ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC ZGODOVINSKI ^ASOPIS LETNIK 55 LETO 2001 HISTORICAL REVIEW IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE LJUBLJANA 2 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE Uredni{ki odbor: dr. Bojan Balkovec (tehni~ni urednik) Borut Batagelj dr. Rajko Brato` dr. Ernst Bruckmüller dr. Igor Grdina dr. @arko Lazarevi~ dr. Bo`o Repe dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) dr. Peter [tih (glavni in odgovorni urednik) dr. Peter Vodopivec Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis ~lankov in slik je mogo~ samo z dovoljenjem uredni{tva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaklju~ena 15. 2. 2002 Prevodi: Nives Suli~ Dular (angle{~ina), mag. Niko Hudelja (nem{~ina), Tanja @igon (nem{~ina), Amalija Mergole (nem{~ina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sede` uredni{tva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI- 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/1, tel.: (01) 241-1200, e-po{ta: zgodovinski. casopis@uni-lj.si; http://www.ff.uni-lj.si/zgcasopis/ Letna naro~nina: za leto/letnik 2001: za ne~lane in ustanove 7200 SIT, za dru{tvene ~lane 5200 SIT, za dru{tvene ~lane-upokojence 3900 SIT, za dru{tvene ~lane- {tudente 2600 SIT. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 2000 SIT (z vklju~enim DDV). Naro~nina za tujino zna{a za ustanove 45 ó, za posameznike 35 ó in za {tudente 25 ó oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Pla~uje se na ra~un Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije pri Novi Ljub- ljanski banki: 50100-620-133-27620-10295/4. Teko~i ra~un: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Znanstveni in{titut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Littera picta, d.o.o., Ljubljana, april 2002 Naklada: 1900 izvodov ZGODOVINSKI ^ASOPIS HISTORICAL REVIEW ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC 3ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS – LETNIK 55, 2001, 1 (122) KAZALO – CONTENTS JUBILEJI – ANNIVERSARIES Janez C v i r n, 80 letnica akademika Vasilija Melika ........................................................................... 5–7 Eighty Years of Academician Vasilij Melik Jurij P e r o v { e k: Govor predsednika ZZDS ob 80. letnici akad. V. Melika .................................... 7–8 Address of the Slovene Federation of Historic Societies President on the Occasion of Academician Vasilij Melik’s Eightieth Birthday Nata{a S t e r g a r, Bibliografija Vasilija Melika 1981–2002 ............................................................ 8–18 Vasilij Melik’s Bibliography 1981–2002 RAZPRAVE – STUDIES Stanislav J u ‘ n i ~, Kostel med poskusi naselitve Uskokov sredi 16. stol. ................................... 19–54 Kostel during Settlement Attempts of the Uskoki in the Middle of the 16th Century Andrej S u { j a n, Sir William P e t t y (1623–1687) in baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693): primerjalni oris .................................................................................................... 55–66 Sir William Petty (1623–1687) and Baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693): Comparative Outline Tanja @ i g o n, Laibacher Wochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo (1804–1810 in 1814–1818) ....................................................................................................... 67–91 The Laibacher Wochenblatt – Ljubljana Weekly for Benefit and Amusement (1804–1810 and 1814-1818) Milica Kacin Wo h i n z, Knezo{kof Fran~i{ek Borgia Sedej in primorski Slovenci po prvi svetovni vojni .............................................................................................................. 93–107 Prince Bishop Fran~i{ek Borgia Sedej and Slovenes from the Littoral Part of Slovenia after WWI ZAPISI – NOTES Danijela T r { k a n, U~ni na~rti za srednje{olsko zgodovino v Veliki Britaniji ........................... 109–121 Syllabuses for Secondary School History in Great Britain Danijela T r { k a n, U~ni na~rti za srednje{olsko zgodovino v Franciji ...................................... 121–132 Syllabuses for Secondary School History in France 4 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Barbara Š a t e j, Znanstveni posvet “Šestdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem”, Ljubljana, 11.–12- april 2001 .................................................................... 133–135 Conference “Sixty Years from the Beginning of WWII in Slovenia”, Ljubljana, April 11–12, 2001 OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS L u d w i g S t e i n d o r f f: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo : za~etki slovenske etnogeneze. Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche = Anfänge der slowenischen Ethnogenese. ............................... 137–139 J a n e z C v i r n , A n d r e j S t u d e n: “Ko vihar dirjajo hlaponi”. K socialni in kulturni zgodovini ‘eleznice v 19. stoletju. Ljubljana : Slovenske ‘eleznice ; @elezni{ki muzej, 2001. 70 strani. (Zbirka Tiri in ~as ; 12). ................................................................................. 139–141 M i r o s l a v S t i p l o v { e k: Iz zgodovine Celja 1918-1941. Celje : Muzej novej{e zgodovine, 2001. 368 strani. (Odsevi preteklosti ; 3) .............................................................................. 141–145 OBVESTILA – INFORMATIONS Navodilo avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis ...................................................................... 146 IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 55, 2001, 1 (122) ...................................... I–II Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Historical Review 55, 2001, 1 (122) 5ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) JUBILEJI Akademik dr. Vasilij Melik – osemdesetletnik ^loveku, ki prof. Vasilija Melika sre~uje vsaj nekajkrat na teden ter se z njim ob kavici pogo- varja o zgodovini in literaturi, a tudi povsem vsakdanjih, trivialnih stvareh, se zdi skoraj neverjetno, da se mu je na hrbet nalo‘ilo ‘e osemdeset kri‘ev. Le kako, saj se na{ ugledni profesor sploh ni spremenil. Ne po izgledu in {e manj po zna~aju. Še vedno je isti: zvedav in razpo- sajen, poln zgodb in sve‘ih idej, vesel ‘ivljenja in dobrodu{en. ^lovek z veliko za~etnico. Mo‘ ogromnega znanja in modrosti, ki nas je kolege kar nekako razvadil, da se za nasvete in informa- cije najprej obra~amo nanj in {ele potem listamo po debelih priro~nikih. Prof. Melik se je rodil 17. januarja 1921 v dru‘ini znanega slovenskega geografa, univerzi- tetnega profesorja in akademika dr. Antona Melika. Po kon~ani klasi~ni gimnaziji v Ljublja- ni (1939), ki mu je prinesla izjemno splo{no izo- brazbo, je na Filozofski fakulteti {tudiral zgodo- vino in geografijo ter primerjalno knji‘evnost ({tudij je dokon~al leta 1943, sredi vojne vihre, ki tudi njemu ni prizanesla, saj je bil med drugim dele‘en italijanske internacije v Gonarsu in prisilnega dela v Postojni), po vojni pa so ga zavoljo znanja jezikov pritegnili k tiskovni agenciji TANJUG, kjer je delal v najte‘jih mesecih obstoja ljubljanske pod- ru‘nice omenjene agencije. Od tam je pre{el k ljubljanskemu Mestnemu arhivu in Slovanski knji‘nici, kjer je v dvojni funkciji – kot pomo~nik arhivarja in bibliotekar – v letih 1945–47 pomagal postavljati na noge obe za Ljubljano {e danes izjemno pomembni ustanovi. Ob delu v arhivu in knji‘nici se je ‘e od samega za~etka usmeril v na~rtno znanstveno-raziskovalno delo, njegovi prvi kvalitetni rezultati pa so ga ‘e leta 1947 pripeljali na Filozofsko fakulteto. Tako je bil v letih 1947–1952 zaposlen kot asistent na Filozofski fakulteti, hkrati pa je na tedaj ustanovljeni Vi{ji pedago{ki {oli predaval slovensko zgodovino. V letih 1952–1959 je na Ekonomski fakulteti predaval gospodarsko zgodovino, ko pa so leta 1959 omenjeni predmet ukinili, se je vrnil na Filozofsko fakulteto, kjer je kot predavatelj ostal vse do svoje upokojitve leta 1991 (in {e dlje). Po zagovoru doktorske disertacije o Volitvah na Slovenskem (1959) je bil leta 1960 izvoljen za docenta, leta 1969 za izrednega profesorja in leta 1974 za rednega profesorja. Na fakulteti je predaval predvsem zgodovino jugoslovanskih narodov in slovensko zgodovino od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, od leta 1982 pa tudi Uvod v {tudij zgodovine in od leta 1986 {e kulturno zgodovino za slaviste. Vmes je bil v letih 1972–74 prodekan, prav v ~asu silovitih pritiskov v zvezi z reorganizacijo fakultete pa je dva mandata (1974–77) opravljal tudi nehvale‘no funkcijo dekana Filozofske fakultete. Nedvomno je prav prof. Melik s svojo spretno politiko in ob popolni enotnosti zaposlenih najve~ prispe- val, da ni uspel na~rt “tozdiranja” fakultete. 6 J. CVIRN: AKADEMIK DR. VASILIJ MELIK – OSEMDESETLETNIK Prof. Melik si je pridobil izjemne zasluge za razvoj slovenske zgodovinske znanosti ‘e s svojim dolgoletnim pedago{kim delom, za kar so mu ob upokojitvi (1991) upravi~eno podelili naziv zaslu‘nega profesorja. Zaradi nadvse korektnega odnosa do {tudentov, svoje odprtosti za nove ideje, pa nesebi~ne pripravljenosti pomagati vsem, ki jih (je) zanima(la) (slovenska) zgodovina, se je marsikateri {tudent zgodovine kasneje odlo~il za na~rtnej{e znanstveno-raziskovalno delo. Še pomembnej{e pa je gotovo Melikovo raziskovalno delo. Njegova strokovna bibliografija je ve~ kot impozantna, saj obsega skoraj 500 enot iz razli~nih zgodovinskih podro~ij in obdobij. Njegovo razisko- valno delo ni zajemalo zgolj slovenske zgodovine iz obdobja, ki ga je na Oddelku za zgodovino tudi predaval. V posameznih razpravah in diskusijskih prispevkih je prof. Melik nadvse inovativno posegel tako v problematiko srednjeve{ke zgodovine (omenim naj zlasti njegovo razpravo Vpra{anje bitke pri Ljubljani v dobi mad‘arskih napadov, v kateri je ob kriti~ni analizi virov zavrnil neupravi~eno mnenje starej{e historiografije o resni~nosti omenjene bitke, ter razpravo Mesto (civitas) na Slovenskem, v kateri je ob ugotovljenem menjavanju nazivov forum in civitas za mnoge zgodnje me{~anske naselbine na Slovenskem ugotovil, da je vzrok za to iskati v razlikah med stali{~i mestnih gospodov in gledanjih samih me{~anov), kot tudi v obdobje reformacije in protireformacije ter v ~as prve jugoslovanske dr‘ave. (Z ve~ demografskimi in upravnimi {tudijami je segel tudi v ~as po drugi svetovni vojni). Te‘i{~e Melikovega raziskovalnega dela pa je vseeno bila (in je {e) slovenska zgodovina dolgega 19. stoletja, zlasti ~as od obnove ustavnega ‘ivljenja (1861) do razpada dvojne monarhije, torej ~as, ko smo – po njegovem mnenju – “Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je te‘il od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo do‘iveli najve~ji vzpon v vsej na{i zgodovini.” Ob mno‘ici dalj{ih in kraj{ih razprav, v katerih je na novo in izvirno zarisal temeljne probleme slovenskega narodnopoliti~nega razvoja v 19. stoletju (v tem oziru je zlasti pomemben njegov dele‘ pri reviziji slovenske zgodovine druge polovice 19. stoletja, torej za ~as, ki ga je v svoji kulturnopoliti~ni in slovstveni zgodovini zajel Ivan Prijatelj), je ‘e leta 1966 (skupaj s pokojnim prof. dr. Ferdom Gestrinom) izdal sinteti~no Slovensko zgodovino od konca 18. stoletja do leta 1918, ki je (s spremembami, objavljenimi v Zgodovini Slovencev Cankarjeve zalo‘be iz leta 1979) {e vedno temeljno delo za to obdobje. Še pomembnej{a je leto poprej (1965) izdana Melikova monografija (v bistvu predelana doktorska disertacija) Volitve na Slovenskem 1861–1918, v kateri je ob natan~ni analizi staroavstrijskega volilnega sistema in volitev na Slovenskem podrobno predstavil tudi vse glavne probleme, s katerimi se je morala soo~ati slovenska politika v obravnavanem obdobju. Da je Melikova knjiga {e danes “eno temeljnih del za zgodovino Slovencev v ustavni dobi habsbur{ke monarhije, ki jo potrebuje vsak, kdor se ‘eli seznaniti s slovensko zgodovino tega ~asa” (B. Grafenauer), dokazuje tudi njen nem{ki prevod, ki je iz{el leta 1997 pod naslovom Wahlen im alten Österreich pri zalo‘bi Böhlau na Dunaju. V samo jedro slovenske politi~ne zgodovine druge polovice 19. in za~etka 20. stoletja posegajo tudi njegovi komentarji in ob{irne spremne besede k ponatisu spominov nekaterih pomembnih slovenskih politikov (Vo{njaka, Hribarja, Šukljeta in Ravniharja) ter mno‘ica dalj{ih in kraj{ih razprav v doma~ih in tujih revijah ter zbornikih, izbor katerih naj bi v kratkem iz{el tudi v samostojni knjigi. Ob temah iz politi~ne zgodovine, s katerimi je posegal tudi v {ir{i srednjeevropski in jugoslovanski prostor, pa se je raziskovalno ukvarjal tudi z gospodarsko, demografsko in upravno zgodovino, zgodovino vsakdanjega ‘ivljenja in me{~anstva, pa s kulturno in socialno zgodovino Slovencev. Pri tem zgodovine oz. zgodovinskih tem nikoli ni delil na velike in male, problematiko, ki jo je obdeloval, pa je vedno znal podati na strnjen, jasen na~in. Od konca {estdesetih let je prof. Melik sodeloval v {tevilnih pomembnih mednarodnih projektih in se redno udele‘eval odmevnih doma~ih in tujih znanstvenih sre~anj, na katerih se je kot strokovnjak za zgodovino 19. stoletja (zlasti zgodovino volilnih sistemov in parlamentarizma) uveljavil tudi v evropskih okvirih. Skokovit porast njegove bibliografije in vsebinsko inovativni prispevki zadnjih desetih let pa ka‘ejo, kako resni~ne so njegove besede, ki jih je izrekel ob svoji sedemdesetletnici: “Za nekatere znanosti govorijo, da je uspehe mogo~e dose~i le v mladih letih. Ne vem. Za zgodovino to gotovo ne velja. Zgodovinarju se z leti nabira znanje, bogati pogled na ~as, s katerim se ukvarja, in primerjava z drugimi narodi in ozemlji, raste mu sinteza.” Izjemne zasluge za razvoj slovenske zgodovinske znanosti pa si je Melik pridobil tudi zaradi svojega dolgoletnega urejanja Zgodovinskega ~asopisa. Kot glavni in odgovorni urednik osrednjega glasila slo- venskih zgodovinarjev v letih 1973–2000 je uredil kar 21 letnikov (91 zvezkov) Zgodovinskega ~asopisa ter 21 knjig, ki so iz{le v Zbirki zgodovinskega ~asopisa. Po zaslugi {iroke in odprte uredni{ke politike, ki 7ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) pri nekaterih kolegih ni naletela zgolj na odobravanje, se je v slovenskem zgodovinopisju uveljavila cela vrsta zgodovinarjev srednje in mlaj{e generacije, ki so s sve‘imi pristopi in obravnavo prezrtih tem pomembno prispevali k razvoju in {irini slovenskega zgodovinopisja. Zaradi obse‘nega in nadvse raznovrstnega znanstvenega opusa je leta 1991 avstrijska raziskovalna skupnost prof. Meliku podelila presti‘no Gindelyjevo nagrado, leto kasneje pa je dobil {e avstrijski ~astni kri‘ec za znanost in umetnost. Nekoliko kasneje (1993) je postal izredni in leta 1997 {e redni ~lan SAZU. Ob osemdesetletnici (2001) ga je Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije (in ve~ lokalnih zgodovinskih dru{tev) upravi~eno imenovala za svojega ~astnega ~lana, na za~etku leta 2002 pa ga je predsednik republike odlikoval tudi s srebrnim ~astnim znakom republike Slovenije. S tem je tudi na formalni ravni dobil vsaj nekaj tistega priznanja, ki s(m)o mu ga kolegi ‘e zdavnaj dodelili. Spo{tovani profesor! Dragi Vasja! Iskrene ~estitke ob visokem jubileju in {e na mnoga leta. J a n e z C v i r n Govor predsednika Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije doc. dr. Jurija Perov{ka na sve~anosti ob 80. letnici akademika prof. dr. Vasilija Melika 9. januarja 2001 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Spo{tovani slavljenec gospod akademik prof. dr. Vasilij Melik! V posebno ~ast mi je, da Vas lahko v imenu na{e vsedr‘avne stanovske organizacije – Zveze zgodo- vinskih dru{tev Slovenije – ob sve~ani proslavi Va{ega ‘ivljenjskega jubileja pozdravim kot enega od utemeljiteljev sodobnega slovenskega zgodovinopisja. Vesel sem, da Vas lahko pozdravim med zbranimi kolegi in prijatelji vseh generacij, med njimi tudi tistih, ki ste jim bili v resnici priljubljeni profesor in mnogim – tudi danes – pretanjeni ocenjevalec in mentor pri oblikovanju magistrskih in doktorskih del. O ‘ivljenjski poti ter pedago{kem, znanstvenem in drugem javnem dru‘benem delu akademika prof. dr. Vasilija Melika, je danes ‘e bila izre~ena posebna beseda. Zato se ne bi ustavil pri njej. Poudaril pa bi, da med slovenskimi zgodovinarji prof. Melik ne izstopa le kot univerzitetni u~itelj, akademik in avtor ‘e omenjenih prelomnih zgodovinopisnih del in sistemati~nih raziskovalnih obravnav, kot nosilec visokih in uglednih dru‘benih in strokovnih dol‘nosti ter doma~ih in tujih nagrad in priznanj, pa~ pa tudi kot eden prvih predsednikov Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, to je nove vseslovenske zgodovinarske orga- nizacije, v katero se je leta 1980 preoblikovalo tedanje Zgodovinsko dru{tvo za Slovenijo. Zvezo je vodil v letih 1982–1985, v ~asu, ko se je slovenska javnost ‘e upirala zlove{~im jugoslovanskim unitaristi~nim pritiskom na duhovnem podro~ju in podro~ju dru‘boslovnega {tudija. Tako je Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije poleg svoje redne strokovne in organizacijske dejavnosti, na svojem 22. zborovanju leta 1984 v Bre‘icah in Kr{kem, v posebni resoluciji odlo~no zavrnila prizadevanja po oblikovanju skupnih pro- gramskih jeder za zgodovino v okviru na~rtovanih sprememb v tedanjem jugoslovanskem izobra‘eval- nem sistemu. Zavzela se je za samosvoje, po slovenskem kriteriju uravnano oblikovanje u~nih na~rtov za zgodovino v Sloveniji. Obenem je poudarila {e nujo po reformi takratnega usmerjenega izobra‘evanja in ponovila ‘e ve~krat utemeljevano stali{~e, da mora imeti zgodovina osrednje mesto med predmeti dru‘bo- slovnega izobra‘evanja. Poleg vodenja Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, ji je prof. Melik vtisnil trajen pe~at kot glavni in odgovorni urednik njenega osrednjega glasila – Zgodovinskega ~asopisa. Urejal ga je od leta 1973 do leta 2000. S tem je urednik Zgodovinskega ~asopisa z najdalj{o uredni{ko dobo. V tem ~asu je iz{lo 27 letnikov Zgodovinskega ~asopisa z 91 zvezki in 35 {tevilkami ponatisov Zgodovinskega ~asopisa. Usta- novljena je bila tudi knji‘na zbirka Zgodovinskega ~asopisa, v kateri je iz{lo 21 knjig. To, brez posebnega pojasnila govori o monumentalnem uredni{kem delu prof. Melika kot tudi njegovih najo‘jih sodelavcev. Ob tem pa moramo poudariti {e eno, za razvoj slovenskega zgodovinopisja izjemno pomembno kvaliteto uredni{kega dela prof. Melika. V ~asu, ko je urejal Zgodovinski ~asopis, so se njegove strani odprle mlaj{im zgodovinarjem in novim zgodovinopisnim pogledom, ki so se s tem lahko uveljavili v sloven- skem in {ir{em zgodovinopisnem prostoru. 8 N. STERGAR: BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA V LETIH 1981–2001 Spo{tovani prof. Melik! Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije Vam iz vsega srca ~estita za Va{ jubilej. Ob ~estitkah in vseh lepih ‘eljah pa Vam izreka {e svoje posebno priznanje. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije Vas je v skladu s svojimi statutarnimi pooblastili 13. decembra 2000 imenovala za svojega ~astnega ~lana. S tem Vam izreka priznanje in zahvalo za Va{e predano pedago{ko, uspe{no mentorsko in vrhunsko znanstveno delo, za vodenje Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije in {e posebej za dolgoletno urejanje Zgodovinske- ga ~asopisa. Spo{tovani in dragi prof. Melik, dovolite, da Vam izro~im listino o imenovanju za ~astnega ~lana Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije! Bibliografija prof. dr. Vasilija Melika v letih 1981–2001 Pri~ujo~a bibliografija sku{a zajeti delo prof. dr. Vasilija Melika za obdobje 1981 – 2001. Urejena je kronolo{ko, enote istega leta pa po abecednem vrstnem redu, s tem da so na konec uvr{~ene spremne besede, intervjuji in knji‘ne ocene. Bibliografije profesorja Vasilija Melika so objavljene v publikaciji Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzitetnih u~iteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957, str. 157–158; druga knjiga za leta 1956–1966, Ljubljana 1969, str. 54–55; tretja knjiga za leta 1966–1976, Ljubljana 1979, str. 36–37; ~etrta knjiga za obdobje 1977–1986, Ljubljana 1995, str. 50–52; peta knjiga 1986–1995, Ljubljana 1996, str. 2251–2253, v Zgodovinskem ~asopisu 34, 1980, str. 398–402 in v Melikovem zborniku, Ljubljana 2001, str. 33–59. 1981 Dr. Tone Zorn. – Arhivi 4, 1981, str. 201. Dr. Tone Zorn (1934–1981). – Kronika 19, 1981, str. 278–280. Dru‘ba na Slovenskem v predmar~ni dobi. – V: Obdobje romantike v slovenskem jeziku, knji‘evnosti in kulturi. Ljubljana 1981, str. 513–523. (Obdobja ; 2). Dvajset zborovanj slovenskih zgodovinarjev. – Zgodovinski ~asopis 35, 1981, str. 325–331. Kme~ko vpra{anje v evropskem in panonskem prostoru v ~asu 1919–1929. – V: Mednarodni kultur- nozgodovinski simpozij Modinci, 13. Maribor 1981, str. 79–106. Janko Oro‘en – devetdesetletnik. – Delo 9.12.1981. Jo‘e Šorn – {estdesetletnik. – Zgodovinski ~asopis 35, 1981, str. 146–148. Leto 1848 v slovenski zgodovini. – V: Seminar slovenskega jezika, literature in knji‘evnosti, 17. Ljubljana 1981, str. 7–27. Ljubljanske cene kruha in mesa v predmar~ni dobi. – Kronika 29, 1981, 27–33. Die Propaganda der Freien Stimmen zu den Wahlen 1907–1930 und zur Kärntner Volksabstimmung. – V: Kärntner Volksabstimmung 1920. Wien 1981, str. 187–207. Razvoj Filozofske fakultete v Ljubljani. – V: Poro~ilo o delu Filozofske fakultete v letu 1979/80. Ljubljana 1981, str. 29–33. Razvoj naselij kot numeracijskih enot na ozemlju kranjske ob~ine. – V: Kranjski zbornik 1980. Kranj 1981, str. 139–143. Tabori 1868–1871. – V: Taborsko gibanje na Slovenskem. Ljutomer 1981, str. 11–25. Volitve v Ljubljani 1848–1918. – Kronika 29, 1981, str. 115–124. Zgodovina za sedmi razred. – Ljubljana 1981. 150 str. (Skupaj s F. Gestrin). Poro~ilo glavnega urednika. – Zgodovinski ~asopis 35, 1981, str. 199. Intervju: Taborsko gibanje na Slovenskem. Ob razstavi v Ljutomeru. (Zapisala Darinka Kladnik). – Dnevnik 5.6.1981. 9ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Ocena: Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev : Zgodovina agrarnih panog. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Zgodovinski in{titut Milka Kosa, 1970–1980. 650 + 793 strani. – Zgodovinski ~asopis 35, 1981, str. 377–378. 1982 Celje in leto 1848. – Zgodovinski ~asopis 36, 1982, str. 213–217. Josip Vo{njak in njegovi spomini. – V: Josip Vo{njak, Spomini. Ljubljana 1982, str. 641–677. (Izbral in uredil). Levstikovo mesto v slovenskem politi~nem ‘ivljenju. – V: Levstikov zbornik. Ljubljana 1982, str. 27–38, 187–188. Problemi in dose‘ki slovenskega narodnega boja v {estdesetih in sedemdesetih letih. – V: Obdobje realizma v slovenskem jeziku, knji‘evnosti in kulturi. Ljubljana 1982, str. 471–478. (Obdobja ; 3). Ribnica in de‘elnozborske volitve. – Kronika 30, 1982, str. 109–117. Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje. – Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 22, 1982, str. 19–24. Zgodovinska ~itanka za 6. razred osnovnih {ol. – Ljubljana 1982, 72 str. (Skupaj z M. Kos, F. Gestrin). Obvestila o delovanju Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije. – Zgodovinski ~asopis 36, 1982, str. 382. (Skupaj z M. Rebolj). Ocena: Anton Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih de‘el ju‘nih Slovanov Avstrije. Ljublja- na : Slovenska matica, 1981, 403 strani. – Zgodovinski ~asopis 36, 1982, str. 259–260. Ocena: Prijateljev zbornik, uredil Štefan Barbari~, Ljubljana : Slovenska matica, 1975. 268 strani. – Zgodovinski ~asopis 36, 1982, str. 171–173. Ocena: Zarube‘nye Slavjane i Rossija : Dokumenty arhiva M.F. Raevskogo. Moskva : Nauka, 1974. 576 strani. – Zgodovinski ~asopis 36, 1982, str. 168–171. 1983 Bleiweisova vloga v slovenski politiki. – V: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 7, 1983, str. 15–24. Dr. Josip Vo{njak. – V: Mohorjev koledar 1984. Celje 1983, str. 97–99. Dr. Jo‘e Šorn. – Zgodovinski ~asopis 37, 1983, str. 339–340. Janko Pleterski {estdesetletnik. – Delo 1.2.1983. Problemi slovenske dru‘be 1897–1914. – V: Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, knji‘evnosti in kulturi. Ljubljana 1983, str. 359–368. (Obdobja ; 4, 2). Razmere v predmar~ni dobi na Slovenskem = Die Verhältnisse im Vormärz in Slowenien. – V: Internationales kulturhistorisches Symposion Mogersdorf, 14. Graz 1983, str. 101–132. (Skupaj s P. Vodopivec). Zgodovina za 7. razred. – Ljubljana 1983, 151 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka za 7. razred osnovnih {ol. – Ljubljana 1983, 118 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska tradicija pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja. – V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 19. Ljubljana 1983, str. 211–222. Izbral in uredil. Urednikova opomba. – Ivan Hribar, Moji spomini, 1. – Ljubljana 1983, 641 str. Ocena: Die Protokolle des österreichischen Ministerrates (1848–1867). III. Abteilung. Das Ministe- rium Buol-Schauebstein. Band 2. 15. März 1853–9. Oktober 1853. Bearbeitet von Waltraud Heindl. Mit einem Vorwort von Gerald Stourzh. Wien : Österreichischer Bundesverlag, 1979. LXXXIV + 405 str. – Zgodovinski ~asopis 37, 1983, str. 349–351. Ocena: Koro{ki Slovenci in volitve : dr. Du{an Ne}ak, Volitve na Koro{kem po drugi svetovni vojni. – Borec 35, 1983, str. 591–594. 10 N. STERGAR: BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA V LETIH 1981–2001 1984 Boji za narodno svobodo po dunajskem kongresu. – V: Zgodovina, 2. Ljubljana 1984, str. 86–87. Ilirske province in prvi srbski upor : pomen ilirskih provinc. – V: Zgodovina, 2. Ljubljana 1984, str. 78–79. Ivan Hribar in njegovi Spomini. – V: Ivan Hribar, Moji spomini, 2. Ljubljana 1984, str. 619–661. Jo‘ef II. in Slovenci. – V: Hans Magenschab, Jo‘ef II., revolucionar po bo‘ji milosti. Maribor 1984, str. 385–413. Ju‘noslovanski narodi v drugi polovici 19. stoletja. – V: Zgodovina, 2. Ljubljana 1984, str. 186–187. Nekatere strani razvoja Ljubljane 1848–1941. – V: Zgodovina Ljubljane. Ljubljana 1984, str. 201–211. Uveljavljanje splo{ne volilne pravice. – V: Zgodovina, 2. Ljubljana 1984, str. 166–167. Za~etki narodnih gibanj v srednji Evropi. Slovenci. – V: Zgodovina, 2. Ljubljana 1984, str. 26–27. Zgodovina za 7. razred. – Ljubljana 1984, 151 str. (Skupaj s F. Gestrin). Znanost in arhivi : ob 30 letnici Arhivskega dru{tva v Sloveniji. – Arhivi 7, 1984, str. 78. Diskusija: [O historiografiji]. – Anthropos 1984, {t. 1–2, str. 30–31. Izbral in uredil. – Ivan Hribar, Moji spomini, 2. Ljubljana 1984, 677 str. Ocena: Jo‘e Poga~nik, Jernej Kopitar. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1977. 224 strani (Znameniti Slovenci); Jo‘e Poga~nik, Bartholomäus Kopitar, Leben und Werk. München : Dr. Rudolf Trofenik, 1978. 233 str. (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, XV. Band); Kopitarjev Zbornik. Slavisti~na revija, 29. letnik, {t. 2, 1981, str. 121–232. – Zgodovinski ~asopis 38, 1984, str. 153–157. Ocena: Marjan Drnov{ek : Arhivska zapu{~ina Petra Grassellija 1842–1933. Zgodovinski arhiv Ljublja- na : Gradivo in razprave 6. Ljubljana 1983. 523 strani. – Zgodovinski ~asopis 38, 1984, str. 151–153. Ocena: Sergio Bonazza, Bartholomäus Kopitar, Italien und der Vatikan. München : Dr. Rudolf Trofe- nik, 1980. 369 strani. (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen ; 16). – Zgodovinski ~asopis 38, 1984, str. 244–245. 1985 Ansichten der slowenischen Presse über die Balkanprobleme in den siebziger und achtziger Jahren des 19. Jahrhunderts. – V: Mitteilungen des Bulgarischen Forschungsinstituts in Österreich (Wien) 7, 1985, str. 105–109. Ljubljana pred prvo svetovno vojno. – V: Pozdrav iz Ljubljane. Ljubljana 1985, str. 24–35. Ljubljana v zadnjih dvesto letih. – V: Juna{ka Ljubljana. Ljubljana 1985, str. 9–16. Nastanek in zgodovinska usoda programa Zedinjene Slovenije. – V: Skupni kulturni prostor. Nova Gorica 1985, str. 15–20. Nekaj o cenah, pla~ah in kulturi v predmar~ni dobi. – Zgodovinski ~asopis 39, 1985, str. 67–73. Podoba tistih, ki so druga~ni od ve~ine : po mednarodnem kongresu zgodovinskih znanosti. – Delo 14.9.1985. Pomen kranjskih zbornikov za slovensko zgodovino. – V: Kranjski zbornik 1985. Kranj 1985, str. 7–8. Razvoj krajev, ob~in in okrajev na ozemlju kamni{ke ob~ine. – V: Kamnik 1229–1979. Kamnik 1985, str. 52–55. Reformacija v procesu uveljavljanja sloven{~ine v pisani in tiskani besedi. – Zgodovinski ~asopis 39, 1985, str. 291–292. Sprache der Kultur in Mittel– und Osteuropa seit dem 18. Jahrhundert. – V: Rapports du 16e Con- grèss international des sciences historiques. Stuttgart 1985, str. 508–510. 16. mednarodni kongres zgodovinskih znanosti v Stuttgartu 25.8.–1.9.1985. – Zgodovinski ~asopis 39, 1985, str. 399–402. Štiristo let Univerze v Gradcu. – Mohorjev koledar 1986. Celje 1985, str. 86–91. (Skupaj s P. Simoniti). Zgodovinska ~itanka 6. – Ljubljana 1985, 71 str. (Skupaj s F. Gestrin, M. Kos). Zgodovina za 7. razred. – Ljubljana 1985, 152 str. (Skupaj s F. Gestrin). 11ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 1986 Ignacij Voje – {estdesetletnik. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 5–7. Ilirske province v slovenski zgodovini. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 423–429. Mesto reformacije v slovenski zgodovini. – V: 16. stoletje v slovenskem jeziku, knji‘evnosti in kulturi. Ljubljana 1986, str. 16–19. (Obdobja ; 6). Nemci in volitve v jugoslovanski Sloveniji med obema vojnama. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 323–326. XVIII. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Celje 30.6.–4.7.1986. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 339. Pomen dru{tev v slovenski zgodovini. – V: Varstvo arhivskega gradiva dru{tev. Ljubljana 1986, str. 1–6. Program Zedinjene Slovenije. – Delo 8.2.1986. Slovenci v ~asu Cankarjevega predavanja o jugoslovanstvu. – ^asopis za zgodovino in narodopisje 57 (22), 1986, str. 197–204. Slovenski izobra‘enci in avstrijske visoke {ole 1848–1918. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 269–282. Slovenski tisk o balkanskih problemih 70–ih in 80-ih let 19. stoletja. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 451–454. Vaclav @á~ek. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 493–494. Zgodovina 7. – Ljubljana 1986, 155 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 7. – Ljubljana 1986, 122 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 6. – Ljubljana 1986, 71 str. (Skupaj z M. Kos, F. Gestrin). Zgodovinski oris delovanja Slovanske knji‘nice : 1945–1947. – V: Štirideset let Slovanske knji‘nice. Ljubljana 1986, str. 19–22. Poro~ilo uredni{tva Zgodovinskega ~asopisa. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 501. Ocena: Die Protokolle des österreichischen Ministerrates 1848–1867. III. Abteilung. Das Ministerium Buol-Schauenstein. Band 3. 11. Oktober 1853–19. Dezember 1854. Bearbeitet von Waltraud Heindl. Mit einem Vorwort von Gerald Stourzh. Wien : Österreichischer Bundesverlag, 1984. LI + 499 strani. – V. Abteilung. Die Ministerien Erzherzog Rainer und Mensdorf. Band 2. 1. Mai 1861–2. November 1861. Bearbeitet von Stefan Malfèr. Mit einem Vorwort von Gerald Stourzh. Wien : Österreichischer Bundes- verlag, 1981. XLVIII + 536 strani. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 204–206. Ocena: 35 godina Istorijskog instituta 1948–1983. Pripremila za {tampu Anica Loli}. Beograd : Istorijski institut, 1984. 289 strani. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 356–357. Ocena: Theodor Graff und Stefan Karner, Leykam, 400 Jahre Druck und Papier, Zwei steirische Unternehmen in ihrer historischen Entwicklung. Graz : Leykam Verlag, 1985. 367 strani. – Zgodovinski ~asopis 40, 1986, str. 522–526. 1987 A. A. Auersperg in slovenski narod. – Zgodovinski ~asopis 41, 1987, str. 285–295. Ambro‘, Mihael. – Enciklopedija Slovenije, 1. Ljubljana 1987, str. 56. Andrejka, Rudolf. – Enciklopedija Slovenije, 1. Ljubljana 1987, str. 78. Auersperg, Anton Aleksander. – Enciklopedija Slovenije, 1. Ljubljana 1987, str. 130–131. Avstro-Ogrska. – Enciklopedija Slovenije, 1. Ljubljana 1987, str. 152–153. Avstroslavizem. – Enciklopedija Slovenije, 1. Ljubljana 1987, str. 153. Bachov absolutizem. – Enciklopedija Slovenije, 1. Ljubljana 1987, str. 167. Bleiweis, Janez. – Enciklopedija Slovenije, 1. Ljubljana 1987, str. 286. Die slowenische Intelligenz und die österreichischen Hochschulen 1848–1918. – V: Wegenetz europäischen Geistes 2. Wien 1987, str. 134–154. (Skupaj s P. Vodopivec). Nastanek in zgodovinska usoda programa Zedinjene Slovenije. – V: Slovenski koledar 1988. Ljublja- na 1987, str. 28–32. 12 N. STERGAR: BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA V LETIH 1981–2001 Nekaj o cenah, pla~ah in kulturi v predmar~ni dobi. – V: Zgodovina denarstva in ban~ni{tva na Slovenskem. Ljubljana 1987, str. 37–46. (Zbirka Zgodovinskega ~asopisa ; 3) Program Zedinjene Slovenije. – V: Pre{ernov koledar 1988. Ljubljana 1987, str. 46–53. Les Provinces Illyriennes dans l’histoire Slovène. – V: Les relations entre la France et les pays Yougoslaves du dixhuitième au vingtième siècle. Ljubljana 1987, str. 26–30. Slovenci pred prvo svetovno vojno. – V: Pozdravi iz slovenskih krajev. Ljubljana 1987, str. 6–25. Slovenci skozi ~as. – V: Na pragu tretjega tiso~letja. Celje 1987, str. 8–28. V slovo Franu Zwittru velikemu Slovencu. – Vestnik 17, 1987/88, {t. 1, str. 264–268. Zgodovina 7. – Ljubljana 1987, 155 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 7. – Ljubljana 1987, 122 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinopisje na Slovenskem danes. – Zgodovinski ~asopis 41, 1987, str. 151–152. Ocena: Mom~ilo Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici. Maribor : Obzorja, 1986, 281 strani. (Docu- menta et studia historiae recentoris ; VI). – Zgodovinski ~asopis 41, 1987, str. 374–375. 1988 ^e{ko-slovenski odnosi. Politi~ni odnosi. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 116–117. ^urkina, Iskra Vasiljevna. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 166. Decembrska ustava. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 182. De‘elna avtonomija. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 249. De‘elni zbor. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 252–254. (Skupaj s S. Vilfan). De‘man, Dragotin. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 255. (Skupaj z J. Kastelic). Die Deutschen und die Wahlen im jugoslawischen Slowenien zwischen den beiden Weltkriegen. – V: Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941. Wien 1988, str. 248–254. Dravska banovina. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 327. Dr‘avni zbor. – Enciklopedija Slovenije, 2. Ljubljana 1988, str. 391–392. Dru‘bene razmere v ljubljanski {kofiji v drugi polovici 19. stoletja. – V: Missiev simpozij v Rimu. Celje 1988, str. 84–94. (Simpoziji v Rimu ; 5). Leto 1918 v slovenski zgodovini. – Zgodovinski ~asopis 42, 1988, str. 525–532. Leto 1918 v slovenski zgodovini. – Dnevnik 9.10.1988. Ob razstavi “Imeli so dve domovini”. – V: Imeli so Dve domovini. Ljubljana 1988, str. 7–10. Pojasnilo k odprtemu pismu. – Zgodovinski ~asopis 42, 1988, str. 124. Prof. Ferdo Hauptmann (1919–1987). – Zgodovinski ~asopis 42, 1988, str. 580–581. Slovenci v drugi polovici 19. stoletja. – Ve~er 15.10.1988. Šolstvo in pedagogika na Slovenskem pred drugo svetovno vojno v zgodovinopisju. – V: Zbornik za zgodovino {olstva in prosvete 21, 1988, str. 11–16. Zgodovina 7. – Ljubljana 1988, 155 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 7. – Ljubljana 1988, 122 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 6. – Ljubljana 1988, 67 str. (Skupaj s F. Gestrin, M. Kos). Zgodovinski razvoj oblikovanja slovenskega naroda. – V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 24. Ljubljana 1988, str. 191–195. Zur Entwicklung der slowenischen Nation. – V: Bildungsgeschichte, Bevölkerugsgeschichte, Gesell- schaftgeschichte in den bömischen Ländern und in Europa. Wien, München 1988, str. 134–143. (Schrif- tenreihe des österreichischen Ost– und Südosteuropa-Instituts, Bd. 14). Poro~ilo uredni{tva Zgodovinskega ~asopisa. – Zgodovinski ~asopis 42, 1988, str. 587. Spremna beseda. – V: Janez Cvirn, Boj za Celje. Politi~na orientacija celjskega nem{tva 1861–1907, str. 83. (Zbirka Zgodovinskega ~asopisa ; 5). Zbral in uredil. Urednikova opomba. – Fran Šuklje, Iz mojih spominov, 1. Ljubljana 1988, str. 310. Ocena: Ljubinka Trgov~evi}, Nau~nici Srbije i stvaranje jugoslovenske dr‘ave 1914–1920. Beograd : Narodna knjiga, Srpska knji‘evna zadruga, 1986. 360 strani. – Zgodovinski ~asopis 42, 1988, str. 142–145. 13ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 1989 Cerkev in slovenska nacionalna zavest v 19. stoletju. – V: Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja. Ljubljana 1989, str. 55–60. Februarski patent. – Enciklopedija Slovenije, 3. Ljubljana 1989, str. 92. Filozofska fakulteta. – Enciklopedija Slovenije, 3. Ljubljana 1989, str. 114–115. Fischer, Jasna. – Enciklopedija Slovenije, 3. Ljubljana 1989, str. 117. France Ostanek. – Zgodovinski ~asopis 43, 1989, str. 450. Frankfurtske volitve. – Enciklopedija Slovenije, 3. Ljubljana 1989, str. 154. From Treats of Truncation to continuous reforms : Seven Decades of the Slovene University. – V: Slovenija 3, 1989, {t. 2, str. 37–39. Janko Oro‘en. – Zgodovinski ~asopis 43, 1989, str. 610. Jo‘ef II. in Slovenci. – V: Mohorjev koledar 1990. Celje 1989, str. 107. Ljubljanska univerza in njeni predhodniki. – V: Zbornik ljubljanske univerze. Ljubljana 1989, str. 7–17. Marjan Britov{ek-petin{estdesetletnik. – Zgodovinski ~asopis 43, 1989, str. 120–121. Od pretenj po krnitvi do prime‘a nenehnih reform. – Delo 19.4.1989. Predhodniki in za~etki ljubljanske Filozofske fakultete. – V: Zbornik Filozofske fakultete 1919–1918. Ljubljana 1989, str. 9–25. Slovenci – narod. – Dnevnik 7.1.1989. Slovenci v letu 1789. – V: Slovenci v letu 1789. Ljubljana 1989, str. 13–23. Zgodovina v Domu in svetu. – V: Dom in svet 2, 1989, str. 35–41. Zgodovinska ~itanka 7. – Ljubljana 1989, 122 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 6. – Ljubljana 1989, 67 str. (Skupaj s F. Gestrin, M. Kos). Razprava o nastanku dr‘ave (HS). – Glasnik Slovenske matice 13, 1989, {t. 1, str. 44–45. Intervju: Kako je zgodovina u~iteljica. O tem kdo nas ni osvobodil, kateri sistem nas ni pripeljal v krizo, kaj je uni~ilo {olo ipd. (Zapisala Janez Stergar in Štefan Kali{nik). – Na{i razgledi 10.2.1989. 1990 Ana Benedeti~ – {estdesetletnica. – Zgodovinski ~asopis 44, 1990, str. 637–638. Francoska revolucija v slovenskih sodbah 19. stoletja. – Zgodovinski ~asopis 44, 1990, str. 405–412. Hohenwartov klub. – Enciklopedija Slovenije, 4. Ljubljana 1990, str. 40. Hribar, Ivan. – Enciklopedija Slovenije, 4. Ljubljana 1990, str. 52. Hrvatsko-slovenski odnosi. Od 19. st. do 1918. – Enciklopedija Slovenije, 4. Ljubljana 1990, str. 68–69. Jugoslovanski kongres. – Enciklopedija Slovenije, 4. Ljubljana 1990, str. 343. Lingua e cultura slovena. – V: Veneto e Slovenia due culture per l’Europa. Vicenza 1990, str. 55–62. Oblike slovenske politike v 19. stoletju. – V: Seminar slovenskega jezika in kulture, 26. Ljubljana. 1990, str. 269–274. Odnosi med Slovenci in Hrvati v Avstro-Ogrski : iz novega zvezka Enciklopedije Slovenije. – Delo 13.12.1990. Slovenci pred prvo svetovno vojno. – V: Pozdravi iz slovenskih krajev. De‘ela in ljudje na starih razglednicah. Ljubljana 1990, str. 6–25. Slovenci v drugi polovici 19. stoletja. – Pouk zgodovine 1990, str. 29–33. Zgodovina 7. – Ljubljana 1990, 155 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 7. – Ljubljana 1990, 122 str. (Skupaj s F. Gestrin). Anton @nider{i~. – V: Anton @nider{i~, Spomini in zapiski. Ljubljana 1990, str. 3. Poro~ilo uredni{tva Zgodovinskega ~asopisa. – Zgodovinski ~asopis 44, 1990, str. 617–618. Spremna beseda. – V: Fran Zwitter, O slovenskem narodnem vpra{anju. Ljubljana 1990, str. 491–502. (Izbral in uredil). 14 N. STERGAR: BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA V LETIH 1981–2001 1991 Jegli~ in slovenska politika do leta 1918. – V: Jegli~ev simpozij v Rimu. Celje 1991, str. 281–287. (Simpoziji v Rimu ; 8). Kersnik, Janko. – Enciklopedija Slovenije, 5. Ljubljana 1991, str. 56. Konfinacija. – Enciklopedija Slovenije, 5. Ljubljana 1991, str. 244. Konskripcija. – Enciklopedija Slovenije, 5. Ljubljana 1991, str. 250. Ludvik ^arni – {estdesetletnik. – Zgodovinski ~asopis 45, 1991, str. 653–654. Miklo{i~ev ~as. – V: Miklo{i~ev zbornik. Maribor 1991, str. 45–54. Nacionalnopoliti~ne razmere v slovenskih de‘elah. – V: 130 let visokega {olstva v Mariboru. Mari- bor ; Celje 1991, str. 37–43. Politik Valentin Zarnik. – V: Kopitarjevi {tudijski dnevi. Ljubljana 1991, str. 25–31. Slovenija 1900–1945 in problem manj{in = Slovenia tra il 1900–1945 e il problema delle minoranze. – V: Le minoranze nella Mitteleuropa. Gorizia 1991, str. 299–303. Slovenci v ~asu Marije Terezije. – V: Victor L. Tapié, Marija Terezija od baroka do razsvetljenstva. Maribor 1991, str. 363–377. Slowenische Reisebeschreibungen über die Balkanländer gegen Ende des 19. Jahrhunderts. – V: Wirtschafts-und Kulturbeziehungen zwischen dem Donau- und dem Balkanraum seit dem Wiener Kon- gress. Graz 1991, str. 211–217. (Zur Kunde Südosteuropas ; 2,17). Zgodovina 7. – Ljubljana 1991, 155 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinar Milko Kos. – V: Mohorjev koledar 1992. Celje 1991, str. 129-130. Zgodovinar o sebi in o svojem delu. – Zgodovinski ~asopis 45, 1991, str. 14–16. Zgodovinska ~itanka 7. – Ljubljana 1991, 122 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 6. – Ljubljana 1991, 72 str. (Skupaj z M. Kos, F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 6. – Ljubljana 1991, 67 str. (Skupaj s F. Gestrin, M. Kos). Ocena: “Durch Erkenntnis zu Freiheit und Glück.” Frauen an der Universität Wien (ab 1897). Herau- sgegeben von Waltraud Heindl und Marina Tichy. Wien: Universitätsverlag, 1990. 261 strani. (Schriften- reihe des Universitätsarchivs Universität Wien ; 5. Band). – Zgodovinski ~asopis 45, 1991, str. 507–508. Ocena: Les nationalités de l’Autriche-Hongrie et la paix de 1918–1919. Actes du colloque franco- autrichien des 1er et 2 décembre 1988 à Paris réunis et présentés par G. Castellan. Paris: Institut Autrichien avec le concours de l’Université de Paris III, 1990. 128. – Zgodovinski ~asopis 45, 1991, str. 509–510. 1992 Levstik, Fran. – Enciklopedija Slovenije, 6. Ljubljana 1992, str. 16. Ljubljana (zgodovina 1809–1941; {irjenje mestnega teritorija in prebivalstvo). – Enciklopedija Slove- nije, 6. Ljubljana 1992, str. 226–229, 232–234. Majar, Matija. – Enciklopedija Slovenije, 6. Ljubljana 1992, str. 366–367. Mal, Josip. – Enciklopedija Slovenije, 6. Ljubljana 1992, str. 381. Mariborski program. – Enciklopedija Slovenije, 6. Ljubljana 1992, str. 411. Mednarodni simpozij o Matiji Majerju–Ziljskem. – Zgodovinski ~asopis 46, 1992, str. 547. Mesto na Slovenskem v prvi tretjini 19. stoletja = Die Stadt auf slowenischem Boden im ersten Drittel des 19. Jahrhunderts. – Internationales kulturhistorisches Symposion Mogersdorf, 21. Eisenstadt 1992, str. 128–148. Nemci in Slovenci (1815–1941). – Zgodovinski ~asopis 46, 1992, str. 171–174. Ob reprintu Zgodovine slovenskega naroda. – V: Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda. Celje 1992, str. VII–XXII. Odnos do jezuitov ob ponovni naselitvi. – V: Jezuiti na Slovenskem. Ljubljana 1992, str. 285–290. (Redovni{tvo na Slovenskem ; 3) Pomen Kreka za slovensko zgodovino. – V: Krekov simpozij v Rimu. Celje 1992, str. 285–290. (Simpoziji v Rimu ; 9). Slovenija v dvajsetih letih. – V: La Mitteleuropa negli anni venti. Gorizia 1992, str. 165–169. 150 let Bleiweisovih Novic. – V: Mohorjev koledar 1993. Celje 1992, str. 64–66. 15ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Zgodovina 7. – Ljubljana 1992, 155 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 7. – Ljubljana 1992, 122 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinska ~itanka 6. – Ljubljana 1992, 72 str. (Skupaj z M. Kos, F. Gestrin). 1993 Katoli~ani zgodovinarji. – V: Cerkev, kultura in politika 1890–1941. Ljubljana 1993, str. 245–253. Kulturna orientacija slovenskega me{~anstva okoli leta 1910 = Die kulturelle Orientierung des slowe- nischen Bürgertums um 1910. – V: Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, 23. Maribor 1993, str. 117–130. Narodna skup{~ina. – Enciklopedija Slovenije, 7. Ljubljana 1993, str. 305–306. Nem{ka zveza. – Enciklopedija Slovenije, 7. Ljubljana 1993, str. 358. Nem{ko-slovenski odnosi. – Enciklopedija Slovenije, 7. Ljubljana 1993, str. 364–366. Politi~ne razmere na Štajerskem v ~asu Napotnika. – V: Napotnikov simpozij v Rimu. Celje 1993, str. 20–29. (Simpoziji v Rimu ; 10). 26. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Slovenjem Gradcu 28.–30. septembra 1992 z ob~nim zborom Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije. – Zgodovinski ~asopis 47, 1993, str. 581–585. (Skupaj z D. Miheli~, M. @vanut). The Representation of Germanics, Italians and Slovenes in Ljubljana, Trieste, Maribor and other neighbouring towns from 1848 until the Second World War. – V: Governments, ethnic groups and political representation. Aldershot ; Dartmouth ; New York 1993, str. 12–165. (Comparative studies on govern- ments non-dominant ethnic groups in Europe 1850–1940 ; 4). Slovenija 1918–1991. Razgovor Milo{a Mikelna z dr. Bogom Grafenauerjem, dr. Vasilijem Melikom in dr. Jankom Pleterskim. – V: Pre{ernov koledar 1994. Ljubljana 1993, str. 35–53. Ocena: Die Protokolle des österreichischen Ministerrates 1848–1867. V. Abteilung. Die Ministerien Erzherzog Rainer und Mensdorff. Band 3. 5. November 1861–6. Mai 1862. Band 4. 8. Mai 1862–31. Oktober 1862. Band 5. 3. November 1862–30. April 1863. Band 6. 4. Mai 1863. – Zgodovinski ~asopis 47, 1993, str. 160–163. 1994 Jugoslavija-zgodovinska zmota ali nuja? – ^asopis za zgodovino in narodopisje 65 (30), 1994, str. 51–54. Narodna dru{tva. – V: Dokumenti slovenstva. Ljubljana 1994, str. 197–200. Novoilirstvo. – Enciklopedija Slovenije, 8. Ljubljana 1994, str. 32. Oktobrska diploma. – Enciklopedija Slovenije, 8. Ljubljana 1994, str. 116. Panslavizem. – Enciklopedija Slovenije, 8. Ljubljana 1994, str. 233–234. Politi~ne razmere na Slovenskem v Wolfovem ~asu do leta 1848. – V: Wolfov simpozij v Rimu. Celje 1994, str. 13–18. (Simpozij v Rimu ; 11). Program Zedinjene Slovenije. – V: Dokumenti Slovenstva. Ljubljana 1994, str.193–196. Slovenci v habsbur{ki monarhiji. – Zgodovina v {oli 3, 1994, {t. 2, str. 93–95. Širjenje politi~nih pravic. – V: Dokumenti slovenstva. Ljubljana 1994, str. 201–204. Temelji slovenske univerze. – V: Dokumenti slovenstva. Ljubljana 1994, str. 249–253. Zgodovina 7. – Ljubljana 1994, str. 155 str. (Skupaj s F. Gestrin). Zgodovinsko delo Dragotina Lon~arja. – V: Glasnik Slovenske matice 18, 1994, str. 55–60. @eleznice in Slovenci. – V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. Ljubljana 1994, str. 243–248. Diskusija: (O Dunaju in Slovencih). – V: Dunaj in Slovenci. Ljubljana 1994, str. 21, 45. Ocena: Hannes Stekl-Marija Wakounig, Windisch-Graetz. Wien-Köln-Weimar : Böhlau Verlag, 1992. 384 strani. – Zgodovinski ~asopis 48, 1994, {t. 2, str. 276–277. 16 N. STERGAR: BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA V LETIH 1981–2001 1995 Anton Alexander Graf Auersperg und die Slowenen. – V: Anastasius Grün und die politische Dich- tung Österreichs in der Zeit des Vormärz. München 1995, str. 93–108. Der Einfluss der Reformation auf den Prozess der sozialen Affirmation der slowenischen Sprache. – V: Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. München 1995, str. 186–190. Die nationalen Programme des Matija Majar-Ziljski. – V: Matija Majar-Ziljski. Celovec ; Ljubljana ; Dunaj 1995, str. 93–106. Die politischen Parteien im Reichsrat und der Austroslavismus. – V: Der Avstroslavismus. Wien 1995, str. 205–208. Die Reformpläne Österreich-Ungarns und die Slowenen. – V: Mitteleuropa-Konzeptionen in der ersten Hälfte des 20. Jahrhundert. Wien 1995, str. 77–80. (Zentraleuropa-Studien ; Bd. 1). Gledanje Slovencev na druge narode habsbur{ke monarhije = Das Bild der Slowenen von den anderen Völkern der Habsburger Monarchie. – V: Sosed v ogledalu soseda : od 1848 do danes. Ljubljana 1995, str. 23–30. Ob stotem zvezku Zgodovinskega ~asopisa. – Zgodovinski ~asopis 49, 1995, str. 339–340. Peter Ribnikar – sedemdesetletnik. – Zgodovinski ~asopis 49, 1995, str. 639–640. Podgornik, Franc. – Enciklopedija Slovenije, 9. Ljubljana 1995, str. 10–11. Politi~na stranka (od 1848 do 1918). – Enciklopedija Slovenija, 9. Ljubljana 1995, str. 82–83. Prava{i. – Enciklopedija Slovenije, 9. Ljubljana 1995, str. 222. Predmar~na doba. – Enciklopedija Slovenije, 9. Ljubljana 1995, str. 265–266. Slovenski dr‘avnopravni programi 1848–1918. – Slovenci in dr‘ava. Ljubljana 1995, str. 67–72. Sredi{~a, provinca, me{~ani. – To in ono o me{~anstvu v provinci. Celje 1995, str. 5–9. Za~etki slovenskega politi~nega ‘ivljenja in Lovro Toman. – V: Kroparski zbornik : ob 100-letnici Plamena. Kropa ; Radovljica 1995, str. 159–167. Izbral in uredil. Urednikova opomba. – Fran Šuklje, Iz mojih spominov, 2. Ljubljana 1995, 289 str. Spremna beseda: V: Iskra Vasilevna ̂ urkina, Rusko-slovenski kulturni stiki : od konca 18. stoletja do leta 1914. Ljubljana 1995, str. 285–286. Uvodne besede: V: Darko Fri{, Ameri{ki Slovenci in Katoli{ka cerkev : 1871–1924. Celovec ; Ljubljana ; Dunaj 1995, str. 13. Ocena: Bogumil Vo{njak, Dnevnik iz prve svetovne vojne (za objavo pripravil Vladimir Kolo{a). Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1994. 316 strani. – Zgodovinski ~asopis 49, 1995, str. 323–324. Ocena: Feliks J. Bister, Anton Koro{ec, dr‘avnozborski poslanec na Dunaju. @ivljenje in delo 1872– 1918. Ljubljana : Slovenska matica, 1992. 295 + XXXVIII strani; Feliks J. Bister, “Majestät, es ist zu spät…”. Anton Koro{ec und die slovenische Politik im Wiener Reichsrat 1918. Wien : Böhlau, 1995. 393 strani. – Zgodovinski ~asopis 49, 1995, str. 497–498. 1996 ^as med obema vojnama. – V: Borkov zbornik. Maribor 1996, str. 326–332. Na{i zgodovinski listi in zgodovinopisje (nekaj misli). – V: Razvoj turizma v Sloveniji. Ljubljana 1996, str. 24–31. Josip Mal in zgodovina 19. stoletja. – V: Malov zbornik. Ljubljana 1996, str. 11–16. K problematiki centralnih naselij na Slovenskem pred sto leti. – V: Kriza socialnih idej : Britov{kov zbornik. Ljubljana 1996, str. 79–82. Kozlerjevi v slovenski zgodovini = Die Familie Kozler in der slowenischen Geschichte. – V: Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. Ko~evje 1996, str. 9–12. Slovenci in avstrijska dr‘ava 1848–1918. – V: Grafenauerjev zbornik. Ljubljana 1996, str. 523–528. Trst in dunajski parlament 1861–1882. – Zgodovinski ~asopis 50, 1996, str. 557–560. Sergij Vilfan (1919–1996). – V: Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 47, 1996, str. 99–100. Sergij Vilfan : Trst 5.4.1919 – Ljubljana 16.3.1996. – Zgodovinski ~asopis 50, 1996, str. 297–299. 17ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 1997 Einspielerjevo mesto v slovenski zgodovini. – V: Einspielerjev simpozij v Rimu. Celje 1997, str. 59–66. (Simpoziji v Rimu ; 14). Öffentliche Gedenktage bei den Slowenen von 1848 bis 1991 : der Zeitraum 1918–1941. – V: Der Kampf um das Gedächtnis Öffentliche Gedenktage in Mitteleuropa. Wien ; Köln ; Weimar 1997, str. 304–319. Politi~na slika Ravniharjevega ~asa. – V: Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr.Vladimirja Ravniharja. Ljubljana 1997, str. 10–17. (Historia ; 2). Problemi v razvoju slovenske narodne identitete (do 1941). – V: Avstrija, Jugoslavija, Slovenija. Ljubljana 1997, str. 41–52. Ptujski dr‘avni in de‘elni poslanci. – V: Mestni statut 1376. Ptuj 1997, str. 105–110. (Gradivo in razprave ; 1). Sloga{tvo. – Enciklopedija Slovenije, 11. Ljubljana 1997, str. 148. Slovanski kongres. – Enciklopedija Slovenije, 11. Ljubljana 1997, str. 155. Slovenci o Germanih, Slovanih in Romanih pred 120 leti. – Zgodovinski ~asopis 51, 1997, str. 17–20. Slovenska matica. – Enciklopedija Slovenije, 11. Ljubljana 1997, str. 415–416. Univerza in znanost. – V: Slovenska trideseta leta. Ljubljana 1997, str. 174–180. Wahlen im alten Österreich. – Wien 1997, 493 str. Spremno besedilo. – V: Ignacij Oro‘en, Celska kronika. Celje 1997, 12 str. 1998 Hren v slovenskem zgodovinopisju. – V: Hrenov simpozij v Rimu. Celje 1998, str. 375–381. (Simpo- ziji v Rimu ; 15). Ideja Zedinjene Slovenije. – V: Slovenija 1848–1998 : iskanje lastne poti. Ljubljana 1998, str. 15–20. Olga Jan{a-Zorn – ob jubileju. – Zgodovinski ~asopis 52, 1998, str. 281–282. Politi~ne razmere v Avstriji pred sto leti. – ^asopis za zgodovino in narodopisje 69 (34), str. 33–40. Politi~no ‘ivljenje v Ljubljani. – V: Od Maribora do Trsta. Maribor 1998, str. 43–50. Pustite Slovence naj ‘ivijo po slovensko. – Glas 17.4.1998. Slovenci v italijanskem in nem{kem prime‘u. – Glas 17.4.1998. Slovenija 1848–1998 : “Vsaki naj v svoji de`eli doma `ivi, kakor mu je drago in ljubo.” – Razgledi 29.4.1998. Slovenske de‘ele v Avstro–Ogrski. – V: Dajnkov zbornik. Maribor 1998, str. 27–34. (Zora ; 3). Slovenski narod. – Enciklopedija Slovenije, 12. Ljubljana 1998, str. 48. Staroslovenci. – Enciklopedija Slovenije, 12. Ljubljana 1998, str. 288–289. Za~etki ‘enske volilne pravice. – V: ^arnijev zbornik. Ljubljana 1998, str. 253–255. Intervju: Maturant na klasi~ni gimnaziji v Ljubljani leta 1939. (Pogovarjala se je Mateja Ribari~). – V: Od mature do mature : zgodovinski razvoj mature na Slovenskem 1849/50–1994/95. Ljubljana 1998, str. 183–186. (Razstavni katalog ; 62). 1999 De‘elni poslanci kme~ke kurije na Gorenjskem 1861–1895. – V: Gestrinov zbornik. Ljubljana 1999, str. 387–392. Feliks J. Bister – {estdesetletnik. – Zgodovinski ~asopis 53, 1999, str. 252–254. Istrski de‘elni zbor. – V: Acta Histriae 7, 1999, str. 633–638. Volitve 1848 in slovenski poslanci v dr‘avnem zboru. – V: Pomlad narodov/Völkerfrühling. Klagen- furt/Celovec 1999, str. 233–239. Zgodovina Univerze v Ljubljani = The History of the University of Ljubljana. – V: Iz arhivov o ljubljanski Univerzi. Ljubljana 1999, str. 3–11. Nekdanji volilni sistemi na Slovenskem. – ̂ asopis za zgodovino in narodopisje 70 (35), 1999, {t. 1–2, str. 121–126. 18 N. STERGAR: BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA V LETIH 1981–2001 Obdobje 1918–1941. – V: Zastave vihrajo : spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes. Ljubljana 1999, str. 58–103. Preteklost ljubljanske klasi~ne gimnazije. – V: Zbornik ob 100-letnici {olskega pouka v zgradbi sedanje Osnovne {ole Pre‘ihovega Voranca, Ljubljana. Ljubljana 1999, str. 13–21. Prof. dr. Ferdo Gestrin : (8.10.1916–9.4.1999). – Zgodovinski ~asopis 53, 1999, str. 5–7. Slovenci v dr‘avnem zboru 1848–1918. – V: Vilfanov zbornik. Ljubljana 1999, str. 539–543. Slovenski poslanci na Dunaju in v Beogradu. – V: Miku‘ev zbornik. Ljubljana 1999, str. 17–20. (Historia ; 4) Svetec in Toman v avstrijskem parlamentu. – Arhivi 22, 1999, {t. 1–2, str. 35–38. Šestdeseta leta v Murkovi kroniki. – V: Murkov zbornik. Maribor 1999, str. 22–25. (Zora ; 9). Šuklje, Fran. – Enciklopedija Slovenije, 13. Ljubljana 1999, str. 164 Taafejev re‘im. – Enciklopedija Slovenije, 13. Ljubljana 1999, str. 174. Turk, Ernest. – Enciklopedija Slovenije, 13. Ljubljana 1999, str. 407. Spremna beseda. – V: Rustja Peter, Med Trstom in Dunajem : Ivan Nabergoj v avstrijskem dr‘avnem zboru (1873–1897). Trst 1999, str. 13–15. 2000 Der Blick der Slowenen in die Welt 1843–1848. – V: Der Prager Slavenkongress 1848. Wien ; Köln 2000, str. 123–125. Feliks J. Bister – {estdesetletnik. – Koro{ki vestnik 33, 2000, str. 77–82. Habsbur{ka monarhija na prelomu stoletja. – V: Josip Ipavec in njegov ~as. Ljubljana 2000, str. 17–22. Pomen zgodnjesrednjeve{kih etnogenez za nastanek moderne slovenske nacionalne identitete. – V: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo : za~etki slovenske etnogeneze. Ljubljana 2000, str. 15–26. Poslanci kme~ke kurije na Gori{kem. – Prispevki za novej{o zgodovino 40, 2000, str. 63–67. Razmi{ljanja o slovenski politiki 1848–1918. – V: Vita artis perennis : ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca. Ljubljana 2000, str. 509–514. Uradovalna sloven{~ina. – V: Slovenski slavisti~ni kongres 1999 ; Celje. Slovensko jezikoslovje danes in jutri. Ljubljana 2000, str. 253–255. Virilisti. – Enciklopedija Slovenije, 14. Ljubljana 2000, str. 262. Volitve. – Enciklopedija Slovenije, 14. Ljubljana 2000, str. 351–354. Vo{njak, Josip. – Enciklopedija Slovenije, 14. Ljubljana 2000, str. 362. Zusammensetzung und Wahlrecht des cisleithanischen Landtage. – V: Verfassung und parlamentaris- mus. Wien 2000, str. 1311–1352. (Die Habsburgermonarchie 1848–1918 ; Bd. VII). 2001 Fran Šuklje in njegov pogled na svet. – Tretji dan 30, 2001, {t. 6/7, str. 72–75. Mejniki XIX. stoletja. – V: Slovenska kronika XIX. stoletja. Ljubljana 2001, str. 13–16. Zgodovinski ~asopis. – Enciklopedija Slovenija, 15. Ljubljana 2001, str. 172. N a t a { a S t e r g a r 19ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) RAZPRAVE – STUDIES Stanislav Ju‘ni~ Kostel med poskusi naselitve uskokov sredi 16. stoletja 1. UVOD V Z^ 53 (1999), str. 295–323 smo opisali razvoj gospostva Kostel do najstarej{ega ohranjenega urbarja iz leta 1494. V tem prispevku nadaljujemo za~eto temo. Za 16. stoletje so bili zna~ilni veliki etni~ni in tudi politi~ni premiki, ki so prinesli v Kostel usko{ke priimke in pogoste tur{ke napade z nemirnim ‘ivljenjem ob slabo branjeni meji. Ohranjena sta dva kostelska urbarja iz 16. stoletja ter {tevilni viri o tur{kem ropanju, gibanju prebivalstva in o protestantih v Kostelu. 2. URBAR GOSPOSTVA KOSTEL IZ PRVE POLOVICE 16. STOLETJA1 Starej{i izmed obeh ohranjenih kostelskih urbarjev iz 16. stoletja sestavlja naslovnica in 16 neo{tevil~enih strani {irine 10 cm in vi{ine 25 cm. Na naslovnici beremo: “Urbar Zur Costel Gerraut Graffen=wardt an der Kullp (Z)wang2 Langemantl.” Pozneje je bilo dopisano {e “original Urbar sine” (dato) “no. 2 1603” s sodobno pisavo. Naknadna datacija z letom 1603 je napa~na, saj pisava urbarja izvira iz prve polovice 16. stoletja.3 Tudi v Repertoriu- mu Vicedomskega urada Arhiva Slovenije na str. 491 in 494 je bila za ta urbar najprej 1 ARS, Vic. {k. 75, lit.C, I, fasc.43. Ema Umek, Reformirani urbarji de‘elnokne‘jih gospostev na Kranjskem, Z^, 36 (1982) str. 315 in 317 je opisala kostelski urbar za leto 1520. Dokumenta ni na citiranem mestu: “ARS, Vic. I/48, lit.G XVI/2”. Kostelski urbar za leto 1494 se nahaja na istem mestu pod XVI/4, urbar za leto 1570 pod XVI/3, popis gra{~inskih dokumentov iz leta 1570 pa pod XVI brez {tevilke. Dokument s citirano {tevilko XVI/2 manjka v zbirki, saj so urbarju iz leta 1570 pomotoma pripisali {t. 4 (Terpin, 6. 9. 1995). Leta 1494 (Umek, n.d. 1982 pomotoma leto 1520) so v Kostelu pla~evali pravico sv. Mihaela 29. septembra v denarju. Enako je bilo v Lo‘u leta 1531, medtem ko so nekatere ‘upe gospostva Kamnik dajale leta 1571 odojka v naravi. Leta 1494 (Umek, n.d., pomotoma 1520) so bili kostelski podlo‘niki dol‘ni dvakrat letno voziti in sekati les po naro~ilu oskrbnika. Dol‘ni so bili tudi gnojiti njive, ‘eti ‘ito, ga omlatiti in prepeljati v ka{~o ter voziti vino. @ivinske tlake z oranjem ni bilo, prav tako ne pletja in tretja lanu kot leta 1570 in leta 1603. Zato pa tedaj podlo‘nikom ni bilo treba delati v gozdu in voziti vino. Domnevamo, da je priseljevanje uskokov med letoma 1520–1570 vplivalo na strukturo in delovne navade Kostelcev. Spremenile so se verjetno tudi podneb- ne razmere in ni bilo ve~ toliko lesa, ki so ga leta 1520 verjetno izva‘ali v Bene~ijo. Glede tovorjenja vina pa verjetno tudi leta 1494 niso tovorili kostelskega vina, temve~ primorsko proti Ljubljani. Ne vemo, kak{en je bil obseg gnojenja njiv, ki so ga morali podlo‘niki opravljati leta 1494. Gotovo koristnost gnojenja ni bila tako jasna, kot v 19. stoletju pod vplivom Bleiweisovih Novic. @ivino so pasli na prostem. Le pozimi se je utegnilo nabrati kaj gnoja v hlevu, ki so ga bili podlo‘niki dol‘ni odpeljati na gra{~inske njive. 2 “Zwang” v pomenu “prenos na” (Edward Skender, pismo 15.2.2000). 3 Drago Trpin, ARS, pismo 21. 1. 1994. Precej{nje {tevilo urbarjev de‘elnokne‘jih posesti je ohranjeno za leta okoli 1495, 1522 in 1573 (Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog II. zvezek, Ljubljana 1980, str. 204). Mednje lahko uvrstimo tudi tri ohranjene kostelske urbarje. ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • (122) 19–54 20 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA napisano “Kostler Urbarial de anno 1550”. Pozneje je bila letnica pre~rtana in vpisana 1553. Kon~no so tudi to letnico pre~rtali in vpisali letnico 1603. Urbar se je najprej posebej vodil pod 5. to~ko snopi~a I 43, pozneje pa pod 1. to~ko. Razli~ne letnice so vpisovale razli~ne roke. Verjetno je prva vpisana letnica najbli`ja resni~nemu letu nastanka urbarja. Druga dva ohranjena urbarja gospostva Kostel (1494, 1570) opisujeta tudi splo{ne dolo~be glede tlake, desetine, mitnine, dajatev za vinoto~ itd. [e posebej obravnavata nove hube, leta 1570 tudi mline. Urbar, napa~no datiran “1603”, vsebuje le dajatve po hubah z vsoto na vsaki drugi strani. Na zadnji strani so zapisane {e “gozdne pravice” Luke iz Podsten, Simona iz Banje Loke in drugih mlinarjev. Zadnjo stran urbarja zaklju~uje slabo razpoznaven pe~at brez podpisa. Starost urbarja Pri natan~nej{i dolo~itvi starosti urbarja smo upo{tevali naslednje ugotovitve: 1) Pisava urbarja je bli‘ja pisavi urbarja iz leta 1494, kot pisavi urbarja iz leta 1570 2) V glavi urbarja je zapisan Langenmantl. Langenmantli se prvi~ omenjajo kot zastavni imetniki Kostela leta 1538. Prej{nji zastavni imetnik grof Juraj Zrinjski ter Ga{par in Kri{tof Tadjolovi~ se omenjajo {e leta 1528. Verjeten nastanek urbarja je med letoma 1528–1538, ko so Langenmantli prevzeli gospostvo Kostel od prej{njih zakupnikov. 3) Primerjava vasi, priimkov in dajatev podlo‘nikov ka‘e, da je urbar po vsebini bli‘ji urbarju iz leta 1494, kot urbarju iz leta 1570. Urbar je nastal pred velikimi spremembami prebivalstva Kostela v prvi polovici 16. sto- letja. Verjetno je bil napisan pred praznjenjem kostelskih hub konec dvajsetih let. Urbar je nastal tudi pred organiziranim doseljevanjem uskokov v te kraje, ki se je za~elo 23. 6. 1531, vendar ne tedaj ne pozneje leta 1538 in 1539 ni bilo uspe{no zaradi Langenmantlovega nasprotovanja. Spremembe prebivalstva v Kostelu med letoma 1528–1538 naj bi se zrcalile v razlikah med urbarjema iz leta 1494 in 1570. Urbar, napa~no datiran z letom 1603, je nastal pred tem obdobjem ali vsaj med njim, saj je po vsebini bli‘ji urbarju iz leta 1494. Domnevamo, da je nastal v prvi polovici 16. stoletja. Priimki podlo‘nikov v urbarju iz prve polovice 16. stoletja Urbar iz prve polovice 16. stoletja ne vsebuje pustot, ki naj bi v Kostelu prevladovale po Kacijanarjevem poro~ilu iz let 1528 in 1531. Med 102 dru‘inami so le petindvajsetim zapisali priimke, drugih 6 pa ni mogo~e z gotovostjo opredeliti. Manj kot ~etrtino dolo~ljivih priimkov lahko pripi{emo priseljencem z juga. Gre za 6 dru‘in: Dragini~ (Banja Loka), Bla‘ Hrvat (Krobat, Brsnik), Kolmani~ (2 dru‘ini v Ku‘lju) in Krismoni~ (Banja Loka in Vas). 6 razli~nih priimkov skupno 14 oseb je bilo zapisanih tudi v urbarju iz leta 1494. Te dru‘ine so nekaj generacij pre‘ivele v istih ali vsaj sosednjih vaseh, kjer so priimki iz leta 1494 ostali nespremenjeni tudi v prvi polovici 16. stoletja, morda z izjemo Fabjanov. Priimke smo razvrstili v tabelo. Prva {tevilka je {tevilo razli~nih priimkov, v oklepaju za njo pa je {tevilo zapisanih oseb oziroma dru‘in: 21ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 4 Inventarium uber weillandt dess Wollgebornen Herrn Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681 (ARS, Zap. inv., Lit. L, fasc.XXIX, {t. 27/1). 5 Dalj{ih ~asovnih presledkov v zapisih priimkov ni zaslediti. Tako nimamo priimkov, ki bi bili zapisani le leta 1494 in po letu 1702 ali v prvi polovici 16. stoletja in po letu 1702. Tak{ni primeri bi zadevali dru‘ine, ki bi se vrnile v Kostel po odsotnosti, ki je trajala poldrugo stoletje ali celo ve~. Tabelirani priimki so popisani tako, da pu{~ice nakazujejo selitev oseb v sosednje vasi:5 1494 in prva polovica 16. stoletja: Fabjan (Raj{ole 1494) → Suhor, Laze (v prvi polovici 16. stoletja) → Podstene (1570) Hodnik (Dre‘nik 1494) → Dre‘nik dvakrat v prvi polovici 16. stoletja Pi{kur (Ajbelj, Hrib, Nova sela, Vas, Vrh-Padovo) 1494 → Banja Loka, Hrib, Nova sela, Potok, Vas, Vrh(2) v prvi polovici 16. stoletja → Vas (2) 1570 Ribi~=Visher (Stelnik 1494) → Stelnik v prvi polovici 16. stoletja → Stelnik 1570 → trg Kostel 1681 @nidar (Ajbelj 1494) → Ajbelj v prvi polovici 16. stoletja → ni 1570 Šu{tar (Ajbelj 1494) → Dre‘nik v prvi polovici 16. stoletja → ni 1570 → trg Kostel 1681 Simon(i~) (Kaptol, Ku‘elj, Petrina in Zapu‘e 1494) → Ajbelj in Kaptol v prvi polovici 16. stoletja → Puc in Petrina 1570 Štefan(~i~) (Vas 1494) → Ajbelj, Jesenov Vrt, Nova sela v prvi polovici 16. stoletja. Prva polovica 16. stoletja in leta 1570, ni leta 1494: Dela~ (Vrh-Dela~, prva polovica 16. stoletja) → Dren-Dela~ 1570 Klap{e=Klem{e (Ajbelj dvakrat v prvi polovici 16. stoletja) Li(e)nhart (Nova sela) → Podstene, Srednji Potok 1570 O`ani~ (Suhor) → Srobotnik 1570 ^rnkovi~ (Zapu`e) → Suhor, Vas dvakrat 1570 Prva polovica 16. stoletja in leta 1681, ni leta 1494 in 1570: Bri{ki=Brigar (Banja Loka, Briga in Nova sela v prvi polovici 16. stoletja) → Ajbelj, Briga in drugod 1681 Grbac=Grybez (Petrina, prva polovica 16. stoletja) → Krkovo-Grbac, trg Kostel 1681 Krismon(i~) (Banja Loka, prva polovica 16. stoletja) → Ti{enpolj, trg Kostel 1681 Ofak (Brsnik, prva polovica 16. stoletja) → Jak{i~i, Slavski Laz trikrat, Vas 1681 1494 in 1570, ni v prvi polovici 16. stoletja: Jak{i~ (Jak{i~i 1494) → Jak{i~i 1570 Kajfe` (Ku`eli~ 1494) → Brsnik 1570 1491 in prva ni 1494, je v prvi ni 1494 in 1570, ni v prvi polovici ni v prvi polovici polovica polovici je v prvi polovici 16. stoletja, 16. stoletja 16. stoletja 16. stoletja 16. stoletja je 1494 in 1570 in 1570, in 16814 je 1494 in 1681 {tevilo: 6(14) 4(5) 4(6) 2 2 negotovih: 2(5) 1(1) 22 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA 1494 in 1681, ni v prvi polovici 16. stoletja in 1570 Lisac (Nova sela 1494) → Fara, Štajer 1681 Panjan (Rewtter, dvakrat 1494) → Nova sela, Slavski Laz 1681 V urbarju iz prve polovice 16. stoletja je ozna~enih tudi ve~ poklicev podlo`nikov, ki so morda bili enakih njihovim priimkom: Weber = tkalec v Banji Loki in na Vrhu, Tischlar = mizar v Ajblju, Schuester = ~evljar v Dre`niku (1494 v bli`njem Ajblju), Schneider = kroja~ v Ajblju, kjer sta dva s tem priimkom `ivela leta 1494, Visther = ribi~ v Stelniku, enako kot leta 1494 in 1570, Pad(er) Zimerman = zdravnik ali tesar, zapisan za popisom podlo`nikov iz vasi Stelnik. V urbarjih za leto 1494 in 1570 je bilo zapisano manj poklicev. Prvega kova~a v Kostelu navaja {ele “izbolj{ava” urbarja z dne 27. 8. 1616.6 V nobenem izmed urbarjev pa ne najde- mo podatkov o imenih `upanov v Kostelu, kot jih imamo npr. za za~etek 18. stoletja.7 Kostelske dajatve leta 1494 in v prvi polovici 16. stoletja:8 denar tovorjenje pra{i~i jagnjeta proso jajca koko{i seno predivo oba urbarja oba oba oba oba oba ni 1494 oba ni 1494 Za razliko od leta 1494 so v prvi polovici 16. stoletja podlo`niki dajali po tovor vina, le redki tudi seno.9 V prvi polovici 16. stoletja je imelo ve~ podlo`nikov posebne dajatve za njive, vrtove, gmajne in travnike. Podlo`nik v Matvozu je imel tedaj posebno dajatev za vinoto~ v znesku 30 ss. Med letom 1494 in prvo polovico 16. stoletja je denarna desetina padla od 6441 na 5447 ss, torej za 18%. Denarna desetina ve~ine hub v Ku`lju je narasla od 47 ss na 67 ss, v Vasi od 59 ss na 79 ss itd. Domnevamo, da ve~jih sprememb v vrednosti denarja med letom 1494 in prvo polovico 16. stoletja ni bilo.10 Zato pa so v prvi polovici 16. stoletja morali oddajati za polovico ve~ pra{i~ev in jagnjeti kot leta 1494. Najve~ja obremenitev je bila {e vedno dajatev v prosu z okoli 250 {kafi. Skupna vrednost dajatev, prera~unana v kilograme srebra, je bila leta 1494, v prvi polovici 16. stoletja in leta 1570 pribli`no enaka: 10,1, 10,7 in 10,6 kg. Nekoliko vi{ja je bila 8. 