz te trume mlade-ničev izšlo mnogo gorečih dubovskih poklicev, kajti žetev je velika, a delavcev tako malo.
Leta 1905. prevzame neko službo pri vladi, da bi s svojim zaslužkom lažje podpiral svojo mater; ker je bil pa predaleč od cerkve in brez duhovnega berila, za katero ni imel časa, je pustil svojo službo in se vrnil nazaj v Assabo, kjer je zopet deloval kot učitelj.
Toda nedolgo potem se obrne do o. Z a p p a ter mu odkrije že toliko časa negovano željo, da bi postal duhovnik. Pošljejo ga torej v Lottojo, kjer se je učil latinščine ter obenem oskrboval šole. Čez leto dni se je mogel popolnoma posvetiti svojim študijam. Leta 1916. mu je škof Terrien v Lagosu podelil nižje redove. Dne 15. junija pa ga
Cvetka Srca Jezusovega v Afriki.
Poroča o. Steinmetz, C. S. Sp.
Ako je resnica, da je nesrečno prekletstvo Kamovo tisočletja ležalo nad afrikansko zemljo, je prav tako res, da se sedaj blagoslov božjega Srca Jezusovega v najobil-nejši meri razliva globoko v one dežele, ki so najbolj zaostale in ki so bile prej najbolj zapuščene, sedaj pa jih žele najmogočnejši evropski narodi. To so pota božje previdnosti, ki more vse obrniti na dobro.
Ako smo tukaj v Angoli dalj časa delovali med prebivalci Huile in prišli nato med ljudstvo Vatyipungu, nas prijetno iznenadi ukaželjnost tega rodu,. In četudi se Vatyi-pungo težje uče, vendar se to ljudstvo odlikuje po svoji preprostosti, vztrajnosti in vljudnosti ter je manj nagnjeno k malikovalstvu kot drugi rodovi.
Leta 1914. sem se nahajal v deželi Vatyipungov, kjer sem v Uhimi nadzoroval stavbo aerkvepresv. Srca Jezusovega. Pred mojim odhodom pride k meni deček z imenom Muhatiri ter mi pravi: »Oče, vzemi me s seboj; rad bi ostal vedno pri tebi!« »Vprašaj o tem svojega očeta. Če ti on dovoli, pridi!« mu odvrnem. Toda njegovi sorodniki in domači so ga hoteli na vsak način odvrniti od njegovega sklepa. Ko pa spoznajo njegovo stanovitnost, mu končno vendar dovolijo, da gre z misijonarjem. Vzamem ga torej s seboj v Huilo, kjer se je naučil citati in pisati, pred vsem pa krščanskega nauka ter se čutil prav srečnega, — In ko me je čez dva meseca spremljal v svojo domovino, pregovori še svojega bratranca, da je šel z nama v Huilo. Po vrnitvi je z neumorno pridnostjo nadaljeval svoje učenje in bil ravnotako ubogljiv kot prej.
Meseca maja 1915 se po končani deževni dobi podam na pastirsko potovanje na severno stran Kvipunga do obrežja Kve-ja, precejšnjega pritoka reke Kunene. Seveda sem vzel oba dečka s seboj kot spremljevalca. Na tem potu «e je našemu Muhatiriju pripetila majhna nesreča. V spanju si je nekoliko sežgal svojo odejo, kar ga je tako potrlo, da me je hotel zapustiti. Bal se je namreč, da ga bom ob po-vratku strogo kaznoval. Koliko si pač satan prizadeva, da bi ljudi odvrnil od prave poti! Dospevši v Chimo, zapazim dečkovo zamišljenost in koj spoznam skušnjavo. Pomirim ga torej, rekoč: »Ne boj se otrok moj, nič ti ne bom storil žalega; saj odeje nisi nalašč pokvaril.« Kljub temu sem
opazil, kako se je Muhatiri ob mojem odhodu boril sam 9 seboj. Končno pa se vendar odloči in gre z menoj. In ta zmaga nad samim seboj ga je tako veselila, da je na ves glas zapel svojo najljubšo pesmico: »Ave, ave Marija!«
Po naši vrnitvi se je s podvojenim pogumom lotil dela. Za vsako stvar je kazal toliko bistroumnost, kakor jo najdemo le redko med divjimi narodi. Dne 22. avgusta je prejel sv. krst in z njim ime Frančišek Šaleški. Bil je to zanj dan nepopisne sreče in radosti. Obraz mu je žarel nebeške blaženosti in iz oči mu je seval sijaj njegove angelsko čiste duše. Odslej je še hitreje napredoval v čednosti, pri čemer ga je podpirala milost šv. krsta. Tudi v učenju ni prav nič zaostajal. Bil je že precej vešč portugalščine v besedi in pisavi in upal sem, da postane dober katehist. Toda ljubi Bog je sklenil drugače.
