254
Dopisi.
Iz Remšenika pri MnEiifttbergu. — 5. dan u. m.
so v slovesnem obhajilu prvikrat zapele nove orgle, kijih je naredil gosp. Ferdinand Malahovski iz Ljubljane tako izvrstno, da jih hvalijo vsi izvedeni možaki, med kterimi pa posebno g. Franc Kochl, izgledni učitelj iz Mahrenberga in izvrstni organist. Lepo delo z desetimi premeni velja le 600 gld. Misleči, da se hvala mora dati, kdor je hvalo zaslužil, razglašujemo svetu te vrstice.                                         Učitelj reinšeniški.
Iz Bistrice na Notranjskim.    Program  slovesne besede,   s  ktero   se   bode   odprla  čitavnica naša pri-
hodnjo nedeljo, je ta-le: 1. Pozdrav, beseda J» Bilčeva , napev Fr. Grbčev. 2) Govor predsednikov. 3) Lastovica, čveterospev Drobnice v. 4) Plave oči,, napev češki. 5) Slovo Joane, beseda iz „Device Orleanske" Koseškega, samospev Fr. Grbčev. 6) Dekla-macija. 7. Slovenskim dekletom, beseda dr. L. Tomanova, napev Fr. Grbčev. 8) Na jezeru, beseda in napev M. Vilharjev. 9) Venec narodnih pesem. 10) Ločitev, samospev Fr. Grbčev. 11) Savica, beseda dr.^L. Tomanova, napev Riharjev. 12) Naprej, beseda S. Jenkova, napev Dav. Jenkov.
Iz Vogelj na Gureiiskcui 27. julija. — Pretekla sredo zvečer smo imeli tudi ogenj. Sreča, da so ljudje od vseh strani privreli in prav pridno gasili; se posebno vrlo so se obnašali Gašper in Aleš Zupanec, Juri Burger in Tilen Žun. Hvala vsem! — Letina nam precej dobro kaže, le rž in proso nista dosti prida.
Kmet v Vogl j a h.
Iz Železnikov 26. julija. Že del j časa nimam iz našega kraja nikakoršnih veselih novic, pa tudi današnja je strašna. Pretekli petek ponoči se je na bližnjem Jeseuovcu v novi fužini gospod bratov G lo bočni ko v primerila napost, ki jim bode morebiti kakih 2000 golu", škode prizadjala; pri tej veliki nesreči so delavci vendar še bili srečni. Veliko, grodeljnasto, okoli 64 centov težko kolo , ktero s silno naglostjo goni železno mongo (walzwerk), se je namreč razletelo med delom na kakih 30 večin in manjših koscev; metalo jih je — in kar je bilo najhuje , polagoma kos za kosom — s tako strahovito silo krog sebe, da kaj tacega more komaj top s kroglo storiti. Pokalo, hrulo, tre-lo in kadilo se je po fužini, da so delavci mislili, sodni dan se približuje. Spoznaje pravi vzrok poloma, se ni nihče k vehi upal, da bi bil vodo zaprl; vsi so stran zbežali, Bog, da so še mogli. Razun enega fanta vendar ni nihče ranjen, pa še ta le prav malo. Lahko se ve, da je ta res velika sreča bila, če povem, da je pred nekoliko leti v Gorotanu pri neki fužini o enaki nesreči troje ali čvetero delavcev na mestu mrtvih obležalo. — Paž poleg kolesa, kakor tudi velik oddelek strehe je izdle-skan, da bi strelja huje razsajati ne mogla; cent do dva centa težke kosove je metalo kviško skozi streho ter neslo ene kakih 20 — 25 sežnjev dalječ; nektere strešnice so odbite proti sredi, kakor da bi jih bil z škarjami odstrigel; strešne plošice je neslo po zraku kakor listje. — Dober mesec bo zdaj fužina morala praznovati, ker bo novo kolo v Marije-Celjskih plavžih vlito; predno se tako daljo pripejje in zopet tu skupaj sestavi, potrebuje veliko časa. S&oda tedaj velika za delavce , še veča in občutljivša pa za gospode posestnike. Je pač le res, kar stari pregovor pravi: „kdor nima nič, je siromak; kdor pa ima kaj, je večkrat še veliko veči.u                                                J. Levičnik.