3.1758:11 90 kostelskih hub in 3 poljanske so dajale skupno 920 fl 83 kr 6 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 5. 7 Urbar iz leta 1498 vsebuje veliko podatkov o ‘upanih urada Ko~evska reka (Urbar Register des ambts Riegkh vnd Sichelberg (zadnji dve besedi zapisani z druga~no pisavo!) gehorund, so von ro.ko.mt.reformieren vnd raten beritten vnd verschriben worden ist, anno etc.collationiert LXXXXVIII, ARS, Komisija za fevdne zadeve, {k.23). 8 V prvi polovici 16. stoletja je zapisovalec uporabljal rimske {tevilke za 1 (i), 5 (V), 10 (X), 50 (B; L) in 100 (C) (pri Petrini, Raj{olah in Stelniku). Rimske {tevilke so bile uporabljene tako kot leta 1494, leta 1570 pa so uporabljali ‘e arabske {tevilke. V prvi polovici 16. stoletja so uporabljali denarne enote = ss (soldi) in lb = libernik = 120 ss. Kot mere so bilki uporabljeni: kl = khaufmass = {kaf prosa, furt = tovor za vino in samo v vasi Stelnik stukl = kosov rib. 9 ”Hew und weinfurt” ali “Hew fueder”, npr. v vasi Auf dem Perig, dana{nji Vrh. 10 Kos, n.d., 1991. 11 ARS, Vic. {k.150, RDA, {t. 8, Kostel. 23ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) denarnih dajatev gospostvu Kostel: kontribucija, davek in desetina. Skupna vrednost dajatev je bila 11,6 kg srebra. Razlike med dajatvami med letoma 1494–1570 so ni`je od 3% in jih lahko pripi{emo napaki pri dolo~itvi cen posameznih izdelkov, ki jo cenimo na 5%: dajatev v prvi polovici 16. stoletja koli~ina g srebra po enoti skupaj g srebra denarna desetina 5447 najem njiv, vrtov, gmajn, travnikov 505 dajatve od 19 mlinov 303 dajatev na vinoto~ (Matvoz) 30 SKUPAJ denarne dajatve 6288 0,309 1943 pra{i~ev 94,25 15,5 1461 jagnjeti 94,25 15,5 1461 proso v {kafih po 60,56 l 247 0,36 g/liter 5385 jajc 641 0,03 19,2 koko{i 10 3 ,4 64,6 predivo v povesmih po 26 g 69 4,4 g srebra za 1 kg prediva 7,9 tovorjenje vina(po dan tlake) 95 0,86 g/dan 71 vozov sena 26 8 208 kosov rib (v vasi Stelnik) 100 0,35 35 SKUPAJ 10655,0 Vasi v urbarju iz prve polovice 16. stoletja Med popisom vasi v urbarjih iz leta 1494 in iz prve polovice 16. stoletja je nekaj razlik: Na obmo~ju vasi Geraut (Rovte, Laze) iz prve polovice 16. stoletja in iz leta 1570 sta bili leta 1494 popisani vasi Lasse in Anabkostherin (dana{nji Ku`eli~). Grivac in Rake se prvi~ omenjata 1570, Ra~ki Potok pa v za~etku 18. stoletja. Obmo~je dana{njih vasi Padovo, Poden, Vrh, Oskrt, Gotenc, Dren, Colnarji in Dela~ je bilo v prvi polovici 16. stoletja zdru`eno v vas Auf dem Perig z 12,25 hubami. Leta 1494 so bile vasi Dren, Colnarji in Dren zdru`ene v Dren z dvema hubama, leta 1570 pa s tremi hubami. Na eni izmed njih je bil `e v prvi polovici 16. stoletja naseljen podlo`nik Dela~, leta 1570 pa tudi Colnar. Celotno obmo~je je bilo tako v prvi polovici 16. stoletja enotna vas, leta 1494 in 1570 pa se je `e delilo na dve vasi: Dren in Vrh. Pri opisu tega obmo~ja sta si urbarja iz leta 1494 in 1570 enaka in se razlikujeta od urbarja iz prve polovice 16. stoletja. Urbarji za leto 1494, za prvo polovico 16. stoletja in za leto 1570 so si enaki v tem, da ne popisujejo vasi vzdol` Kolpe vzhodno od Vasi z izjemo Sapnika in Brsnika. Tako pred letom 1681 niso imenoma popisali vasi: Fara, Slavski Laz, Maverc in @aga. Ob zadnjih treh vaseh so bili mlini, br`kone nekateri od nelociranih, ki jih najdemo v urbarjih za leto 1494, za prvo polovico 16. stoletja in za leto 1570. Primerjava vasi in priimkov v kostelskih urbarjih za leto 1494 in za prvo polovico 16. stoletja Vrstni red popisovanja vasi leta 1494 in v prvi polovici 16. stoletja je podoben. Leta 1494 so nekatere, predvsem vi{je le`e~e vasi oziroma hube popisane na koncu kot nove hube oziroma kr~evine. Vasi Raj{ole, Matvoz in Zapu`e so bile v prvi polovici 16. stoletja zapisane pred Ajbljem, Suhorjem in Podstenami, leta 1494 pa za njimi. Hube znotraj posameznih vasi so bile leta 1494 in v prvi polovici 16. stoletja zapisovane 24 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA v podobnem vrstnem redu. Vendar je manj kot 15% podlo`nikov, katerih priimki so enaki v prvi polovici 16. stoletja in leta 1494 v isti vasi in torej tudi na isti hubi. Zanje je ve~inoma enak tudi vrstni red zapisa hube znotraj vasi. Vseeno ne moremo biti povsem prepri~ani, da so se zapisovalci dr`ali dolo~enega vrstnega reda tudi znotraj posamezne vasi. Nekaj najpomembnej{ih kostelskih priimkov iz leta 1494, med njimi predvsem Kajfe`e, Marin~e, Jak{i~e, Panjane in Lisce, ne najdemo v prvi polovici 16. stoletja v Kostelu. Panja- ni in Lisci se, za razliko od ostalih na{tetih, niso vrnili niti leta 1570, temve~ {ele pozneje. Domnevamo, da so se te dru`ine za~asno, za generacijo ali dve, izselile iz Kostela zaradi tur{ke nevarnosti. Opazimo naslednje nepretrgane zveze v poselitvi kostelskih vasi (v oklepaju je vrstna {tevilka hube po popisu v urbarju): vas leto 1494 prva polovica 16. stoletja KU@ELJ Ambro`,Thun iz Kolmasa(4) Ambro`, Jene Kuzmani~ (2) Lucas, Jerne Siysa (2) Thoma, Juri Saytz (5),mlin PETRINA Simon Simon (3) VAS Peter Sthrmol od Marco Piskur(8) Michael Piskur (8) POTOK Paul Vorgis od Linhart Piskur Jakob Piskur HRIB Peter Ostina od Piskur Paul Piskur TIŠENPOLJ Lucas od Marije Lucas Zimermann VRH (Krkovo) Capf Kork (3) Michael Kerck (1) (Padovo) Peter pri Martinu Piskur Michel, Martin Piskur DREN (Colnar) Liehert pri Martin Mautui Martin Mauter Janez Dlaftzushumis Martin Dela~ NOVA SELA Caspar Wregar Cusper Wekir BANJA LOKA Thomas Mashuzk od Wreg Piskur (1) Martin Piskhar (1) DRE@NIK Jurc (1) Jerse (1) Marko od Peter Hodnik (2, cela) Peter in Hodnik (2, po 1/4) MATVOZ Stephan od Marina (1) Stephan (1) AJBELJ A. Feudt pri J. Schneider (3), Mathe pri E. Sneider (7) Jacob Serinder (4) STELNIK (Ribi~i) Junesl pri Mahezstl Veschi (1) Martin Vischar (1) Število hub po urbarjih za leto 1494, za prvo polovico 16. stoletja in za leto 1570 V prvi polovici 16. stoletja je imelo gospostvo Kostel 83,25 hub. Dva podlo`nika sta imela dvojni hubi, 68 enojne, 3 tri~etrtinske, 13 polovi~ne in 10 ~etrtinske. 6 popisanih oseb je bilo kaj`arjev in mlinarjev brez dele`a hube. Število hub v prvi polovici 16. stoletja je bilo za 10% ve~je od leta 1494, za skoraj 30% pa ve~je leta 1570 (64,5). Razlike potrjujejo domnevo da je ta urbar nastal pred mno`i~nim izseljevanjem Kostelcev proti severu pred tur{ko nevarnostjo. Leta 1570 je bila polovica kostelskih hub naseljena s po dvema ali ve~ dru`inami, ki so si bile praviloma v sorodu. Vendar je bilo 90% hub {e nerazdeljenih in so v urbarju nanje vpisali po dva ali ve~ podlo`nikov. V naslednjih 200 letih, do uvedbe hi{nih {tevilk po patentu 10. 3. 1770,12 so se kostelske hube razdelile povpre~no na petine. Torej so se povpre~no delile po enkrat na 3 generacije. 12 Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog I, Ljubljana 1970, str. 37. 25ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Leta 1494 je bilo polovi~nih pa tudi vseh hub v Kostelu nekaj ve~ kot leta 1570. Vendar sta manj kot 20% hub zasedali po dve dru`ini, pa tudi pri teh je pisar ob gospodarju navadno navedel le o~eta, prej{njega hi{nega gospodarja. Tak{nih zapisov o~etovstva je nekaj tudi v urbarju iz prve polovice 16. stoletja, prav nikjer pa ne bivata dve razli~ni dru`ini na isti hubi. Tri polovi~ne hube iz leta 1494 so se {e razdelile na ~etrtine do prve polovice 16. stoletja. Tri prej cele hube pa so se razdelile neenakomerno, na 3/4 in 1/4. Poleg 8 novih hub iz leta 1494 so do prve polovice 16. stoletja izkr~ili {e 7 novih, med njimi nobene ob Kolpi. Tako ugotavljamo, da se je od leta 1494 do prve polovice 16. stoletja stopnjevala delitev hub v Kostelu. Pove~alo se je {tevilo hub in skupno {tevilo naseljenih dru`in. Med prvo polovico 16. stoletja in letom 1570 pa se delitev ni stopnjevala, saj leta 1570 ne zasledimo ve~ ~etrtinskih in tri~etrtinskih hub. Manj je tudi polovi~nih hub in vseh hub skupaj. Gra{~ak je po izselitvi Kostelcev pred tur{ko nevarnostjo v obdobju med obema urbar- jema iz prve polovice 16. stoletja in letom 1570 ponovno razdelil zemljo v Kostelu. Ob tej ponovni delitvi sredi 16. stoletja je Kostel dobil 64 celih hub in pol hube v vasi Serowat- nikh, dana{njem Srobotniku. Okoli 20 hub iz obdobja pred razselitvijo kraja je ostalo nena- seljenih, vendar v urbarju iz leta 1570 niso bile zapisane kot pustote. Pet ponovno dolo~enih in zdru`enih kostelskih hub z novimi naseljenci se je do leta 1570 `e razpolovilo. Na slabi polovici hub je `ivelo po ve~ dru`in, kot je bilo med uskoki navada `e v njihovi prej{nji domovini. Število hub v posameznih kostelskih vaseh po urbarjih za leto 1494, za prvo polovico 16. stoletja in za leto 1570 ter po likvidacijskem izvle~ku iz leta 168113 1494 Prva polovica 1570 1681 (samo dol‘niki) 16. stoletja Costel das Darf 5 Das Dorff Khostell 5 Erstliche Kusel 5,5 Khussel 6 Lasse+Anabkostherin 1 Im Gereutt 2 Geraytt+Khuselitsch 1,5 Gereutt1 1 Am Rackh 1? Ragkh 1 Rakhe 0,5 Griuatz 1 Grivetz 1 Am Furtt 2 Am Furtt 4 (sic !) Am Furtt 2 Fuertt 2 Vassy 8 Im Dorff 8 Am Darf 8 Dorff 8,5 Am Pach 1 Im Pach 1 0 Bess dem Pach 1 Stettl 1 Under der Alben 1 Undter der Alben 1 Undter der Alben 1 Undter der Alben 1 Am Perg 1 Am Püchell 1 0 An Hrib 1 Bess der Pharr 3 Slauitsch Lass 4,5 Padoua 1 Lipovz in Sello 1 Natesen Polye 1 Am Tessenpühll 1 Tischenpuchl 1 Tischenbiechl 1 Nawerche + Am Pergk + Auff Dem Perig Am Berg Kherkhouischin + Am Perg + Nawerchy + + Jellena Draga + + Am Dreen Drenng Zollner+Drön+ Dellaz 9,5 9 11,25 5+0,5+3=8,5 Am Slapp 1 Sappnickh 2 Sapnigkh 1 Shapnikh 1 Brusnegk 1 N Bresnyckh 2 Wrusnikh 1 Na Sihewsth 5 New Seschues 4,5 Nouassell 4 Nova sella 4 Vwagna Locka 8 Wein Lack 13,5 Weinalackh 8 Weina Locka 8,5 Na Bregi 1 N Bryga 1 Wrig 1 Wrige 1 13 Oznaka “N” zadeva nove hube po urbarju iz leta 1494. 26 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Putz 1N Am Putz 1 Putz 1 Nadresnick 1 N Bresnyckh 1,5 Dreschnykh 1 Dresnyckh 2 Nasonabart 1 N Am Escherpuchll 1,5 Eschen Püchl 2 Essenpuchel 1 Auff der Albenn 1N? Am (V)Kackh 1 Kaptarg 0,5 Khaptol 2,5 Wumolle 1 + Vinl 1N Vmoll 2 Vimoll 1 Vimbl 1 Jasterbersskhu 0,5 Jestebarsskha 0,5 Rewsthollock 2 Rawsthell 2 Reitschlach 2 Reischella 2 Am Mathfoschu 1 Mattuos 1 Mattuas 1 Matuoss 1 Zu Sapocsthach 1 Saposh 1,5 Sapuoss 1 Sapulsch 1 Zu der Alben 4 Auff dem aylblen 8,5 Albel 4 Albel 4 Suchor 2 Süchor 3 Süchar 3 Suchar 5 Umde Der Stainwant 1 Under der Stainwadt 0,75 Stainereundt 1,5 Stanabandt 1 Ostelneck 2 Osslenitz 1+? Ossilnikh 1 Stressnigkh 2 / / Serowatnikh 0,5 / Med ve~jimi vasmi se je med letom 1494 in prvo polovico 16. stoletja posebno pove~alo {tevilo hub na Vrhu, v Banji Loki in predvsem v Ajblju, kjer se je celo podvojilo s 4 na 8,5. Primerjava med kostelskimi urbarji in likvidacijskim izvle~kom 1494 prva polovica 1570 1681 (samo 16. stoletja dol`niki) vseh zapisov 86 102 82 138 vseh hub: 74 83,25 64,5 79,25 mlinarjev brez navedbe hube: 2 6(1 kaj`a) 13(2 vrta) 28 podlo`nikov z 1/10 hube: 1 ~etrtino hube: 0 10 9 tretjino hube: 6 4/10 hube: 2 polovico hube: 20 13 1 0 37 6/10 hube: 1 3/4 hube: 3 celo hubo: 64 68 58 55 poldrugo hubo: 1(Podstene) dvojno hubo: 2 podlo`ni{kih dru`in: samostojnih 72 102 44 po 2 na zapis 15 0 35 po 3 na zapis 1(Nawerchi) 0 1 po 4 na zapis 0 0 1 skupaj podlo`ni{kih dru`in: 101 102 109 (brez mlinov) MLINI: {tevilo vseh 14 14 mlinarjev z 2 mlini 1 3 skupnost 2 mlinarjev 1 2 {tev. vseh mlinarjev 14 15 (1 mlinar in kmet) dajatve v ss 129({tirje nedolo~eni) 488 povpre~ni davek(ss) 13 35 najni`ja obdav~itev(ss) 7 12 najvi{ja obdav~itev(ss) 22 50 mlinov na potokih 5 1+? 13 mlinov na Kolpi 4 1 mlinov nedolo~ene lokacije 5 1 0 vseh popisanih oseb: 103 102 122 27ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 14 Gozdno pravo je bilo Ko~evarjem zagotovljeno z ukazom grofa Fridericha Ortenburga v Waldord- nung leta 1407. 15 Kos, n.d., 1991, str. 167. 16 Danes doma~i nazivi za Dolenji, Srednji in Gorenji Potok. Mlini in mlinarji po urbarjih za leto 1494, za prvo polovico 16. stoletja in za leto 1570 Leta 1494 (za popisom vasi Stelnik), v prvi polovici 16. stoletja (v popisih nekaterih vasi in pod naslovom “Waldrecht”) in leta 1570 (na posebni strani) so bili na{teti mlini, ve~inoma brez navedbe lokacije. Gotovo so nekateri nelocirani mlini mleli na dana{njih krajih v Slavskem Lazu, Mavercu in @agi. V prvi polovici 16. stoletja so v urbarju na{teli 19 mlinov. Po priimkih in doma~ih vaseh sode~ so ve~ mlinov v Kostelu upravljali Ko~evarji, ki smo jih popisali v naslednji tabeli: ime in priimek vas kje je imel mlin dajatve za mlin Peter Hans (tudi vrt) 2.24 ss Paul Watz Stalzern (Štalcarji) na potoku 12 ss Peter Zimmerman Morobitz (Borovec) na potoku 24 ss Lucas Ver(derber) Stainwand (Podstene) / / Simon Wein Lockh(Banja Loka) / / Janss Cristen Stefanni Sun Tiuffenpach(Tifenpach) / / “Die Ledell” / / / Zadnji {tirje mlini iz tabele so bili na{teti brez navedbe kraja pod zavajajo~im naslovom “Waldrecht” (gozdno pravo) na zadnji strani urbarja.14 Njihove verjetno lokacije so pri Slavskem Lazu ter ni`je ob Kolpi. V prvi polovici 16. stoletja so popisali pet mlinov na potokih, ostale pa niso locirali. Domnevamo, da so mlini popisani v vaseh Ku`elj in Petrina mleli ob Kolpi. Zmogljivost kostelskih mlinov je nara{~ala, tako da so bili leta 1494 obdav~eni povpre~no s 13 ss, v prvi polovici 16. stoletja s 16 ss, leta 1570 pa `e s 35 ss. Del razlike je prinesla tudi inflacija. 13 ss je bilo leta 1494 vredno okoli 4 g srebra, leta 1578 pa skoraj 50% manj.15 Vsekakor so bili mlinarji vsaj dvakrat manj obdav~eni od gostilni~arjev, ki so v uradu (Ko~evska) Reka leta 1498 pla~evali po 30 ss, to je 10 g srebra letnega davka, pribli`no enako pa tudi v Kostelu leta 1570. V prvi polovici 16. stoletja se omenjajo mlini v Lazah, Matvozu, Suhorju in Podstenah (2), ki jih v drugih kostelskih urbarjih ni. Kontinuiteto opazimo pri mlinu v Vasi, kjer je Petra nasledil Marko, ki se omenja tako leta 1494, kot v prvi polovici 16. stoletja. Podobno je z Lucasom, sinom Fabjana iz Raj{ol, kjer je bil mlin po letu 1570 opu{~en. Mlinarji in ribi~i Vistherji so bili v Stelniku zapisani v vseh treh urbarjih med letoma 1494–1570. Mlinar Grbac je najprej mlel na Kolpi pri Petrini v prvi polovici 16. stoletja, med letoma 1570–1681 pa je prevzel mlin(e) pod slapom Ne`ica, ki se {e danes imenuje “Grbac”. Kraj je spadal k vasi Krkovo, ki se je med letoma 1570–1681 lo~ila od vasi „Am Berg“. V prvi polovici 16. stoletja {e ni bilo mlinov na potokih v vaseh: Grivac, Lipovac, Potok, Lukesci, Poljanc, Jastrabersko16 in Ajbelj. 28 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA 3. TURŠKI VPADI Prvi~ so pri{li „Turki“ na slovensko etni~no ozemlje `e 9. 10. 1408 in septembra 1411. Leta 1459 je postala Srbija pa{aluk. Leta 1463 so Turki pokon~ali bosansko dr`avo. Odtlej je Turke lo~il od slovenskih de`el le {e ozek pas slabotnega in neenotnega hrva{kega ozem- lja, ki ni bilo resna ovira za roparje na hitrih konjih.17 Tur{ki vpadi v Kostel so se za~eli leta 1469 in kon~ali leta 1585. Pogostej{i napadi so sledili {ele po hrva{kem porazu pri Krbavskem polju (Udbini) 9. 9. 1493, ko so roparji prihajali v na{e kraje tudi po dvakrat na leto. Ve~ji napadi na Kostel so se vrstili v letih: 1469, 1476, 1479, 1480, 1491, 1493, 1516, 13. 4. 1522, 16. 9. 1526, 12. . in 8. 7. 1528,18 1534, ob veliki no~i 16. 4. 1536, 1539, konec septembra 1540, 1545, 24. 3. 1546,19 1558, 29. 1. 1559, 1560 (opusto{ijo vso okolico), 8. 5. 1561,20 1564, 1576, 1577, 1578 (za`gejo trg pod gradom Kostel), 24. 10. 158421 in 9. 8. 1585.22 Zadnji ve~ji „tur{ki“ napad na Gorski kotar je bil 22. julija 1768, ko so oropali Su{ico in Ravno Goro, pri ~emer se je nekaj doma~inov re{ilo z begom na kranjsko stran.23 Šele v 16. stoletju so za~eli Turki napadati ~ez Poljane in kostelski prehod pri Petrini, ki se je prvotno imenovala „Am furtt“.24 To ime je danes ohranilo le za naselje Brod na hrva{ki strani Kolpe. „Tur{ki“ napadi so bili predvsem ropanje obmejnih oboro`enih skupin, ki niso bile tur{kega porekla in se jih je prijelo ime martolozi.25 Vrsta ve~ kot stoletje trajajo~ih tur{kih napadov se za~ne ob binko{tih leta 1469, ko je Weih-beg s 10000 vojaki iz Bosne vdrl skozi Hrva{ko v Metliko. Tam je vojsko razdelil na tri dele. Prvi del je prodiral proti Vinici ob Kolpi. Drugi je prodiral proti Novemu mestu po de`elni cesti. Tretji del se je odpravil proti Ko~evju in Ljubljani in je prvi~ oplenil Kostel in Ko~evsko. Za njimi je ostalo stra{no opusto{enje v Slovenski Marki. Kranjci so zbrali 20000 vojakov za obrambo. Ob Kolpi so Turki pobili {e 1000 ujetnikov, saj z njimi niso mogli prebresti narasle reke. Med ujetniki je bilo 500 mladih fantov in majhna Magdalena, ki so jo pozneje podarili Sultanu oble~eno v bela obla~ila. 17 Gunther E. Rothenberh, Die Österreichiche Militärgrenze in Kroatien 1522 bis 1881, Wien, München 1970, prevod po ameri{kem originalu. 18 Vasko Simoniti, Turki so v de‘eli ‘e, Celje, 1990, str. 119, 121, 125, 139, 152 in 155. 19 Napadalci so no~ od 24. na 25. 3. prebili ob brodu na Kolpi na kostelski strani, kjer so se konjeniki zdru‘ili s pe{ci. V poro~ilu stanov z dne 25. 2. 1546 beremo: “...Das nachtleger nachtn spat am Furt bei Kostel geschlagen, dasselbst si vngefarlich dass fuesfolkh erraicht, dass Inen den Raub wierdt helfen fueren vnd treibn.” (ARS, Stan. I, fasc. 125; Stanko Jug, Tur{ki napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku, Z^, 9 (1955) str. 36; Simoniti, n.d., 1990, str. 154). 20 1800 Turkov je pre{lo Kolpo in napadlo Kostel (Dimitz, n.d., 1875, II, str.191; Skubic n.d., str.515). 21 Poro~ilo stanov z dne 31. 10. 1584 opisuje plenitev okolice Kostela: “... vber jezigen vor wenigen Tagen fürgeliffnen hochschedlichen vnd gefarlichen einfall des Erz vnd Erbfeindts des Türkhn auch in di Landt bei Khostl, Pelän vnd Gotschee durch hilff vnd beistand Gottes beschehne glückliche Obsig vnd vberwindung betreffend.” (ARS, Stan. I, fasc. 125). Valvasor (n.d., 1689, XI, str. 217) je napad napa~no postavil v naslednje leto (Jug, n.d., 1955, str. 56). 22 Manj{a tur{ka ~eta je pri{la pred Kostel in odpeljala nekaj ljudi (Valvasor, n.d., XI, str. 217; Jug, n.d., 1955, str. 56). 23 Anton Buri}, Povijesna antroponimija Gorskog kotara u Hrvatskoj. Goranska prezimena kroz po- vijest, Rijeka 1979, str. 15–17; Cankar, n.d., str. 4 in 13. Tur{ki napad na Kostel brez omembe gradu februarja 1530 navaja le Ecker, n.d., 15. 7. 1892, str.2. Po Simonitiju (n.d., 1990, str.155) je bil zadnji vpad Turkov na Kranjsko januarja 1559, ko so 29. 1. temeljito oplenili tudi okolico Kostela. V naslednji ~etrtini stoletja so v Kostel vpadale manj {tevilne obmejne roparske ~ete. 24 Brod, po kostelskem urbarju iz leta 1494. 25 Naziv izvira iz gr{ke besede armatlos v pomenu oboro‘en ~lovek, ~uvaj, policist (Ignacij Voje, Nemirni Balkan, Ljubljana, 1994, str. 193). 29ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Leta 1471 so Turki kar trikrat prodrli na Kranjsko. Prvi~ je spomladi Izak pa{a s 15000 mo`mi vdrl na Ko~evsko preko Vinice in uplenil 20000 ujetnikov v treh mesecih. Nato je 1000 roparjev ponovno odpeljalo 20000 ujetnikov s Kranjske. Uspeh malo{tevilnih napa- dalcev je bil posledica slabe obrambe. Tretji~ je napadel Izak pa{a s 15000 vojaki na Vinico. Od Ko~evja se je obrnil proti Ra{ici in oropal vse ob poti do Ljubljane. Nato je mo{tvo razdelil na tri krdela, ki so oropala de`elo, po`gala 40 cerkva, 5 trgov in 200 vasi ter odpelja- la 5000 ujetnikov. Na predve~er praznika sv. Margarete leta 1476 je 4500 Turkov ropalo in plenilo med Cerknico in Postojno. Nato so {li ~ez Ljubljano in Ko~evje nazaj v Bosno. Isto leto so se ponovno vrnili. Dvakrat so napadli tudi leta 1477.26 Med letoma 1471–1483 so Turki prihajali v ve~jih enotah tudi po ve~krat na leto. Na slovenskem etni~nem ozemlju so se zadr`evali po ve~ tednov ali mesecev. V Kostelu so bili vsaj {e leta 1476, ko so se tod vra~ali v Bosno, in leta 1479, ko so ~ez Kostel prodrli na Kranjsko.27 Na dan sv. Mihaela leta 1491 so se Turki preko Metlike napotili proti Gorenjski. Ker niso mogli ~ez naraslo Savo, so se ropajo~ obrnili na ^u{perk, Turjak, Kr{ko, @u`emberk, Ribni- co in Ko~evje. Ponovno so uni~ili mesto Ko~evje, predvsem pa Škrilj, Zgornjo in Spodnjo Muho vas (Turkovo Drago). Opozorila pred napadom ni bilo, saj kresovi na Spahi, Zgornjem Škrilju in Hornpergu niso zagoreli, ~eprav naj bi kresove ~uvale po 2–3 osebe. Tudi sli, podlo`niki iz ko~evarske vasi Graslinden, niso prinesli sporo~il o napadu. Br`kone so se Hrvati izognili obve{~anju Kranjcev, da bi jim Turki prizanesli. S Habsbur`ani so bili v sporu, tako da je `e marca 1478 cesar preko de`elnih stanov naro~il dobavo smodnika, da se bodo obranili napada Frankopanske vojske. Ivan (Janez) Frankopan je napadel na Ko~evsko, Ribnico in Notranjsko leta 1480. V tem letu so kon~no le organizirali de`elno obrambo na Kranjskem.28 Grad Kostel pri tur{kem napadu leta 1491 sicer ni bil zaseden, so pa s toliko ve~jim besom uni~ili okoli{ke hi{e, tako da so na kole nabite otro{ke glave zaznamovale smer tur{kega pohoda. Ljudje so se skrili na „Jottloch“ na Zgornjem Škrilju. V spodnji Muhi Vasi so va{~ani posekali in pokopali dva Turka, zato se vas odtlej imenuje tudi Turkova Draga.29 Pusto{enje iz leta 1491 ni dokumentirano v tri leta poznej{em kostelskem urbarju, niti ne v 7 let poznej{em urbarju (Ko~evske) Reke. V gospostvu Kostel ni bilo pustot, ki bi jih pri~akovali po tak{nem pokolu. Sledilo je premirje v osemdesetih letih. Turki so napadli Kostel br`kone {e leta 1493 in leta 1516. Pod Sulejmanom II se je za~ela nova doba tur{kih napadov, usmerjenih predvsem na Dolenjsko, Belo krajino, Ko~evsko in Kras. Napadi konjenikov ob Savi navzgor in iz smeri Bele krajine so prenehali. „Turki“ so se najpogosteje pretihotapili skozi kostelske in poljan- ske gozdove proti Krasu. Tur{ke obmejne ~ete „martolozov“ so se pogosto zadr`evali kar v obmejnih gozdovih ali celo na kranjski strani Kolpe. S spremenjenim na~inom vojskovanja se je gotovo mo~no spremenila tudi etni~na struk- tura napadalcev. Ti so bili vedno manj Turki oziroma muslimani. Napadalci so bili ljudje razli~nega porekla, ki jim je ustrezalo brezskrbno `ivljenje ob slabo varovani kranjski meji. Po plenjenju na cvetno nedeljo 13. 4. 1522 in 16. 9. 1526 pred bitko pri Moha~u so 26 Valvasor, n.d., IV, str. 369; Wolsegger, n.d., 1923, str. 32, 34, in 35; Steska, n.d., 1896, str.183–184. 27 Butina, n.d., 1994, str. 13. 28 Wolsegger, n.d., 1923, str. 36; Steska, n.d., 1896, str. 183. 29 Ecker, n.d., 15. 7. 1892, str. 2. 30 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Turki ponovno napadli Kostel, “odpeljali mnogo ljudi ter naredili veliko {kode”.30 Oktobra 1527 je odposlanec cesarskega dvora Franc Sigmund pl. Thurn poslal navodila utrjenim postojankam ob tur{ki meji, tudi Kostelu, katerega zastavni imetnik je bil tisti ~as Zrinski.31 Leta 1528 so de`elni stanovi izdali poro~ilo o pobiranju tedenskega vinarja (pfeniga) na gra{~inah Kostel, Ko~evje, Ribnica, Ortnek in Lo` za leta 1527–1528.32 8. 7. 1528 je okoli 5000 Turkov pri Kostelu vdrlo na Kranjsko. Po poro~ilih Kacijanarja in kranjskih de`elnih stanov je konec dvajsetih letih pri{lo do mno`i~nega izseljevanja iz Kostela, sosednje Poljane pa naj bi se povsem izpraznile.33 Poro~ilo je bilo gotovo pretirano, da bi se pridobila ve~ja pomo~ dvora in dovolilo na- seljevanje uskokov. Gospostvo Kostel namre~ ni imelo nikoli ve~ kot 100 hub. Domneva- mo, da so se mnogi Kostelci vrnili {e pred pisanjem urbarja leta 1570, ~eravno tur{ka nevar- nost {e ni minila. Kljub mo`nemu pretiravanju so kraji ob Kolpi gotovo pre`iveli hude ~ase. Tudi utrdbi v Poljanah in Kostelu sta bili tako po{kodovani, da jih upravitelja nista mogla popraviti brez vladarjeve pomo~i. Zakupniki kostelskega gospostva so bili v tej dobi baroni Langenmantli. Velik del Kostelcev (in Ko~evarjev) se je razselil po {ir{em slovenskem etni~nem ozem- lju, {e posebno po Dolenjskem. Od tod pogosti priimki Kostelec, Kostevc, Kastelic, Kastelec ter nem{ko Kostler. To so potomci nekdanjih prebivalcev Kostela. Leta 1528 so Turki kar {tirikrat ropali po Kranjskem, {e posebno okoli Ko~evja. V dru- gem napadu 8. 7. 1528 je 6000 „tur{kih“ roparjev pre{lo Kolpo pri Kostelu ob vrnitvi iz smeri Pivke in Postojne. Nekaj sto napadalcev se je skrilo. Nato so polovili doma~ine, ki so se, ni~ hudega slute~, medtem vrnili iz skrivali{~.34 ^ez Kostel, Ko~evje, Ribnico in Turjak so se „Turki“ napotili proti Ljubljani. Tudi to pot je opozorilo pri{lo prepozno, u~inkovitej{i pa je bil poziv za pomo~ sosednjih de`el. Zdru`eni so 5. 10. 1528 po dveh urah boja premagali Turke. Nikolaj Juri{i~ je 27. 8. 1529 pisal, da Turki (martolozi) vsak dan pridrvijo v ~etah 50 ali 60 konjenikov in po`igajo po obmejnem hrva{kem ali kranjskem ozemlju.35 Februarja 1530 so Turki ponovno opusto{ili Kostel, Vinico in Ko~evje, od koder so se napotili proti vzhodu. Nad 3000 ljudi po Kranjskem je bilo zasu`njeno, 2000 pa pobito.36 30 Simoniti, n.d., 1990, str. 121. 31 ARS, Stan. I, fasc. 207, str. 300; Smole, n.d., 1982, str. 235. 32 ARS, Stan. I, fasc. 207, str. 349. 33 Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana, 1996, str.165; Simo- niti, n.d., 1991, str.89; Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog I. zvezek, Ljubljana 1970, str. 92; Josip Mal, Usko~ke seobe i slovenske pokrajine, Srpski etnografski zbornik, knjiga XXX, Naselja i poreklo stanovni{tva, Ljubljana, 1924, str.21; J. Herm.Bidermann, Zur Geschichte der Uskoken in Krain, Archiv für Heimatkunde II. Laibach 1884, str. 183 in 186; Peter Wolsegger, Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574, MMK III (1890) str.183. 34 Mlinari~, n.d., 1995, str. 328. Po Podlogarju (@iga Vi{njegorski, prvi avstrijski poslanec na tur{kem dvoru l. 1528, LSM 1887 in n.d., 1921, str. 131) naj bi napadlo 400 konjenikov in 400 pe{cev. 35 @agar, n.d., str. 61–62. 36 Ecker, n.d., 15. 7. 1892, str. 2. 31ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 4. POSKUSI NASELJEVANJA USKOKOV V KOSTEL37 Uskoki so bili pravoslavni Srbi iz Bosne in katoli{ki Hrvati iz Dalmacije, Slavonije in Hercegovine. Be`ali so pred Turki na severozahod v upanju na bolj varno `ivljenje. Staro- selci so jih imenovali vlahe, ^i~e, morlake, uskoke ali pribege. S seboj so pripeljali dru`ine in `ivino. Voja{ke oblasti so podpirale naselitev uskokov, saj so si obetale cenene bojevnike. Gra{~aki in podlo`niki so se naselitvi upirali, saj uskoki niso pla~evali davkov in so s svojimi nomadskimi navadami, pogosto tudi z nasiljem, vznemirjali svoje poljedeljske sosede. Nasprotja so podpirale tudi tur{ke oblasti, ki so si `elele zvabiti bojevite uskoke nazaj za svojo mejo. Leta 1536 so bili vlahi v Smederevskem sand`aku, pribli`no isto~asno pa tudi v Zvorni{kem sand`aku in drugod, podvr`eni hara~u in tako izena~eni z “rajo”. Po zasedbi Budima leta 1529 in drugih tur{kih osvojitvah niso ve~ `iveli ob meji. Vlahi `ivino- rejci so se zato v organizirano izseljevali na Hrva{ko in Kranjsko, pogosto po predhodnem dogovoru s tamkaj{njimi oblastmi. Pod novo oblastjo so si obetali voja{ko slu`bo in privi- legije, kot so jim nekdaj pripadali pod Turki.38 Naselitev uskokov v Kostel v za~etku tridesetih let 16. stoletja Kristjani so se na begu pred Turki gotovo naseljevali na Kranjsko `e zgodaj v 16. stoletju ali {e prej, ne da bi bili njihovi premiki zapisani v uradnih virih habsbur{ke monarhije. Najstarej{a v virih izpri~ana naselitev uskokov iz Bosne v Kranjsko je potekala leta 1526 na obmo~ju gospostva @umberk,39 ki ga je cesar tega leta podaril pl. Kobasi}u iz okolice Biha}a. Septembra 1530 se je veliko pravoslavnih uskokov iz zadrug, ki so se pred tem zadr`evale v Srbu, Uncu in Glamo~u, napotilo proti Kranjski pod vodstvom Vladislava 37 1469 prvi tur{ki napad na Kostel. 1522, 1528 400 tur{kih konjenikov in 400 pe{cev napade Kostelce. 1530–23. 6. 1531 Kostelci se selijo v varnej{e dele Kranjske. 1530–1580 kostelski grad utrdijo z obzidjem (Smole, n.d., 1982, str. 11). 1531–32 priselitev uskokov iz dalmatinske Cetinske krajine, tudi v Poljane in Osilnico. Priseljeno je bilo: 1000 ljudi, 700 vojakov in 15000 glav ‘ivine. Po kostelskemu in poljanskemu poveljniku Sigmundu naj bi bilo mogo~e naseliti 2000 ljudi v Kostel (Peter Rebrovi~ 7. 6. 1531; Kacijanar 23. 6. 1531; De‘elni stanovi 17. 7. 1531; @agar, n.d., str. 67). 1538 priselitev iz Srba in Obrovca, gra{~ak nasprotuje naselitvi. Avgust 1539 priselitev uskokov iz Cetinske krajine. 1574 Kostelci Kholesi in Kossler v Ko~evskem urbarju (Wolsegger, n.d., str. 37), sorodni priimki v belokranjskih urbarjih. April ali maj 1578 Turki za‘gejo trg Kostel. 21. 7. 1578 Kostelski delavci-graditelji Karlovca be‘ijo (domov) v Kostel (Vasko Simoniti, Prispevki k poznavanju tur{kih vpadov. I del: v letih od 1570 do 1575, Z^ 31 (1977) str. 498) 1577 (3), 1582, 1584, 1585 (2), 1591 Turki napadajo Kostel. 1590 v Dolnje Moravice se odseli 5 dru‘in. (Marin~, Pelegrini~, Šneperger, Prajdi~, Ferderber). 1593 migracije po bitki pri Sisku. September 1597 po padcu trdnjave Slatina se 1700 mo‘ s 4000 glavami ‘ivine naseli v Marindol in Bojance (Valvasor, n.d; Mal, n.d., str. 62). 1598 po tur{ki osvojitvi Cernika se 500 usko{kih dru‘in odseli na severozahod (Mal, n.d., str. 63). 16. stoletje odselitev nekaj Kostelcev na Mehovsko gospostvo pod Gorjanci. 38 Branislav D‘urd‘ev, v: Zgodovina narodov Jugoslavije, Ljubljana, 1959, str. 85. 39 ARS, Vic. lit. U, {k. 282, fasc. I/143, II-9. 32 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Stipkovi}a, sina vojvode iz Glamo}a. Med preseljevanjem so pri Biha}u razbili Turke, ki so zvedeli za njihov namen in so jim sku{ali med 9. 9. in 14. 9. 1530 prepre~iti preselitev ~ez mejo. S pomo~jo poveljnika in me{~anov iz Biha}a, ki je bil tedaj pod kr{~ansko upravo, so se obrnili na poveljnika Vojne krajine Ivana Kacijanarja in ga prosili, da jim omogo~i nase- litev. Hrvati so to skupino uskokov, ki je nastopala zelo oblastno in nasilno, imenovali „Ra{~ane“. Zaradi nasprotovanja jasterbarskih kastelanov so morali ti uskoki {e tri leta `iveti nomad- sko `ivljenje na ozemlju med @umberkom, ^rnomljem, Poljanami, Kostelom, Lo`om in Krasom. ^eprav so jim ponujali Kostel, so zahtevali @umberk, kamor so jih Kobasi}i naselili {ele leta 1534. Imeli so 200 lahkih konjenikov in 300 pe{cev. Leta 1540 so `umber{ki uskoki dobili svojo kapetanijo, velikega kapetana in obmejno milico.40 24. 3. 1531 so kranjski, {tajerski in koro{ki de`elni stanovi na zboru v Spodnjem Dravo- gradu dolo~ili 10000 dukatov za obrambo tur{ke meje s pe{ci in konjeniki.41 Ivan Kacija- nar42 je dne 23. 6. 1531 nadvojvodi Ferdinandu poro~al o nad tiso~ uskokih, ki so pred Turki pribe`ali na kranjsko mejo iz Cetinske krajine. Med njimi je bilo najmanj 700 za oro`je sposobnih mo` z `enami in otroci, s sabo pa so imeli 15.000 glav `ivine.43 17. 6. 1531 so kranjski stanovi predlagali naselitev uskokov v Gerovo, Osilnico in Poljane. Po mnenju kostelskega in poljanskega poveljnika Sigmunda naj bi ob zgornji Kolpi na{li prostora za 2000 pri{lekov.44 Kacijanar je predlagal cesarju naj uskoke naseli tudi na svojem ozemlju okoli Kostela. Dovoli naj jim nositi oro`je. Poveljnika naj postavi v grad Kostel, kar bo omogo~ilo bolj{o obrambo pred Turki. Junija leta 1531 so kranjski stanovi in za njimi {e nadvojvoda, poznej{i cesar Ferdinand I., sprejeli Kacijanarjev predlog z dne 23. 6. 1531 o naselitvi uskokov v Kostel, Poljane, Osilnico ter br`kone tudi v Bojance. Naselitev teh 1000 uskokov iz Cetinske krajine je bila kon~ana leta 1534.45 Naselitev uskokov ob tur{ki meji sta podpirala Ivan Kobasi}, ki je umrl v prvi tretjini leta 1531, in ban Karlovi}, ki je umrl v zadnji tretjini istega leta 1531. Med nenehnimi vojnami Sulejmana II.,46 ki je med koncem septembra in sredo oktobra leta 1529 oblegal tudi Dunaj, ni nih~e poskrbel za dokon~no naselitev uskokov. Ti so tavali ob meji v najve~jem ubo{tvu. Zato so ropali, kmetje pa so se branili in so jih napadli aprila 1533 pri Metliki ter v @umbe- rku, morda povezani s Kobasi}evo vdovo. Uskoki so klicali na pomo~ rojake iz Pivke in Krasa. Poleti 1533 so bile razmere `e zelo napete, saj so bili uskoki le formalno v voja{ki slu`bi in niso dobivali pla~e. Po drugi strani so na obljubljeno slu`bo vendarle ra~unali in so zato odklanjali poljsko delo, ki bi jih ena~ilo s podlo`niki. Gra{~aki jim zemlje tako ali tako niso radi dajali, saj so bili {est let prosti dajatev, kar bi se lahko tudi podalj{alo v gra{~akovo {kodo.47 40 Kacijanarjeva korespondenca v ARS; Štrumbl, n.d., str. 44–45; Bidermann, n.d., 1882, str. 130 in 1884, str. 176; Gruden, n.d., str. 590; Filipovi}, n.d., str. 157. 41 @agar, n.d., str. 66. 42 Kranjski de‘elni glavar 1530–1537, ki ga je v no~i od 30. 10 na 31. 10. 1538 ubil grof Nikolaj Zrinjski. Za njim je postal glavar Nikolaj Kacijanar (Dimitz, n.d., 1875, II, 163; Podlogar, n.d., 1921, 103). 43 Bidermann, n.d., str. 183. 44 @agar, n.d., str. 67. 45 Filipovi}, 1970, str. 157. 46 1494–1566, sultan od 1520. 47 Mal, n.d., str. 21–25. 33ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Uskoke so naselili predvsem v @umberku.48 Po predlogu kranjskih stanov so: „uskokom odkazali zemlji{~a z oprostitvijo davka, obresti in slu`nosti kot svobodnikom. Pla~ajo naj le desetino od `ivine, kolikor jim bo mogo~e in kolikor se je ne bodo branili“.49 Po Ferdi- nandovem ukazu so bili uskoki od leta 1526 opro{~eni celo pla~evanja mitnine, kar jim je omogo~alo tihotapstvo.50 Usko{ki glavarji v ~asu naseljevanja v Kostel Prvi glavar in stotnik kostelskih in poljanskih uskokov je bil Nikolaj pl. Thurn.51 Leta 1536 je bil Viljem Schnitzenbaumer imenovan za ~etrtnega glavarja v krajih Kostel, Poljane, Ribnica, Lo` in Ortnek.52 Nikolaja Ravbarja so postavili za usko{kega glavarja in kraljeve- ga kastelana53 na kostelskem gradu, ki ga je imela njegova dru`ina pred tem v zakupu med letoma 1493–1503. Leta 1540 je Ferdinand nastavil Bartolomeja pl. Ravbarja za prvega kapetana uskokov. Leta 1543 je bil na njegovo mesto imenovan Hanns Wernegh (Werneckh, Wernekh), baron von Sonnegh.54 Med letoma 1546–1557 je bil usko{ki kapetan (general) v @umberku Ivan (Hans) Lenkovi}, nato usko{ki vojvoda Danilo Vukovi} (1584–1588), grof Peter Erdödy (1584–1597), grof Petar Zrinjski (1647–1659) in Juraj Frankopan (1659– 1661).55 V {estdesetih letih je postal usko{ki stotnik Ga{par Rab.56 Leta 1599 je bil povelj- nik vojske v hrva{ki krajini Juraj (Hanns) Lenkovi}. Kranjski vicedom je bil med letoma 1561–1574 Jurij Höfer, med letoma 1581–1591 pa Nikolaj Bonomo. De`elni glavar je bil leta 1561 Jakob pl. Lamberg.57 Kranjski de`elni upravitelj je bil leta 1548 mo` z enakim imenom: Jakob Lamberger. Naseljevanje uskokov v Kostel konec tridesetih let 16. stoletja Zakupnik gospostva Kostel Adam Langenmantl je imel pomembno vlogo pri etnogenezi Kostelcev. Poznal je probleme, ki bodo nastali, ~e bo prepustil kraj ve~ji usko{ki naselitvi. Zato je leta 1538 nasprotoval naselitvi okoli 1000 uskokov iz okolice Srba in Obrovca58 in avgusta 1539 iz Cetinske krajine v Kostel. Naselitev je zapovedal nadvojvoda, poznej{i cesar Ferdinand I., marca leta 1539 pa {e de`elni zbor kranjskih stanov. Langenmantl je 48 Mal, n.d., str. 29. 