Začetkom leta 1916. je Frančišek pogosto tožil o bolečinah v hrbtu; a mislili smo v začetku, da ne bo nič hudega. Kmalu pa se je njegova bolezen razvila v sušico hrbtnega mozga in postajalo mu je dan za dnem slabše. Ko so ga bolečine posebno hudo napadale, je jokal, dai se je vsem v srce smilil. Lahno vbrizganje morfija ga je sicer za nekoliko časa umirilo in mu privabilo kratkega spanja, a napadi so se vedno gosteje ponavljali. Ko mu je odleglo, je bil zopet vesel in se smehljal. Pripravili smo dečka na prvo sv. obhajilo, da bi ljubi Jezus, tolažnik žalostnih, krepčal njegovo dušo in mu dal moč in vdanost v trpljenju. Nepopisno je bilo veselje malega trpina, ko je smel v svoje srce prejeti svojega Gospoda in Boga. Trdno je upal, da mu bo ljubi Zveličar podelil tudi telesno zdravje. Saj jih vendar tudi v Lurdu toliko ozdravi pri procesiji z Najsvetejšim. In ni li Jezus nekoč v Galileji rešil toliko trpečih njih trpljenja?
Bilo je dne 14. aprila 1916, na praznik Matere božje sedem žalosti, ko je Frančišek prvič prejel nebeški angelski kru,h. Na nosilnicah so ga prenesli v kapelo, kjer se je sedeč na stolu, z veliko zbranostjo združil z božjim Odreše-nikom. Nato ga zopet neso v bolniško sobo in mu postre* žejo z nekoliko slaščicami, za katere se je zahvaljeval s svojim navadnim ljubkim smehljajem, V teku dneva so ga sprejeli tudi v bratovščino karmelske Matere božje in »častno stražo« ter mu pritrdili na prsi podobico presv. Srca Jezusovega, Zdelo se je ta srečni dan, da so bolečine odnehale; a bila je le trenutna olajšava. Kmalu so se vrnile s pomnoženo silovitostjo in ga niso več zapustile.
Prigovarjali smo ubogemu bolniku, naj daruje svoje trpljenje in življenje drage volje Bogu in se vda popolnoma v voljo božjo. To je Frančišek tudi kmalu umel; hotel je dati svoje življenje kot spravni dar za spreobrnenje svojih rojakov. Trpel je odslej z junaško potrpežljivostjo in s tihimi vzdih-ljaji.
Na veliki četrtek in velikonočno nedeljo so ga zopet prenesli v kapelo, da je ondi prejel sv. obhajilo. Toda ker mu je vsak dotikljaj njegovega telesa povzročal velike bolečine, so mu poslej ljubega Zveličarja prinesli v bolniško sobo. Poskušali smo vsa mogoča zdravila, da bi mu olajšali velike muke. A največja tolažba mu je bila vendar sv. obhajilo, katero je bolnik prejel vsako nedeljo in praznik in večkrat tudi med tednom. Zlasti pa je cenil sv. obhajilo prve petke v mesecu; ta dan je vselej ponovil svoje darovanje in združen z darovanjem Jezusovim izročal božjemu Srcu svoje življenje za spreobrnenje grešnikov in poganov, zlasti svojih rojakov.