Iz Ljubljane. 27. dne p. m. je bil prvi mestni zbor pod novim županom gosp. dr. Etb. C o sta-1 o m. Ko je perovodja gosp. Globočnik prebral zapisnik poslednje seje, je zbor najprej svoje obžalovanje razodel, da mu je umrl vrli odbornik dr. Rak, in po nasvetu županovem je častno mestjanstvo podelil dr. Cubru, mnogozasluženemu odborniku, ki zavoljo starosti stopi iz odbora. Ker je župan interpelacijam odločil drugo vrsto dnevnega reda, je odbornik dr. Ahačič vprašal, kako in kaj je z mestnim računom od leta 1862, ki še zdaj ni rešen, in se začudil o računu za nove stavbe, od kterih zbor nič ne ve, na priliko, od tistih drazih olikanih klopi v zvezdiuem drevoredu. Zupan, ki je še le 19. julija nastopil svoje opravilstvo, zagotovlja, da v prihodnji seji bode vsem tem vprašanjem odgovoril. — Odbornik llorak vpraša: kako je z vodnjakom na spodnjih Poljanah,   kteri ni kapljice   vode   dal,   ko je
gorela kovaška in živinozdravniška šola na Poljanah. Odbornik Stedrv misli, da mesto nima dolžnosti, da bi skrbelo za ta vodnjak; to je stvar Poljancev samih. Odbornik dr. Ble i weis se čudi, kako da bi le Poljanci morali za svoj vodnjak skrbeti, za vse druge vodnjake pa skrbi mesto! Poljanci so zapuščeni, kar se tiče tlaka in osvečave, kako da bi se jim še vode ne privoščilo? 3 tedne že leže pokvarjene cevi okoli vodnjaka, in nobeden se jih ne usmili. Župan je obljubil hitro pomoč. — Potem so prišle volitve namestnega župana in 5 opravnih odsekov na vrsto. Za namestnega župana je bil izvoljen dr. Jož. Zupan, — v magi-stratni odsek so bili izvoljeni: Zevnik, dr. Zupan, dr. Ahačič, dr. Orel, Horak, — za ubožništvo: Hulzer, Zevnik, Šventner, Verhovec, Poklukar, — za denar-stvo: dr. Schoppl, Pajk, dr. Ahačič, Horak, Biaznik, — za šolstvo in zavode: dr. Mitteis, dr. vitez Kalten-egger, žl. Strahl, kanonik Poklukar, dr. Bleiweis, — za stavbe in lokalno policijo: Malic, Zevnik, dr. Orel, Verhovec in Stedrv. ,,Te volitve so se tako godile — pravi „Danica" — kakor so bili domači mestjani predlog storili.a In res je taka bila, in kakor se za trdno nadiamo, v prid mestnim zadevam. S tem pa, da so se izvršile volitve župana, podžupana in vseh odsekov tako, kakor smo želeli, nam je došla tako rekoč tudi odgovornost, da bodo vse mestne zadeve iep in redoven napredek imele. — Poslednja stvar današnje seje so bili pomenki o tem, da bi železnic ne fužine iz Gradca dobili v Ljubljano. Udeležili so se teh po-menkov odborniki dr. Ahačič, trgovec Zupan, Pajk, Stedrv, dr. Bleiweis , dr. Orel, dr. vitez Kaltenegger, dr. Schoppl in dr. Zupan. Sprejet je bil V. O. Zupanov predlog, da se počaka odgovor železničinega vodstva. — Naposled je dr. Bleiweis še zahteval, naj se brž ko brž dožeue red za gašenje, kadar v mestu kak ogenj nastane. Župan je obljubil, že v prvo sejo prinesti to sila potrebno stvar. — Ob 7. uri je bila seja končana, ktero je novi župan tako izurjeno vodil, kakor da bi že mnogo let stal na čelu mestni gosposki. Veselo je bilo viditi, da sicer zapuščena dvorana je bila danes precej polna poslušavcev, — seja tedaj v pravem pomenu javna. Pri tej seji so gospodje Anton Cigoj , Fr. Doberlet, Fr. Perles, Jan. Perles in Jož. Schvvingshakel s slovesno obljubo stopili v vrsto ljublj. mestjanov.