49 @agar, n.d., str. 101; Makarovi~, n.d., 1985, str. 15. 50 Bidermann, n.d., 1882, str. 194; @agar, n.d., str. 101; Rothenberg, n.d., str. 36. Po drugih virih (Štrumbl, n.d., str. 45) so uskoke {ele leta 1543 osvobodili pla~evanja carine in mitnine, kar jim je omogo~ilo trgovanje. 51 Po ukazu kralja Ferdinanda 24. 4. 1532 (Marija Makarovi~, Predgrad in Predgrajci, Narodopisna podoba belokranjske vasi, Ljubljana 1985, str. 15; Simoni~, n.d., 1939, str. 85; Simoniti, n.d., 1990, str. 140). 52 ViertlHauptman, glej Skubic, n.d., str. 513. 53 Podlogar, n.d., 1921, str. 103 in @agar, n.d., str. 67. Bidermann (n.d., 1882, str. 141 in 185) je navedel ime Barthlmä Raunach namesto Raubar. 54 Hauptman, n.d.; Rothenberg (n.d., 1970, str. 35) je zapisal ime Bartholomäus von Rauber; Bider- mann, n.d., 1892, str. 141, 148 in 204. 55 Bidermann, n.d., 1882, str. 147; Štrumbl, n.d., str. 45. 56 Bidermann, n.d., 1882, str. 152. 57 Jo‘e Mlinari~, Kartuzija Pleterje 1403–1595, Ljubljana, 1982, str. 192 in 214. 58 Del Like, pozneje poseljen predvsem s Srbi. 34 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA izsilil preselitev uskokov na Gorjance in v Belo krajino, saj so tudi sami uskoki menili, da v Kostelu in Osilnici ne bodo imeli dovolj pa{e za `ivino.59 Po drugih virih so `e jeseni 1538 (in ne leto pozneje) uskoke60 iz doline Cetine najprej za~asno naselili okoli Metlike, Mehova in Kostela. Tam so te`ko `iveli. Zato se je ve~ nezadovoljnih dru`in vrnilo v Tur~ijo. Ostali so se, po 11 letih potovanj, naselili v Mehovu, Marindolu in v Bojancih. 180 usko{kih zadrug, ki so dotlej tavale po Beli krajini in po gozdovih med Postojno in Lo`em, so naselili v @umberk. Tamkaj{nje kmete staroselce so preselili na gospostvo Mehovo, ki ga je komisija kranjskih plemi~ev odkupila od Pihler- jev.61 Nekateri uskoki, priseljeni leta 1530, so se medtem pome{ali s tistimi iz Cetinske krajine ter so se naselili v Vinici, Semi~u, Ko~evskem, Marindolu, Bojancih, Kostelu, Meho- vem, Metliki in ^rnomlju.62 Leta 1545 so naselili Srbe v Vinico in Marindol. Kapetan Ivan Lenkovi} je leta 1549 naselil uskoke v Marindol. 1. 3. 1551 so pod Lenkovi}em v Senju popisali uskoke z 12 haramba{ami. Podoben popis so opravili tudi leta 1564. Od kostelskih priimkov tu najdemo predvsem Jurkovi~e. Jurjevi~i so se v Bojance naselili iz Ponikev,63 od tod pa nekaj genera- cij pozneje v Kostel. Gmotne razmere pri uskokih 24. 4. 1532 je Ferdinand I. v Regensburgu izdal ukaz de`elnemu oskrbniku Andreju pl. Lambergu, kranjskemu vicedomu Volfgangu pl. Lambergu in svetnikoma Sigismundu Wich- selbergerju in Jakobu pl. Raunachu glede naselitve in ravnanja s priseljenimi bosanskimi prebegi, imenovanimi uskoki, ob njihovi naselitvi v Poljanah, Kostelu, Metliki in na Krasu. Poleg cesarja so ukaz podpisali {e Wraslavitzh in K. Pranndt. De`elni glavar Ivan Kacijanar naj bi uskoke poselil po Notranji Avstriji na Krasu, v Poljanah in v Kostelu, kjer je plodna zemlja sedaj nenaseljena. Zemljo jim bodo razdelili in predpisali tako, da jim 6 let ne bo treba pla~evati desetine. Za 6 let jih bo Kacijanar naselil v tamkaj{njih ubo`nih hi{ah brez dajatev. Usko{ki vojaki se naj na cesarske pozive odzivajo na konjih ali pe{. Za slu`bo konjenikov bodo vsako ~etrtletje dobivali po dva ali poltretji renski goldinar slu`benega denarja. Na Krasu bo glavar Jacob pl. Raunach, v Poljanah, Kostelu in Metliki pa Nikolaj pl. Thurn, ki si bosta prizadevala za koristi uskokov. Uskokom bo treba postaviti tudi lastnega vojvodo s pla~o 25 renskih goldinarjev na leto. Naseljenci bodo lahko potovali le z dovoljenjem svojih voditeljev, da ne bi prihajalo do ropanja in prito`b podlo`nikov.64 59 Bidermann, n.d., 1882, str. 188–190; Simoni~, n.d., 1939, str. 85. 60 Domnevno Srbe, torej pravoslavne. 61 Štrumbl, n.d., str. 45. 62 Filipovi}, n.d., str. 157. Po Marku Terseglavu, Srbsko-hrva{ke ljudske pesmi na Slovenskem (Usko{ka pesemska dedi{~ina v prepletu in v soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo Bele krajine. Tradicija-transfor- macija-inovacija, Doktorska disertacija na Oddelku za slovanske jezike in knji‘evnosti filozofske fakultete univerze v Ljubljani, Ljubljana 1993, str. 9) naj bi se 500 teh uskokov naselilo na Slavonsko goro, leta 1541 pa v okolico Ogulina. 63 Filipovi}, n.d., str. 158, 163 in 168. 64 MHK, 1851, str. 28–29; Biderman, n.d., 1882, str. 131; Jo‘e Rus, Jedro ko~evskega vpra{anja, Ko~evski zbornik, razprave o Ko~evski in njenih ljudeh, Vodstvo Dru‘be sv.Cirila in Metoda v Ljubljani, 1939, str. 137. Po drugih virih naj bi vojvode kostelskih, poljanskih in kra{kih uskokov prejemali po 22 forintov letno, konjeniki po 4 do 5 renskih goldinarjev na ~etrtletje, pe{ci pa po dva do dva in pol renskega goldinarja z dodatki med pohodi (Mal, n.d., 1924, str. 21–22; Makarovi~, 1985, str. 15). 35ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Po drugih virih naj bi vojvode kostelskih, poljanskih in kra{kih uskokov prejemali po 22 forintov letno, konjeniki naj bi prejemali po 4 do 5 renskih goldinarjev na ~etrtletje, pe{ci pa po dva do dva in pol renskega goldinarja z dodatki med pohodi.65 Še bolj{i pogoji so bili obljubljeni uskokom v @umberku. Po dokumentu iz leta 1535 so `umber{ki uskoki dobili pravico voliti svoje vojvode, prapor{~ake in desetnike. Zemljo so dobili v last za 20 let, nato pa naj bi sprejeli podlo`ni{ke obveznosti. Zato so se morali obvezati, da bodo na lastne stro{ke sodelovali v vojnah. Po dokumentu iz leta 1538 naj bi vojvode, ki so vodili po 200 usko{kih vojakov, prejemali letno do 50 forintov.66 Ostareli uskoki so dobivali tudi pokojnine od 30 fl (voditelji in vojvode) do 15 fl. Šest oseb je 10. 4. 1606 prejemalo skupaj 140 fl pokojnine, br`kone v @umberku.67 Migracije uskokov od {tiridesetih 16. stoletja let dalje Baroni Langenmantli so nasprotovali naseljevanju uskokov in so gotovo ovirali `e naseljene dru`ine. „Kostelski“ uskoki so se zato tudi odseljevali drugam, o ~emer imamo podatek za leto 1590.68 Cesar in zemlji{ki gospodje niso povsem dr`ali obljub danih ob naselitvi uskokov. Nomadski `ivinorejci uskoki niso bili vajeni kme~kega na~ina `ivljenja. Ker v Kostelu niso imeli dovolj pa{e za svoje ~rede, so se ve~inoma odselili v Belo krajino, @umberk in na Hrva{ko. Povsod so bili v sporih s sosednjimi kmeti, predvsem zaradi druga~nega na~ina `ivljenja, ki se je pogosto izrodilo v nasilje in rop. Od leta 1540 dalje so avstrijske oblasti uvedle popis novih priseljencev s priimki. Leta 1546 je general Lenkovi} naselil 40 usko{kih dru`in v @umberk, nekaj tavajo~ih uskokov iz okolice ^rnomlja pa na Ko~evsko. Na Lenkovi}evih posestih, predvsem v Beli krajini, je `ivelo okrog 800 za oro`je sposobnih mo{kih z dru`inami, ve~inoma v zadrugah s po ve~ brati v isti hi{i.69 Ju`no-Slovansko prebivalstvo v martolo{kih ~etah se je po letu 1570 zadr`evalo v Ko- stelu tudi po ve~ mesecev, skrivajo~ se pred oblastmi. Pri tem si je ustvarjalo skrivne po- stojanke, ki so prera{~ala v stalna zakloni{~a in bivali{~a ter so se kon~no integrirali v staroselsko skupnost.70 V 16. stoletju so Turki tretjino prebivalcev Moravic poklali, tretjino odpeljali, ostali pa so pobegnili na Kranjsko.71 Leta 1582 in 1583 se je veliko beguncev s podro~ja Bosiljeva preselilo v Belo krajino in Poljansko dolino, domnevno tudi v Kostel. Leta 1583 je bil dograjen Karlovac, oblasti pa so za~ele stro`je kontrolirati selitve martolozov in dru`in priseljenih voja{kih uslu`bencev. Avstrijski poveljniki so dobili navodila naj ne podpirajo ve~ srbskih selitev iz Like in iz notranjosti tur{ke dr`ave.72 Po padcu trdnjave Slatine septembra 1597 je na Kranjsko pri{lo 1700 uskokov z `enami in otroci. Naselili so jih v Marindolu in Bojancih ter na sosednjih hrva{kih posestih v 65 Mal, n.d., 1924, str. 21–22; Makarovi~, n.d., 1985, str. 15. 66 Štrumbl, n.d., str. 45. 67 ARS, Vic. Lit. U, {k. 282, fasc.I/143, II-6, no. 24. 68 Simoni~, n.d., 1939, str. 83. 69 Terseglav, n.d., str. 9 in 206. 70 Terseglav, n.d., str. 210. 71 Josip Brajdi}, Povjesne sli~ice, v zborniku urednika Viktorja Jurkovi}a: Brod Moravice, Osnovna Škola Brod Moravice, 1969, str. 36. 72 Terseglav, n.d., str. 10. 36 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Gomirju in Vrbovskem. Po osvojitvi Cernika je pri{lo do konca leta 1597 {e 500 usko{kih dru`in na Kranjsko.73 Konec 15. stoletja je modru{ki okraj opustel zaradi “Turkov”, ki so tod prodirali na Kranjsko. Zato je poveljnik hrva{ke vojske v Krajini obrstar Juraj Lenkovi} leta 1599 od{el v Tur~ijo, od tam pripeljal vlahe in jih naselil v dolino reke Dobre, predvsem v Vrbovsko, Gomirje in Moravice. V istem ~asu je naselil 500 vlahov na Li~ko polje, ki je pripadalo knezu Juraju Zrinjskem.74 Uskoki Marinichi Zaradi neugodnih razmer v Kostelu, so se uskoki odseljevali ni`je po Kolpi. Tako se je 5 kostelskih dru`in leta 1590 preselilo na drugo stran Kolpe, na posest kneza Juraja Zrinjske- ga v Gornjih in Dolnjih Moravicah. Knez Juraj Zrinjski je v Ozlju takole ugodil pro{nji petih priseljenih kostelskih dru`in:75 „ ... Daiemo na znanje vszim, kim ie dostoino, da doidosse pred naz Ivan Marinich76 od Kosztela z tovarustvom po imenu Mato Pellegrinich,77 Jure @nepergar,78 Ambros Praidich, Jure Ferderbar,79 prosechi od nas, da bismo dopustili naszelitise na jmanu nassem u Moravi- czah, gornih i dolnich, sto pod Brod slisy, z tem putem, da bismo ih nebantuvali visse one zlusbe, koia isla preia y perua vrimena od onih zemalj, a da ote oni graditi sze y onde ztati y ondy dopeliati liudi, ki sze nasele...“ Ivan Marinich je bil vodja novih naseljencev, ki so obljubili, da bodo knezu Zrinjskemu letno dajali po 6 liber v denarju, ter desetino od ovac, koko{i in drugih `ivali. Opravljali naj bi tudi druge dol`nosti kot podlo`niki na gospostvu Brod. ^e bi med vojno koga ujeli ali oropali so to morali prijaviti gospostvu. To je plen lahko odkupilo ali pa jim ga je prepustilo.80 Palegrini~ev in Prajdi~ev pozneje, od leta 1702 dalje, ni bilo ve~ v Kostelu.81 Prajdi~i so se obdr`ali v okolici Brod Moravic. Kostelski podlo`niki so se tako odselili na drugo stran Kolpe, da bi tam opravljali po- dobno delo kot prej v Kostelu. S seboj so gotovo imeli tudi svoje dru`ine in `ivali. Njihov novi gospodar knez Zrinjski si je obetal, da bodo za seboj pripeljali {e druge naseljence iz Kostela. Priimki nekaterih doseljencev (Šneperger, Ferderber) sicer dajejo prej slutiti ko~evarsko kot usko{ko poreklo, ~eprav nekateri zgodovinarji trdijo nasprotno.82 Etni~ne spremembe v Kostelu so bile posledica priselitve ve~inoma katoli{kih uskokov v prvi polovici tridesetih let 16. stoletja. Isto~asno so med letoma 1532–1538 uskoki nase- lili tudi Senj, katerega prvotno prebivalstvo je pobegnilo iz strahu pred Turki, ki so plenili Srb in druge okoli{ke kraje.83 73 Valvasor, n.d.; Filipovi}, n.d., str. 158. 74 Hirc, n.d., str. 14. 75 Mal, n.d., 1924, str. 56; Buri}, n.d., 1979, str. 26 in 163; Radoslav Lopa{i~, Oko Kupe i Korane, dopunio Emilij Laszowski, 1894, str. 385; @agar, n.d., str. 66–68; Simoni~, n.d., 1939, str. 83 in 87. 76 Domnevno z Vrha (Am Berg) ali iz Jelenove drage. 77 Domnevno iz Sapnika. 78 Šneberger, iz Rebri pod kostelskim gradom. 79 Morda mlinarji ob Kolpi. 80 Arhiv Hrvatske v Zagrebu, Arhiv Gospo{tije Brod 1; Emilij Laszowski, Gorski kotar i Vinodol, Zagreb 1923, str. 30; Jurkovi}, n.d., str. 16. 81 Liber baptizato ,,RVM, Inceptus a me, Joanne Jacobo Retl ab anno dni 1687, existente Cesareo in Costel”, s podatki o krstih med letoma 1702–1719. 82 Mal, n.d., 1924, str. 56; Simoni~, n.d., 1939, str. 83. 83 Dimitz, n.d., 1875, III, str. 67. 37ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Od leta 1552 so morali iz Ribnice, Ko~evja, Poljan in Kostela v primeru potrebe dajati skupno 300 strelcev za obrambo trdnjave Senj.84 10. 10. 1596 je Ferdinand v Gradcu izdal ukaz, po katerem so morali Ko~evarji (z njimi br`kone tudi Kostelci) in Ribni~ani dajati senjskemu glavarju Georgu Paradeiserju po 80 oseb za 14 dni dolgo slu`bo leta 1597, 1600 in 1602. Podlo`niki iz Lo`a so morali v Senj dova`ati les.85 Odhajanje doma~ih vojakov je gotovo oslabilo obrambo samega Kostela. V Senju je v naslednjih desetletjih nastala svojevrstna etni~na skupina velike bojne mo~i. Po Avstrijsko- bene{ki vojni so s sporazumom v Parizu, potrjenim v Madridu leta 1617, sklenili uni~iti del usko{kega ladjevja, uskoke pa izgnati iz Senja. Uskoki so odhajali v Istro, Italijo, @umberk, okolico Oto~ca, bene{ko Dalmacijo ter celo na Sicilijo in v Neapelj.86 Nekaj se jih je vrnilo oziroma ponovno naselilo v Kostel. Kmalu po letu 1617 se v Kostelu prvi~ omenjajo Krkovi~i in Ju`ni~i. Pomembni senjski uskoki so bili Marin(i)~i, ki so bili pozneje naseljeni tako po dalma- tinskih otokih kot v Gorskem kotarju in po kostelskih hribih, kjer so iz priimka izgubili vmesni „i“. “Des Marin Sun” je bil zapisan `e v kostelskem urbarju za leto 1494.87 21. 1. 1613 je 12 uskokov v Senju podpisalo zadol`nico v hrva{kem jeziku za letno pla~o 40 renskih (forintov) po pogodbi s primorskim komisarjem, kranjskim vitezom Danie- lom pl. Gallensteinom.88 Zadol`nica je omenjala usko{ko kontrolo trgovanja skozi Riko (Reko) iz smeri Broda, za katero so bili br`kone zadol`eni. Ve~ina uskokov ni znala pisati in so pod dokument narisali pet krogov „pritisnuvsi chi imasmo peccatte obiccaine“. Poleg vojvode Mihule (Mihe) Hreglanovi(c)ha se je znal podpisati le {e Juan Marinistus (Marini- ch). Drugih pet uskokov ni z nobenim znakom podpisalo dokumenta.89 26. 8. 1642 je bil Ivan Marinch {e vedno v Senju kot „conciter“. Kranjskim stanovom je v hrva{~ini poro~al o pregledu poro~ila uradnika „porkulaba“ Tomice Hogli}uza o prihodu tur{kega pa{e v „bagniju Luku“ (Banjo Luko) skupaj s tremi begi in tremi kadijami. Od tod so bili namenjeni v Biha}, kjer bodo gradili hi{e. Hogli}uz je poro~al, da je pa{a poslal vohune („po- slance“) zbirati novice na primernih virih („na Maijdan“). Drugega zaenkrat ni vedel povedati. Saban Popravaz, {uba{a od Korenice, je pregledal vzroke nastalega stanja in poro~al, da je beg iz Bosanske krajine poslal svojega sina Muhamata bosanskemu pa{i naproti v Biha}, ko je sli{al za prihod pa{e. Vso krajino naj bi o~istil od nasilnikov „Zulumchiarov“. Poleg Hogli}uza je zasli{anjem prisostvoval tudi vicekapetan Oto~ca v Liki Petar Gracanin.90 Po 37 letih cesarske slu`be je Ivan Marintsch napredoval v stra`mojstra hrva{ke garde. 7. 12. 1649 je pisal (kranjskemu) de`elnemu glavarju Hansu (Ivanu) Albrechtu baronu Her- bersteinu v nem{~ini o svoji dolgoletni slu`bi in dveh ranah, ki jih je dobil v boju proti Turkom. Na osnovi svojih zaslug je prosil naj ga na njegovem polo`aju stra`mojstra za- menja svak Milaschin Radoinvitsch. 15. 12. 1649 je podobno pro{njo poslal {e baronu Andreju Auerspergu, Georgu Cenkovi- chu in Vidu Khislu, generalu hrva{ke in obmorske krajine ter baronu Gottfriedu Stadlu. Omenil je tudi svojo (letno) rento 5000 talerjev.91 84 Skubic n.d., str. 514; Wolsegger, n.d., 1890, str.178; Dimitz, n.d., 1875, str. 187. 85 ARS, Stan. I, fasc.293 b, {k. 465, str.1643, 1645 in dalje. 86 Štih , Simoniti, n.d., 1996, str. 226. 87 Urbar, n.d., 1494, str. 8. 88 Sin Janeza Adama s Sen~urske gore. V tem ~asu gra{~ak v Luknji, ki jo je nasledil od sorodnika Franca Galla pl. Gallensteina, sina Kri{tofa in Helene, rojene pl. Wildenstein (Smole, n.d., 1982, str. 273). Franc Gall pl. Gallenstein je bil od leta 1579 v dolgotrajnem sodnem sporu z Langenmantli. 89 ARS, Stanovi I, {k. 465, fasc. 293c, str. 1–2. 90 ARS, Stanovi I, {k. 494, fasc. 299a, str. 471–472. 91 ARS, Stanovi I, {k. 508, fasc. 302, str. 803–812. 38 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Ivan Marintsch, podlo`nik gospostva Kostel, je bil v letih 1618, 1619, 1622 in 1623 popisan v skupinah kostelskih tihotapcev, upornikov in pobiralcev hubnega goldinarja.92 Poleg vojvode Ivana je bil v Senju tudi njegov domnevni sorodnik Martin Marinitsch. 1. 1. 1627 je v Senju posodil Juraju in Niclaju Marinitschu po 24 fl mese~ne pla~e za naslednje 3 mesece do zadnjega marca v skupnem znesku 72 fl. Zadol`nica je bila pisana v nem{~ini.93 10. 10. 1646 so z mitnice sv.Vida nad Reko poro~ali, da so 1. 4. 1645 pripeljal za 396 zlatih fl `ive`a za vojake pri mitnici: Thoma Marintscha, Simona Perescha in Michaela Vesselina.94 Kostelci Kherkhovitschi Andrej Kherkhovitsch je 8. 9. 1605 prosil mesto (Senj) za prenos robe v vrednosti 728 gld 26 kr 1 den brez pla~ila mitnine. General hrva{ko-primorske krajine in cesarske mitnice je 19. 4. 1606 v Senju izdal dovoljenje, da lahko Kherkhovitsch ~ez kostelsko mitnico za potrebe senjskih vojakov prenese 475 sv. Vidskih (re{kih) starov p{enice ob pla~ilu 7 liber posebne trikratne (mitnine) v Senju.95 19. 9. 1607 je komandant Metlike vitez Jakob Primorz ukazal zara~unati Andreju Kher- khovitschu 530 fl davka za njegovo tovorjenje.96 Kherkhovitsch je bil kostelski tovornik, verjetno vodja skupine, ki je oskrbovala senjsko utrdbo z `ive`em iz Dolenjske. Je najstarej{i med tremi Kherkhovitschi, ki jih omenjajo dokumenti kranjskih de`elnih stanov in je bil verjetno naseljen v vasi Krkovo. Obto`be proti njegovima domnevnima sinovoma Petru in Stefanu ter drugim Kostelcem leta 1622 ka`ejo, da so kostelski tovorniki pogosto kr{ili omejitve habsbur{kih mitnic. Uskoki Jusina in Jusinich Ohranile so se posamezne dru`inske legende, npr. o naselitvi treh bratov uskokov s priimkom Ju`ni~97 v 16. stoletju. Mo`na korena priimka Ju`ni~ sta tako “jug” kot “ju`ina”. Ni dokazov, da bi pri{li iz Rak kot Ra~ki ali morda iz Thurna pri Brestanici, ki je bil v ~asu njihove naselitve v lasti Langenmantlov.98 10. 1. 1617 se v dopisu De`elnih stanov iz Ljubljane Adam Ju`ina navaja kot dolgoletni vojak, ki se mu dovoljuje 4 solde dodatka za vino.99 Ni zapisan kraj njegovega rojstva. Leta 1601 je bil Jurij Ju`ina podlo`nik gospostva Metlika.100 7. 8. 1633 se v Senju v dopisu kranjskim de`elnim stanovom mo` z enakim imenom navaja z 8 fl davka za `ive` pri 92 ARS, Stanovi I, fascikli 294a, 294b in 295. ^eprav popis v Arhivu Slovenije pripisuje tudi dopise iz Senja Ivanu Marini~u iz Kostela, gre vendarle za razli~ni osebi. Stra‘mojster hrva{ke garde ni mogel obenem biti podlo‘nik. 93 ARS, Stanovi I, {k. 481, fasc. 295b, str. 2429–2432. 94 ARS, Stanovi I, {k. 501, fasc. 300a, str. 1841–1844. 95 ARS, Stanovi I, {k. 456, fasc. 292e, str. 485. 96 ARS, Stanovi I, {k. 456, fasc. 292e, str. 2692–2693. 97 Po doma~e Jü‘n~. 98 Thurn pod Brestanico so Langenmantli leta 1570 podedovali od pl.Gradeneggov, s katerimi so bili v sva{tvu (pisno poro~ilo Irene Fürst, kustosinje muzeja v Brestanici, 16. 10. 1992). 99 ARS, Stan. I, {k. 468, fasc. 294, str. 757–758. 100 Kos, n.d., 1991, str. 403. 39ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) skladi{~niku v Karlovcu.101 Poleg njega so na{teli {e ~ez sto drugih oseb z razli~nih gospo- stev, ve~inoma s priimki, ki se kon~ujejo na -itsch. Nekateri med njimi so bili vojvode, oskrbniki, `upani in drugo. Navaja se tudi prostor v Senjski utrdbi, ki naj bi ga zasedali med obrambo. Vendar med ostalimi zapisanimi priimki ni tak{nih, ki so postali pozneje doma~i v Kostelu.102 Jurij Ju`ina se omenja tudi deset let pozneje leta 1643 v dopisih De`elnih stanov za Kranjsko.103 15. 6. 1680 se v dopisu iz Ljubljane navaja Ju`ina brez imena. Bil je vojak oziroma oficir z mese~no pla~o 2 fl oziroma ve~ kot 1 gld.104 Pla~eval je tudi davke za prenos vina skozi Gradec. V zvezi z njimi je bil omenjen Franz I pl. Reissing, dvorni sodnik. 29. 6. 1680 se v dopisu iz Ljubljane ponovno navaja Ju`ina brez imena.105 Prvi znani Jusnich v Kostelu je bil Ivan, popisan med tihotapci 13. 10. 1622.106 Leta 1681 se Jusnichi omenjajo kot dol`niki pri Fari, kjer se je po njih imenovala tudi ena od treh hub. Okoli leta 1700 se Jusnichi omenjajo pri Fari, v Ajblju, Mavercu in pri Krkovih. Selitve uskokov v 17. stoletju Kostelski uskoki so se zaradi slabih razmer ob~asno preseljevali na hrva{ko stran Kolpe in sicer posami~ ali v skupinah. Tako so na obeh bregovih Kolpe nastali v glavnem enaki priimki. Ob rube`u nad knezom Stjepanom Frankopanom 25. 4. 1557 je bilo v Ozivnici (sic!), Brodu in Podstenah na Hrva{kem skupno le 16,5 hub. Luka Grguri~ je `ivel kot bera~ na gmajni. Hud tur{ki pritisk ka`e tudi pro{nja za pomo~ napisana v hrva{ki glagolici, ki jo je grof Miclaus (Nikolaj) pl. Frankopan poslal kranjskemu vicedomu leta 1544.107 Leta 1589 je nadvojvoda Karel zahteval, da s stolpi zavarujejo prehod ~ez Kolpo pri Poljanah in pri Kostelu, kot so to storili pri Vinici in Prelesju. Vendar so se stanovi izgovarja- li, da tega ne zmorejo.108 Leta 1600 so v Moravicah zidali kulo (stolp). Pri delu so pomagali tudi Kostelci in drugi Kranjci. Kranjec Martin Bla`evi~ je pri~al leta 1657, da je delal na kuli dva dni.109 Leta 1622 je vlah Juraj Vinovi} ubil kmeta Ambro`a Štajdoharja. Zato ga je sodilo regimentsko sodi{~e v Karlovcu.110 Spor so gotovo povzro~ila tudi etni~na nasprotja. Leta 1622 so se na posest Zrinjskih naselili: Ivan Klobu~ar, Petar Špor~i~, Matija Pram, Andija Štajdohar, Jakob Pram in Juraj Šneberger.111 Leta 1650 je Petar Zrinjski oprostil konjske tlake podlo`nike s priimki: Abramovi~, Moll, Krulac, Fale`, Crnkovi~ in Mavrovi~. Zato pa so podlo`niki morali pla~evati letno po 8 dukatov. 101 ARS, Stan. I, {k. 485, fasc. 297a, str. 29. 102 ARS, Stan. I, {k. 485, fasc. 297a, str. 27–35. 103 ARS, Stan. I, {k. 486. fasc. 297a, str. 1519, 1521–1522 in 2117. 104 ARS, Stan. I, {k. 536, fasc. 308a, str. 798 in 799. 105 ARS, Stan. I, {k. 536, fasc. 308a, str. 922. Skliceval se je na dokument z dne 27. 5. 1680 (n.d., str. 621) in na omenjeni dokument z dne 15. 6. 1680 (n.d., str. 622). Pod dokumentom je bil podpisan Englbert Schwab baron Leicht(enberg), ki ga je sprejel 2. 7. 1680 (n.d., str. 921–924). 106 ARS, Stan. I, {k. 476, fasc. 295, str. 1449. 107 ARS, Vic. {k. 205, fasc. I/102, VI/2. 108 ARS, Stan. I, fasc. 219–222. Jug (n.d., 1955, str. 57) br‘kone pomotoma navaja “Prelisje”. 109 Laszovski, n.d., 1923, str. 31; Jurkovi}, n.d., str. 16. 110 Jurkovi}, n.d., str. 16. 111 Brajdi}, n.d., str. 37. 40 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Leta 1657 je Juraj Szili s komisijo urejeval meje okoli Moravic v Gorskem kotarju. Szili je bil kapetan in uslu`benec Petra Zrinjskega. Meje so mu pokazali najstarej{i krajani:112 ime in priimek starost v ~asu urejevanja mej leto rojstva Jurij Podnar 90 1567 Peter Butina 85 1572 Matija Goj{ak 80 1577 Peter Ambro`i~ 85 1572 Jakob Gor{e 90 1567 Lovro Crnkovi~ 85 1572 Martin Goljak 80 1577 Matija Šneperger 80 1577 Juraj Šneperger 88 1569 Jakob Butina 90 1567 Mihail Šepac 80 1567 Martin Bla`evi~ nad 100 let star pred letom 1557 Domnevamo, da so k razmejitvi vabili doma~ine, ki so meje poznali od mladosti, in ne priseljence. Juraj Šneperger je lahko potem isti, ki se je kot 21 let star mo` priselil v Moravi- ce leta 1590. Matija Šneperger je bil domnevno njegov mlaj{i brat, Butine pa so bili na- seljenci, ki so jih privabili iz Kostela po letu 1590. Leta 1660 so med katoli{kimi naseljenci Zrinjskih in vlahi naredili 3 nem{ke milje dolgo mejo od Moravic preko Vrbovskega do Gomirja. Vendar so gomirski vlahi ogro`ali celo Delnice konec 17. stoletja.113 Leta 1662 so bili na posest Zrinjskih naseljeni {e kmetje Ivan Klobu~ar, Matija Pram, Jakob Pramar (Pramlje), Jurij Šnepergar, Peter Špor~i~ in Andrija Štajduhar.114 Knez Vuk Frankopan leta 1625 in 1635 ter knez Petar Zrinjski leta 1650 in 1653 so svoje podlo`nike osvobajali raznih dol`nosti, predvsem tlake. S tem so si `eleli pridobiti nove naseljence v svoje kraje, ki so jih mo~no izpraznila tur{ka ropanja. Premi{ljena politika naseljevanja se je Zrinjskim kmalu obrestovala. Ob njihovem pad- cu leta 1671 je gospostvo Brod naseljevalo 600 podlo`nikov na 100 hubah, ki so pla~evali desetino ovac, pi{~ancev in ~ebel, nekaj pa tudi v denarju, `itu, koko{ih in jajcih. Tretjino desetine so dajali `upniku v Gornjih Moravicah.115 Migracije iz Kostela v 18. stoletju Okoli leta 1732 so v Vrbovsko naselili tudi Glade iz Kranjske in Ko~evarje Mrzele. Leta 1753 je bil Vuk Jak{i~ voja{ki komandant v Mrkoplju. V letih 1726–1732 so se med gradnjo Karolinske ceste Kranjci Erjavci, Klobu~arji in drugi naselili v Ravni Gori.116 Erjavci so se leta 1809 naselili tudi v kostelski vasi Colnarji. Klobu~arji pa so bili `e dolgo naseljeni v Kostelu in so trgovali s klobuki `e v 16. stoletju. 112 Strohal, n.d., str. 88 in 171. 113 Mirko Valenti~, Delnice do 1914. godine, v zborniku Delnice 1481–1981, Delnice 1981, str. 20; Strohal, n.d., str. 88 in 171. 114 Strohal, n.d., str. 79. 115 Jurkovi}, n.d., str. 19. 116 Strohal, n.d., str. 83 in 149. 41ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Število uskokov v Kostelu Vpliv novega elementa se je ohranil v jeziku, obi~ajih in priimkih. Relativno {tevilo novih naseljencev je najla`e oceniti s {tetjem avtohtonih priimkov v urbarju iz leta 1494 pred usko{ko naselitvijo. Te primerjamo s spremembami med naseljevanjem v urbarju iz prve polovice 16. sto- letja in s stanjem po naselitvi v urbarju iz leta 1570, v likvidacijskem izvle~ku iz leta 1681 in v krstni knjigi iz let 1702–1719. Drugi popolnej{i popisi Kostelcev niso ohranjeni zaradi po`ara prifarskega `upnijskega arhiva leta 1757. Primerjava ka`e, da novi etni~ni element ni presegal polovice avtohtonega prebivalstva. O morebitnih nasprotjih med avtohtonimi poljedelci in doseljenimi `ivinorejci imamo podatke za sosednje kraje, manj pa za Kostel. Nemirno 16. stoletje je povzro~ilo precej{nje etni~ne spremembe tudi v Kostelu. Zaradi pomanjkanja pisnih in ustnih virov o preselitvi je danes te`ko rekonstruirati naseljevanje posameznih dru`in v Kostel. Domnevamo, da so se naseljevali iz raznih smeri, posamezni naselitveni valovi pa so do`ivljali razli~ne usode. Števila usko{kih naseljencev v Kostelu ni mogo~e natan~no dolo~iti. Pravoslavni verski obredi v Kostelu niso izpri~ani, torej so bili priseljenci ve~inoma hrva{ki katoliki. O razli~nih veroizpovedih v Kostelu morda pri~a priimek Pape`. Po urbarju iz leta 1570 ga najdemo v Vasi. V devetnajstem stoletju so Pape`i `iveli tudi v zaselku Jelovica v Gorenji @agi, kjer so bili po izro~ilu oskrbniki (vavpti) kostelskega gradu. Neslovensko zvene~i kostelski priimki na -i~ (sprva br`kone -i}) tipa: Jak{i~, Marin~, Obranovi~, Jurjevi~, O`ani~, Majeti~, Crnkovi~, Ju`ni~ in tudi Skender ka`ejo na usko{ko poreklo. O zna~ilnih usko{kih navadah pri~ajo enaka imena vasi in priimkov prebivalcev. Ohranila se je v vasi Ku`elj (Kezele, Kusolt), Jak{i~ in @aga. Izgubila se je v vaseh Maverc, Gotenc, Dela~, Colnarji,117 Petrina, Briga (Bri{ki) in Frissig (Fri{kova Draga pod Banjo Loko), Pir{i~ (morda Pir~e), Padovac (Padovo) in Ra~ki (Rake). Ju`ni~i in Štefan~i~i so lahko `iveli pri Fari `e pred letom 1681, ko so tam prvi~ popisani v likvidacijskem izvle~ku. Štefan~i~i so se verjetno priselili iz Hrva{ke, saj se Paul Štefan~i~ omenja `e leta 1672 v ^abru,118 9 let pred najstarej{o omembo v kostelski vasi Fara. Tudi kon~nica „-n~i~“ pri~a o hrva{kem poreklu. O staroselcih slovenskega ali ko~evarskega porekla, ki so ostali doma ali pa so se vrnili ko je minila tur{ka nevarnost, pri~ajo priimki: Rauh (1670 Zavr{je, nato Delu{, @aga, Dela~), Lisac (1608 Lukov Dol), Bauer (Ku`elj, 1670 Brod Moravice in Skrad), Bukovec (Bukov Vrh, vas Bukovac na Hrva{ki strani, Georg Bukovac v Rogu leta 1744 in 1746), @agar (@aga, 1570 Gerovo), Padovac (Padovo), Kajfe`, Ra~ki (Rake, Ra~ki Potok, 1694 Skrad), Butina (Jakob leta 1657 v Moravi~kih Dragah), Bunderle, Hodnik (vi{ji predeli Kostela, Podrebr- ca), Golik (Šimatovo 1650), Zidar itd. Nekateri danes raz{irjeni kostelski priimki so bili naseljeni pozneje. Tako so se Selani konec preteklega stoletja priselili iz Slivnice. Usko{ki priimek Skok se je v Kostelu ustalil po drugi svetovni vojni. Na uskoke v Kostelu spominjajo poleg priimkov tudi navade, no{a in pesmi. Pisatelj Fran Levstik (1831–1887) je leta 1857 zapisal, da so La{~ani ve~krat sli{ali Kostelce (br`kone tudi Belokranjce) prepevati srbske pesmi o kraljevi~u Marku, ko so tod tovorili blago s svojimi konji~ki.119 La{~ani so te kro{njarje imenovali kar Kostelci, vendar ni verjetno, da bi se v Kostelu {e tako pozno ohranile srbske narodne pesmi. Poldrugo stoletje po Levstiko- vem zapisu podobnih pesmi ni ve~ mogo~e izslediti. 117 Tudi v sosednem Gorskem kotarju sta vasi Dela~ in Colnarji. 118 Buri}, n.d. 119 Levstik, Popotovanje iz Litije do ^ate‘a; Reisp, n.d., 1990, str. 14. 42 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA 5. ZAKUPNIKI DE@ELNOKNE@JEGA GOSPOSTVA KOSTEL MED LETOMA 1456/7 IN 1620 TER PROTESTANTSKI VPLIVI V KOSTELU Habsbur`ani so imeli v Kostelu svoje oskrbnike ali pa so dajali gra{~ino v zastavo svojim posojilodajalcem, ki niso bili vedno iz vrst doma~ega plemstva.120 Zastavni imet- niki Kostela so bili: Hans Blay (1476), Lichtenbergi (1490), Andrej Hohenwarth (1493), Sigmund Juri~ (1493), Ga{per, Nikolaj in Erazem Ravbar (1493–1497), Mihael Pranberger, 1504–1515 zakupnik gospostva in mitnice v Kostelu, Martin Frankopan (1520), Juraj Zrinjski (1527), Ga{per, Kri{tof in N. Tadjolovi~ (1528) in baroni Langenmantli (1538–1620). V ~asu Langenman- tlov najdemo 19. 12. 1555 tudi podpis Lienharta pl. Attemsa (Atthimis) kot glavarja v Kostelu.121 Janez Viljem in Karel pl. Langenmantl sta 15. 11. 1620 kupila Kostel od cesarja Ferdi- nanda II., ki je v tem ~asu prodajal {tevilna gospostva. Kostel je bil v lasti Langenmantlov {e leta 1686. Najzanimivej{e zgodbe so povezane z Miho pl. Pranbergerjem, zakupnikom gospostva Kostel in mitnice po 10. 5. 1504. Bil je sin ali ne~ak ljubljanskega veletrgovca in mestnega sodnika Lenarta ter Schnitzenbaumov zet. Morda je bil v sorodu tudi z Wilhelmom Praun- spergerjem, ki je bil okoli leta 1530 `upan v Ljubljani, pozneje de`elni vicedom in gra{~ak v Mali vasi.122 Mihael pl. Pranberger je v za~etku leta 1515 nekaterim Thurnovim podlo`nikom, ki so hoteli pretihotapiti sedem tovorov soli, zaplenil konje in blago. Thurn je bil tisti ~as zakupnik ko~evskega gospostva. Thurnov oskrbnik Ster`en z gradu Fridrih{tajn je zbral pri Osilnici nekaj sto podlo`nikov,123 udaril na Kostel in pregnal Pranbergerja, ki se je moral umakniti na Hrva{ko. Tam mu je Thurn {e naprej grozil z nasiljem. Pranberger se je sicer prito`il pri vladi, ta pa ni ukrepala. Baje so se zato tudi Kostelci uprli in pomagali ubiti Thurna in Ster`ena na Fridrih{tajnu, kar je spodbudilo upor po Kranjskem, spodnjem Štajerskem in Koro{kem.124 Leta 1508 je imel Pranberger oskrbnika, Gregorja Gumplerja, ki je bil br`kone neporo~en. Nekega dne je Pranberger izginil. Ljudje so ga vsepovsod brez uspeha iskali po krajih, kjer je pogosto jahal svojega konja. Konja so na{li zabodenega v jarku blizu gradu, zato so mislili, da so ga odpeljali roparji. V resnici ga je Gumpler z ve~ pomo~niki zaprl v stolp v kostelskem gradu, da bi ga z lakoto spravil ob `ivljenje. Pranbergerja so prisilili k podpisu nepravi~ne zadol`nice. Pobrali so mu tudi vso gotovino, zlatnino, srebrnino ter od pred- nikov podedovane dragocenosti in drugo premo`enje.125 Pranberger se je v je~i zaobljubil sv. Ani, pripro{njici za sre~no zadnjo uro. Ko so ga nepri~akovano re{ili iz je~e, je po zaobljubi dal sezidati kapelo sv. Ane v samostanu avgu{tincev pri prvotni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Relief z napisom o tem dogodku so 120 Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev II., str.178. 121 ARS, Vic. {k. 205, fasc. I/102, str. 39, VI, Lit. Militaria. 122 Cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, Ljubljana, 1985, str. 4; Dimitz, n.d., 1875, II, str. 138; Smole, n.d. 1982, str. 663. 123 Število 400–500, ki ga navajajo Ecker (n.d., 15.7.1892, str. ) in Steska (n.d., 1896, str. 11) je br‘kone preveliko, saj presega {tevilo vseh odraslih mo‘, ki so tedaj ‘iveli v ‘upi Osilnica. 124 Ecker, n.d., 15. 7. 1892, str. 2; Steska, n.d., 1896, str. 211. 125 Tako se je glasila Pranbergerjeva to‘ba pred de‘elnim sodi{~em proti Andreju Harrerju in Gumple- rju, kot jo je povzel Valvasor (n.d., XI knjiga, str. 217) po originalnih dokumentih, po njem pa drugi (Podlogar, n.d., 1921 str. 132; Reisp, n.d., 1990, str. 18; @agar, n.d., str. 47–48). Vendar je Valvasor navedel napa~no letnico 1514 in pome{al nekatera dejstva. 43ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) jezuitje dali vzidati v zunanji goti{ki opornik prezbiterija, ki je danes ohranjen v ve`i zvonika. Na eni strani je podoba sv. Ane z Marijo in Jezu{~kom (sebdritt), na drugi pa napis v gotici. Relief sicer ni posebna umetnina, je pa morda edini kamniti sebdritt v na{ih krajih. Kamniti spomenik (sebdritt) je bil br`kone vzidan ob postavitvi nove cerkve sv. Jakoba, ki jo je leta 1513 posvetil {kof Kri{tof Ravbar. Tudi ta letnica je v skladu z nadpisom in v nasprotju z Valvasorjevo navedbo. Pozneje so spomenik ometali z malto in ga ni bilo mogo~e brati. Tudi sedaj, ko je izpran, je te`ko berljiv, saj je nekaj delov okru{enih. ^a{~enje sv. Ane se je {irilo na Angle{kem od leta 1378, na Danskem od leta 1425, na Nem{kem pa konec 15. stoletja. Volilni knez Friderik Modri je po vrnitvi iz svete de`ele dal kovati svetinjo z nadpisom „Hilf Sancta Ana“. Od pape`a Aleksandra VI. je leta 1494 dose- gel breve, da smejo v njegovih de`elah praznovati god sv. Ane kot najve~ji praznik. Leta 1500 je iz{el v Augsburgu `ivljenjepis sv. Ane okra{en z lesorezi. V tistem ~asu se je ~a{~enje sv. Ane udoma~ilo tudi na Kranjskem.126 Protestanti v Kostelu @e kmalu po sredi 16. stoletja je bila reformacija trdno zasidrana med fevdalci na obmo~ju ribni{kega naddiakonata v: Ribnici, Ortneku, Ko~evju, Kostelu in {e posebej na Turjaku. Te posesti so imeli v lasti: Auerspergi – Turja{ki, Lambergi, Berne{ki, Galli, Mosconi in drugi. Reformaciji so bili na obmo~ju ribni{kega naddiakonata naklonjeni tudi {tevilni duhov- niki: Lenart Zigelfest in kaplan Silvester Schwei/l/ge(r) v Ko~evju, Janez Schneller, pozneje nastavljen v (ko~evski) Reki127 in Peter Haderle v ^rmo{njicah.128 Kostelski gra{~aki pl. Langenmantli so bili v 16. stoletju privr`enci luteranstva. Kot zakupniki gospostva so imeli odlo~ilno besedo pri nastavljanju duhovnikov pri Fari v Kostelu do 2. 5. 1678, ko je kompeten~ni spor dobil ribni{ki naddiakon.129 Ne vemo ali so protestantski duhovniki v Kostelu u~ili podlo`nike brati in pisati po idejah programa Primo`a Trubarja (1508–1586) iz leta 1564.130 Adam Langenmantl, kostelski gra{~ak od tridesetih let do leta 1763, je bil prijatelj nekdanjega meniha Janeza (Ivana) Weixlerja,131 ki je bil nastavljen v Kostel vsaj `e leta 1560. Ta je na pobudo enega vodilnih kranjskih protestan- tov, pisarja de`elnih stanov Matije Klobnerja leta 1561 za~el prevajati postilo reformatorja in pridigarja Johanna Spangenberga (1484–1550) v slovenski jezik. Leta 1561 se je Weixler tudi o`enil. Baje mu je zaradi dru`inskega `ivljenja primanjkovalo ~asa za prevajanje. Leta 1563 je bil Weixler {e v Kostelu. 1. 8. 1563 je prevod kon~al, vendar ni bil nikoli natisnjen.132 Kmalu za tem je Weixler od{el v Metliko h Gregorju Vlahovi~u.133 Po 126 Viktor Steska, Nekaj kamenitih spomenikov v Ljubljani, MMK (1900) str.136–140. 127 Gestrin, n.d., 1982, str. 97 in 98. 128 Mlinari~, n.d., 1995, str. 438. 129 Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko, 13. stol.–1747. 1. del: Cerkvene zadeve Lit A-F, Publikacije Arhiva SR Slovenije, Ljubljana, 1985, str. 101; Inventarium und Urbarium, Pfarr Kostel 18. 6. 1768, n.d. 130 @agar, n.d., str. 128. 131 Cankar, n.d., str. 8. 132 Spangenbergova postila v {tirih delih je iz{la v Magdeburgu med letoma 1542–1544, Trubarjeva leta 1558, Kreljev prevod prvega (zimskega) dela Spangebergove postile pa leta 1567 (Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana, 1966, str. 92, 312, in 442). Sebastijanu Krelju (1538–1567) je pri prevajanju prvega dela postile pomagal tudi Hrvat iz Vinodola Jurij Jur~i~, ki je leta 1578 izdal celoten prevod (SBL, 1925–1932, str. 566). Morda je bil eden Kreljevih pomo~nikov tudi Weixler. 133 Vodja luteranskih pastorjev v Beli krajini, umrl 18. 2. 1581. 44 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Vlahovi~evem nasvetu so kranjski stanovi poslali Weixlerja v Kr{ko. Od tam ga je pregnal leskov{ki `upnik Plidor pl. Montagnana, ki je bil novome{ki pro{t med letoma 1582– 1604.134 Leta 1567 je Weixler od{el iz Kr{kega v Novo mesto. Vendar so ga `e naslednje leto novome{ki me{~ani napodili skupaj z Vlahovi~em.135 Weixler je leta 1571 od{el v Selce nad Kozjakom. Leta 1593 se je kot predikant Slovenske Marke zadr`eval v okolici Novega mesta. Po Weixlerjevem odhodu je nadvojvoda Karel 16. 6. 1567 izdal ukaz vicedomu Juriju Höferju naj `upnijo Kostel, ki jo upravlja protestant (hereti~ni odpadnik), dohodke pa u`iva gra{~ak Andrej Langenmantl, podeli Matiji Hudikovcu.136 Naro~il je tudi, naj se poskrbi, da Langenmantl ne bo oviral prenosa cerkvenega imetja na novega `upnika po popisu in inventarju. Inventar iz tistega ~asa se ni ohranil. Dopis ni omenjal Weixlerja z imenom. Ne vemo ali je bilo `upni{~e in z njim sredi{~e `upnije tisti ~as `e pri Fari ali pa {e v trgu Kostel. Kljub posegu cesarja, so luterani Langenmantli vplivali tudi na Weixlerjeve naslednike v Kostelu. Tam je bil leta 1598 in 1601 `upnik luteran Jernej Faber (Kova~). Predstojniki v Vidmu so ga leta 1601 opisali kot malo vrednega ~loveka, njegov kaplan pa je bil pobo`ni katoli~an Ivan Spani~ „iz Ilirika”.137 Faber je baje zelo nerodno `ivel.138 Njegova pro{nja iz leta 1598 je vsebovala je tudi poro~ilo o hrva{kih priseljencih – uskokih, ki so se v Kostel naselili leta 1531. Leta 1587 se mu je rodil sin Matija, ki je bil pozneje leta 1610 tudi sam posve~en v duhovnika. Sprva je slu`boval pri pro{tu v Novem mestu.139 V ribni{ki diakoniji je bil med letoma 1592–1610 `upnik katoli~an Kostelec Anton Štefan~i~, ki je bil posve~en leta 1592.140 Leta 1598 je bil Martin Marincelj `upnik v Mozlju, oskrboval pa je tudi faro Koprivnik po najetem vikarju.141 Leta 1621 je Ivan Jak{i~ dobil `upnijo na Reki, kjer je ostal {e leta 1636.142 Tako Marincel kot Jak{i~ sta kostelska priimka, v podobnih oblikah zapisana `e v urbarju leta 1494. Ferdinand I. je imel velik vpliv na Kostel v ~asu organiziranega naseljevanja uskokov (1530–1538) in boju proti {irjenju reformacije na Kranjskem po letu 1540. Pri obeh prizade- vanjih so mu nasprotovali Langenmantli, zakupniki njegove posesti v Kostelu. Adam Lan- genmantl je po letih 1530–1531 nasprotoval naselitvi uskokov ter dosegel njihovo preseli- tev ni`je ob Kolpi. Langenmantli so bili privr`enci reformacije,143 saj so imeli protestantske `upnike pri Fari {e leta 1601. Ljubljanski {kof Toma` Hren (1560–1630) je formalno ukazal izgon protestantskih pridigarjev `e leta 1590. Med letoma 1600–1603 je svoje delo kon~ala tudi komisija za katoli{ko restavracijo.144 V tem ~asu so se Langenmantli odrekli reforma- ciji, tako da so ostali na Kranjskem. V Beli krajini je imel protestantizem tudi pe~at narodnostne pripadnosti. Podpirali so ga glagolja{i okoli Metlike, Ozlja in Ribnika. Tam je bil doma tudi Gregor Vlahovi~, pridigar v 134 Mlinari~, n.d., 1995, str. 1104. 135 Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 72. 136 Smole, n.d., 1985, str. 65; ARS, Vic. fasc. 3, {k. 65, str. 3. 137 Torej iz Hrva{ke (Koblar, n.d., 1 (1891), str. 40). 138 Podlogar, n.d., 1921, str.132; Reisp, n.d., 1990, str. 20. 139 Pokorn, n.d.; Izvestja muzejskega dru{tva II/44. 140 Videmski ord.zapisnik; Koblar, n.d., 1891, str. 40. 141 Koblar, n.d., 1891, str. 56. 142 Koblar, n.d., 1 1891, str. 85 in 3 1893, str. 106. 143 @agar, n.d., str. 145. 144 O T. Hrenu v SBL, str. 345. Vendar luteranskega plemstva niso izgnali pred koncem leta 1608, pod nadvojvodo Ferdinandom II. Ferdinand II. je bil cesar med letoma 1619–1637. Izgon protestantov so izpeljali {ele med letoma 1618–1620 (Smole, n.d., 1982). 45ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Metliki. Predikanti v Metliki so sprva sprejemali po 50 gld na leto, pozneje pa po 80 gld od mesta. V posvetnih in cerkvenih zadevah Bele krajine je gospodoval nem{ki vite{ki red. Konturji nem{kega vite{kega reda so bili, podobno kot drugi plemi~i, naklonjeni luteranstvu. V Metliki so se sestajali kraji{ki hrva{ki protestanti. Z vednostjo kraji{kega poveljnika je bilo v Metliki nekak{no svobodno knji`no tr`i{~e, predvsem za cirilske in glagolske knjige.145 @umber{ki uskoki so `e pred letom 1568 pregnali katoli{kega `upnika iz svoje fare. Od za~etka 17. stoletja dalje si je Toma` Hren (1560–1639) zelo prizadeval za spreobrnitev `umber{kih uskokov v katoli~anstvo. Poskusi so s Hrenovo smrtjo zamrli, ~eravno se je ve~ usko{kih sinov visoko povzpelo v cerkveni hierarhiji, npr.Peter Dubravi~, zagreb{ki {kof med letoma 1618–1628. Uskoki so se ~utili bli`je fevdalcem kot podlo`ni{kemu razredu. Zato so tudi pomagali zatreti kme~ki punt leta 1572/73. 6. URBAR GOSPOSTVA KOSTEL IZ LETA 1570146 Urbarji so ohranjeni za slovensko ozemlje od 13. stoletja dalje. Do 15. stoletja so bili le popis posesti in zemlji{ke rente. Teh urbarjev za Kostel ne poznamo, saj so v celoti ohranjeni le reformirani urbar nadvojvode Maksimilijana I. iz leta 1494, urbar iz prve polovice 16. stoletja in novoreformirani urbar iz leta 1570. Ni se ohranil kostelski urbar iz leta 1603 ob zadnji veliki obnovi de`elnokne`jih posestev pod nadvojvodo Ferdinandom.147 Urbar je nastal po ustoli~enju nadvojvode Karla podobno kot na drugih de`elnokne`jih posestih. Nadvojvoda Karel je okoli leta 1566 dal ukaz komisarjem naj objezdijo de`elnokne`ja gospostva in popi{ejo posest, podlo`nike, dajatve, druge obveznosti ipd. Sestavili so nov urbar v treh izvodih, ki so jih odposlali zastavnemu imetniku Langenman- tlu, ni`jeavstrijski dvorni komori v Gradcu in kranjskemu vicedomu. Napisan je bil en izvod ve~ kot v ~asu nadvojvode Maksimiliana I. preden je leta 1508 postal cesar. V tisti dobi so sestavljali de`elnokne`je urbarje v dveh izvodih za vicedoma in oskrbnika ali imetnika.148 Datuma pojezde Kostela ne poznamo. Pojezda sosednjih Poljan je bila opravljena 23. 12. 1573, poltretje leto pred objavo urbarja.149 Tako so pojezdo v Kostelu lahko opravi- li okoli leta 1567. 14. 5. 1603 je Kostel dobil nov reformirani urbar. Ferdinand II. ga je potreboval za pripravo prodaje posesti, ki jo je opravil 17 let pozneje. Po smrti barona Langenmantla so leta 1681 napisali likvidacijski izvle~ek. Urbar iz leta 1694 je bil narejen ob prodaji Kostela Androcham. Dokument je bil popisan leta 1763, kot izgubljen pa se omenja med kostelskim kme~kim puntom leta 1766/1767. 145 Dimitz, n.d., 1875, III, str. 150; Mlinari~, n.d., 1982, str. 209. 146 ARS, Vic. I/48, lit.G XVI/3. Urbar obsega 77 neo{tevil~enih strani A3 formata v trdi, mestoma po{kodovani vezavi. Ves urbar je popisal en sam pisar, na koncu 8. 8. 1570 podpisan kot “obgemelter” Andre Khushaben. Besedilo je bilo nem{ko, pisano v renesan~ni gotski kurzivi. Pisec je uporabljal arabske {tevilke. Izjema so dajatve koko{jih jajc, ki so bile ve~inoma ozna~evane s stilizirano rimsko ~rko “X”, na enem mestu tudi “V” (str. 51). Za {tevilo “1” je pisec uporabljal znak “j” (str. 51 in 53) ali kar prazen prostor (str. 28 in 65). Znak “+” (str. 64) je bil uporabljen namesto dana{njega “1/2” (Simoni~, n.d., 1939, str. 74 ob analizi urbarja urada (Ko~evska) Reka za leto 1498, n.d.). Okraj{av je bilo malo: vijuga na koncu besede (- der), vijuga za zadnjo ~rko besede (-en). Urbar {e ni bil objavljen. Uporabila sta ga Umek (n.d., 1982), @agar (n.d., 1983) in Makarovi~ (n.d., 1989, str. 12). 147 Umek, n.d., 1982, str. 311–314. Ohranjen je le prepis dela urbarja v ARS, De‘.glav, Rub.Publ.Polit., {k. 42, nepaginirano. 148 Umek, n.d., 1982, str. 312 in 313; Kos, n.d., 1991, str. 20 in 87. 149 Kos, n.d., 1991, str. 88. 46 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Dedi~i Langenmantlov so imeli zakupni{ko pravico do de`elnokne`je posesti Kostel. Njeni podlo`niki, zemlji{~a, `ivina in dajatve od Ku`lja do Podsten so bili popisani na straneh 2–54 urbarja. Dajatev v jajcih je bila pogosto ozna~ena z znakom podobnem ~rki „C“. Oznaka bi lahko pomenila ducat (12). Verjetneje gre za stiliziran zapis rimske desetice (X). V prid zadnji domnevi so zapisi pri polovi~nih hubah, ki obsegajo vedno po 5 in ne morda 6 jajc. Prav tako je bila letna dajatev 10 jajc obi~ajna leta 1494 in se je br`kone ohranila tudi 76 let pozneje, ~eravno se je obseg nekaterih drugih dajatev (les za kurjavo in denarne dajatve) medtem spremenil. Na gospostvu Kostel je bilo treba leta 1570 celo hubo orati 3–6 dni in kositi 3–5 dni. Polovi~no hubo so orali 2–4 dni in kosili prav tako 2–4 dni. Poleg hube je bila v urbarju uporabljena tudi posestna enota vrt, podobno kot v Kamniku (1570) in Kr{kem (1571).150 Na strani 70 je bila definirana vrednost libre, najprej kot 20 ss (soldov), nato kot 13 krajcarjev in 1 ~rni pfenig.151 Med 64,5 hubami v Kostelu sta bili leta 1570 tudi dve opusteli.152 Leta 1494 ni bilo nenaseljenih hub. Podobnih pojavov je bilo ve~ v Beli krajini. Glavni povod za opustelost so bili tur{ki vpadi, ki niso le fizi~no, temve~ predvsem psihi~no iz~rpavali prebivalstvo.153 Morebiti so pod gospostvo `upnije spadale tri hube pri Fari in br`kone 4 v Slavskem Lazu, ki jih urbarji pred letom 1681 sploh niso omenjali, razen morda med kr~evinami leta 1494. Po Langenmantlovem pismu 2. 10. 1577 vemo, da je Slavski Laz obstajal `e v 16. stoletju, Anton Štefan~i~, rojen pri Fari ali v Slavskem Lazu pa je bil posve~en v duhovnika leta 1592.154 V Poljanah in v Beli krajini je bilo ve~ hub in vasi, ki niso bile podlo`ne doma~emu gospostvu.155 Na strani 55 je bila popisana polovica hube z vinogradom na steni nad Kolpo. Obdeloval ga je Fabijan Jarey, podlo`nik iz Podsten, katerega kmetija je bila popisana na 54. strani. Njegova kmetija skupaj z vinogradom ob bregovih Kolpe je tako obsegala poldrugo hubo. Podobno je imel le {e Stefan iz Novih sel hubo v Jesenovem Vrtu ter del hube v Novih selih. Podlo`niki z ve~ kot eno hubo so bili redki tudi na gospostvu Metlika leta 1593, kjer je bilo sicer tudi nekaj 3/4, 1/3 in 1/4 hub, kot jih v Kostelu leta 1570 ne zasledimo.156 Na str. 56 so bili popisani Filip, Peter, Fabe in Marko Vishar, ki so imeli celo hubo v Stelniku s 5 orali njiv, 4 orali pa{nikov, 6 voli, 2 kravama, 7 telicami ter 10 ovcami in kozami. Za to hubo so pla~evali hubno desetino: 1 voz sena z dveh travnikov in 4 mernikov prosa.157 Fabe Vishar je obdeloval tudi ~etrtino zeli{~nega vrta, za katerega je pla~eval po 12 soldov in 4 koko{i na leto. Peter in Filip sta pla~evala od drugih treh (~etrtin) zeli{~nega vrta po 36 ss. Za `upnika sta dajala {e 6 mernikov ovsa. @upnik je torej imel konja. Glede na to, da so oves morali dajati podlo`niki iz Stelnika ob trgu Kostel, je leta 1570 `upnik gotovo bival na gradu. Tja 150 Umek, n.d., 1982, str. 314. 151 Denari~, enako razmerje navaja tudi Kos, n.d., 1991, str. 165–166. 152 Huba Tomasa Maltza (str. 7) in huba Gregurja Zolnarja (str. 28) s tiste izmed treh hub v vasi Dren, ki je pozneje postala vas Colnarji. Podlo‘niki so bili v urbarju iz prve polovice 16. stoletja vpisani s priimkom Mauter. Sredi 16. stoletja so se verjetno izselili iz Kostela, podobno kot Lisci in Panjani, saj jih ni v urbarju iz leta 1570. Vendar so se pozneje v Kostel zopet vrnili in so tu {e danes s priimkom Colnar. 153 Kos, n.d.,1991, str. 117. 154 Koblar, n.d., 1891, str. 40. 155 Kos, n.d., 1991. 156 Kos, n.d. 1991, str. 106. 157 Po 18,48 l, glej Kos n.d., 1991 str. 171. 47ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) se je preselil `e luteran Janez Weixler med letoma 1560–1563 zaradi tur{ke nevarnosti. Po Weixlerjevem odhodu na Dolenjsko leta 1563, do nastopa luterana Jerneja Fabra leta 1598, je cesar 16. 6. 1567 podelil `upnijo Kostel katoliku Matiji Hudikovcu.158 V vasi Stelnik so tudi pred usko{ko naselitvijo kmetovali Visharji. Leta 1494 je bil tu Janez, sin Maltsha (Matije) Visharja. Tu je upravljal s Panjanovim mlinom, tako da je imel 2 hubi. Leta 1570 Visharji niso imeli ve~ mlina. K mlinu tudi ni ve~ spadala posebna huba. Vendar je mlin br`kone upravljal nekdo drug. @e leta 1494 sta imeli obe hubi v Stelniku posebni dajatvi, saj sta edini v Kostelu oddajali po 200 rib na leto. Gotovo tudi priimek podlo`nikov v Stelniku izvira iz njihovega poklica, saj so bili verjetno tudi neke vrste ribi{ki ~uvaji. Pozneje se je njihov priimek lahko poslovenil v Ribi~. Izklju~no pravico ribolova je imel zastavni imetnik gradu tako za potoke, kot za Kolpo. Ribolov v potokih se v Kostelu leta 1570 ne omenja. Vendar je verjetno gra{~ak dovoljeval ribolov v Kolpi tudi drugim, gotovo za pla~ilo.159 Od sodnega spora leta 1731 dalje je imela vsaj delno pravico do ribolova tudi `upnija.160 Ribi~i so bili zapisani kot kaj`arji leta 1681, ko vas Stelnik ni bila zapisana med dol`niki gra{~ine Kostel. V za~etku 18. stoletja so se Ribi~i naselili v Podstenah, Banji Loki in predvsem v Zapu`ah, kjer so bili dol`niki gra{~ine leta 1759. Pozneje so izginili iz Kostela, da bi se v novej{em ~asu zopet naselili na Hribu. Priimek Vishar v tej obliki po letu 1570 ne zasledimo ve~ v Kostelu. Podobno obliko Vu~jak najdemo v trgu Kostel, priimek Vi~i~ pa pozneje v Novih selih. So~asno gospodarjenje ve~ enakovrednih oseb je bilo v teh prostorih prvi~ izpri~ano v treh primerih v urbarju Turjak za leto 1485. Leta 1494 je bilo v Kostelu 14 tak{nih primerov, med njimi nobeden s tremi ali ve~ enakovrednimi naseljenci na hubi. Dva podlo`nika na isti hubi v Vasi sta bila zapisana kot brata,161 na sorodstvo pa ka`ejo tudi zapisi oblike „Lucas des Fabian Sun” v poznej{i vasi Raj{ole. Na Vrhu sta bila vpisana dva vlaha. Polovica hub s po dvema vpisanima podlo`nikoma je bila nova, med njimi so bile 4 ozna~ene kot kr~evine (Rewtter) brez imena vasi. Med temi kr~evinami se lahko skrivajo tudi poznej{e vasi Fara (naseljenec Juswsun), Slavski Laz (dva naseljenca Panjana) itd. Leta 1570 je imelo `e 36 od 64 kostelskih hub vpisanih ve~ enakovrednih podlo`nikov, med njimi dve po tri in zgoraj opisana v Stelniku celo {tiri enakovredne podlo`nike. Podob- no je bilo v tem ~asu tudi v gospostvu Poljane, kjer je imelo po urbarju iz leta 1576 po ve~ gospodarjev 87 od 176 kmetij (49,4%). Vsaj v tretjini teh poljanskih kmetij so na isti gospo- darili sorodniki z enakimi priimki. Manj kmetij z ve~ gospodarji je bilo v gospostvu Metlika: 29,8% leta 1593 in 13,1% leta 1610. Razen pri uskokih v @umberku ni {lo za zadru`ni{tvo.162 Dolo~itev o dedovanju kmetije po eni sami osebi je povzro~ila skupno gospodarjenje. Do 18. stoletja, ko je bilo mogo~e kmetije deliti, je ve~ina skupnih gospodarstev razpadla. Na strani 57 so bile popisane hube, katerih pravica uporabe, vinska desetina in deseti del vseh `it je pobiral gra{~ak. @upniji je pripadala tretjina desetine. Na straneh 58–70 je sledil popis novih hub, tokrat v nasprotni smeri od severa proti jugozahodu, od Dre`nika do Srobotnika. 158 Pokorn, n.d.; ARS, Vic. fasc. 5, {k. 65. 159 Kos, n.d., 1991, str. 137. 160 Po @agarju (n.d., str. 91) naj bi bilo ribi{tvo v Kostelu do zadnje svetovne vojne v gra{~inskih rokah, delne pravice pa je imela tudi ‘upnija. 161 Urbar, 1494, n.d., str. 6. 162 Kos, n.d., 1991, str. 110–111. 48 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Na strani 60 je bil popisan Stefan iz Novih sel in Steyerer, morda iz vasi Štajer. Imela sta eno hubo v Jesenovem vrtu s {tirimi orali njiv in prav toliko pa{niki. Stefanova `ivina je bila popisana `e pri njegovi hubi v Novih selih, Stayererjeva pa ne.163 Zapis o mlinih na Kolpi in na potokih164 Skupno je bilo leta 1570 v Kostelu 14 mlinov: 4 na Kolpi, 6 na potokih in 4 nelocirana. So~asni urbar de`elnokne`jega gospostva Poljane iz leta 1576 je imel vse mline ob potokih locirane, ob Kolpi pa ne. Za razliko od kostelskega, poljanski urbar ni popisal mlinov ob Kolpi lo~eno od mlinov ob potokih. Dajatve v Poljanah so bile zapisane v krajcarjih, v enem primeru tudi v kiblah ovsa in kopunih. Dajatve kostelskih mlinarjev so bile zapisane v soldih, v enem primeru tudi v koko{ih. V Kostelu in Poljanah ni bilo mlinov, ki bi dajatve poravnavali v moki. ^eprav so bila imena nekaterih mlinarjev popisana tudi med podlo`niki, ni gotovo, da gre za iste osebe. Tako ne vemo, ali so se mlinarji lahko pre`ivljali le s svojim poklicem. Poljanski urbar ni vseboval tehni~nih podrobnosti o mlinih, kostelski pa eno samo. Neka- teri poljanski mlini ob potokih niso pla~evali dajatev zaradi stalnih vznemirjanj martolozov v poletnih no~eh. Zapisane so bile samo lokacije mlinov brez mlinarjev,165 saj so bili br`kone opu{~eni. Tudi ta podatek pri~a, da so bili martolozi predvsem obmejni razbojniki. Po dva mlina so imeli v Kostelu: Bros Stanfel,166 Lienhardt (oba ob Kolpi) in Jo`e Gladi~ na potoku in skupaj z Antonom Lienhartom z dvema vrhnjima kamnoma, nelocirano. Edina dva bli`nja mlina na potoku sta danes pri Grbcu, pred 2. svetovno vojno Krkovo {t. 5. Mlini na potokih so bili v: Grivcu, Vasi, Potoku, Jak{i~ih (2), pri Grbcu (2), pri @agi (tudi ob Kolpi), v Dolenjem Potoku (Lukesci) in v Ajblju. Ob kostelskih potokih je mlelo 8 do 10 mlinov. Mlini na Kolpi so bili v: Srobotniku, Ku`lju, Petrini, Slavskem Lazu, Brsniku, Mavercu, Gorenji @agi (Loge), Dolenji @agi (Lobi~ Malinca) ter v @lebih in Grgljih, ki sta ob~asno spadala pod gospostvo Poljane. Skupaj je na obmo~ju Kostela delovalo 6 do 9 mlinov ob Kolpi. Leta 1494 so mlinarji mleli: pri Petrini ali Pir~ah, v Vasi (2 razli~na mlinarja), Jak{i~ih (2 mlina istega mlinarja), Ti{enpolju (Grbac), Novih selih, Banji Loki, Ajblju, Raj{olah, Zapu`ah (2 razli~na mlinarja) in Stelniku (2 mlina istega mlinarja). Skupaj je bilo prav tako 14 mlinov, med njimi en sam zagotovo ob Kolpi v Pir~ah ali Petrini. Domnevamo, da leta 1494 mlinarji niso bili naseljeni ob mlinih na Kolpi. @iveli so npr. v Banji Loki ali Novih selih. Ob primernem vremenu so se spustili h Kolpi in uporabljali mlin. Morda si niso {e znali zgraditi primernih bivali{~, ki bi bila varna pred jesenskimi in pomladanskimi poplavami Kolpe.167 Tako se, z izjemo Sapnika leta 1494 in Brsnika (1494, 1570), v urbarjih pred letom 1681 ne omenja nobena izmed vasic ob Kolpi vzhodno od Vasi (Fara, Slavski Laz, Maverc, obe @agi, @lebi, Grglji). 163 Od hube sta pla~evala po 5 Libd (libernikov=120 ss) in 14 ss (soldov), pra{i~a z jagnjetom, en prevoz tovora vina te‘kega cca 150 kg, 4 mernike prosa po 18,48 l (Kos, n.d., 1991 str. 171), 10 jajc in 14 tovorov po 150 kg lesa za kurjavo. 164 ARS, Vic. I/48, lit.G XVI/3, str. 71. 165 Kos, n.d., 1991, str. 285. 166 Ob Kolpi in ob potoku. Edina mo‘na lokacija je dana{nja Gorenja @aga. 167 Septembra 1552 so poplave odnesle ali potopile vse mline med Vinico in Metliko (Simoniti, n.d., 1991, str. 214), br‘kone tudi v Kostelu. 49ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Po Franciscejskem katastru iz leta 1833 so severovzhodno od ob~inskega sredi{~a pri Fari ob Kolpi delovali trije podkolesni zidani mlini z vrhnjimi kamni.168 Ni omenjeno, da bi imel kateri mlin dva vrhnja kamna. Desetina Prebivalstvo je izpolnjevalo svoje obveznosti s pla~ilom 20 do 30 in celo 34 starov ljubljanske mere169 ob ugodnih letinah, ko ni bilo prevelikih padavin. Ob slabi letini so dajali le polovico ljubljanskega stara. Od vrtov so dajali razli~no, med 4 do 6 in 7 starov ovsa, 9 koko{i in 9 ~ehulj prediva.170 ̂ ebelji panji so bili za 6 let opro{~eni vsake dav{~ine.171 Dajatve od to~enje vina (v gostilnah) Kdor je imel skozi celo leto vinoto~, je bil dol`an letno pla~ati 2 do 3 libre od svojega dobi~ka, v dobrih letih ve~, ob stiskah pa manj.172 Kdor je celo leto to~il vino, se je moral uradu oddol`iti tudi z darili, in sicer je moral dati vsakemu uradniku po ~etrtino vina ali 2 ss. ^in` od vrtov Zaradi oboro`enih ljudi in vsakodnevnega vznemirjanja martolozov je bila opu{~ena polovica grajskih obdelovalnih povr{in. Tako je tudi ob zni`ani najemnini 7 do 8 oziroma 10 in 16 krajcarjev primanjkovalo ljudi na gradu in so morali vzdr`evati in prehranjevati oboro`ene najemnike. Ka{~ni ~in` za postavljeno ka{~o znotraj tr{ko-grajskega obzidja-tabora173 Za pravico uporabe ka{~e v trgu Kostel so morali podlo`niki s Ko~evskega ali Hrva{kega pla~evati letno po 4 mere ovsa. Teh ka{~ je bilo 27 leta 1570, vendar je pogosto prihajalo do sprememb v {tevilu. Od pravice za domce174 v trgu Kostel ni nih~e pla~eval ni~esar razen Heronima Urbanit- scha po 16 kr in Antona Krischetitscha po 8 kr.175 168 Catastral Schaetzungs, elaborat der Gemeinde Farra, 1833, ARS, fasc. 52. {t. 3. 169 po 30,28 l (Kos, n.d., 1991, str. 172–173). 170 Harzehling, 280 g (Kos, n.d., 1991, str. 175). 171 Tudi danes imamo v Kostelu dobro letino v su{nih letih. Prve davke na pridelek ~ebel v Kostelu so zapisali {ele v ‘upnijskem urbarju za leto 1768, skoraj 200 let pozneje. 172 Letna dajatev od vinoto~a v Kostelu je bila leta 1570 okoli 10 g srebra. Podoben znesek so pla~evali tudi po urbarju urada (Ko~evska) Reka leta 1498 (n.d.) ob upo{tevanju inflacije, navedene v Kos, n.d. 1991, str. 166–167. 173 ARS, Vic. I/48, lit. G XVI/3, str. 73. Boris Golec je 20. 8. 1998 opozoril tudi na podoben so~asen ka{~ni ~in‘ za ka{~e v mestu Ko~evje po urbarju iz leta 1574. 174 Milko Kos, Srednjeve{ki urbarji za Slovenijo, Urbarji slovenskega primorja, Ljubljana, 1954 (2.del), str. 259 in 266. 175 1 kr = 3 ~rne denari~e, br‘kone ne 1 Tl = funtov soldov = 240 soldov = 480 ~r.den, kar bi bila gotovo prevelika dajatev za vrt ob gradu. 50 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA Mitnica Mitnica v Kostelu je pripadala gra{~ini. Dobro je poslovala v mirnih ~asih, ko so zara~unavali po tri do {tiri srebrne gld. Pred ~asom pa so zara~unavali le po en srebrni gld. Prej{nje leto (tj.1569) je mitnica prinesla 47 Tl dohodka.176 Pridobivanje pepelike iz bukovega lesa Kostelski podlo`niki niso imeli nobenih hribov (Albmen) razen posameznih ob kme- tijah. Tudi najmanj{o `ivino so morali imeti v varstvu pri svojih gospodih in knezih, ki so varovali hube. Na Hrva{kem so pod pritiskom nezanesljivih okoli{~in zapu{~ali vedno ve~ja prostranstva. Grof Zrinjski je ugotavljal, da se prebivalstvo na Hrva{kem od leta do leta zmanj{uje. Pepeliko kot surovino za steklo in porcelan so pridobivali z `ganjem bukovega lesa. Tak{na oblika gospodarjenja z gozdom je bila omenjena tudi v urbarju urada (Ko~evska) Reka za leto 1498177 in v urbarju gospostva Poljane leta 1576 poleg drugih opravil v gozdu.178 V Kostelu in na sosednjem Hrva{kem se je v ~asu urbarja iz leta 1570 pridobivanje pepelike opu{~alo zaradi tur{kih napadov, ki so povzro~ali opustelost. Tlaka Podlo`niki s celih hub so bili dol`ni celo leto pomagati zemlji{kemu gospodu. Morali so opraviti po eno oranje z brananjem spomladi in jeseni. Domnevno naj bi vsaki~ zorali po en oral. Torej so bili dol`ni skupno po dva dni oranja na leto ter {e enkrat toliko brananja. Obvezen je bil tudi en dan ko{nje na leto. Poko{eno so morali posu{iti in pripeljati na grad. Skupaj so imeli s tem okoli dva dni dela, odvisno od razdalje do gradu. En dan v letu so morali tudi ograjevati, br`kone za za{~ito njiv pred `ivino. En dan je bil posve~en pletju oziroma okopavanju. Po en dan je bilo treba `eti ter en dan treti lan.179 Skupno so podlo`niki od cele hube opravljali okoli 10 dni tlake za gra{~ino na leto. Vpra{anja prevoza lesa so bila re{ena razli~no za posamezne hube. Vsaka huba je morala opraviti prevoz v urbarju zapisanega {tevila tovorov drv. S to ureditvijo je gosposka gotovo pridobila ve~ kot s splo{no uredbo o tlaki podlo`nikov v gozdu iz leta 1494. Podlo`nikom so med tlako dajali po kos kruha vsak delovni dan. Ob ko{nji je bila kruhu dodana tol{~a. Pri tovorjenju vina (Weinfart) so podlo`niki dobivali za prevoz vsakega tovora (SSS) po {tiri ~etrtine vina. Poleg tlake so morali tudi stra`iti svoje vrtove pred roparji, br`kone predvsem martolozi. 176 Slb gld(srebrni goldinar) = 60 kr = 19,4 g srebra po Kosu, n.d., 1991, str. 167. Nevarnost so bili br‘kone napadi Martolozov. Zapis denarne enote je nenavaden. Zapisan je letni dobi~ek mitnice 47 Tl ali okoli 2,5 kg srebra, ne pa koli~ine in vrste tovorov, ki so jih skozi mitnico pretovorili. 177 N.d., str. 49. 178 Kos, n.d., 1991, str. 306–307. 179 Umek, n.d., 1982, str. 317. 51ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 180 Umek, n.d., 1982, str. 318. 181 Kos, n.d., 1991, str. 134. 182 Na dra‘bi leta 1754 je Michelangelo Zois kupil lovi{~a visokega lova na Dolenjskem razen na Auerspergovem fidejkomisu (Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog I, Ljubljana 1970, str. 489–490). Morda je zakupil tudi kostelska lovi{~a s Stru‘nico. 183 ARS, Vic. I/48, lit. G XVI/3, str. 75. 184 Na hrva{ko stran so prenesli le del jezu nad dana{njo @ago (po pripovedovanju nekdanjega mlinarja Jane‘i~a iz vasi @lebe v Kostelu, september 1997). Danes so jezovi zve~ine poru{eni, tako da so brzice tudi ob slovenski obali. 185 Umek, n.d., 1982, str. 318. 186 @agar, n.d., 1983, str. 91. Pridobivanje lesa v Kostelu leta 1570 Za lastne potrebe so podlo`niki brez od{kodnine deloma uporabljali gozd Orlik, ki je pripadal gospostvu.180 Prepovedana jim je bila preprodaja lesa. Podobno je bilo tudi na belokranjskih gospostvih, kjer so med letoma 1576–1616 na gospostvu Poljane izkr~ili precej novih povr{in.181 V Kostelu so kr~ili predvsem pred letom 1494, saj je bilo v urbarju za leto 1494 kar 9 hub zapisanih kot „Kr~evine“. Po letu 1570 so izkr~ili predvsem prostore za nove vasi in obdelovalne povr{ine ob Kolpi, verjetno na obmo~ju Fare, Slavskega Laza, Maverca in sodobne @age. Orlik (tudi Orlek) je 800 m visok hrib nad Faro. Gozd na tem obmo~ju je pozneje dobil ime po tamkaj{nji vasi Stru`nica, ki je kot gozdarsko naselje za lovskim gradi~em nastala {ele v 18. stoletju.182 Po dogovoru z gra{~akom so morali kostel- ski podlo`niki pozimi preva`ati les s konji iz hrva{kih posesti grofa Zrinjskega.183 Visoki lov v Kostelu Leta 1570 na podro~ju gospostva Kostel `e ve~ let ni bilo nobene divja~ine s ko`o uporabno za podlo`nike. Grof Zrinjski s Hrva{ke je v zadnjem tamkaj{njem pogonu dobil jelenjo ko`o ter glavo pra{i~a, katere polovica je pripadla “imetniku gradu Grafenwarth”, torej Langenmantlu. Je`o in streljanje so dopu{~ali le visokim gospodom. Pomotoma se je dogajalo, da so lovci pri{li na hrva{ko stran Kolpe v podro~je grofa Zrinjskega, ki jim je milostno odpu{~al napake pri lovu ali ribolovu. Ribolov v Kostelu leta 1570 Ljudje so zve~ine ribarili na dero~i hrva{ki strani Kolpe. Brzice so bile leta 1570 na hrva{ki strani ker so bili na kranjski strani vsi jezovi mlinov, konec 17. stoletja tudi `ag.184 V kostelskem urbarju iz leta 1570 je bilo izrecno zapisano, da so bile ribe le v Kolpi, ~eprav so v gospostvu Poljane leta 1576 omenjene tudi v potokih, ki jih tudi v Kostelu ni malo. Poznali so tri na~ine ribolova. Na mre`o so smele loviti le osebe z gra{~ine. Podlo`niki so smeli loviti le s trnki in vr{ami. Uporaba {ila in smodnika ni bila dovoljena.185 Pozneje v drugi polovici 19. stoletja je bil v Kostelu zelo donosen lov rakov. Nekateri so z njim celo obogateli, npr. poznej{i trgovec z vinom Jakob Jakovac iz Lobi~ Malence (Do- lenja @aga). Proti koncu 19. stoletja je ra~ja kuga pomorila rake.186 52 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA 187 ARS, Vic. I/48, lit.G XVI/3, str. 76. 188 Eiben wurzen (Kos, n.d., 1991, str. 294). Toponim “tisa”, povezan s pradavnim izro~ilom, se danes omenja nad vasjo Krkovo, ki pa gotovo ni le`ala ob meji Kostela (po pripovedovanju Mihe Klari~a iz vasi Krkovo leta 1996). 189 Kos, n.d., 1991, str. 97. 190 Graffenweriher vel Costler Urbarialia. Rubrica Cammerale et Urbariale (ARS, Vic. fasc. I/48, lit. G. XVI/3, {k. 83, 1570). 191 Maksimilian I. 1492–1519 (1(A) in 2(B) dokument); Ferdinand I. 1556–1564 (4, 5 in 6 dokument), nadvojvoda 1521–1556; nadvojvoda Karl II. ({tajerski) 1564–1590 (7(G). dokument); nadvojvoda Filip I. 1494–1506 (omenjen v 1(A) dokumentu). 192 H. Willeiger (1. in 2. dokument); de‘elni glavar kranjski (7. dokument, v 3. dokumentu podpisan kot Jorg von Georg); Kraljevska komisija v sestavi: Bla‘ Jolizl (1. in 2. dokument); Simon von Vugerstach (samo 2. dokument ) in H. Willeiger (1.in 2. dokument); Kristoph von Khainach (6. dokument). 193 Mihael Pranberger omenjen v 1. in 3. dokumentu; Langenmantl omenjen v 5. dokumentu v zvezi s 300 gld, omenjen v 6. dokumentu, v 7. dokumentu naveden kot Adam Langenmantl; Sigmund Lamberger, naveden v 2. dokumentu. 194 Simoni~, n.d., 1939, str. 75. Kostelsko de`elno pravo leta 1570187 De`elno pravo se je raztezalo od poljanskega de`elnega prava na Kolpi v smeri znanih mo~nih korenin tise, in nato navzgor po Kolpi ob hrva{ki meji vse do Srobotnika. Od Srobotnika je {la meja ~ez veliko steno proti vasi Tiefenbach (Dolnja Briga), ki je `e pripa- dala gospostvu Ko~evje. Od tam je potekala naprej do gozda Orlik (Orlekg). Nato je meja padla na sedlo nasproti kostelskim kmetijam. Cel gozd Orlik je pripadal Kostelu po zemlji- {kem in de`elnem pravu. Meja je nadalje potekala po redko naseljenem ozemlju do vasi Skrill (Škrilj) in Fliegendorf (Muha vas), ki sta pripadala gospostvu Ko~evje. Od tu se je v smeri korenin tise meja nadaljevala naprej proti poljanskemu de`elnemu pravu. De`elno pravo gra{~ine Kostel je obsegalo ozemlje od korenin tise dve milji dale~ do visokih sten Srobotnika in naprej proti Tieffenbachu, Hameraw (Moravi), Skrillu in Fliegen- dorfu {e dve ali tri milje. Znotraj de`elno-pravnega reda na Kranjskem je imelo tudi uredbo cesarskega krvavega razsodi{~a. Trikrat omenjen toponim „znane mo~ne korenine tise“ je bil omenjen tudi pri obravnavi de`elnega prava sosednjega gospostva Poljane leta 1576. Tise so bile severozahodno od Spodnje Bilpe, vendar natan~ne lege danes ni mogo~e dolo~iti.188 Kostel je imel priviligirano de`elsko sodi{~e s cesarskim krvavim razsodi{~em, medtem ko so sosednje Poljane imele vseskozi le nepriviligirano de`elsko razsodi{~e. Lastni krvni sodnik gospostva Metlika je bil odpravljen leta 1374.189 Gotovo tudi manj{i trg Kostel ni vzdr`eval lastnega krvavega sodnika. Podrobnosti o delovanju sodi{~a ne najdemo v ko- stelskem urbarju iz leta 1570, medtem ko je sosednje poljansko sodi{~e obravnaval urbar gospostva Poljane 6 let pozneje. 7. DRUGI DOKUMENTI O KOSTELU IZ LETA 1570190 Leta 1570 so na dvanajstih straneh popisali tudi sedem dokumentov gra{~ine Kostel. Ve~ina se je za~enjala z na{tevanjem posesti in naslovov habsbur{kih cesarjev,191 kon~evala pa s podpisi cesarja ali njegovih uradnikov.192 Vsi dokumenti so omenjali zakupnike go- spostva Kostel.193 V literaturi je bil do sedaj uporabljen le prvi (A) dokument,194 ki je potrjeval, da je cesar Maksimilian za posojilo 2000 renskih gld oddal Pranbergerju gospostvo Kostel v oskrbo in 53ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 195 Simoni~, n.d., 1939, str. 69. Maksimilian I. je vladal kot cesar med letoma 1508–1519. Maksimilian II. je vladal med letoma 1564–1576. Po objavljenih dokumentih je imel Pranberger (Preinperger, Pramper- ger) kostelsko gospostvo v zakupu vsaj med 10. 5. 1504 in letom 1515. Pranbergerja v Kostelu ni bilo ve~ v tridesetih letih, ko je najemnik gospostva Langenmantl nasprotoval nadaljnjem naseljevanju uskokov v Kostel. Zato gre v dokumentih gotovo za Maksimiliana I. Ferdinand je bil pomemben organizator obrambe pred Turki ‘e dolgo pred svojo izvolitvijo za cesarja leta 1556. Leta 1527 je bil Ferdinand I. izvoljen za hrva{kega kralja in je tako prevzel konkretne obveznosti za obrambo pred Turki (Mlinari~, n.d., 1982, str.189). Leta 1526 je Ferdinand I. od samostanov zahteval izro~itev cerkvenih dragocenosti za obrambo pred Turki. 