Po dolgih štirih mesecih trpljenja je prišel predvečer prvega petka v septembru. Bil je praznik sv. Rajmunda, ki je bil afrikanski misijonar in velik častilec žalostne Matere. Zelo se je Frančišek veselil sv. obhajila drugega dne. Toda božje Srce je svojega ljubljenca prej poklicalo k sebi, že na predvečer je blaženo zaspal v Gospodu, star 17 let.
Tri leta so minula od onega časa, a spomin na tega izvoljenega mladeniča živi še vedno med nami. Veselo ginjeni se spominjamo, kako je mirno spavajoč ležal na mrtvaškem odru, na prsih križ in podobo Srca Jezusovega, škapulir in rožni venec pa, ki ga je tako rad molil v svoji bolezni, okrog vratu.
Kmalu bomo v Chimi, njegovem rojstnem kraju, ustanovili misijonsko postajo, v katere okrožju bomo lahko otvorili mnogo šol in v njih nastavili katehiste. Naj se nas blage duše v Evropi tudi nadalje spominjajo v molitvi in z miloščino in zagotovljeno jim bo obilno plačilo v nebesih.
Kronika Družbe sv. Petra Klaverja.
Rim, 5. novembra 1. 1. Tri mlade Abesinke, ki se od meseca septembra nahajajo pri nas na poskušnji, so dobile tovarišico. Imenuje se Ana Uolde Selasie. Je nekoliko starejša kot druge in želi vstopiti v naš zavod kot aspirantinja. — Isti dan nas je tudi obiskal premilost. škof G u i 11 e m e iz družbe belih očetov, apostolski vikar v Nyassa. Visoki gost si je ogledal tudi naš muzej, kjer ga je zlasti
zanimala zbirka afrikanskih žuželk. V prijaznem pomemku je dejal med drugim: »Ko bi htitel vsakemu svojih kristjanov preskrbeti sveti rožni venec, bi moral imeti najmanj 20.000 frankov.« (Kajne, lepa vsota, toda koliko dobrega bi storila taka miloščina! Koliko češčena-marij bi se dvigalo dan na dan k nebeški kraljici, kar pa sedaj radi pomanjkanja rožnih vencev izostane! Krasna priložnost za častilce Marijine, da ji pokažejo svojo ljubezen z nakupom rožnih vencev za zamorce.) Misijonski škof je izrazil tudi željo, da bi dobil majhen, preprost voziček ■ za svoja pastirska potovanja, ki bi ga vlekel osliček ali pa tudi zamorci. Kateri blagih dobrotnikov bi hotel pomagati, da mu izpolnimo to skromno željo? —r- 6. novembra. Častita mati C a 1 d a r a , vrhovna predstojnica družbe »pobožnih mater zamorcev«, je pred kratkim obiskala naselbine svoje družbe v Afriki. Sedaj poroča o dobrem in srečnem napredovanju misijonskega delovanja v Gulu in Kitgumu. — 19. novembra. Msgr. K e i 1 i n g , apostolski prefekt Zgornje Cimbebazije (Zahodna Afrika), ki se ob priliki svoje vrnitve v Afriko slučajno mudi v Rimu, nas je danes obiskal. In čeprav deluje že nad 18 let v Afriki, je vendar še čvrst in izredno zdrav. Pripovedoval nam je, kako zelo hrepene zamorci njegove prefekture po pravi veri. Radi tega mora nastaviti mnogo črnih katehistov, a mu manjka za to potrebnega denarja. Manjka mu tudi misijonarjev, tako da ima za 4000 kristjanov na razpolago samo enega misijonarja. Kljub temu je dobil komaj enega duhovnika in nekaj bratov-laikov, ki gredo z njim v Afriko. V naše in njegovo veliko veselje nam je bilo mogoče, da smo mu dali nekaj cerkvenih paramentov in perila, kakor tudi devocionalij. Naj pošlje ljubi Bog delavcev v svoj vinograd! — 25. novembra. Obisk prem. o. Konstantina Bergne, predstojnika misijona v Tripolisu, Severna Afrika.