—  Kmetijska družba dunajska je naši kmetijski družbi pisala, da po sporočilu c. kr. kupčijskega mini-sterstva bode slavni baron A. W. Babo, ki je vodja deželne vino- in sadjorejne učilnice v Klosterneuburgu blizo Dunaja, potoval po Laškem, Tiroljskem, Dalmacii, Goriškem, Štajarskem in Koroškem, in da pride tudi na Kranjsko. Namen njegov je seznaniti se z vsemi plemeni vinske trte, ktera raste v našem cesarstvu, in potem spisati veliko knjigo. Omenjena družba je prosila naše, naj pove najpripravniši pot baronu, da brez veliRe pomude pride na vse kraje, in mu imenuje može, do kterih se more obrniti, kadar pride v ta ali uni kraj meseca avgusta in septembra. Kmetijska družba je rada to željo spolnila dunajski družbi, pa se tudi nadja, da bojo povsod radi sprejeli slavnega moža, kterega je že naš Vertovec s toliko hvalo imenoval v svoji vinoreji.
—   Kakor današnje naznanilo kaže, se je začelo prav veselo napredovanje ,,Matice" naše, kcero radostno sprejema vsak, komur je mar za omiko našega naroda, kije bil po nemilih okoljščinah preteklih let zelo zanemarjen. ,,Brez literature ni omike, brez omike ni blagostanja" — to so že spoznali Grki in Rimci. Hvala Bogu in cesarju našemu , da moremo zdaj na postavni poti popraviti pogreŠke preteklega časa! Dobro je tedaj dela opravnemu matičinemu odboru srčna
prijaznost, s ktero je Njih ekscelencija c. kr. deželni glavar baron Schloissnigg sprejel prošnjo njegovo, da bi blagovolil vabila k pristopu iazposljati c. k. kan-tonskim gosposka m, da bi one po soseskah posredovale tudi udeleštvo našega ljudstva. S živim veseljem je sprejel opravni odbor tudi sledeče prijazno pisemce, ki mu ga je v slovenskem jeziku 20. julija t. 1. pod štev. 1661 poslal svetli knezoškof lavantinski Jakop Maksimilijan: „Vsled čislanega dopisa od 16. dne t. m. se škofijstvo počastuje, slavnemu odboru na znanje dati, da je izročene povabila k pristopu v društvo slovenske Matice po dekanijah s priporočilom razposlalo, naj bi duhovniki Matico zavoljo njenega blagega namena krepko podpirali." — Milo je odboru tudi bilo pisemce, ki ga je ravnokar prejel od prespoštovanega domoljuba ces. komornika in grajšaka gosp. grofa Jožefa Barbo-ta iz Rakovnika, v kterem mu 100 gld. pošilja s temi-le besedami: „Ker mi je od nekdaj slovstvo in omika našega naroda pri srcu bila in ker sem si svest, da bode društvo slovenske Matice pravo vodilo naših želj, pristopim z velikim veseljem kakor ud prve vrste slovenskej „Matici." — Tako res se „viribus unitis" nadjamo, da tudi naša ,,Matica" bode napredovala, kakor napreduje mlada so „Matica" vSiovakii pod krilom svojega škofa gg. Mojzesa in kakor napredujejo vse starejše sestrice njene. Bog daj srečo!
—  (Pomota v adresij Ljubljanski magistrat je pred nekoliko Časom prejel sledeče čuda zanimivo pisemce: „An
deri Magistrat der Stadt Laibach in Krain! Bei der thatendurstigen Stimmung, die alle deutschen Manner fiir die heilige Sache des Va-terlandes in Bewegung setzt, fallt es uns auf, dass unsere (sic) siidlichen Gaue, das ehrerifeste Krain zura Beispiel, so ganz zuriick-bleiben mit ihren Kundgebungen fiir die Ehre und das Recht Deutsch-lands. Ich erlanbe mir dem hochlobl. Magistrat der Stadt Laibach anliegendes Schriftchen („Das Recht des Herzogs Friedrich von Schles-wig~Holstein, von Dr. G. Waltz") zu iiberreichen. Thun Sie darnach, wie es deutschen Mannern geziemt und scheuen Sie keine Mittel, um die grosso Angelegenheit der Nation nach allen Richtungen zu for-dern. Das Vaterland bedarf heute der Stiitze aller Manner deutschen Sinnes  und  deutschen Muthes!    Im Namen  des  deutschen Volkes.