24. 11. 1526 je Ivanu Kobasi}u, lastniku gradu Berekovi~ pri Biha}u, dal grad @umberk s pripadajo~im gospostvom. Tam je Kobasi} od konca leta 1530 dalje sprejemal usko{ke naseljence, s kateri- mi je imel pogosto tudi sam te‘ave (Mlinari~, n.d., str. 190). Ferdinand I. in cesar Karl V. (1519–1556) sta leta 1547 sklenila premirje s Turki (Mlinari~, n.d., str. 184). zakup do odkupa. Prej je posest imel v najemu Ga{par Ravbar od leta 1493 do svoje smrti leta 1497. Leta 1490 je G. Ravbar dobil tudi gospostvo in grad Postojno, leta 1491 pa ko~evsko gospostvo. Za njim so zakup Kostela dedovali Janez, Nikolaj in Erazem Ravbar. Nikolaj Ravbar je bil leta 1478 cesarski kapitan v Trstu. Ga{per Ravbar je bil med letoma 1530–1576 posestnik gospostva Kravjek. Erazem Ravbar je bil usko{ki glavar leta 1531, ob poskusu naselitve uskokov v Kostel. Po drugih virih je bil tedaj usko{ki glavar Nikolaj Thurn. Erazem Ravbar je bil tudi zastavni gospod Planine pri Rakeku leta 1556.195 Arhiv vicedoma vsebuje prepis dokumentov iz leta 1570 o zakupu posesti Kostel po Mihaelu Pranbergerju in Adamu Langenmantlu ter iz drugih virov neznanem Kristoffu We- richeru. Od tod in iz drugih podatkov je mogo~e sestaviti naslednjo preglednico leta 1570 popisanih dokumentov o Kostelu: Oznaka izdal cesar, datum zakupnik zakupnina opombe (in strani) nadvojvoda ali lastnik dokumenta A (1–3) Maksimilian I. (cesar 1508–1519) 1504 M.Pranberger 2000 renskih Ravbarju gld B (3–4) Maksimilian I. 1504 Pranberger 100 gld Jorges C (4–6) Pranberger popis terjatev dolgov, opreme D (4–7) Ferdinand I. januar 1527 Kristoff Wericher 200 gld E (7–9) Ferdinand I. (cesar 1556–1564) Adam Langenmantl 200 gld v dveh obrokih F (10–12) cesar Ferdinand I. 20.3.1563 Adam Langenmantl 300 gld G (12) nadvojvoda Karel II. april 1563 Adam Langenmantl 150 gld „H“ (13) cesar Maksimilian I. Michael Pranberger izstavno pismo zanj 8. SKLEP Ohranjeni viri iz 16. stoletja so za Kostel razmeroma bogati v primerjavi z drugimi podro~ji poseljenimi s Slovenci. Posebno uporaben je urbar iz leta 1570, saj poleg dajatev vsebuje tudi popis kostelske `ivine. Ta izjemen vir nam je omogo~il vpogled v kostelski vsakdan v dobi tur{kih vojn, kmalu po poskusih organiziranih naselitev uskokov Za to objavo sem priredili drugi del disertacije branjene leta 1999 pred komisijo v sestavi akad. dr. Vasilij Melik, dr. Janez Cvirn in dr. Vasko Simoniti, ki se jim za njihovo pomo~ najlep{e zahvaljujem. 54 S. JU@NI^: KOSTEL MED POSKUSI NASELITVE USKOKOV SREDI 16. STOLETJA 9. UPORABLJENE OKRAJŠAVE: ARS = Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. De`. glav. = II. Arhivi vrhovnih organov oblasti za Kranjsko, De`elno glavarstvo. Vic. = Arhiv vicedomskega urada za Kranjsko. RDA = Terezijanski kataster za Kranjsko, Rektifikacijski dominikalni akti (Vic. fasc.150, Kostel). LSM = Letopis Slovenske matice v Ljubljani. MHK = Mitteilungen des historischen Vereins für Krain. MMK = Mitteilungen des Musealvereines für Krain, Izvestja muzejskega dru{tva, Ljubljana. n.d. = navedeno delo, velja tudi za dela citirana v Z^ 53 (1999) str. 295–323. SLA-H = Steiermärkischen Landesarchiv Graz, Sachabteilung der Hofkammer. S u m m a r y Kostel during the attempted uskok settlements in the middle of 16th century Stanislav Ju‘ni~ By using some archival sources for the first time the article deals with conditions of the Kostel manor between the urbar from the first half of the 16th century up to time of the urbar for the year 1570. The last one is the most useful because it also contained the data about subjects’ cattle besides their taxes. The economy and most of all the agricultural production and mills in Kostel were discussed and the changes in time were described. By the comparison of preserved urbars of the Kostel manor dated in 1494, in the first half of 16th century and in the year 1570 we described economic and ethnic situation before, between and after attempted Uskok settlement. We also discussed the simultaneous Turkish assaults and spread of Protestant faith in Kostel. We found that assertions about total evacuation of the Kostel manor in late twenties must have been overestimated to rise the Emperor’s aid and the possibilities of Uskok settlement. We explained the limited success of settlement by the opposition of lease holder and his subjects, and also by the influence of economic situation in Gorski Kotar of that time. The Kostel castle was described as important center of the Protestant faith. We noticed, that in the second half of 16th century as much as four different religions were present in the Kostel manor and it’s neighborhood: the traditional Catholicism, the new Protestant faith of the lease holder and the priest, the Orthodox faith of some Uskok groups and the Moslem faith of bands around the border, that frequently attacked the Kostel manor. Different faiths of 16th century were supplemented by the centuries of political border with Croatia on the south and the linguistic border with German Gottscheers on the north of the Kostel manor. 55ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 2001 • 1 (122) • 55–66 A n d r e j S u { j a n Sir William Petty (1623–1687) in baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693): primerjalni oris William Petty je v zgodovini ekonomske teorije eden glavnih predhodnikov angle{ke klasi~ne politi~ne ekonomije. V svojih delih je prvi razpravljal o kategorijah kot so naravna in tr‘na cena, vrednost, renta, mezda, obresti, delitev dela, zanimalo pa ga je tudi, kak{na naj bo v ekonomiji vloga dr‘ave. Z enakimi temami se je pribli‘no sto let kasneje ukvarjal “o~e ekonomske teorije” Adam Smith, ki se je v Bogastvu narodov (1776) na ve~ mestih izrecno skliceval na Pettyja.1 Toda Petty {e zdale~ ni bil samo ekonomski teoretik. Po osnovni izobrazbi je bil zdravnik, zanimalo ga je veliko stvari, od anatomije in tehnike do statistike, ukvarjal pa se je tudi s kartografijo in tehni~nim inovatorstvom. Pri branju Pettyjeve biografije2 in njegovih esejev se nam nehote porodijo dolo~ene primerjave z na{im Janezom Vajkardom Valvasorjem, ki je bil nekoliko mlaj{i Pettyjev sodobnik. Primerjave so mo‘ne tako na osebnostni ravni kot v pogledu ‘ivljenja in dela. Nedvomno je, da sta bila oba izredno nemirnega duha, da sta se udejstvovala na {tevilnih podro~jih in da sta se z veliko entuziazma posve~ala svojemu raziskovalnemu in znanstve- nemu delu. Oba sta imela zelo razgibano ‘ivljenje, veliko sta potovala in oba pre‘ivela del svojega ‘ivljenja v vojski. Oba sta se ukvarjala z inovatorstvom. In nenazadnje, oba sta bila ~lana Kraljevske dru‘be. Po drugi strani pa je bila v pogledu materialne preskrbljenosti njuna ‘ivljenjska pot pravzaprav diametralno nasprotna. Medtem ko je Valvasor, ki je mla- dost pre‘ivel v relativnem izobilju, moral proti koncu ‘ivljenja razprodati tako reko~ vse svoje premo‘enje, da je popla~al dolgove, je Pettyjeva mladost potekala v rev{~ini in po- manjkanju, nato pa si je s premi{ljenimi poslovnimi potezami in investicijami pridobil veliko premo‘enja. Ker je Valvasorjeva biografija pri nas poznana,3 poglejmo najprej neko- liko podrobneje Pettyjevo ‘ivljenje in delo. Od ladijskega stre‘nika do profesorja V primerjavi z Valvasorjem, ki je iz{el iz plemi{ke rodbine, si je Petty plemi{ke ~asti pridobil {ele v teku svojega ‘ivljenja. William Petty se je namre~ rodil v dru‘ini revnega tkalca v kraju Romsey v Hampshiru (ju‘na Anglija) 26. maja 1623 (zanimiva slu~ajnost je, da je dan in mesec njegovega rojstva zelo blizu Valvasorjevemu, za slednjega velja, da se je rodil 27. ali 28. maja 1641). V dru‘ini je bilo {est otrok, od katerih so trije umrli ‘e v zgodnjem otro{tvu, William je bil najstarej{i med pre‘ivelimi. Bil je izredno bister otrok. Njegova vedo‘eljnost je dale~ presegala skromno koli~ino znanja, ki mu jo je lahko ponu- dila lokalna {ola, po drugi strani pa si je prav tu pridobil osnovno znanje latin{~ine in gr{~ine, ki mu je pri{lo zelo prav pri nadaljnjem {olanju. S {tirinajstimi leti je zapustil dom 1 Gl. Smith, 1976, npr. str. 13, 88. 2 Bevan, 1894; Strauss, 1954; Hull, 1964, str. xiii–xxxiii. 3 Reisp 1983, 1997; Rupel, 1969, str. 495–516. 56 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS in se zaposlil kot kabinski stre‘nik na ladji obalne plovbe, ki je plula med ju‘no Anglijo in zahodno francosko obalo. Po desetih mesecih dela si je zlomil nogo in kapitan ladje ga je pustil v Normandiji. S skromnimi prihranki od drobnega trgovanja z bi‘uterijo, s katerim se je ukvarjal med plovbo, si je uspel pla~ati zdravljenje, nato pa je (v latin{~ini) zaprosil za vstop v jezuitski kolegij v Caenu, kjer si je v naslednjih dveh letih pridobil solidno znanje klasi~nih jezikov, franco{~ine, astronomije, aritmetike in geometrije, nedvomno pa si je v tem obdobju izostril tudi smisel za sistemati~no in analiti~no razmi{ljanje. Po vrnitvi v domovino in kraj{em bivanju v Londonu (1639–1640) je bil nato pribli‘no tri leta v Kraljevski mornarici, kjer se je navdu{il za ladje in navigacijo. Ljubiteljstvo do navtike ga je potem spremljalo vse ‘ivljenje, vplivalo je tudi na njegove izumiteljske poskuse. Da bi se izognil dr‘avljanski vojni, ki je izbruhnila v Angliji v za~etku {tiridesetih let 17. stoletja, se je Petty leta 1643 odlo~il za odhod v tujino. Od{el je na Nizozemsko, kjer se je v naslednjih letih posvetil {tudiju medicine in kemije na univerzah v Utrechtu, Leydnu in Amster- damu, nekaj ~asa pa je {tudiral tudi v Parizu. Zlasti ga je privla~ila anatomija. Pre‘ivljal se je s prilo‘nostnimi deli in je zato prete‘ni del svojega triletnega bivanja na kontinentu pre‘ivel v pomanjkanju. ^eprav diplome ni dosegel, je to obdobje verjetno odlo~ilno vplivalo na obliko- vanje Pettyja kot osebnosti: pridobil si je izvrstno prakti~no znanje na podro~ju anatomije (v Leydnu je delovala priznana skupina strokovnjakov za anatomijo), hkrati pa je bilo okolje uspe{nih in bogatih nizozemskih mest inspiracija za njegova dru‘bena in ekonomska razmi{ljanja.4 V tem ~asu je osebno spoznal tudi mnogo eminentnih ljudi tedanje dobe, najve~ji vpliv nanj je imelo njegovo sre~anje in sodelovanje s Thomasom Hobbesom v Parizu.5 Leta 1646 se je Petty vrnil v Anglijo, kjer je {tudij medicine nadaljeval v Oxfordu in ga uspe{no zaklju~il leta 1650. Kmalu zatem je postal profesor anatomije v Oxfordu. Kljub temu, da je bil izvrsten poznavalec anatomije, gre Pettyjev nagel vzpon na profesorsko mesto pripisati predvsem tedanji politi~ni situaciji. Po sedmih letih dr‘avljanskih vojn je Anglija leta 1649 postala republika. Nova oblast je ve~ino odkrito rojalisti~no usmerjenih profesorjev v Oxfordu sklenila zamenjati in Petty, ki je bil zaradi dolgega bivanja v tujini politi~no razmeroma neobremenjen, se ji je zdel primeren za enega od izpraznjenih po- lo‘ajev. Toda zdi se, da Pettyja akademska kariera ni preve~ privla~ila. @elel si je novih izzivov in odkritij. @e po pribli‘no dveh letih profesorske slu‘be v Oxfordu je leta 1652 sprejel mesto voja{kega zdravnika v vojski Oliverja Cromwella in se z njo odpravil na tedaj pravkar osvojeno uporni{ko Irsko. ^eprav natan~ni razlogi za to njegovo radikalno ‘ivljenjsko odlo~itev niso povsem jasni, prevladuje mnenje, da ga je motiviralo tedaj pere~e vpra{anje ponovne ureditve Irske, ki je bila po desetletju krvavih vojn povsem opusto{ena.6 Eden od predpogojev te ureditve je bil v u~inkoviti razdelitvi prostranih zapu{~enih oze- melj, ki so ostala za pobitimi, pregnanimi ali pobeglimi Irci, za kar je bila potrebna vzposta- vitev natan~ne evidence zemlji{~. Leta 1654 je Petty pridobil od Parlamenta pooblastila, da po lastnih predlo‘enih na~rtih izvede popis stanja zase‘enih irskih ozemelj. V slabem letu in pol je briljantno organiziral in izpeljal zahtevni projekt meritev, popisa in parcelacije oze- melj, znan pod imenom Down Survey. Delo je bilo zaradi vla‘nega in neprijaznega irskega podnebja ter konfiguracije in prostranosti ozemelj zelo te‘ko. Strauss ocenjuje, da je med izpeljavo te naloge Petty pokazal izjemno kombinacijo osebnostnih zna~ilnosti: {irokega znanja, organizacijskih sposobnosti in samozavesti.7 Projekt je bil zaklju~en leta 1656. Kasneje je Petty sodeloval tudi v komisiji za razdelitev zemlji{~. Zemljo so razdelili vojakom, 4 Prim. Strauss,1954, str. 28. 5 Razen s Hobbesom se je seznanil tudi z R. Boylom in R. Descartesom. 6 Prim. Strauss, 1954, str. 54. 57ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ki so sodelovali pri zadu{itvi irskega upora in vsem, ki so financirali voja{ki pohod in so jim bila v zameno obljubljena posestva, ko bodo irska ozemlja osvojena. Prav pri pla~ilu tega projekta in razdelitvi ozemelj je Petty s spretno potezo, ko si je od vlade za del denarja, ki mu ga je dolgovala, izposloval mo‘nost nakupa obse‘nih zemlji{~ po znatno ni‘ji ceni, posta- vil osnovo svojega velikega zemlji{kega premo‘enja na Irskem. S tem sicer legalnim dejanjem pa si je poleg premo‘enja nakopal tudi veliko te‘av, saj so mu bili zlasti nekateri vi{ji ~astniki v vojski nevo{~ljivi in so ga tudi na sodi{~u obto‘evali zlorabe visokega polo‘aja. Nekateri sodni postopki v zvezi s tem so potekali {e v ~asu njegove smrti. Po obnovitvi monarhije se je Petty posvetil vzdr‘evanju svojih irskih posesti in teoreti~nemu delu.8 Bil je ustanovni ~lan leta 1662 ustanovljene Kraljevske dru‘be, pred katero je ve~krat bral svoje prispevke. Zanimala so ga predvsem ekonomska vpra{anja, s katerimi se je sre~eval pri upravljanju svojih posesti (davki, gibanje cen), pa tudi demo- grafska in narodnogospodarska statistika ter tehnolo{ka zgodovina. Nadaljeval je tudi z izumiteljskimi projekti, s katerimi se je za~el ukvarjati ‘e med {tudijem. Zlasti ga je dolga leta navdu{evala ideja o izdelavi nepotopljivega ~olna, ki pa mu je ni uspelo uresni~iti. Umrl je 16. decembra 1687 zaradi gangrene noge, ki je bila posledica hudega protina. Samo dva dni pred Pettyjevo smrtjo je bil na seji Kraljevske dru‘be Janez Vajkard Valvasor izvoljen za njenega ~lana. Za~etnik ekonomske teorije in statistike Pettyjevo teoreti~no delo v obliki {tevilnih esejev je razmeroma obse‘no. Esejev pravi- loma ni pisal za objavo, ampak, kot pravi T. Hutchison, “za kro‘enje po koridorjih mo~i in za pridobitev vpliva in polo‘ajev”.9 Zato je ve~ina njegovih del iz{la posthumno. V prvi polovici {estdesetih let 17. stoletja je nastalo in tudi iz{lo eno njegovih najbolj znanih del A Treatise of Taxes and Contributions (1662), v katerem je sistemati~no obdelal problematiko javnih financ. Predvsem se je zavzel za racionalnost in transparentnost dr‘av- nih izdatkov in za proporcionalno obdav~enje.10 Pri vpra{anju vrednotenja premo`enja (za potrebe obdav~evanja) se je Petty v tej razpravi lotil tudi zahtevnih teoreti~nih problemov, zlasti koncepta vrednosti, kjer je prvi nakazal t.im. delovno teorijo vrednosti, ki je kasneje pomembno zaznamovala klasi~no ekonomsko teorijo (D. Ricardo).11 Iz tega obdobja je tudi kraj{i tekst Verbum sapienti (1664, obj. 1691), v katerem je med drugim Petty prvi uporabil koncept obto~ne hitrosti denarja. Pravilno je opazil, da bi bila v obtoku potrebna manj{a koli~ina denarja, ~e bi bila njegova obto~na hitrost ve~ja.12 7 Ibid., str. 65. 8 Charles II mu je `e leta 1662 za njegove zasluge pri delu na Irskem podelil plemi{ki naziv. 9 Hutchison, 1988, str. 24. 10 Gl. Petty, 1662, pogl. 2 in 3. V zgodovini ekonomske teorije se Petty obi~ajno razvr{~a kot liberalni merkantilist. V nasprotju s tedaj {e prevladujo~o merkantilisti~no doktrino se je zavzemal za manj{o vlogo dr`ave v ekonomiji, ni pa verjel v vsemogo~nost trga pri vzpostavljanju polnozaposlitvenega ravnote`ja. To dokazuje tudi njegova zahteva, da mora dr`ava vsekakor poskrbeti za brezposelne (prim. Petty, 1662, str. 20), ~esar sto let kasneje pri Smithu, klasi~nem liberalnem ekonomistu, ki prisega na “nevidno roko” trga, ni ve~ zaslediti. Prim. Hutchison, 1988, str. 31. Prim. tudi Hull, 1900, str. 11–12 in Hull, 1964, str. lxix–lxx. 11 Petty, 1662, str. 43–44. 12 Petty govori o “krogih obra~anja denarja”. Kraj{i ko so krogi (ker se npr. pla~e izpla~ujejo v kraj{ih periodah), manj{a je potrebna koli~ina denarja v obtoku (Petty, 1691b, str. 112–113). V tem eseju Petty tudi ocenjuje narodni dohodek (oziroma letne izdatke vseh prebivalcev) Anglije in Walesa ter vrednost angle{kega premo`enja. 58 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS Iz sedemdesetih let izvirata najbolj znani Pettyjevi deli, Political Anatomy of Ireland (1672, obj. 1691) in Political Arithmetic (1676, obj. 1690). Prvo delo je dru‘benoekonomski in statisti~ni pregled Irske, katerega namen je bil vplivati na izbolj{anje politi~nih in eko- nomskih razmer na Irskem. V drugem delu pa gre v bistvu za primerjalno analizo ekonomske mo~i Anglije, Francije in Nizozemske, ki izzveni kot slavospev napredku in ekonomskim potencialom Anglije. Pri tem je Petty v baconianskem stilu izhajal predvsem iz empiri~nih podatkov. Zato je tudi skoval izraz “politi~na aritmetika”, ki ga je kasneje za svoje polit- ekonomske {tudije pogosto uporabljal in je tudi v {ir{ih krogih v njegovem ~asu postal sinonim za empiri~ni oziroma kvantitativni metodolo{ki pristop v ekonomiji.13 V osemdesetih letih je Petty nadaljeval z eseji na temo politi~ne aritmetike, v katerih se je ukvarjal z demografsko statistiko velikih mest, zlasti Londona, Pariza in Dublina (ocene {tevila prebivalstva in njegovega gibanja, stopnje smrtnosti, analiza vzrokov smrti, itd.).14 Iz tega obdobja je tudi Quantulumcunque concerning money (1682), prvi poskus ocene potrebne koli~ine denarja v obtoku. Nekatere skupne zna~ilnosti Pettyja in Valvasorja, kot izhajajo iz njunih biografij in del ^eprav sta Petty in Valvasor ‘ivela v povsem razli~nih okoljih in se tudi udejstvovala na razli~nih podro~jih, Petty predvsem kot dru‘benokriti~ni esejist, Valvasor pa kot klasi~ni poli- histor, je med njunim ‘ivljenjem in delom vseeno mogo~e potegniti nekatere vzporednice. Formativna leta, vplivi Glede izobra‘evanja je zanimivo, da sta oba obiskovala jezuitsko gimnazijo, o kateri sta tudi kasneje ohranila najbolj{e mnenje. Tako Strauss poudarja, da je Petty vse ‘ivljenje ob~udoval Suareza, mojstra logike, ki je iz{el iz jezuitskega reda, pri katerem se je tudi sam navzel miselne discipline.15 Tudi Valvasor kasneje v Slavi pohvalno omenja jezuite, ki si v svojih kolegijih prizadevajo mladino izpopolniti v sklepalni umetnosti (ali logiki).16 Valvasor je po kon~ani gimnaziji v slogu aristokratskih sinov od{el na izobra‘evalno popotovanje v tujino (bil je v Nem~iji, Italiji, severni Afriki, Španiji, Franciji, Holandiji in Švici), ki je s presledki trajalo skoraj {tirinajst let (do 1671). Petty finan~nih mo‘nosti za kaj takega ni imel, zato si je plemi{ki Grand Tour organiziral kar sam z odlo~itvijo za {tudij na Nizozemskem in v Franciji, med katerim pa je, v okviru mo‘nosti, po teh de‘elah tudi precej potoval. Tako Valvasorjev dnevnik z njegovih potovanj kot Pettyjevi zapiski iz obdobja bivanja na kontinentu so izgubljeni.17 Toda iz nekaterih posredno ohranjenih zapisov je mo‘no sklepati, da sta bila oba ‘e v svojem formativnem obdobju izredno pozorna in dobra opazovalca okolja. Seveda pa so bili njuni interesi ‘e tedaj o~itno razli~ni. Medtem ko se fragmentarno ohranjena Valvasorjeva mladostna opa‘anja nana{ajo predvsem na naravne in etnografske posebnosti de‘el, ki jih je obiskoval,18 je Pettyjevo zanimanje veljalo dru‘beno- 13 Prim. tudi Schumpeter, 1954, str. 209–212. 14 Npr. Another Essay in Political Arithmetick Concerning the Growth of the City of London (1683), Observations upon the Dublin Bills of Mortality (1683), Two Essays in Political Arithmetick Concerning the People, Housing, Hospitals, &c. of London and Paris (1687). Vse v Hull, 1964, 2. knjiga. 15 Strauss, 1954, str. 25. 16 Valvasor, 1968, str. 77. 17 Prim. Reisp, 1983, str. 88 in Strauss, 1954, str. 26–27. 18 Jame v Afriki, Nem~iji in Franciji, me{alec strupov v Tunisu itd. (Reisp, 1983, str. 81–88). 59ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ekonomskim razmeram in institucionalni ureditvi dr‘av.19 Te vsebine so bile tudi predmet njunih del v zrelih letih. Valvasor je svoje formativno in izobra‘evalno obdobje sklenil pri tridesetih letih. Med tem ~asom je bil dve leti anga‘iran tudi v bojih zoper Turke, kasneje pa {e enkrat v letu 1683. Voja{ko udejstvovanje je bilo tudi sicer pomemben sestavni del Valvasorjevega ‘ivljenja. Dolga leta je bil ~lan de‘elnega fevdalnega poziva, pridobil pa si je tudi ~in stotnika, kar verjetno pomeni, da je imel poleg dobrega voja{kega znanja in izku{enj tudi vodstvene sposobnosti. Tudi Petty, katerega formativna leta se kon~ajo pri sedemindvajsetih z diplomo v Oxfordu, je bil povezan z vojsko, vendar kasneje in ne kot aktivni vojak (bil je zelo kratkoviden), temve~ najprej kot voja{ki zdravnik, nato pa kot vodja popisa osvojenih irskih ozemelj, ki je bil delno tudi v pristojnosti vojske. ^eprav sta bila Petty in Valvasor v ‘ivljenjskih in delovnih odlo~itvah zelo samostojna ~loveka, sta v ‘ivljenju vseeno sre~ala osebe, ki so na njuno delo imele precej{en vpliv. Za Pettyja je bil to nedvomno Thomas Hobbes (1588–1679), ki je Pettyja v Parizu za nekaj ~asa celo anga‘iral kot svojega pomo~nika pri {tudiju anatomije. Hobbesovo temeljno prepri~anje je bilo, da mora teorija dolo~ati pogoje za mir in materialno blagostanje (peace and plenty). To prepri~anje se kasneje posredno odra‘a tudi v Pettyjevih delih, in sicer na eni strani v njegovih zamislih o nalogah dr‘ave, ki mora zagotavljati predvsem notranjo (pravni red) in zunanjo varnost (obramba) ter skrbeti za dolo~eno raven socialne varnosti, na drugi strani pa v njegovih razmi{ljanjih o davkih, vrednosti in monetarnih vpra{anjih. V Valvasorjevem ‘ivljenju in delu sta do neke mere primerljivo vlogo odigrala Matev‘ Merian (1621–1687) in Janez Ludvik Schoenleben (1618–1681). Prvi je neposredno spodbudil Valvasorja, da se je lotil prikaza Kranjske de‘ele v obliki bakroreznih topografskih slik.20 Pod vplivom Schoen- lebna pa je Valvasor svoje delo raz{iril in zgolj ilustrativno topografijo, s katero se je najprej ukvarjal, pri~el dopolnjevati z razlagajo~imi besedili in zemljevidi, iz ~esar se je v kon~ni fazi razvila Slava.21 Delo, interesi Kot ‘e omenjeno, je bil Petty eden od pobudnikov in ustanovnih ~lanov Kraljevske dru‘be (Royal Society for the Improvement of Natural Knowledge), katere ~lan je na podlagi svoje izvrstne razprave o Cerkni{kem jezeru leta 1687 postal tudi Valvasor. Program dru‘be, ki je izhajal iz Baconovih metodolo{kih idej, je favoriziral empiri~ne raziskave, temelje~e na opazovanju, meritvah in eksperimentih, v prvi vrsti na podro~ju narave in tehnologije, zatem tudi dru‘be. Vsekakor je Valvasorjevo raziskovanje bilo tak{no, saj v Slavi ve~krat poudarja na~elo “lastnega izkustva” oziroma to, da je po Kranjskem “sam prehodil vse hribe in doline, po vsem kar najbolj natanko izpra{eval, nato {e sam vse pregledal in prerisal”.22 Spomnimo se samo njegovih meritev Cerkni{kega jezera. Tudi Petty je “meril”, le da so se njegove meritve nana{ale na dru‘bene pojave. Zlasti znane so njegove kvantitativne ocene 19 Strauss (1954) v telegrafskem stilu rekonstruira Pettyjeve zapiske o opa`anjih na Nizozemskem: “Veliko ljudi in trgovine. (…) Kot vojaki zaposleni tujci. Kolonije v Indiji. (…) Ladijski transport. Ribi{tvo. Pravi~ni davki in dobro porabljeni. Nizke obresti. (…) Banke. Strpnost, var~nost, pridnost. (…) Reke, nasipi, mostovi, pristani{~a, `erjavi.” (str.27). 20 To Valvasor sam priznava v predgovoru k enajsti knjigi Slave (Valvasor, 1968, str. 99). 21 Prim. Rupel, 1969, str. 501. 22 Valvasor, 1968, str. 17. 60 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS o {tevilu prebivalstva, poklicni strukturi, stanovanjskem fondu, itd. na Irskem.23 S svojo politi~no aritmetiko, torej dru‘beno in ekonomsko statistiko, je Petty duh empirizma prene- sel na svoje interesno podro~je – dru‘bo. Sicer pa je, kot pravi Hutchison, v celoti podpiral izrazito prakti~no usmerjenost programa dru‘be.24 Valvasorja in Pettyja je mo‘no primerjati tudi v pogledu samega dela. Pettyjev popis irskih ozemelj The Down Survey je vsebinsko in formalno sicer nekaj povsem drugega kot Valva- sorjeva Slava vojvodine Kranjske. Gre za projekt, ki je bil izvr{en izklju~no v upravno-politi~ne namene. Toda ~e upo{tevamo, da se je Petty po zaklju~ku tega popisa v svojih delih vedno znova vra~al k Irski (zlasti v Politi~ni anatomiji Irske in v raznih esejih o politi~ni aritmetiki), potem lahko trdimo, da je postala Irska pravzaprav nekak{en “projekt njegovega ‘ivljenja” oziroma da je imel Petty do Irske (kjer si je pridobil velika posestva, za katera je vzorno skrbel) podoben odnos kot Valvasor do Kranjske. V obeh primerih je {lo za de‘elo, na katero sta bila avtorja navezana in sta ji ‘elela pomagati. Valvasor se je poslu‘il tedaj popularne topografije in je sku{al z ob{irnim geografsko-zgodovinskim, krajepisnim in etnografskim orisom Kranjske predstaviti njene zna~ilnosti in posebnosti tudi tujcem. Petty je z zemlji{kim popisom in dru‘benoekonomskim pregledom Irske postavil izhodi{~e za u~inkovite ukrepe, s katerimi naj bi se izbolj{ala institucionalna ureditev in materialno stanje Irske. Pri svojih nasvetih se je zgledoval po Nizozemski, ki je imela urejene zemlji{ke evidence, racionalen in pravi~en dav~ni sistem in nizke obrestne mere, spodbudne za trgovino in podjetni{tvo.25 Kljub splo{nim metodolo{kim in vsebinskim razlikam velja omeniti, da so nekateri deli Pettyjeve Politi~ne anatomije Irske pisani v zelo podobnem slogu in na enako tematiko kot teksti v Slavi. To velja za {esto poglavje, v katerem Petty pojasnjuje upravni ustroj Irske in ga lahko primerjamo z deveto knjigo Slave o oblasteh in slu‘bah na Kranjskem. V prvem delu osmega poglavja Petty popisuje vremenske razmere na Irskem podobno kot Valvasor vreme in podnebje Kranjske de‘ele v tretji knjigi Slave. Dvanajsto in trinajsto poglavje, ki govorita o veri, prehrani, obla~enju, jeziku in navadah Ircev, pa lahko primerjamo s {esto in sedmo knjigo Slave. Podobnosti so tudi pri njunem kartografskem delu, torej zemljevidih. Valvasorja pozna- mo predvsem po znamenitem zemljevidu Kranjske (priloga v drugi knjigi Slave), izdelal pa je tudi zemljevida Koro{ke in Hrva{ke. Petty je na podlagi projekta Down Survey izdelal 23 Gl. Petty, 1691a, pogl. 1 in 2. Odli~no statisti~no delo je tudi analiza londonskih mrli{kih knjig Observations upon the Bills of Mortality (1676). O avtorstvu tega dela je bilo veliko polemike, kajti ob izidu je bil kot avtor naveden le John Graunt. Danes prevladuje mnenje, da sta delo napisala skupaj Graunt in Petty, le da je slednji prvemu prepustil celotno avtorstvo, da bi mu omogo~il izvolitev za ~lana Kraljevske dru`be. Da se je Petty nasploh veliko ukvarjal s prebivalstvom, zlasti z mo`nostmi njegove rasti, dokazujejo tudi nekateri njegovi nedavno odkriti rokopisi (gl. Aspromourgos, 2000). 24 Hutchison, 1988, str. 28. 25 Gl. Petty, 1690, pogl. 1. 26 Gl. Petty, 1683. Poleg zemljevida Irske (A General Mapp of Ireland) so tu {e karte {tirih irskih provinc (Leinster, Ulster, Connaught in Munster) ter njihovih okro`ij. Ker je ta Pettyjeva zbirka zemljevidov iz{la brez letnice in kraja izida, jo nekateri datirajo v leto 1685. Tudi zemljevid Irske naj ne bi bil v vseh ohranjenih izvodih (prim. Hull, 1964, str. 651–652). Mikrofilmska kopija, ki sem jo pregledal, je zemljevid Irske vsebovala, v katalogu pa je bilo delo evidentirano pod letnico 1683. V zbirki je glede na oblike ~rk itd. mo`no razlo~iti vsaj dva “sloga”, kar verjetno pomeni, da vseh zemljevidov ni izrisal Petty sam. Down Survey je obsegal dvaindvajset okro`ij, za preostali del si je verjetno pomagal z drugimi viri (prim. Strauss, 1954, str. 67–68). Leta 1685 je Petty izdal A Geographical Description of Ireland, nekak{en priro~ni atlas, v katerem so bili v manj{em merilu ponovno natisnjeni zemljevidi {tirih provinc in dvaintridesetih okro`ij, vendar oblikovno poenoteni ter tehni~no dopolnjeni (med drugim je na levem in desnem robu dodan prikaz zemljepisne {irine, ki ga v zbirki iz leta 1683 ni). Ni pa v tem atlasu zemljevida Irske, namesto njega je manj{i zemljevid celotnega Kraljestva (gl. Petty, 1685). 61ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) posami~ne karte irskih provinc in njihovih okro‘ij ter zemljevid Irske.26 Likovna oprema Pettyjevih in Valvasorjevih zemljevidov in na~in prikazovanja sta si zelo podobna (baro~no uokvirjeni naslovi, figuralika ob merilu in kompasu, trojambornice na morju, ponazoritev hribovite pokrajine s sen~enimi sto`ci, poudarjen izris obale morja in jezer itd.). Pettyjev zemljevid Irske je zaradi vrisanih meja {tevilnih okro`ij v primerjavi z Valvasorjevim zemlje- vidom Kranjske precej nepregleden. Nekoliko preglednej{i in, glede na obseg ozemlja, ki ga prikazujejo, tudi primerljivej{i z zemljevidom Kranjske so Pettyjevi zemljevidi provinc, {e zlasti v izdaji iz leta 1685, kjer so tehni~no izbolj{ani z ozna~bo krajev s to~ko in prikazom zemljepisne {irine na robu.27 Vse to in povrhu {e prikaz zemljepisne dol‘ine pa ‘e ima Valvasorjev zemljevid Kranjske.28 ,29 Vsekakor lahko pritrdimo mnenju, da Valvasorjevo kartografsko delo v ni~emer ni zaostajalo za tedanjo evropsko kartografijo.30 Skupno Valvasorju in Pettyju je bilo tudi zanimanje za tehniko. Valvasor, kot je znano, je imel na Bogen{perku dragoceno zbirko matemati~nih instrumentov ter drugega zemljemer- skega in kartografskega pribora, ki ga je pri svojem delu s pridom uporabljal.31 Tudi Petty je bil, kot poro~a njegov zgodnji biograf Aubrey, ve{~ dela z zemljemerskimi instrumenti.32 Poleg tega je `e od mladih nog gojil zanimanje za razli~ne tehni~ne spretnosti. Po vrnitvi s kontinenta je celo na~rtoval nekak{no pregledno zgodovino raznih poklicev in `e samo osnutki tega dela ka`ejo na Pettyjevo osupljivo obse`no poznavanje tedanjih tehnologij.33 Strauss celo meni, da je bil Pettyjev {tudij medicine in anatomije logi~no nadaljevanje njegovega zanimanja za mehaniko, saj je zagovarjal stali{~e, da je ~loveku dovr{enost lastnega telesa lahko najbolj{i, ~eprav verjetno nedosegljiv zgled pri konstruiranju razli~nih uporabnih naprav.34 Z zanimanjem za tehniko je neposredno povezano Valvasorjevo in Pettyjevo ukvarjanje s tehni~nim inovatorstvom. Valvasor je izumil nov na~in ulivanja kovinskih skulptur, ki je temeljil na ustrezni sestavi zlitine in pravilni pripravi kalupa. Poro~ilo o novem postopku 27 Gl. Petty, 1685, npr. karta province Munster (tudi v Petty, 1683), v kateri je tudi okro`je Kerry, kjer je imel Petty svoja najve~ja posestva. 28 Nenavadno visoka zemljepisna dol`ina Kranjske na Valvasorjevi karti je posledica tega, da je izhodi{~e bilo zahodneje (verjetno meridian na Kanarskih otokih). Vendar je dol`ina vseeno nekoliko prevelika, na kar so ga opozorili tudi iz Kraljevske dru`be (prim. Reisp, 1983, str. 177). 29 Za razliko od Valvasorjeve karte Kranjske so pri Pettyju imena rek poredkoma navedena. Obratno je pri jezerih, vsa ve~ja jezera so na Pettyjevih zemljevidih imenovana, medtem ko Valvasor Blejskega in Cerkni{kega jezera ni ozna~il z imenom. 30 Reisp, 1989, str. 26. 31 Reisp, 1983, str. 106–107. 32 John Aubrey je na podlagi pogovorov, ki jih je imel z njim okoli leta 1680, o Pettyju napisal kraj{i biografski tekst, v katerem med drugim pravi, da so bili tisti, ki jih je Petty zaposlil za zemljemerska dela na Irskem, preprosti ljudje, nekateri vojaki pehote, ki so z merilno opremo (“{katlo in iglami”) hodili naokrog ne vedo~, kaj po~no, “medtem ko je Sir William zelo dobro vedel, kako vse to uporabljati” (Aubrey, 1680, str. 4). 33 Prim. Strauss, 1954, str. 21. Nekateri naslovi iz njegove bibliografije (glej npr. Bevan, 1894, str. 2) ka‘ejo, da se je Petty tudi kasneje ukvarjal z zgodovino tehnolo{kih postopkov, zlasti na podro~ju proizvod- nje tkanin, kar je bilo v dru‘inski tradiciji (Discourse of making cloth, 1665). 34 Strauss, 1954, str. 34. Tudi za kasnej{i Pettyjev prestop od medicine k ekonomski teoriji lahko re~emo, da sploh ni bil netipi~en. V razvoju ekonomske teorije se je pozneje {e ve~krat pokazalo, da so ravno zdravniki znali razviti ob~utek za obravnavanje ekonomije kot celovitega organizma, v katerem je potrebna vzajemna povezanost vseh sestavnih delov. V tem smislu je najbolj znan F. Quesnay, zdravnik Ludvika XV, v ekonomski teoriji pa utemeljitelj fiziokratizma in s svojo Tableau Economique za~etnik makroekonomskega modeliranja. Medicino je {tudiral tudi John Locke, med drugim avtor nekaterih polit- ekonomskih spisov. Omeniti velja {e R. Hilferdinga, institucionalisti~no usmerjenega ekonomskega teore- tika z za~etka 20. stoletja, ki je bil po izobrazbi prav tako zdravnik. 62 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS ulivanja je bilo objavljeno v glasilu Royal Society Philosophical Transactions leta 1687. Med njegove izumiteljske projekte se uvr{~a tudi na~rt za izgradnjo ljubeljskega predora, ki ga omenja v Slavi, vendar ni ohranjen. Na~rt tedaj ni bil realiziran, ker Valvasor, kot sam pravi, ni uspel dobiti koncesije za “ve~no prevoznino poleg dolo~enega prispevka”, kar pripisuje tudi tedanjim okoli{~inam (kuga na Dunaju).35 Njegov postopek ulivanja kovin- skih skulptur je bil analiziran tudi kasneje.36 Petty se je vse ‘ivljenje ukvarjal s projektom nepotopljivega ~olna z dvojnim dnom (double-bottomed vessel), vendar vsaj eden od izdelanih primerkov, kot poro~a Aubrey, ni prestal preskusov. 