Zlata zrna.
»Bog ne bo pripustil, da bi bil pogubljen človek, k i v ž i v i veri stanovitno izvršuje dela krščanskega usmiljenja. Ne sicer, kakor da bi ta dela sama izbrisala grehe ali kot da bi vsled njih postali nezmotljivi, temveč, ker Bog usmiljenega človeka ne bo v njegovih grehih poklical s sveta k ostri sodbi. Dal mu bo čas in milost, da se spreobrne in po resnični pokori zveliča.«	Sv. Avguštin.

Ponatis člankov iz ,Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem In
poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Rimu.	Odgovorni urednik: Dr. J. JerSe.
Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Priloga k »Odmevu«.
Kratko letno poročilo 1920
Družbe sv. Petra Klaverja za afriške misijone.
Leto 1920. v očigled afriških mjsijonov lahko imenujemo blagoslovljeno leto. Iz vseh delov Afrike so prišla razveseljujoča poročila o gorečnosti novih črnih kristjanov in o hrepenenju poganov po spreobrnjenju. Od vseh strani so klicali po pomoči, prosili so za črne učitelje, takoimenovane katehiste, in za tisk knjig v jezikih domačinov. Da bi se moglo zadnji prošnji misijonarjev bolje ugoditi, je ustanovila vrhovna voditeljica Klaverjeve družbe, grofica Mr. Ter. Ledochowska, »Zvezo afriškega tiska«, katero so papež Benedikt XV. in sv. Kongregacija za razširjanje vere posebno potrdili in pohvalili. Slovesno proglašenje črnih mučencev iz Ugande — dne 6. junija 1920 — je opozorilo ves krščanski svet na črno pleme, da naj podpira afriške misijone.
Klaverjeva družba je vneto nadaljevala svoje delo za rešitev duš zamorcev, da, skušala je polje svojega delovanja še bolj razširiti. Materno hišo v Rimu so po dolgih letih vojske zopet zasedli notranji udje, kar je delovanje še bolj poživilo. Na Poljskem je ustanovila novo podružnico in misijonsko delo se v teh krajih bujno razcvita. Tudi na Holandskem je družba započela svoje delo. V Jugoslaviji in drugih deželah radodarnost prijateljev Klaverjeve družbe in dobrotnikov misijonov, kljub slabim časom, nikakor ni ponehala. In med brati Hrvati se je pričelo mladostno navdušenje za afriške misijone. Gospodu Bogu bodi hvala za to in tudi iskrena hvala vsem našim prijateljem in dobrotnikom, katerim to poročilo poklanjamo!
Časopisi Klaverjeve družbe.
1.	»Odmev iz Afrike«, mesečnik s podobami. Izhaja v sedmero jezikih (slovenski, češki, poljski, nemški, laški, francoski in angleški). Skupno v 85.200 izvodih.
2.	»Zamorček«, mesečnik s podobami za mladino. Je izhajal v istih jezikih kot »Odmev« in se je tiskal v skupni izdaji 130.000.
Brošure in koledarji.
Leta 1920. je izdala Družba sv. Petra Klaverja: »Klaverjev koledar 1921«, slovenski, češki, poljski, nemški in laški.' — »Otroški misijonski koledar 1921«, poljski in nemški. — Nadalje
v poljskem jeziku: »Pomoč za Afriko«, spisala grofica Ledo-chowska; »Tajemnica« (Skrivnost), gledališka igra v treh dejanjih. — »Umijmo zamorčka«, igra za otroke v enem dejanju, slovenski. — »Klic božji«, spisal o. Baeteman. Igra v treh dejanjih, češki.
Skupna izdaja koledarjev in brošur 463.000.
Druge tiskovine.