Wiedburg.u — Na pisemce to je župan Ambrož brez vseh druzih besedi zapisal „ad acta", kjer mirno počiva. Lahka mu posteljca! Spoznal je rajnki župan, da je — pomota v adresi. Ljubljančani smo Avstrijanci in imamo svojega cesarja, za kterega edinega stopi na noge verni narod slovenski, ako bi treba bilo; vojvoda šlesvig-holštajnski ga ne briga, naj je Peter ali Pavel. Vse drugo premišljevanje prepuščamo častitim bravcem samim.
—  Konec je šolskega leta. V saboto po zahvalni maši so se slovesno delile darila najizvrstnejšim učencem gimnazijskim in realkinim. Pri tej slovesnosti je bil prvi govor nemški, drugi latinski, tretji pa slovenski. Govor ta, ki se je končal s slava-klicem Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju Franc Jožefu in prevzvišenemu ces. namestniku, je bil sprejet s pohvalnimi slava-klici. Peli so dijaki med delitvijo daril dve slovenske pesmi, ob sklepu slovesnosti pa cesarsko pesem.
—   (7* Št. Jakobške mestne šole.) 28. in 29. julija so v mestni šoli bile očitne izpraševanja; veselja je igralo vsacemu poslušavcu srce, ko je slišal, kako izvrstno, brihtno in pogumno so odgovarjali učenci na vprašanja svojih učiteljev; noben obraz ni kazal bojec-nosti, ktera tolikrat kazi odgovore, ampak neka prijetna zaupljivost brala se je na obrazih malim učencem. Ta zaupljivost in prijaznost med učitelji in učenci nam tudi vsaj nekoliko pojasni dobri vspeh,. s kterim je bilo sklenjeno delovanje učiteljev. Posebno še moramo spomniti preč. vodja in kateheta te šole g. Janeza Kozman-a, ki je prav izvrstno vcepal v mlade srca sema prave vere, kako je prisilil vsacega prav odgovoriti na>
255
vprašanja, in moral ga misliti — tako, da kar so učenci odgovarjali, so tudi prav razumeli in v lastnem mišljenji prebavili; niso se nabutali iz glave> ampak naučili so se misliti. Spomnimo še, v kako lepi slovenščini se predavajo vsi nauki, tako, da brez pomislika vsako neverjetno dušo zavrnemo v te sobane, da slišijo, da ni samo beseda lepo slovenska, temveč tudi vse izgovarjanje ; tako se bodo naučili otroci lepe, čiste slovenščine , kteri sad se je pri mnozih že prikazal. Slava tedaj gg. učiteljem in preč. g. vodju!                    V—.
—   K naznanilu v poslednjem listu, da je pogorelo nekoliko poslopij v kovaški in živinozdravilski šoli, dodamo to, da graška asekuracija bode povrnila skor celi znesek , za kterega je bilo pogorišče zavarovano, in da se bode kmali zidalo, kar je ogenj pokončal. Kdo je kriv ognja, ki se ni začel v kovačnici, ampak na zadnjem koncu stale pod streho , kjer jev okno proti ulicam, se nikakor ne more poizvediti. Šola zavoljo ognja ni zadrževana.
—  Ravnokar so prišli v založbi Giontinovi trije vezki novih pesem na svetlo, ki jih je pod naslovom ^Slovanska beseda" zložil naš mnogocenjeni skladatelj Juri Fleišman. Cena vsakemu vezku je 40 kr. Drugi pot kaj več. — Ker je tudi gosp. Blaznik iz-nova in v veči obliki dal natisniti tri vezke „Grlice slovenske" , ki so zaklad najlepših pesem, pevcem ne manjka gradiva na izbero. Prihodnji vezki „Grlice slovenske", ki jih bode vredil čitavnični pevovodja gosp. J. Fabjan, bodo obsegali še ne natisnjene pesmi, ki so se pele pri besedah čitavnice ljubljanske.
—   SI. vodstvo južne železnice je čitavnici ljubljanski dovolilo, da se udje njeni, ki grejo poslavit začetek čitavnice vipavske 14. in 15. dne t. m., peljejo do Postojne in tudi nazaj po napol znižani ceni. Naj se tedaj do 13. t. m. oglasijo pri g. Fr. Ravnikarju, odborniku pevskega zbora, da prejmejo predpisano legitimacijo.
—  Znani dr. Schmalz iz Draždan, kteri se posebno z boleznimi ušes in govora peča, pride na poti v Trst zopet v Ljubljano, kjer se bo, kakor današnji ^Oglasnik" pravi, 3 dni mudil. Kdor želi svetli od njega, ga prejme zdaj lahko.
256