37 Med ostalimi Pettyjevimi izumiteljskimi projekti so naprava za dvojno pisanje (double-writing instrument), ki jo je izdelal med {tudijem, zamisel za posebno tiskar- sko pripravo, ki omogo~a so~asno tiskanje ve~ stolpcev, ter na~rti za most brez sredinskih podpornikov in sejalnik ‘ita.38 Za napravo za dvojno pisanje je leta 1647 pridobil celo patent, toda zanimanja zanjo ni bilo nobenega, tako da so njegova pri~akovanja o velikem zaslu‘ku hitro splahnela. Razo~aranje nad nezanimanjem ljudi za novosti kasneje omenja tudi v Razpravi o davkih v poglavju, kjer govori o monopolih (oziroma patentih).39 Se je pa Petty ne glede na svoje ne preve~ uspe{ne izumiteljske izku{nje odlo~no zavzemal za to, da se s podeljevanjem monopolnih pravic za dolo~en ~as {~itijo interesi inovatorjev.40 Iz biografij obeh mo‘ izhaja {e ena skupna zna~ilnost – veselje do risanja. Valvasor je bil predvsem mojster risbe in skiciranja gradov, samostanov in zanimivih krajev;41 na podlagi teh skic so kasneje v njegovi grafi~ni delavnici nastajali bakrorezi. Ukvarjal se je tudi z bolj tehni~nimi prikazi, sem sodijo njegov prikaz delovanja Cerkni{kega jezera, na~rt Podpe{ke jame, na~rt rimske Emone in pa seveda zemljevidi. Petty je, kot poro~a Aubrey, poleg risanja obvladal tudi slikanje, prav tako pa je bil verjetno dober tudi v tehni~ni risbi, saj naj bi med bivanjem v Parizu za Hobbesa risal shematske prikaze.42 Valvasor je bil ljubitelj grafi~ne umetnosti in pisane besede, o ~emer pri~ata njegova grafi~na zbirka in bogata knji‘nica. O morebitni Pettyjevi nagnjenosti k umetnosti razen tega, da je ob~asno risal in slikal ter napisal kak{no pesem,43 ni podatkov. Kot je povedal Aubreyu, je po svojem petindvajsetem letu tudi bral bolj malo,44 kar gre verjeti, saj v njego- vih teoreti~nih spisih skoraj ni zaslediti citiranja ali povzemanja drugih avtorjev. Vsi teksti so torej izvirni, plod njegovih lastnih opa‘anj in razmi{ljanj. Nekatere osebnostne zna~ilnosti O tem, da sta bila Petty in Valvasor odlo~na, samozavestna in ambiciozna ~loveka, ne gre pretirano dvomiti. Brez teh lastnosti se ne bi mogla uveljaviti v tolik{ni meri, kot sta se. Kot osebnosti pa sta bila verjetno razli~na. 35 Valvasor, 1968, str. 23. 36 Paulin, Trbi‘an (1996). 37 Aubrey, 1680, str. 5. Ni povsem jasno, ali je {lo za enotrupno plovilo z dvojnim dnom, ali, kot pravi Hull (1964, str. xxii), za nekak{en katamaran. 38 Prim. Strauss, ibid., str. 30. 39 Petty, 1662, str. 74–75. 40 Ibid. 41 Prim. Rupel, 1969, str. 508. 42 Aubrey, 1680, str. 4. 43 Strauss, 1954, str. 25, 179. 44 Petty je pri tem celo ironi~no pripomnil, da ~e bi bral toliko kot nekateri drugi, ne bi toliko vedel, kot ve, niti ne bi pri{el do tak{nih odkritij in izbolj{av (Aubrey, 1680, str. 5). 63ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Valvasorja sta odlikovali predanost delu in temeljitost; za raziskovanje de‘ele Kranjske mu ni bilo ‘al ne ~asa ne denarja. Prav zaradi tega entuziazma je tudi {el preko svojih finan~nih zmo‘nosti. Petty je bil v svojem ‘ivljenju in delu bolj prera~unljiv, veliko se je pravdal za svoje posesti, teoreti~no delo je podrejal premo‘enjskim zadevam in svojim ambicijam po vplivnih polo‘ajih, ki pa jih ni dosegel. O Valvasorjevem zna~aju in odnosu do soljudi ne vemo veliko, razen tega, kar je mogo~e sklepati iz njegovih komentarjev v Slavi. Tako velja, da je imel kljub svojemu plemi{kemu stanu tudi do preprostih ljudi human in spo{tljiv odnos (~eprav je kot fevdalec obsojal kme~ke punte) in da je rad moraliziral, hvalil ali grajal, vendar s primernim humorjem.45 Petty se je v svojih tekstih zavzemal za revne in brezposelne, katerim naj zaposlitev in s tem pre‘ivetje zagotovi dr‘ava z delom pri gradnji cest, kanalov, pogozdovanjih itd.46 Sicer pa velja, da je bil Petty v stikih z ljudmi odrezav, ironi~en in precej netakten. Verjetno ravno zaradi svoje arogantnosti nikoli ni dobil visokega polo‘aja v dr‘avni slu‘bi, za kar si je zelo prizadeval.47 V Pettyjevi biografiji najdemo med drugim zanj oznako podjetnik.48 Oznaka se nana{a na njegovo uspe{no izvedbo obse‘nega popisa osvojenih irskih ozemelj, pri katerem je moral nadzirati in koordinirati delo ve~ kot tiso~ ljudi, s ~imer je dokazal svoje izredne vodstvene in organizacijske sposobnosti. Tudi sicer je Petty nedvomno imel smisel za podjetni{tvo in poslovanje, od mladih let, ko se je ukvarjal z drobnim prekup~evanjem, do kasnej{ega uspe{nega upravljanja irskih posesti. Valvasor je bil prav tako podjetnik (grafi~na delavnica, zalo‘ni{tvo), toda podjetni{tvo je bilo pri njem izrazito podrejeno znanstvenemu delu.49 Pogosto omenjana Valvasorjeva zna~ilnost je tudi {irokopoteznost, tako v privatnem ‘ivljenju (nakupi gradov) kot pri delu.50 Kombinacija podjetni{tva in {irokopoteznosti je pogosto usodna in tudi v Valvasorjevem primeru je bilo ‘al tako. Toda kljub finan~nemu polomu in iz~rpanosti po izidu Slave je Valvasor verjetno umrl z zado{~enjem, da je uspe{no dokon~al svoj veliki projekt. Nasprot- no pa je Petty v pismih, ki jih je pisal malo pred smrtjo in so ohranjena, izra‘al dvome o pravilnosti nekaterih svojih ‘ivljenjskih odlo~itev, zlasti tiste, da si pridobi posestva na Irskem. Verjetno se je zavedel, da so mu upravljanje teh posestev in neskon~ni pravdni postopki v zvezi z njimi pobrali ogromno energije, ki bi jo lahko porabil za ustvarjalno delo na podro~jih, ki so ga veselila.51 45 Reisp, 1983, str. 225. 46 Petty, 1662, str. 29. S tem je Petty postal eden prvih ekonomskih teoretikov, ki je zagovarjal javna dela. 47 Prim. Aspromourgos, 1988, str. 343–345. Sarkasti~ni humor je Pettyju pomagal tudi iz kak{ne ko~ljive situacije. Aubrey (1680, str. 4) poro~a, da je okoli leta 1660 Petty pri{el v konflikt z nekim vitezom, ki ga je pozval na dvoboj. Petty je bil zaradi svoje slabovidnosti seveda v podrejenem polo‘aju, imel pa je kot izzvanec prilo‘nost, da izbere prostor in oro‘je. Njegov o~itno karikirani predlog, da bi se pomerila v temni kleti oboro‘ena s tesarskimi sekirami, je izzval vsesplo{en smeh, med katerim je bila tudi prvotna zamera kmalu pozabljena. 48 Strauss, 1954, str. 62. 49 Prim. tudi Rupel, 1969, str. 509. 50 Prim. Reisp, 1983, str. 95. 51 Prim. Strauss, 1954, str. 108. 64 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS Literatura Aspromourgos, Tony (1988), The life of William Petty in relation to his economics: a tercentary interpretation, History of Political Economy, 20(3), str. 337–356. Aspromourgos, Tony (2000), New light on the economics of William Petty (1623–1687): some findings from previously undisclosed manuscripts, Contributions to Political Economy, 19, str. 53–70. Aubrey, John (ok. 1680), A brief life of William Petty, v: Bevan,1894, str. 3–7. Bevan, Wilson Lloyd (1894), Sir William Petty: A Study in English Economic Literature, Publica- tions of the American Economic Association, 9(4), str. 371–472. Navedbe strani v ~lanku se nana{ajo na tekst na spletnem naslovu http://socserv2.mcmaster.ca/cecon/ugcm/3ll3/petty/bevan.html Hull, Charles H. (1900), Petty’s place in the history of economic theory, Quarterly Journal of Economics, 14, str. 307. Navedbe strani v ~lanku se nana{ajo na tekst na spletnem naslovu http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/cecon/ugcm/3ll3/petty/hull.html Hull, Charles Henry (ur.) (1964), The Economic Writings of Sir William Petty. 2 knjigi. New York: Augustus M. Kelley. Prva izdaja Cambridge 1899. Hutchison, Terence Wilmot (1988), Before Adam Smith: The Emergence of Political Economy, 1662–1776. Oxford: Basil Blackwell. Paulin, Andrej, Trbi‘an, Milan (1996), Zakaj je Valvasor lahko ulival tankostenske kipe iz medi, Rudarsko-metalur{ki zbornik, 43(3–4), str. 261–269. Petty, William (1662), A Treatise of Taxes and Contributions, v: Hull, 1964, str. 1–97. Petty, William (1683), Hiberniae Delineatio quoad hactenus licuit, Perfectisima. Studio Guilielmi Petty. (Indiana University Libraries, Bloomington, Wing Microfilm Reel 220.) Petty, William (1685), A Geographicall Description of ye Kingdom of Ireland. Collected from ye actual Survey made by Sr. William Petty. Engraven and Published for ye Benefit of ye Publique by Fra. Lamb, by Rob. Morden and by Will Berry, London. (Indiana University Libraries, Bloomington, Wing Microfilm Reel 220.) Petty, William (1690), Political Arithmetick, v: Hull, 1964, str. 232–313. Petty, William (1691a), Political Anatomy of Ireland, v: Hull, 1964, str. 121–231. Petty William (1691b), Verbum Sapienti, v: Hull, 1964, str. 99–120. Reisp, Branko (1983), Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga. Reisp, Branko (1989), Janez Vajkard Valvasor – ‘ivljenje, delo in pomen, v: Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi, katalog razstave, Narodna galerija Ljubljana, 1989, str. 13–78. Reisp, Branko (1997), Nekaj dopolnil k biografiji Janeza Vajkarda Valvasorja, Zgodovinski ~asopis, 51(4), str. 575–577. Rupel, Mirko (1969), Valvasorjevo berilo. Druga, izpopolnjena izdaja, ur. Branko Reisp. Ljubljana: Mladinska knjiga. Schumpeter, Joseph (1954), History of Economic Analysis. London: George Allen & Unwin. Smith, Adam (1976), An Inquiry into the Nature and Causes of the Wealth of Nations. 2 knjigi. Oxford: Clarendon Press. Strauss, E. (1954), Sir William Petty: Portrait of a Genius. Glencoe Illinois: The Free Press. Valvasor, Janez Vajkard (1968), Slava vojvodine Kranjske. Izbor. Ljubljana: Mladinska knjiga. 65ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) SUMMARY Sir William Petty (1623-1687) and Baron Janez Vajkard Valvasor (1641-1693): Comparative Outline A n d r e j S u { j a n In the history of economic theory, William Petty represents one of the main predecessors of classical political economy. In his works, for instance in A Treatise of Taxes and Contributions, Verbum sapienti, Political Arithmetic, Political Anatomy of Ireland, he analyzed socioeconomic characteristics of England, Ireland and the Netherlands; these works represent the first serious attempt at theoretic and empirical economic analysis. Though a little younger, Janez Vajkard Valvasor was Petty’s contemporary, and is the author of the extensive topography Slava Vojvodine Kranjske (The Glory of the Dutchy of Carniola). In Slava, he wrote about geographic and ethnographic curiosities of the 17th century Kranjsko. Even though Petty and Valvasor lived in very different millieus and worked in different fields, it is possible to draw certain parallels in their lives and work. During their formative years both of them studied at Jesuit colleges, then went abroad. Valvasor’s travels, which lasted almost fourteen years, took him through the countries of western and central Europe and north Africa, while Pety decided on the study of anatomy in France and the Netherlands. According to some notes that have been preserved, both turned out to be very acute observers of their surroundings. Petty was mainly interested in socioeconomic and institutional situations on the Continent; Valvasor studied natural and ethnographic characteristics of the countries through which he traveled. Very important for Petty was his meeting with Thomas Hobbes in Paris. Hobbes’ basic idea about establishing peace and plenty is indirectly reflected in Petty’s later theoretical reflections on state which, on one hand, has to establish defense, social security and the order within, and on sensible tax system, value and monetary questions on the other. A similar role in Valvasor’s life had Matev‘ Merian and Janez Schönleben. Under their influence, Valvasor set to portray the territory of Kranjsko in the form of copper engravings; together with the text that was added later, these engravings represented the basis for Slava. In their work, both Petty and Valvasor followed methodological requirements of the Royal Society program. Petty was one of its founding members, and due to his brillian treatise on the Cerknica Lake Valvasor became its member in 1687. As is well known, the program of the Royal Society favored empirical research based on observation and measuring, first in nature, then within the society. While Valvasor’s findings referred mainly to nature and natural phenomena, Petty estimated and analyzed social and economic processes and institutions (population movements, mortality, national revenues, and the amount of money in circulation). Despite great differences between Petty’s and Valvasor’s work – on one hand a detailed register of conquered Irish territories (Down Survey) and socioeconomic survey of Ireland (Political Anatomy of Ireland), and an extensive geographical, historic, topographic and ethnographic description of Kranjsko on the other – it may be said that Petty’s attitude toward Ireland was not unsimilar to Valvasor’s attitude toward Kranjsko. In both cases they wrote about the countries each of them was attached to, and which they wanted to help; Valvasor wished to do so by introducing its natural wealth and curiosities to forei- gners, and Petty by giving advice on how to improve Ireland’s material situations and institutions. Some parts of Petty’s Political Anatomy of Ireland have been written in a style very similar to the one in Slava, and focus on identical themes. This is especially true of Chapter 6, in which Petty describes the administrative structure of Ireland, and which can be compared to Book 9 of Slava; the latter focuses on the Kranjsko authorities and offices. In the first part of Chapter 8 Petty describes weather conditions in Ireland much as Valvasor describes weather and climate in Slava’s Book 3. Petty’s Chapters 12 and 13, speaking about religion, food and clothing cultures, language and customs of the Irish, can be campared with Valvasor Slava’s Books 6 and 7. Valvasor’s map of Kranjsko is technically equal to, and similar in form, to Petty’s maps of Ireland and Irish provinces, and clearer. Another thing that Petty and Valvasor had in common was their interest in technical matters, and innovative work. As an inovator, Valvasor was more successful than Petty. He invented a new way of casting metal statues that was based on a suitable composition of the alloy and on proper preparation of the 66 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS mold. Another of his innovative projects was the plan for a tunnel in Ljubljana mentioned in Slava, which has not been preserved. Throughout his life, Petty worked on the project of an unsinkable double- bottomed vessel, which he never managed to realize. Petty also invented a double-writing instrument for which he even obtained a patent, but there was no interest for it in practice. Among some of the other unrealized Petty’s innovations were a special printing device, a bridge without its middle abutments, and a wheat sower. Both biographies mention a skill for drawing. Valvasor was mainly a master at producing drawings and sketching castles, monasteries and places of interest; it is these drawings that were later used as the basis for copper engravings in his graphic workshop. He also worked on technical drawings, among which are his designs of the workings of the Cerknica Lake, of the Podpe~ Cave, of the Roman Emona, and different maps. According to his early biographer Aubrey, Petty was equally skilled at drawing and painting, probably also at technical drawings, for it is said that during his stay in Paris he used to draw schematic drawings. Taking part in military activities played an important role in Valvasor’s life. He had been a member of the provincial noblemen army for many years, and the fact that he attained the rank of captain points to his abilities as a leader. Petty was likewise connected with the army, first as a military physician, and later as head of the census in conquered Irish territories, which also fell within the competence of the army. In this office, Petty exhibited exceptional leadership and organizational abilities. As far as material riches are concerned, Petty’s and Valvasor’s lives could not have been more different. Petty grew up in a poor family, but later acquired vast land property in Ireland, which took up much of the time and energy he could have used for scientific work. Valvasor, on the other hand, was a nobleman and was relatively wealthy, but due to the extremely demanding and expansive Slava project he went bankrupt at the end of his life. The satisfaction of having completed his life’s work, however, was of considerable consolation. 67ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Tanja @igon Laibacher Wochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo1 (1804–1810 in 1814–1818) “Das Laibacher Wochenblatt sollte und könnte den Titel: ,Krainische oder Illyrische Blätter’ führen, weil es seinem Inhalte und seiner Bestimmung nach von Krainern verfaßt, und für Krainer berechnet seyn sollte und seyn könnte.”2 Politi~no dogajanje na {ir{em obmo~ju, kamor je spadalo tudi slovensko ozemlje na prelomu 18. in v za~etku 19. stoletja, zaznamujeta dva mejnika. Najprej je to reformno obdobje v znamenju Habsbur`anke Marije Terezije (1717–1780), ki mu je z izbruhom francoske revolucije sledil preobrat v evropski zgodovini. “Francija je postala eksperimen- talni laboratorij za ideje, ki so bile rojene zato, da spremenijo duhovno podobo ~love{tva.”3 Zaradi strahu pred idejami francoske revolucije so na Dunaju `e leta 1793 ustanovili Dvorni policijski urad, ki se je leta 1801 zdru`il s cenzurnimi uradi in postal Dvorni urad za policijo in cenzuro. Vse do leta 1810 je bila glavna skrb urada namenjena tiskarski obrti ne pa tudi posameznim izdajateljem in avtorjem. ^e Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen {e ni tr~il ob ve~je cenzurne zaplete, je to ~akalo `e njegovega naslednika Illyri- sches Blatt (1819–1849).4 Dvorni urad za policijo in cenzuro je vse predmar~no obdobje vodil grof Josef Sedlnitzky, ki “je bil prototip rigidnega birokrata; sleherna samoiniciativ- nost dr`avljanov mu je bila neznansko sumljiva.”5 @e v dobi Zoisa (1747–1819), Linharta (1756–1795) in Vodnika (1758–1819) je bil na Slovenskem znan izraz “razsvetljen”, mo`je pa so se po evropskem zgledu {teli za raz- svetljence. ^e o evropskem razsvetljenstvu govorimo nekje od za~etka 18. stoletja dalje, potem smo Slovenci vstopili v to obdobje z zakasnitvijo. Leta 1768 je Marko Pohlin izdal slovnico Kraynska grammatika, dogodek, ki stoji na za~etku slovenskega razsvetljenstva, obdobja, ki ga na neki na~in zaokro`uje leto 1819 s smrtjo Zoisa in Vodnika. Misleci tega ~asa, `ive~i na na{ih tleh, so se imeli za razsvetljence v evropskem smislu besede. Bili so ljudje, ki so znali s svobodnim razumom razmi{ljati o ~loveku, o njegovih potrebah in 1 Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen, ki je dvanajst let v prvi polovici 19. stoletja izhajal kot priloga ~asnika Laibacher Zeitung, bomo v nadaljevanju kraj{e imenovali samo Laibacher Wochenblatt, vendar pa ga ne smemo zamenjati s tednikom nem{ke ustavne stranke, ki nosi isto ime in je v Ljubljani izhajal 80-ih letih 19. stoletja (1880–1893). 2 F. Xav. Richter, Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Einrichtung des Laibacher Wo- chenblattes. V: Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. 3 I. Grdina, Od revolucije do kongresa. V: Slovenska kronika XIX. stoletja (1800–1860), Ljubljana 2001, str. 17–28, tu str. 17. 4 Sklepi iz Karlovih Varov (“Karlsbader Beschlüsse”) iz leta 1819 so odsev prohibitivne Metternichove literarne politike, ki je razumela cenzuro kot osrednji instrument za zagotavljanje obstoje~ega dr‘avnega reda na podro~ju tiska. 5 J. Cvirn, Odlok o cenzuri. V: Slovenska kronika XIX. stoletja (1800–1860), Ljubljana 2001, str. 74–75, tu str. 75. ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 2001 • 1 (122) • 67–91 68 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... koristih, o sre~i in na~inih, kako sre~o dose~i. Zavra~ali so praznoverje, verski fanatizem, predsodke in zablode, zastarele dr`avne, dru`bene in verske oblike, samovoljno sodstvo, plemstvo, vojne itd. Pod vplivom dogodkov, ki so zaznamovali to obdobje v Evropi, ter pod vplivom vse- stranskega svobodnej{ega kulturnega razvoja se je po~asi pojavljala zavest o narodni samo- bitnosti ter potreba po preporodu tudi na razli~nih stopnjah literarnega udejstvovanja. Z Ilirskimi provincami je dobival slovenski preporod vedno ve~ prista{ev obenem pa tudi oporo v razli~nih in{titucijah. Posebej zaslu`en za to je bil @iga Zois, mecen, vzgojitelj in svetovalec. Bil je opora A. T. Linhartu, Valentinu Vodniku, Jerneju Kopitarju in drugim. Med zagovorniki razsvetljenskih in preporoditeljskih idej sre~amo poleg `e na{tetih {e: na Koro{kem Urbana Jarnika, na Dunaju `e omenjenega Kopitarja in v Celju Janeza Antona Zupan~i~a. Enako gibanje pa se je pojavilo pri drugih Slovanih, ki so stkali vezi tudi s Slovenci (npr. Kopitar in Dobrovský). Slovenci smo dobili prvo moderno slovnico, pripravljala se je refor- ma pravopisa, raslo je zanimanje za ljudsko pesem – leta 1806 je bila prvi~ objavljena pesem o Pegamu in Lambergarju, sicer pa se je zanimanje za ljudsko blago pojavilo `e konec 18. stoletja. Leta 1790 sta dan zagledali Linhartovi komediji @upanova Micka in Mati~ek se `eni, leta 1806 pa je Vodnik izdal Pesmi za poku{ino, s katerimi je bila slovenska poezija prvi~ dostojno predstavljena. V drugi polovici 18. stoletja na Slovenskem `e lahko govorimo o slovenskem preporo- du, ki se pojavi kot posledica najrazli~nej{ih faktorjev: vpliv evropskega razsvetljenstva, revolucija v Franciji, pojav Dobrovskega in slavistike, Herderjeve ideje v Nem~iji itd. Kljub vsemu ne smemo pozabiti, da gre zgolj za literarno in kulturno gibanje, ki se ni {irilo z veliko naglico. Vzroke po~asnega napredovanja lahko poi{~emo v pripadnosti k nem{kemu dr`avnemu okviru, zakoreninjenosti tradicije in v neizoblikovanosti lastnega politi~nega in socialnega programa v tem ~asu. Veliko ve~ino imen, ki so oblikovala duh slovenskega preporoda, sre~amo med sodelav- ci Laibacher Wochenblatta zum Nutzen und Vergnügen: Vodnik (1758–1819), Breckerfeld (1740–1806), Zupan~i~ (1785–1833), Richter (1783–1856) in drugi. Ne glede na pou~no in razsvetljensko naravo lista pa je Janko Tavzes v svoji disertaciji Slovenski preporod pod Francozi leta 1929 opozoril na dejstvo, da je Laibacher Wochenblatt prina{al “sicer frag- mente iz kranjske literarne pro{losti, pa vendar je pomenil nevarnost za proces na{ega prepo- roda, ker je vabil iz mlade inteligence nem{ke pesni{ke prispevke.”6 6 J. Tavzes, Slovenski preporod pod Francozi, Ljubljana 1929, str. 12. 69ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ^asnikarstvo na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja7 Prvi ~asnik na slovenskih tleh, pisan v nem{kem jeziku, je pri{el med bralce iz Mayrjeve tiskarne8 v Ljubljani v za~etku 18. stoletja, imenoval se je Wochentliche Ordinari – Layba- cher Zeitungen ter izhajal v letih 1707–1709. Njegova narava je bila informativna, novice so bile povzete po tujih ~asnikih in so v Ljubljano prihajale z zamudo.9 Po nekaj zamenjavah lastnikov Mayrjeve tiskarne je staro tradicijo od leta 1765 dalje nadaljeval Janez Friderik Eger (ok. 1735–1799). Tu so tiskali tudi Lublanske novice (1797– 1800), s katerimi se je rodilo slovensko ~asnikarstvo, poleg tega pa je v Egrovi tiskarni v letih 1775–1776 izpod pre{e prihajal drugi nem{ki ~asopis na Kranjskem: Wochentliches Kund- schaftsblatt des Herzogthum Krain, ki ga je urejal sam Baltazar Hacquet, v Franciji rojeni naravoslovec. List, ki je prina{al najrazli~nej{e novice, ekonomska poro~ila, nasvete za poljedel- ce, objavljal sezname umrlih, cene `ita, obve{~al o licitacijah ter s svojimi ~lanki u~il in razsvetljeval bralce, je izhajal samo dve leti, nakar je Hacquet sporo~il publiki, da zaradi premajhnega {tevila naro~nikov v naslednjem letu Kundschaftsblatt ne bo ve~ med njimi.10 Konec 18. stoletja v Ljubljani rastejo nove tiskarne, Mayrjevi in Egrovi se pridru`i Klein- mayrjeva.11 @e leta 1783 je za~el Kleinmayr v Ljubljani izdajati Wöchentlicher Auszug von Zeitungen, ki se je `e naslednje leto preimenoval v Laibacher Zeitung ali Laibacherico (Ljubljan~anka), kot so ~asopis poimenovali v Ljubljani, in je izhajal vse do leta 1918, ko je brez pojasnila iz{la njegova zadnja {tevilka. Od leta 1807 do 1821 so v mestu izhajali tudi ~asniku konkuren~ni listi, ki so jih tiskali Kleinmayrju konkuren~ni tiskarji. O~itno so imeli ljubitelji “~rne umetnosti” premalo domi{ljije, zato so svoje liste imenovali preprosto po kraju izhajanja Laibacher Zeitung, pred naslov pa dodali svoje ime. Tako sre~amo od leta 1788 do 7 Ve~ o nem{kih ~asopisih in ~asnikih, izhajajo~ih pri nas, glej T. @igon, Nem{ko ~asopisje na Sloven- skem, Ljubljana 2001. 8 Pri nastajanju ~asopisa se je Janez Jurij Mayr (Salzburg, ok. 1675 – Ljubljana, 1733), prvi tiskar po Mandelcu v Ljubljani, lahko oprl tudi na izku{nje svojih predhodnikov, saj je Janez Krstnik Mayr ‘e v drugi polovici 17. stoletja (1668) v Salzburgu tiskal Wochentliche Ordinari Post-Zeitungen, kasneje naslovljene Saltzburgische Ordinari-Zeitungen. Rodbina Mayr je pri{la v Ljubljano leta 1678 na ‘eljo kranjskih de‘el- nih stanov po priporo~ilu J. L. Schönlebna (glej J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, 2. nespremenjena izdaja, Novo mesto 1877–1879, 11. knjiga, str. 725) ter tako zapolnila ve~ kot stoletno tiskarsko in zalo‘ni{ko vrzel na Kranjskem, ki jo je za seboj pustila protireformacija. 9 Tako na primer ljubljanski ~asnik z dne 22. februarja 1708 prina{a vesti z Dunaja z dne 11. februarja ter celo novico iz Haaga, datirano z dnem 31. januar 1708. ^asnik je menjal naslove tudi glede na to, iz katerega kraja so prihajale novice: 21. septembra 1707 izide Wochentliche Ordinari-Laybacher Zeitungen, 16. januarja 1708 Wochentliche Extra-Ordinari Zeitungen, 30. januarja 1708 Ordinari und Extra-Ordinari Zeitungen von Wien und unterschiedlichen Orthen, 18. aprila 1708 Wochentliche Ordinari Zeitungen, Extract-Schreiben von unterschiedlichen Orthen aus ganz Italien, medtem ko je naslov ~asnika 9. januarja 1709 Wochentliche Laybacherische Ordinari Zeitungen. Ve~ o tem glej F. Vatovec, Slovenski ~asnik 1557– 1843, Ljubljana 1961, str. 53–54; T. @igon, nav. delo, str. 13–15. 10 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain, {t. 52, 1776 str. 824. Glej tudi T. @igon, nav. delo, str. 16–20. 11 Rodbina Kleinmayr ima zasluge za ustanovitev prve tiskarne v Celovcu konec 17. stoletja. Tiskarna je bila ves ~as svojega delovanja v dru‘inskih rokah, zlato dobo pa je dosegla pod Ignacem Alojzem (Celovec, 1745 – @u‘emberk, 1802), ki se je v Ljubljano najverjetneje preselil leta 1778 ter kaj kmalu pridobil dovoljenje z Dunaja za ustanovitev tiskarne v mestu. Delo v njej je steklo ‘e spomladi leta 1782. Poleg redkih slovenskih knjig, med katerimi ne gre spregledati Linhartovega Mati~ka, je Kleinmayr tiskal predvsem v nem{~ini. Ve~ o rodbini Kleinmayr glej K. E. Newole, Die Offizin Kleinmayr in Klagenfurt bis zur Gründung der Zeitschrift “Carinthia”. V: Carinthia I, let. 144, Celovec 1954, str. 417–539; K. E. Newole, Die Offizin Kleinmayr in Klagenfurt seit der Gründung der Zeitschrift “Carinthia”. V: Carinthia I, let. 146, Celovec 1956, str. 295–403; B. Ber~i~, Tiskarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 72–76. 70 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 1797 v Ljubljani Merkische Laibacher Zeitung, od 1799 do 1800 Degotardische Laibacher Zeitung, od 1807 do 1813 pa Vereinigte Edel von Kleinmayr’sche und Leopold Eger’sche Laibacher Zeitung. Konec leta 1810 so Francozi zaradi nezadovoljivega {tevila naro~nikov na njihov uradni list Télégraph ukinili izdajanje nem{kega ~asnika Laibacher Zeitung.12 Prvotni na~rt je bil, da bi uradni list izhajal v francoskem, italijanskem, nem{kem in ilirskem jeziku, dejansko pa so ga tiskali v le treh izdajah, saj primerka ilirskega tiska do danes {e niso na{li. Po odhodu Francozov je leta 1814 spet za~ela izhajati Laibacherica, tokrat pod imenom Vereinigte Laibacher Zeitung, ki je leta 1821 dokon~no postal Laibacher Zeitung, tiskan v Kleinmayrjevih delavnicah. ̂ asnik, neke vrste uradni list, je prina{al najpomembnej{e politi~ne, dnevne in lokalne novice, feljtone, beletristi~ne sestavke, pesmi, biografije, gledali{ke novi- ce, poro~ila o literaturi itd. Priloga Inteligenzblatt pa je bila namenjena uradnim in privatnim sporo~ilom in oglasom. Med prilogami ~asnika velja omeniti {e: Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen (1804–1810 in 1814–1818), Illyrisches Blatt (1819–1849), Politi- sches Blatt (1848) in Blätter aus Krain (1857–1865). Leto 1800 je prelomnica na slovenskem ~asnikarskem podro~ju. Naslednjih 43 let je Fran Vatovec ozna~il kot “mednovi{ko obdobje”13. Vodnikove Lublanske novice, prvi slo- venski ~asnik, ki je med bralce pri{el leta 1797, je ob prelomu stoletja prenehal izhajati.14 Šele leta 1843 so kot strokovni list v sloven{~ini za~ele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice.15 Leopold Korde{ (1808–1879), v letih 1838 do 1840 ter leta 1844 urednik Carniolie,16 domovinskega ~asopisa in razvedrilnega lista za umetnost, gledali{~e in dru`abno `ivljenje (Carniolia. Vaterländische Zeitschrift und Unterhaltungsblatt für Kunst, Literatur, Theater und geseliges Leben),17 je na~rtoval izdajanje politi~nega periodi~nega glasila Kranjske ali Slovenske novice v slovenskem jeziku, ki bi ga spremljala literarna priloga Zora. Guverner Schmidburg (1799–1846),18 ki je pred tem brez vednosti 12 Ve~ o Télégraphu glej J. Tavzes, Slovenski preporod pod Francozi, Ljubljana 1929, tu str. 12. 13 Mednovi{ka doba je obdobje od zatona Vodnikovih Lublanskih novic leta 1800 do rojstva Bleiwei- sovih Kmetijskih in rokodelskih novic. “[…] to je ono medobdobje, ko je na slovenskih, ‘e zoranih ~asni{kih brazdah zavladal popolen molk, ko se je slov. beseda zatekla pod tujo ~asni{ko streho in so tuji listi odpirali na{im mo‘em svoje predale.” Glej F. Vatovec, 140 let slovenske ‘urnalistike, Maribor 1937, str. 9. 14 Lublanske novice so prina{ale predvsem zunanjepoliti~ne novice o najnovej{ih dogajanjih: o napole- onskih vojnah s pozivom urednika k obrambi domovine, sicer pa je Vodnik, razsvetljenec svojega ~asa, pisal tudi zabavne in pou~ne prispevke o kulturi, objavljal gospodarska poro~ila ter s tem pokrival najpomembnej{a podro~ja takratnega javnega ‘ivljenja. Ve~ o tem glej M. Miladinovi} Zalaznik, Das Revolutionsjahr 1848 in den Laibacher Blättern Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt und Kmetijske in rokodelske novice. V: Amann, Klaus; Lengauer, Hubert; Wagner, Karl (ured.), Literarisches Leben in Österreich 1848–1890, Wien–Köln–Weimar 2000; Böhlau Verlag, str. 601–623, tu str. 602. 15 O tej problematiki glej M. Miladinovi} Zalaznik, Das Revolutionsjahr 1848 …, str. 604–606. 16 Od 1. maja 1840 do 28. aprila 1843 je bil urednik Carniolie Franz Hermann von Hermannsthal (1799–1875). Ve~ o njem glej M. Miladinovi} Zalaznik, Franz Hermann von Hermannsthal. V: Slovenska kronika XIX. stoletja (1800–1860), Ljubljana 2001, str. 238–239. 17 Ve~ o Carniolii glej M. Miladinovi} Zalaznik, Literarna in kriti{ka ustvarjalnost v nem{ki reviji Carniolia (Ljubljana, 1838–1844) s posebnim ozirom na domovinskost, doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1994. 18 Baron Jo‘ef Kamilo Schmidburg je bil junija 1822 imenovan za de‘elnega guvernerja v Ljubljani. Delo je opravljal do leta 1840, ko je bil zaradi bolezni upokojen. Med {tevilnimi zaslugami ne moremo spregledati njegovih simpatij za slovenski narodni preporod. Schmidburg je bil {iroko razgledan in izo- bra‘en mo‘, ki se je kljub obilici upravnega dela zanimal za kulturno ‘ivljenje. Celo guvernerjeva hi{a je bila prizori{~e gledali{kih predstav. Peter Radics poro~a o igri, ki jo je Franz Jacomini napisal leta 1826 posebej za Schmidburga in njegovo dru‘ino ter so jo o~etu zaigrali kar otroci, pet h~era in sin. Glej P. Radics, Die Entwicklung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Kulturbilder anläßlich der Eröffnung des Kaiser Franz Joseph-Jubiläumstheaters, Ljubljana 1912, str. 99–100. 71ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) {efa cenzurnega in policijskega urada na Dunaju dovolil izdajanje Carniolie, tokrat ni mogel odlo~iti sam. Pro{nja je romala na Dunaj, Sedlnitzky pa je tako posredno izvedel za Carniolio. Zahteval je pojasnila. Medtem ko se je Schmidburg pohvalno izrazil o Carniolii in njenem uredniku, pa sta bila gubernijski svetnik Wagner in policijski direktor Sicardi proti zamisli o izdajanju ~asnika v slovenskem jeziku, med drugim tudi zato, ker naj bi bil Korde{ po Metelkovem in Pre{ernovem mnenju premalo ve{~ sloven{~ine.19 Korde{ je kas- neje skupaj s tiskarjem Blaznikom prosil samo za dovoljenje za izdajanje literarnega glasila, vendar pa se Sedlnitzky te teme ni dotaknil nikoli; za nazaj je dovolil le izdajanje Carniolie, verndar le, ~e se bo dr`ala cenzurnih navodil. Prizadevanja Korde{a je nato nadaljeval tiskar Jo`ef Blaznik (1800–1872). Ker sta bila de`elni gubernij in Sedlnitzky gluha za njegove pro{nje, se je obrnil na Notranjeavstrijsko industrijsko in obrtno dru{tvo. S podporo kranjske delegacije v njem je 10. februarja 1843 Sedlnitzky izdal dovoljenje za izdajanje tehni~nega lista v slovenskem jeziku, katerega urednik je postal dr. Janez Bleiweis. Skupina treh duhovnikov, Janez Cigler (1792–1867), Ksaver Andrioli in Ignac Holz- apfel (1799–1868), si je sicer `e pred tem prizadevala za ustanovitev ilirskega tedenskega lista z naslovom Slavinja, ki bi izhajal vsak petek kot priloga ~asnika Laibacher Zeitung, vendar so bila njihova prizadevanja neuspe{na.20 Namesto Slavinje je smela {ele leta 1830 iziti Kranjska ~belica,21 ki je redno iz{la v prvih treh letih, ~etrti zvezek pa je pri{el na svetlo leta 1834. Peti zvezek je bil izdan {ele leta 1848, po petnajstletnem odmoru, h ~emur je veliko pripomogel tudi dunajski cenzor in nasprotnik ^belice Kopitar; to pa je bil obe- nem tudi zadnji zvezek ^belice. V tej t. i. mednovi{ki dobi so morali avtorji iskati mo`nosti, kjer so lahko objavljali, to pa so ponujali nem{ki listi. V Ljubljani Laibacher Zeitung s svojimi prilogami, med katerimi ne gre spregledati Laibacher Wochenblatta zum Nutzen und Vergnügen in njegovega nasled- nika Illyrisches Blatta, pomembna pa je tudi `e omenjena Carniolia, na Koro{kem in Štajer- skem pa so bili tovrstni ~asopisi Carinthia (Celovec, od 1811 dalje), Kärtnerische Zeit- schrift (Celovec, 1818–1835) ter gra{ki Der Aufmerksame (1812–1842). Ker v prvi polovici 19. stoletja {e ne moremo govoriti o nacionalni diferenciaciji, je toliko bolj razumljivo, da so v nem{kih ~asopisih, ki so se ukvarjali s kulturnimi, gospodarskimi, etnografskimi, do- moznanskimi in drugimi temami, objavljali tako slovenski kot nem{ki pisci.22 V za~etku 19. stoletja sta torej v Ljubljani izhajala dva nem{ka lista z istim naslovom Laibacher Zeitung. Prvega je izdajala Egrova, drugega pa Kleinmayrjeva tiskarna. Oba ~asnika sta se 2. julija 1807 zdru`ila v Vereinigte Edel von Kleinmayer’sche und Leopold Eger’sche Laibacher Zeitung. List je prina{al predvsem avstrijske pokrajinske “politi~ne” 19 SBL, Ljubljana 1925–1932, 1. zvez., str. 515. 