Letakov približno 600.000. Manjših letakov, krožkov, podobic, lističev z molitvicami, vabil, plakatov itd. krog 3 milijone.
Dopisovanje v njenih hišah in podružnicah z dobrotniki.
Došlo je: 20.762 pisem, 10.215 dopisnic, 3183 tiskovin, 73.423 poštnih nakaznic in položnic, 132 trgovskih pisem, 2269 poštnih zavojev.
Odposlalo se je: 18.019 pisem, 3050 dopisnic, 53.513 tiskovin (ne vštevši razpošiljanja časnikov), 156 položnic, 124 trgovskih pisem in 3371 poštnih zavojev.
Skupno število došiih poštnih komadov: 109.984.
Skupno število odposlanih poštnih komadov; 78.233.
Prireditve Klaverjeve družbe v letu 1920.
Družba je priredila 25 misijonskih pridig, 34 misijonskih predavanj, med temi 28 s svetlopisnimi slikami. V podružnicah se je priredilo 49 zborovanj s po'ucnimi predavanji za podpornike in 3 prireditve za otroke. Nadalje se je priredilo 8 velikih misijonskih slavnosti s predavanji, deklamacijami, glasbo in petjem in 6 manjših slavnosti; 3 bazarji in 3 gledališke uprizoritve.
Naraščaj udov.
Število podpornikov je leta 1920 naraslo na 9654 udov, torej znaša njihovo število 37.391. (Podporniki plačajo letno 2 dinarja ali dosmrtno vsoto 50 dinarjev. Duhovniki podporniki imajo posebne predpravice ter dobe brezplačno »Odmev iz Afrike«, plačujejo pa letno 5 dinarjev ali dosmrtno vsoto 100 dinarjev.)
V verski zavod Klaverjeve družbe lahko vstopijo izobražene gospodične in priprosta mlada dekleta za »Pomožne misijo-narke<, če imajo poklic do redovniškega življenja in veselje do dela, ki se opravlja v Družbi. — Natančnejša pojasnila glede sprejema se dobijo pri Družbi sv. Petra' Klaverja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3, prošnje za sprejem pa je treba poslati naravnost vrhovni voditeljici gospe grofici Mar. Ter. Led6-chowski v Rimu (23), via dell' Olmata 16.
Misijonski milodari.
Hvala velikodušnosti in radodarnosti dobrotnikov in misijonskih prijateljev, s pomočjo katerih je bilo Družbi sv. Petra
Klaverja leta 1920 mogoče razposlati 1,177.219-85 lir (ali 8,240.538-95 K) v afriške misijone. ' '
Med došlimi darovi je bilo 71.776-25 lir ~ 502.434-85 K za »Kruh sv. Antona«; 259.072-52 lir — 192.317-64 K za botrinske darove; 128.572-10 lir = 900.004-70 K je bilo darovanih za »M ašno zvezo za Afriko« in 100.698-53 lir — 704.889-71 K je bilo določenih za proste ustanove za črne semeniščnike. Za »Zvezo afrikanskega tiska« ;e došlo od meseca maja do oktobra 11.553-30 lir — 80.873-10 K.
V razne afriške misijonske družbe smo poslali z ozirom na potrebo in velikost misijonov sledeče milodare:
Izkaz
po Družbi sv. Petra Klaverja razdeljenih misijonskih milodarov V letu 1920. med posamezne misijonske družbe.
Ti misijonski darovi so se razdelili z ozirom na več ali manj razsežni delokrog misijonskih družb in na potrebo dotičnih:
Misijonarji Afrike (Beli očetje)......lir	120.981-41
Očetje Svetega Duha...........175.867-82
Lionska misijonska družba..........60.332-49
Očetje družbe Jezusove (jezuiti)......»	64.966-58
Sinovi najsvetejšega Srca Jezusovega . . . .	»	47.144-86
Frančiškani.............»	15.263-30
Kapucini................96.321-55
Benediktinci ............»	10.654-07
Oblati Marije Brezmadežne.......»	42.425-69
Družba Božje Besede (Steyl).......»	211-15
Pobožna misijonska družba (Palotinci) ....	»	7.385-96
Oblati sv. Frančiška Šaleškega........46.313-41
Lazaristi................45.419-91
Očetje brezmad. Srca Marijinega (Scheutveld)	»	18.225-15
Premonstratenci ...........»	9.936-99
Mašniki Srca Jezusovega........»	12.816-72
Misijonska družba sv. Jožefa (Mill-Hill) ...»	33.946-56
Očetje iz Montforta . , . \......»	8.352-18
Misijonarji Naše Ljube Gospe de la Salette . .	»	13.834-02
Misijonarji della Consolata (Turin).....»	18.510-38
Sinovi hrezm. Srca Marijinega (Fernando Poo)	»	5.010-76
Trinitarci..............»	8.019-28
Dominikanci.............»	13.922-82
Redemptoristi..............5.892-19
Misijonarji v Mariannhillu........»	3.016-49
Trapisti...............»	3.102-96
Serviti ...............»	7.434-98
Salezijanci .............»	2.995-76
Jožefinci..........f . . .	»	8.329-05
Katoliški kopti..............10.603-61
Bele sestre Naše Ljube Gospe v Afriki ...»	5.651-22
Črne sestre Naše Ljube Gospe v Afriki ... lir 2.000:—
Dominikanke.............»	3.220-85
Sestre Dragocene Krvi.............»	2.657-10
Sestre Naše Ljube Gospe apostolov . . . .	»	4.135-61
Oblatinje sv. Frančiška Šaleškega.....»	7.989-85
Sestre božje Previdnosti.........»	6.180-78
Sestre sv, Jožefa Kluniškega.......»	5.404-10
Frančiškanke v Kale..........»	4.058-57
Frančiškanke, misijonarke Marijine.....»	2.697-65
Usmiljene sestre iz Genta........» 770-20
Pie Madri della Nigrizia............»	6.000*—
Usmiljene sestre sv. Vincencija......»	1.964-90
Frančiškanke v Mill-Hillu........»	3.435-54
Misijonske sestre v Mencingenu......»	2.989-68
Sestre dobre in vedne pomoči.......»	1.052-71
Sestre v Dunbrodeju..........»	1.165-18
Sestre Prikazanja sv. Jožefa.......»	700-—
Sestre della Consolaita v Turinu......»	1.261-13
Benediktinke.............»	1.000-—
Hčere sv. Ane............»	2.000-—
Hčere Naše Ljube Gospe.........» 500-—
Sestre sv. Družine najsvetejšega Srca ....	» 500—
Redovnice Marije Brezmadežne......»	500-—
Male črne sestre sv. Petra Klaverja.....»	1.000-—
Po naročilu sv. Kongregacije za razširjenje vere	» 953-85 Razni misijonski izdatki: za tiskovine v svrho propagande, nakup paramentov, bogoslužnih
in drugih predmetov.........»	77.178-83
Ustanove za črne semeniščnike......»	113.013-91
Skupna vsota v lirah: 1,177.219-85 v kronah: 8,240.538-95
Rim, dne 1. aprila 1921.
Marija Terezija Ledochowska,
glavna voditeljica.
Melanija pi. Ernst,
glavna tajnica.
Naslov glavne voditeljice: grofica M. T. Ledochowska, Rim (23), via dell' Olmata 16.
Slovenska centrala Družbe sv. Petra Klaverja se nahaja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3, kamor naj se pošiljajo vsi darovi za afriške misijone. Tam se naročajo tudi zgoraj imenovani časniki in knjižice.
Porabimo lepo priliko!
Ako hočemo potovati v daljne kraje, bomo porabili vsako ugodno priliko, da pridemo čimprej do cilja. Vsedli se bomo bodisi na vlak, ali se ukrcali na ladjo ali peljali na kak drug način. In ne da bi imeli sami kaj opraviti pri stroju ali veslu, pridemo hitro naprej. Prav tako, ako se pridružimo kaki pobožni družbi; z majhnim trudom se udeležimo zasluženja premnogo dobrih del cele družbe. In taka družba je tudi družba sv. Petra Klaverja. Kakor kak železniški vlak ima tudi ona več razredov. V prvem so samo notranji udje, ki se ji pridružijo in izročijo popolnoma sami sebe, svojo prostost in svoje imetje. Žive redovno življenje in njih posebna naloga obstoji v tem, da iz daljave služijo afrikanskim misijonom. V ta razred smejo vstopiti samo deviška dekleta, ki imajo poklic za redovno življenje in so vnete za rešitev neumrjočih duš.
V drugem razredu so zunanji udje, ki podpirajo delo notranjih udov bodisi z večjimi denarnimi prispevki ali s svojim sodelovanjem kot voditeljice podružnic Klaverjeve družbe, ali pa se, kolikor jim dopuščajo stanovske dolžnosti, udeležujejo dela v osrednjih hišah. Kdor pa vsled svojega stanu, poklica ali drugih okoliščin ne more postati notranji, ne zunanji ud, naj se pridruži kcrt podpornik z letnim prispevkom dveh dinarjev (8 kron). Kdor pa hoče in more storiti še kaj več, se mu nudi * dovolj prilike s pridobivanjem novih naročnikov za: »Odmev iz Afrike«, »Zamorčka«, z vpisovanjem v »m a š n o zvezo za Afriko«, z nabiranjem obrabljenih poštnih znamk, sta.niola itd., z izdelovanjem paramentov in cerkvenega perila. Pridruži se torej tudi ti, ki se še nisi, Klaverjevi družbi. Kot »podpornik« lahko naznaniš svoj pristop Klaverjevi družbi v Ljubljani, ter prejmeš nato sprejem-nico in seznam duhovnih dobro*, ki za duhovnike vsebuje še posebne predpravice. Za sprejem notranjih in zunanjih udov se je treba obrniti na tajništvo vrhovne voditeljice Klaverjeve družbe v R i m u (23.), Via dell'Olinata 16. Posreduje pa tudi drage volje podružnica Klaverjeve družbe v Ljubljani, Miklošičeva c. 3.
Popolni odpustek,
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja:
dne 8. sept., na praznik sv. Petra Klaverja;
dne 21, sept., na praznik sv.apostola Matevža;
dne 24. sept., na praznik Marije Rešiteljice ujetnikov.
Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjenje sv. vere in po namenu sv. očeta.
Sv. Peter Klaver poučuje svoje katehiste.
Posebno skrb je sv. Peter Klaver, apostol zamorcev, posvetil vzgoji svojih črnih pomočnikov, katehistov. Ker so iz Afrike dospeli zamorski sužnji govorili razne jezike, mu ni bilo mogoče, z vsemi se razumeti. Moral se je zato posluževati tolmačev. Bili so to sužnji, ki jih je odkupil ali za katere je njih gospodarjem dajal odškodnino. Poučeval je te tolmače zelo vneto in požrtvovalno ter napravil iz njih dragocene pomočnike, brez katerih bi nikdar ne mogel storiti toliko dobrega.
Isto veljavo in nalogo imajo tudi še sedaj zamorski katehisti-domačini pri spreobračanju Afrike. Zato misijonarji tako iskreno prosijo pomožnih sredstev za vzdrževanje teh svojih sodelavcev. Priporqpa se zlasti posinov-ljenje katehistov in zamorskih semeniščanov. Letna vsota -za posinovljcnje znaša 2.000 kron. Ustanova enega prostega mesta za takega črnega katehista ali bogoslovca znaša 50 000 kron. Je-li katera glavnica bolj varno naložena? Klaverjeva družba sprejema z iskrenim »Bog pla-čaj!« vsak, tudi najmanjši dar v ta namen in poskrbi, kolikor je mogoče, da dobe dobrotniki poročila o svojih varovancih.