20 V imenu “dru‘be nekaterih svetnih duhovnikov” so zaprosili za dovolitev ~asopisa Slavinja, pisanega v slovanskem jeziku, v kranjskem nare~ju. Na zahtevo Dunaja so idejni o~etje ~asopisa pripravili podrobno predstavitev Slavinje, v kateri so 15. oktobra 1824 zapisali: “Das herauszugeben beabsichtigte krainische Wochenblatt soll bloss ein literärisches Blatt seyn, daher keine politischen Neuigkeiten in selbes aufgenom- men werden […]” Slavinja naj bi bil domovinski list, ki pa v svojih prispevkih ne bi obravnaval le Kranjske, temve~ bi bi zajel vse Slovane. Glej J. Poga~nik, Zgodovina slovenskega slovstva II, Maribor 1969, str. 93– 96. 21 Miha Kastelic (1799–1868) je 8. januarja 1830 zaprosil ljubljanski gubernijski kolegij, naj mu dovoli izdajati zvezke “domorodnih poezij”. Samo po posredovanju naklonjenega guvernerja Schmidburga je Kastelic ‘e 11. februarja iz urada Sedlnitzkega dobil dovoljenje za izdajanje. 22 Vo{njak je v svojih Spominih zapisal: “V na{i hi{i smo med seboj navadno nem{ko govorili, toda znali smo tudi slovensko. ^utili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in drugimi.” Glej J. Vo{njak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 16. 72 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... novice ter pusta in skopa poro~ila o so~asnih dogodkih po Evropi. @e dve leti po zdru`itvi obeh listov, je ~asnik postal Vereinigte Laibacher Zeitung in ga je tiskal Kleinmayr. Leta 1804 je dobil Kleinmayrjev ljubljanski ~asnik tudi svoj dodatek, ~asopis za “zaba- vo in korist”, Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen.23 Do leta 1807 je imel tovrstno literarno prilogo tudi Egerjev ~asnik, imenovala pa se je Anhang der Laibacher Zeitung24 in je kazala na podobnost z Laibacher Wochenblattom. Stadelmannov ~asopis “za korist in zabavo” Ignaz Alois Kleinmayr (1745–1802), lastnik Kleinmayrjeve tiskarne, utemeljitelj tretje tiskarske delavnice v Ljubljani, je leta 1794 vodenje tiskarne prepustil svoji `eni Tekli, rojeni Lieber,25 sam pa se je preselil na posestvo v @u`emberku, kjer je imel papirnico. @e marca 1795 je Tekla Kleinmayr tiskarno za letno pla~ilo 800 goldinarjev in 50 odstotkov rabata od prodane zaloge v knjigarni oddala v najem Andreju Gasslerju,26 ki pa je leta 1804 prekinil najemno pogodbo z njo. Tekla se je za vodenje tiskarne in knjigarne v naslednjih letih pogodila z Jurijem Stadelmannom (ok. 1780–1807), po njegovi smrti leta 1807 pa je posle za kratek ~as spet vzela v svoje roke. Na vsesplo{no odprtost, razgledanost in inteligenco mo`a, ki je pred tem slu`boval v gra{ki licejski knji`nici, ka`e dejstvo, da je ne le nadaljeval z izdajanjem Kleinmayrjevega Laibacher Zeitunga, temve~ je za~el izdajati tudi literarno-znanstveno tedensko prilogo za pouk in zabavo Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen, ki jo je tudi urejeval. S tem tednikom je Ljubljana dobila novo zvrst lista, ki ga po definiciji Ivana Prijatelja lahko imenujemo ~asopis.27 Nova priloga Kleinmayrjevega ~asnika ni vsebovala politi~nih vesti, pa~ pa je prina{ala domoznanske, zemljepisne, zgodovinske in topografske ~lanke, biogra- fije, objave pesmi, kratke prispevke o gledali{~u, modi, zdravju in zdravljenju, anekdote, kratka poro~ila o knji`evnih novostih itd. Pri poro~anju o knji`nih novostih v ~asopisu pogre{amo smotern izbor, saj je Stadelmann o tovrstnih novostih razpravljal brez repa in glave. 23 V Ljubljani so ohranjeni vsi letniki ~asopisa. Vse letnike hrani knji‘nica Narodnega muzeja, ki ji je leta 1929 in 1931, kot je zapisano na katalo‘nem karton~ku, manjkajo~e letnike poklonil Otomar Bamberg (1848–1934), zadnji zasebni lastnik nekdanje Kleinmayrjeve tiskarne v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knji‘nica, ~asopisna ~italnica, hrani letnike 1804, 1805, 1814 (nepopolno), 1815 (nepopolno), 1816 (nepopolno) in 1817 ter 1818. 24 Nekatere {tevilke hrani knji‘nica Narodnega muzeja v Ljubljani, prilo‘eno letniku 1807 Laibacher Wochenblatta. 25 Glej B. Ber~i~, Tiskarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 74. Arko pa poro~a, da je Kleinmayr ‘e 23. marca 1789 tiskarno izro~il svoji ‘eni, katere o~e se je imenoval Lieber. Glej A. Arko, Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani, Ljubljana 1875, ponatis izdaje iz leta 1875 je leta 2000 izdal Trubarjev antikvariat, str. 21. 26 Podatki o rojstvu in smrti niso znani. 27 V sloven{~ini je razlika med izrazoma ~asnik in ~asopis malenkostna, predvsem je vezana na bolj ali manj arhai~no rabo. Raba besede ~asnik pe{a, sicer pa beseda pomeni tako kot ~asopis “dnevno ali tedensko glasilo za obve{~anje javnosti”. Ivan Prijatelj je med prvimi opozoril na terminolo{ki problem. Pravi, da je ~asnik namenjen v prvi vrsti politiki in {ele nato ostalim vpra{anjem kulturnega ‘ivljenja ter izhaja iz dneva v dan. ^asopisi se po njegovi oceni glede na namen, kateremu slu‘ijo, delijo na leposlovne ali knji‘evne in umetni{ke, dru‘inske ali zabavne, publicisti~ne ali revije ter v strokovne ~asopise. ^asopisi so tako “stalen in trden dokument kulture naroda.” Glej I. Prijatelj, Na{i ~asopisi. V: Ljubljanski zvon, letnik XXXVIII, Ljubljana 1918, str. 201–216, tu str. 201. 73ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Jurij ali nem{ko Georg Stadelmann je bil rojen okoli leta 1780 v Bregenzu ob Boden- skem jezeru, umrl pa je po ve~mese~nem bolehanju v Ljubljani leta 1807. Bil je tiskar, zalo`nik in ~asnikar ter, kot pravi Wurzbach, tudi pisatelj.28 Svoje prve korake v svet znanja je Stadelmann naredil v Constanzi in v Innsbrucku, svoj {tudij pa je dokon~al v Gradcu. Aprila 1802 je prevzel mesto praktikanta v licejski knji`nici v Gradcu: “Diese Stelle gewährte ihm reichliche Gelegenheit, seinen Wissensdrang zu befriedigen; er hatte sie eben auch aus dieser Absicht gesucht. Die Literatur des Mittelalters, worin die Bibliothek ziemlich gut bestellt war, und in dieser Richtung manches seltene Werk besaß, zog ihn zumeist an.”29 Leta 1804 je pri{el Stadelmann v Ljubljano, kjer je za Andrejem Gasslerjem prevzel v najem Kleinmayrjevo tiskarno in knjigarno, obenem pa je v njegove roke pre{lo tudi ured- ni{tvo Laibacher Zeitunga. O Stadelmannovem tiskarskem delovanju skoraj ni poro~il, ravno tako nimamo posebej evidentiranih njegovih morebitnih slovenskih tiskov. Sklepa- mo lahko, da je bila njegova dejavnost v prvi vrsti posve~ena izdajanju in urejanju ~asopisa ter knjigotr{tvu, medtem ko je tiskarstvo zaostajalo.30 @e prvega marca 180431 je za~el Stadelmann v Ljubljani izdajati prilogo Laibacher Zeitunga imenovano Laibacher Wochen- blatt zum Nutzen und Vergnügen (“als Zugabe zur Edel von Kleinmayerischen Laibacher Zeitung”). Wurzbach hvali Stadelmannov poeti~ni talent in navaja, da je v tisku iz{lo Stadel- mannovo delo Empfindungen eines österreichischen Patrioten bei der gänzlichen Befreiung Italiens.32 Stadelmann je bil izobra`enec z literarnim in znanstvenim ~utom. Zanimiv konji~ek, s katerim se je ukvarjal, je bilo zbiranje inkunabul,33 lesorezov ter sestavljanje seznama starih tiskov.34 Njegove izku{nje s ~asnikarskega podro~ja, ki jih je nabral `e v Gradcu pri urejanju literarne priloge splo{nega ~asnika za Notranjo Avstrijo,35 so bile zagotovo dobra dota na pot novoustanovljenemu Laibacher Wochenblattu. Kmalu po prihodu v Ljubljano se je Stadelmann spoprijateljil z J. A. Zupan~i~em (pod nem{kimi teksti se je podpisoval Johann Anton Suppantschitsch), zagotovo pa je imel stike tudi s Zoisovim krogom, o ~emer pri~a korespondenca med Kopitarjem in Zoisom.36 Prav stiki s Zoisom in njegovimi somi{ljeniki so pripomogli k temu, da je Stadelmann vzljubil cel kup preporodnih gesel, njegov list pa je, ~eprav pisan v nem{~ini, na neki na~in postal opora preporodu na Kranjskem. Veliko prijateljstvo, ki je vzklilo med Zupan~i~em in Stadelmannom, sicer sodelavcema pri ljubljanskem tedenskem listu, se ka`e v tem, da je Zupan~i~ prijatelju, umrlemu pri komaj 27-ih letih, posvetil pesem Elegie am Kirchhofe. Ein Todtenopfer für Stadelmann, objavljeno leta 1807.37 Poleg tega pa je Zupan~i~ v ~etrti {tevilki Laibacher Wochenblatta, 24. januarja 1807, objavil tudi ganljiv nekrolog prezgodaj preminulemu Stadelmannu: 28 Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaisertums Oesterreichs, Wien 1856–1891, 36. zvez., str. 321. 29 Ravno tam. 30 B. Ber~i~, nav. delo, str. 81. 31 Na predstrani izvoda, shranjenega v ~asopisni ~italnici v NUK-u, lahko preberemo sporo~ilo, zapisa- no v rokopisu, ki pravi, da izvodu ni prilo‘en list, ki je naznanjal, da bo iz{el Laibacher Wochenblatt: “Der Verleger der Edel von Kleinmayr’schen Laibacher Zeitung an das Publikum” List naj bi bil datiran: Laibach, den 28. Februar 1804, Georg Stadelmann, Verleger. Glej izvod v ~asopisni ~italnici, signatura 39739. 32 Wurzbach, nav. delo, 36. zvez., str. 322. 33 Glej F. Kidri~, Zgodovina slovenskega slovstva od za~etkov do Zoisove smrti, Slovenska Matica, Ljubljana 1929–1938, str. 385. 34 SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 434. 35 Wurzbach, nav. delo, 36. zvez., str. 321. 36 Korespondenca je ohranjena v prepisih Ivana Prijatelja. Ve~ o tem glej F. Kidri~, nav. delo, str. 385. 37 SBL, 3. zvez., str. 434. 74 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... “Am 15. d. M. früh Morgens gegen 7 Uhr starb allhier Herr Georg Stadelmann, Pa- chtinhaber der Edel v. Kleinmayerischen Buchhandlung und Buchdruckerey in der Blüthe seiner Jahre, nach einem dreimonatlichen Krankenlager […] Erschöpfende Kenntnisse in der Bibliographie, in der Geschichte der Literatur des Mittelalters, mit vorzüglicher Hinsi- cht auf die lateinischen Dichter derselben Zeit, Geschmack, Scharfsinn, und kritische Grün- dlichkeit machten ihn zum achtungswerthen Literator. Allein theurer war er seinen Freun- den noch als Mensch; denn das Liebenswürdige und Gefällige in seinem Umgange, das Interesse seiner Gespräche, seine Bescheidenheit und sein stets reger Sinn für jeden Genuß des Lebens machten ihn bald Jedermann zum Freunde […] Theuer war er dem ganzen Pu- blikum; denn die kritische Auswahl von Daten, und die pragmatische Zusammenstellung derselben, die sein Zeitungsblatt zu einem der besten im Inlande erhoben, zeigen in ihm klar den denkenden Forscher der Zeitgeschichte, und erschweren seinen Verlust allgemein.”38 Stadelmannova uredni{ka politika V Laibacher Wochenblattu je Stadelmann videl neke vrste “morali~ni tednik”. List se je od vseh ostalih tedanjih ljubljanskih ~asopisov bistveno razlikoval predvsem po tem, da ni prina{al novic o politi~nih dogodkih. Bil je literarno-znanstvena priloga uradne Laibache- rice, ki so jo {e najbolj od vsega zanimale domoznanske teme, obenem pa je bila temeljna naloga tednika, da bralcem posreduje znanje, jih podu~i in jim pribli`a nekatere pomembne dogodke iz doma~e zgodovine, predstavi pomembne osebnosti, `ive~e na Kranjskem, jih seznani z naravnimi znamenitostmi, obenem pa jih zabava s kraj{imi zbadljivimi epigra- mi,39 mislimi in anekdotami, ~lanki o modi in izumih. Sem in tja sre~amo v Laibacher Wochenblattu tudi poro~ila o gledali{~u in novih knji`nih izdajah, vendar pa pri tovrstnem poro~anju posebne sistematike ni opaziti. Stadelmann v svojem listu ni skrival, da je nem{ke krvi, {e ve~: bil je tudi pod mo~nim vplivom vedno bolj prisotne nem{ke narodne zavesti, o ~emer pri~ajo nekateri ~lanki. Sta- delmann tako `e v prvi {tevilki Laibacher Wochenblatta iz leta 1804 ostro protestira proti ~lanku, ki ga je objavil Prager Zeitung, v katerem neznani avtor predlaga, da bi se Nemci in Francozi najla`je pobratili in spoznali z izmenjavo svojih otrok, ki bi se tako priu~ili tudi jezika: francoski otroci nem{kega in obratno. Stadelmann je opozoril na dejstvo, da nem{kemu o~etu pa~ ne more biti vseeno ali mu vrnejo francoskega ali nem{kega otroka. V prispevku z naslovom Bemerkungen über ein Sprachbildungsmittel der Grenznachbarn verschiedener Nationen, podpisan z G. St., pa pi{e: “Die Prager Zeitung, und mit einigen Zusätzen auch ein ausländisches Journal empfeh- len als ein sehr taugliches Sprachbildungsmittel den Gränznachbarn verschiedener Natio- nen ihre Kinder wechselseitig zur Erziehung auszutauschen […] Diesen Vorschlag jenen deutschen Provinzen zu machen, kann der Geist Herrmanns keinem Deutschen eingeben. Ich glaube, jede Nation soll das reine Gepräge ihrer Herstammung erhalten, und zwey verschie- dene Nationen fraternisieren, heisse so viel, als beyde zusammen in ein characterloses Zwittergeschöpf umbilden […] Krain gränzt an Italien, und Croatien, ich frage den Verfas- ser der Notiz, mit welcher Nation räth er die Jugend von Krain auszutauschen?”40 38 Laibacher Wochenblatt, {t. 4, 24. 1. 1807, nepaginirano. 39 Na primer: “Frau Liebereich pflegt stets zu sagen: / Ein wahrer Engel ist mein Mann, / Doch Niemand glaubt daran, / Weil Engel keine Hörner tragen.” Laibacher Wochenblatt, {t. 18, 1805, nepaginirano. 40 Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 1804, nepaginirano. 75ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Svoja stali{~a je Stadelmann razkril {e nekajkrat. V 15. {tevilki iz leta 1804 je tako ponovno ogor~eno reagiral na pisanje tokrat francoskega lista Journal de Paris, ki je poro~al, da se francoski jezik v Nem~iji vedno bolj dviga na raven univerzalnega jezika.41 Leta 1806 je v 33. in 34. skupni {tevilki v prispevku z naslovom Ein Wort über die Deutschen branil Nemce pred o~itkom, da propadajo.42 Ravno tako je Stadelmann ve~krat spregovoril o svoji antipatiji do francoske revolucije, vendar pa je o Napoleonu vseeno vedno pisal spodobno in brez neumestnih `aljivk.43 O izredni {irini, odprtosti in izobra`enosti mo`a, ki je urejal Laibacher Wochenblatt govori tudi to, da njegov nem{ki nacionalizem nikoli ni postal napadalen. @e v ~lanku o zamenjavi otrok44 je spregovoril o narodni vzgoji ne le za Nemce, temve~ za prav vsak narod, ki naj dobi ~isti zna~aj svojega porekla. V drugi {tevilki svojega tednika45 je najavil, da je naloga Laibacher Wochenblata, da objavlja drobce iz pokrajinske zgodovine46 ter najrazli~nej{e `ivljenjepise zaslu`nih Kranjcev.47 Veliko jih je pri{lo izpod Zupan~i~evega peresa.48 Svoje napovedi iz druge {tevilke se je Stadelmann dr`al, poleg tega pa so se prispevki, ki jih je objavljal, dotikali tudi najrazli~nej{ih tem o Slovanih na splo{no,49 o zanimanju tujcev za Kranjsko ali pa so govorili o kranjski literarni preteklosti in sedanjosti. Leta 1806 v 25. in 26. {tevilki, ki sta iz{li v eni skupni {tevilki, naletimo na naslov Vaterländische Literatur. Vorläufige Nachricht von dem krainerischen Wörterbuche des Herrn Professors Valentin Vodnik zu Laibach.50 Vodnik se je precej ~asa posve~al slovarju, s katerim se je za~el resneje ukvarjati v 90-ih letih 18. stoletja. Odlo~il se je – za razliko od Kumerdeja – le 41 Ravno tam, {t. 15, 1804, nepaginirano. “Neulich theilte das Journal de Paris die große Neuigkeit mit, da sich die französ. Sprache in Deutschland immer mehr zur Universalsprache erhebe, daß man in den Gesellschaftszirkeln überein gekommen sey, nur Französisch zu sprechen u. s. w.” 42 Ravno tam, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. 43 ^lankov o Francozih je veliko. Stadelmann objavlja tudi biografije velikih francoskih mo‘, na primer: Miszellen zur Charakteristik der Zeitgeschichte. Biographische Notizen vom Prinzen Bernadotte. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. 44 Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 1804, nepaginirano. 45 Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 1804, nepaginirano. 46 Nekateri naslovi: Etwas über die Buchdruckerkunst in Krain (Laibacher Wochenblatt, {t. 3, 1804, nepaginirano); Beytrag zur Länderkunde. Das Herzogthum Gottschee (Laibacher Wochenblatt, {t. 6, 1804, nepaginirano); Völkerbeschreibung der österreichischen Monarchie (Laibacher Wochenblatt, {t. 10 in na- slednje {tevilke, 1804, nepaginirano); Beytrag zur Länderkunde. Istrien (Laibacher Wochenblatt, {t. 20–26, 1804, nepaginirano). 47 Nekateri naslovi: Fragmente aus der Geschichte von Krain. Fragment einer Biographie Herberts Freyherrn v. Auersperg (Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 1804, nepaginirano); Biographische Fragmente zur Geschichte von Krain. Georg Slatkoina (Laibacher Wochenblatt, {t. 31, 1805, nepaginirano); Beiträge zur Landeskunde und Geschichte von Krain. Thomas Chrön, Bischof zu Laibach (Laibacher Wochenblatt, {t. 39, 1805, nepaginirano). 48 Herbert Auersperg (Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 1804, nepaginirano); Toma‘ Hren (Laibacher Wochenblatt, {t. 39, 1805, nepaginirano); Johann Ludwig Schönleben (Laibacher Wochenblatt, {t. 4, 1804, nepaginirano). 49 Konec novembra 1806 je Laibacher Wochenblatt objavil v svoji 53. in 54. {tevilki sporo~ilo Nach- richt an die Freunde der Slavischen Literatur, v katerem je J. Kopitar opozoril na potrebo dopisovanja in sodelovanja z zunanjimi slavisti ter pozval rojake, naj za~no sodelovati z Dobrovskim in z njegovim ~asopisom Slavin. “Er [Dobrovský] giebt eine Zeitschrift heraus, unter dem Titel: Slawin, Bothschaft an alle Slavischen Völker, oder Beyträge zur Kenntniß der Slavischen Literatur nach allen Mundarten […] Der Bothe aus Böhmen wünscht sich, seinem Meister auch aus Krain welche Rückbothschaft mitzubringen, und wir laden daher unsre verehrten Landsleute ein, ihr Scherflein zu dieser wichtigen und folgereichen Anstalt beyzutragen.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 53–54, 1806, nepaginirano. 50 Laibacher Wochenblatt, {t. 25–26, 1806, nepaginirano. 76 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... za nem{ko-slovenski slovar, vendar pa je delo ostalo v rokopisu. Poleg Laibacher Wochen- blatta leta 1806 so o Vodnikovem slovarskem delu poro~ali tudi drugi ~asopisi: leta 1802 Patriotisches Tagblatt iz Brna, leta 1807 dunajski Intelligenzblatt der Annalen der deut- schen Literatur des deutschösterreichischen Kaiserthums, o slovarju pa je leta 1806 poro~al tudi Vodnik sam v pismu ^ehu Dobrovskemu.51 Istega leta {tevilki 33 in 34 prineseta {e eno zanimivo objavo: Historische Fragmente über die krainerische Poesie. Avtor prispevka je podpisan z inicialkami A. S., vendar pa zlahka prepoznamo pisanje J. A. Zupan~i~a. Med drugim avtor omenja slovensko ljudsko slovstvo, spregovori o Pohlinu in Linhartu ter navaja slovenske naslove. Poro~a pa tudi o gledali{~u v Ljubljani, in sicer o Kotzebujevem Hahnenschlagu, ki ga je leta 1803 za slo- venski oder priredil Jernej Kopitar, sklepne verze je prevedel Valentin Vodnik, uprizorili pa so ga otroci na ljubljanskem stanovskem odru: “Im Sommer 1803 wurde auf dem Theater zu Laibach von einer Kindergesellschaft eine Umarbeitung von Kotzebues Hahnenschlag, unter dem Titel Tinzhek Petelinzhek mit Gesang aufgeführt. Hierin herrscht schon eine reinere und gebildetere Sprache, und sehr viel Nai- ves aus unserer Kinderwelt. Es ist in der That Schade, daß dieses artige Stück noch Manu- script ist.”52 Zupan~i~ nadaljuje z literarnimi prispevki, ki jih ne ceni preve~, saj njihova poeti~na vrednost ni vredna omembe,53 v nadaljevanju pa ori{e nastanek in izid Vodnikovih Pesmi za poku{ino: “Seit einigen Jahren erschienen in den krainerischen Kalendern und Zeitungen auch einige einzelne Gedichte, die ihr Verfasser nun sammelte und in diesem Jahre herausgab. Sie heißen: Pé∫me sa pokú∫hino. Richtige Darstellung der Laune und des Charakters der Nation, und ein rein slavischer, der Natur getreuer Ausdruck bestimmen den Werth dieser lesenswürdigen Gedichte, wie es sich auch von ihrem für die Ausbildung unseres Dialektes so thätigen Verfasser nicht anders erwarten ließ.”54 Med posebej zanimive prispevke iz ~asa Stadelmannovega urednikovanja sodi Zupan- ~i~ev ~lanek o slovenskem ljudskem slovstvu in prevod pesmi o Pegamu in Lambergarju, objavljen leta 1806 v 37. {tevilki tednika (Übersetzung des krainerischen Volksliedes von dem Turniere zwischen dem Ritter Lamberg und Pegam). V uvodu, ki govori o ljudskem blagu na splo{no ter spregovori o prevodu slovenske ljudske pesmi v nem{~ino, je avtor zapisal: “Volkslieder bezeichnen jedesmal mehr oder weniger treffend den eigenthümlichen Geist und Character der Nation, von der sie gefunden werden; und sind daher kein unwichti- ger Beytrag zur Kenntniß der Sitten, und des Fortschreitens der Cultur, und des Geschmac- kes in einem Lande […] Das Lied von Pegam wird in Oberkrain, besonders in Katzenstein, wo Christoph Lamberg hauste, noch vielfältig gesungen […] Die gegenwärtige Übersetzung ist beynahe wörtlich getreu, und macht auf alles Verdienst eigenartiger Behandlung Verzi- 51 Glej SBL, Ljubljana 1980–1991, 4. zvez., str. 514. 52 Laibacher Wochenblatt, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. August Kotzebue (1761–1819) je bil v svojem ~asu zelo popularen avtor zabavnih odrskih del. Napeta zgodba in muzikalna zasnova brez idejne in miselne globine so zna~illne tudi za Tin~ka Petelin~ka, igro, postavljeno v me{~ansko okolje. 53 Navaja na primer Shtiri pare kratkozha∫nih novih pesmi: Od Paula Knobelna skovane, Inu Krajnzam sa ∫pomin dane. Einige dieser Lieder kann Niemand lesen, ohne zu erröthen, und ihr poetischer Werth ist unter aller Beurtheilung. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. 54 Ravno tam. 77ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) cht. Die schmucklose Einfalt, welche den Charakter des Volksliedes ausmacht, ist sorgfältig beybehalten […] ”55 Poro~ila o gledali{~u v Ljubljani se v Stadelmannovem ~asu v Laibacher Wochenblattu pojavijo velikokrat,56 urednik pa je dobro skrbel tudi za geografska in etnografska poro~ila. K prvim tako spadajo prispevki o doma~ih57 in mestoma tudi o tujih de`elah,58 k drugim pa najrazli~nej{e etnografske zanimivosti, na primer zna~ilnosti ljudi, `ive~ih v habsbur{ki monarhiji (Völkerbeschreibung der österreichischen Monarchie),59 v enajsti {tevilki pa med drugim spregovori tudi o obla~enju Kranjcev (Characteristik der Winden und Krainer in körperlicher Hinsicht. – Kleidungsart).60 Poleg na{tetega najdemo v Stadelmannovem Wochenblattu {e pesmi, ki prihajajo izpod peres J. A. Zupan~i~a in J. G. Fellingerja (1781–1816), naletimo pa tudi na pesmi nem{kih avtorjev, na primer Goetheja in Wielanda, prispevke s podro~ja ekonomije, zabavne in razve- drilne prispevke (npr. o `enskih karakternih potezah, ki se v nadaljevanjih iz {tevilke v {tevilko pojavljajo v letniku 1805), anekdote, zabavne spise itd. Stadelmann sicer ni obja- vljal pesmi in prispevkov v slovenskem jeziku, v vsem ~asu njegovega uredni{tva ne najde- mo v njegovem listu niti ene same slovenske rime,61 vendar pa mu kljub temu ne moremo o~itati, da ni podpiral slovenskega preporoda. Stadelmannovi sodelavci Podobo Laibacher Wochenblatta v prvih letih njegovega izhajanja je sooblikovalo nekaj zaslu`nih mo`. Med njimi ne gre spregledati `e ve~krat omenjenega profesorja na celjski gimnaziji J. A. Zupan~i~a, ob njem moramo izpostaviti {e Franca Antona Breckerfelda, posred- no pa sta na nastajanje, vsebino in obliko lista vplivala tudi baron @iga Zois in Valentin Vodnik, nekatere ~lanke – veliko smo jih `e nanizali – ki so imeli informativno funkcijo in so vplivali ter bili pomembni tudi za slovenski preporod, pa je prispeval Stadelmann sam. Zupan~i~ (1785–1833)62 je bil leposlovec, zgodovinar in potopisec. Sprva se je pre`ivljal kot doma~i u~itelj pri gra{~aku Fr. K. baronu Hallerju-Hallersteinu na Raki, zatem je decem- 55 Laibacher Wochenblatt, {t. 37, 1806, nepaginirano. Ve~ o Pegamu in Lambergarju glej A. Janko, Johann Anton Suppantschitsch / Janez Anton Zupan~i~ (1785–1833) – Bedeutung und Grenzen seines literarischen Werkes. V: Mádl, Antal; Motzan, Peter (ured.): Schriftsteller zwischen (zwei) Sprachen und Kulturen, München 1999, str. 59–68. 56 Laibacher Wochenblatt, {t. 10, 1804, nepaginirano. “Da dieses Blatt inskünftige von Zeit zu Zeit kurze kritische Theateranzeigen enthalten wird, so mag es nicht überflüßig seyn, eine Übersicht der Mitglie- der unserer Schaubühne voraus zu schicken.” 57 Zupan~i~ev prispevek Fragmente aus der alten Geographie. Über das alte Nauportum (Laibacher Wochenblatt, {t. 7, 1805, nepaginirano); Breckerfeldov prispevek Topographischer Beytrag zur Länderkun- de von Krain. Möttling (Laibacher Wochenblatt, {t. 43, 1805, nepaginirano) itd. 58 Na primer: Länder- und Völkerkunde. Etwas über die deutschen Kolonien bey St. Petersburg (Laiba- cher Wochenblatt, {t. 8, 1806, nepaginirano); Länderkunde. St. Domingo (Laibacher Wochenblatt, {t. 14, 1805, nepaginirano). 59 Laibacher Wochenblatt, {t. 10, 1804, nepaginirano. 60 Ravno tam, {t. 11, 1804, nepaginirano. 61 Kot zanimivost navajam, da je na primer celo ljubljanski tiskar Merk, ki je od leta 1788 do najkasneje 1797 izdajal Kleinmayrju konkuren~ni Merkische Laibacher Zeitung, 21. novembra 1789 v 93. {tevilki svojega lista objavil uvodni slovenski verz posve~en slavnemu junaku Loudonu [Laudon je napa~en zapis imena], osvoboditelju Beograda pred Turki: Shivite jenu pite / Lubleni Lublanski Ludie / Vukaite, vekajte / Thu Laudonov ve∫elje. Glej Merkische Laibacher Zeitung, {t. 93, 1789, nepaginirano. 62 Ve~ o njem glej A. Janko, nav. delo (glej op. 55). 78 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... bra 1807 nastopil slu`bo kot provincionalni suplent za zgodovino in zemljepis, se leta 1808 priglasil za brambovca, nakar ga je pot vodila na Dunaj, kjer je `ivotaril,63 in ga kon~no pripeljala v Celje, kjer je na gimnaziji pou~eval zgodovino, zemljepis, matematiko, prirodo- slovje, fiziko in gr{~ino. Javno se je za~el Zupan~i~ udejstvovati najprej v leposlovju. Njegovi zgodnji prispevki veliko obetajo, ka`ejo pa vpliv Nemcev: Klopstocka, Matthiso- na, Höltyja in Schillerja. V Stadelmannovem listu je dobil prilo`nost za objavo svojih pesmi in drugih prispevkov. Poleg smisla za poezijo in dramatiko je kazal tudi navdu{enje za zgodovinopisje. V 32. {tevilki Laibacher Wochenblatta iz leta 1807 je pozval oblastva, gra{~ake in duhov{~ino ter druge prijatelje domoznanstva, naj mu posredujejo (njemu oseb- no ali uredni{tvu) morebitne podatke o zgodovinskem in narodopisnem gradivu, da le-to ne bi utonilo v pozabo.64 Pod vplivom Herderja je Zupan~i~ opozoril na ljudsko blago, ki ga je treba ohraniti prihodnjim rodovom kot dragoceno izro~ilo, ki pripoveduje zgodbo o narodni zgodovini in zna~aju. Vodnik mu je izro~il svoj iz ve~ ina~ic sestavljen ep o Pegamu in Lambergarju, ki ga je Zupan~i~ prevedel v nem{~ino, ga objavil s kraj{im uvodom leta 1806 najprej v Laiba- cher Wochenblattu, nato pa leta 1807 {e v samostojni bro{urici z naslovom Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam. Sodelavec ljubljanskega tednika je Zupan~i~ ostal tudi v letih od 1814 do 1818, kasneje pa je objavljal v Illyrisches Blattu. Franz Anton Breckerfeld65 je bil rojen leta 1740 v Starem gradu blizu Novega mesta, izhajal je iz plemenite dru`ine in je bil, vse dokler njegove `ivljenjske poti leta 1807 ni pretrgala smrt, veliki ljubitelj in zbiratelj narodnega blaga. Kot prakti~en poljedelec se je ukvarjal z gospodarskimi vpra{anji, marljivo je zbiral leksikalno gradivo (slovenska imena rastlin, pti~ev in rib), slovenske pregovore ter izraze za najrazli~nej{a dela (tkanje, oranje itd.). Skupaj z Zupan~i~em sta za~ela v Laibacher Wochenblattu `e v prvem letniku (1804) objavljati najrazli~nej{e domoznanske in zgodovinske ~lanke, ki so se v nadaljevanjih pojavljali v listu pod naslovom Fragmente aus der Geschichte von Krain. Zupan~i~ je tu objavljal predvsem `ivljenjepise znanih in zaslu`nih mo`, Breckerfelda pa so bolj zanimale topografske in zgodovinske teme, zanimiv je npr. njegov prispevek o zgodovini Istre,66 ki je v nadaljevanjih izhajal v ve~ {tevilkah.67 Maksimilijan Wurzbach prevzame uredni{tvo Urednik Laibacher Wochenblatta Stadelmann je 15. januarja 1807 za vedno zaprl o~i. Uredni{tvo je po njegovi smrti prevzel Maksimilijan Wurzbach (1781–1854),68 o~e avtorja biografskega leksikona Konstantina Wurzbacha. Maksimilijan je bil sin avstrijskega stot- nika Samuela Wurzbacha. Prve korake v svet znanja je naredil v Ljubljani, kjer je bil v gimnaziji so{olec Jerneja Kopitarja,69 zatem pa je {tudiral na Dunaju in je bil 2. junija 1806 promoviran za doktorja prava. Leta 1809 je odprl odvetni{ko pisarno v Ljubljani. 63 Iz denarne zadrege mu je ~esto pomagal Kopitar. 64 Laibacher Wochenblatt, {t. 32, 8. 8. 1807, nepaginirano. 65 Zanimivo, vendar ne presenetljivo je, da Wurzbach Breckerfelda v svojem biografskem leksikonu ne navaja. Ob dejstvu, da veliki leksikograf tudi Leopoldu Korde{u v svojem delu ni namenil niti besedice, nas ne sme presenetiti, da neomenjen ostane Breckerfeld. 66 “Das Land ist gebirgig; hat viele, gute, edle Weine; vortreffliches Öhl; einen nicht undankbaren Boden, schmackhaftes Obst, und für das Vieh, besonders für Schafe, gar wohl geeignete Weiden […]” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 20, 1804, nepaginirano. 67 Laibacher Wochenblatt, {t. 20–26, 1804. 68 Ve~ o Maksimilijanu Wurzbachu glej Wurzbach, nav. delo, 59. zvez., str. 25–26. 69 SBL, Ljubljana 1980–1991, 4. zvez., str. 726. 79ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) V dru`abnosti naklonjeno hi{o Wurzbachovih je med drugimi zahajal tudi Pre{eren, ki je nedvomno poznal oba Maksimilijanova sinova, Karla in Konstantina, ki sta pripadala krogu svobodomiselne mladine.70 Maksimilijan je pisal nem{ke pesmi, leta 1807 prevzel uredni{tvo Laibacher Wochenblatta, pozneje pa vanj po{iljal svoje pesnitve. Sprva je Wurzbachu {e nekako uspevalo, da je list obdr`al na prej{nji kvalitetni ravni. Med pesni{kimi stvaritvami so v ospredje stopali prispevki {tajerskega ~astnika Johanna (Gustava) Georga Fellingerja (1781–1816). Fellinger je {tudiral pravo v Gradcu, bil vzgoji- telj na gradu Blagovni pri Celju, stopil v vojake in nato pri{el kot nadporo~nik in konskrip- cijski revizor v Postojno. V Celovcu je v letih med 1810 do 1814 ob~eval z Urbanom Jarnikom (1784–1844) in prevedel ve~ njegovih pesmi. V rokopisu je Fellinger zapustil opis Postojnske jame. Fellingerjevo `ivljenje je bilo kratko. Leta 1809 so ga v bitki na Piavi zajeli Francozi, {e pred tem pa si je na bojnem polju po{kodoval desno oko. Te`ave z vidom in s tem povezana nezmo`nost udejstvovanja na bojnem polju pa tudi zavrnitev njegove pro{nje za civilno slu`bo so botrovale temu, da je zapadel v melanholijo, ki mu je naposled, v starosti komaj 35 let, uni~ila `ivljenje. Fellinger ni pisal le pesmi – njegova pesni{ka zbirka Gedichte71 je iz{la v Celovcu 1819 in 1821 s spremno besedo dr. J. G. Kumpfa,72 pisal je tudi drame, igre, tragedije, v tisku pa je leta 1808 v Gradcu iz{lo njegovo pisanje Abgerissene Scenen aus der Geschichte der Men- schheit. Ein Gesuch.73 V Laibacher Wochenblattu je objavljal pesmi vse od leta 1806 dalje, njegovi zanimivi prispevki pa so: Freundschaft und Frohsinn,74 Perioden der Jugendschwärmerey,75 Gedanken eines frohen Schwärmers,76 Menschenkraft und Menschengeist; Ode,77 Sehnsucht.78 Poleg Fellingerja je bil zaslu`en za podobo lista tudi Zupan~i~, ki je {e naprej skrbel za objave topografskih in zgodovinskih ~lankov, sam pa je ~esto prispeval biografske drobtini- ce. Med zanimivej{imi prispevki je {e Zoisov ~lanek o ~love{ki ribici, objavljen v 29. {tevilki leta 1807.79 Tako je Stadelmannov list tudi pod Wurzbachom nekaj ~asa {e zaslu`il ime po glavnem mestu slovenske pokrajine. Toda vseeno so se ~asopisni stolpi~i vedno bolj polnili s prispevki o tujih de`elah, domoznanstvo se je umikalo v ozadje. 70 Ravno tam. 71 V 35. {tevilki Laibacher Wochenblatta, 21. avgusta 1818, naletimo na oglas, ki vabi bralce, da Fellingerjeve Pesmi naro~ijo v prednaro~ilu v Kornovi knjigarni v Ljubljani, v 41. {tevilki istega leta pa neznani avtor, podpisan kot –mm– v prispevku Fellingers Werke hvali Fellingerjev pesni{ki opus: “[…] die lyrischen Gedichte sind die eigentliche Sphäre seines Genius, Gedankenfülle, Reichtum der Bilder, ein tiefes zartes Gefühl, das mit holder Gemütlichkeit sich den Gegenständen hingiebt und liebend auf ihnen verweilt, charakterisieren seine Geistesprodukte […]” 72 Dr. Kumpf je ob Fellingerjevi prezgodnji smrti prijatelju posvetil nekrolog in ga objavil 30. decembra v 51. {tevilki Laibacher Wochenblatta. Johann Gottfried Kumpf (1781–1862) je bil zdravnik in pisatelj, rojen in umrl v Celovcu. Leta 1818 je ustanovil Kärtnerische Zeitschrift. Pred tem se je bolj posve~al zdravni{ki praksi, sicer pa je Kumpf izdajatelj Fellingerjevih pesmi (1819, 1821) v dveh zvezkih. Glej Wurzbach, nav. delo, 13. zvez., str. 372. 73 Wurzbach, nav. delo, 4. zvez., str. 170. 74 Laibacher Wochenblatt, {t. 40, 3. 10. 1807, nepaginirano. 75 “Tausend ferne Welten schwimmen / Durch den blauen Ozean, / Kleine Flockenwölkchen glimmen, / Lieblich schwebt der Mond heran, / Weißer Nebel deckt die Hayne, / Und im fahlen Dämmerscheine / Ruht der große Schöpfungsplan […]” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 41, 10. 10. 1807, nepaginirano. 76 Ravno tam, {t. 51, 19. 12. 1807, nepaginirano. 77 Ravno tam, {t. 4, 23. 1. 1808, nepaginirano. 78 Ravno tam, {t. 20, 4. 5. 1808, nepaginirano. 79 Zois se je zavzeto zanimal za ~love{ko ribico in je imel ponavadi vsaj dva ‘iva primerka Proteusa anguinusa v svojem kabinetu. V korespodenci je Zois ribice imenoval sirene. Glej SBL, Ljubljana 1980– 1991, 4. zvez., str. 838. 80 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... Kopitar pi{e Zoisu: “Ni~ ve~ kranjskega ni v tem listu.” @e peti letnik (1808) ljubljanskega tednika je bil tak, da v njem skorajda ni bilo ve~ prepoznati Stadelmannovega domoznanskega koncepta. Tik pred bo`i~em, 23. decembra 1808, je tako Kopitar pisal Zoisu: “Primerek Laibacher Wochenblatta je tudi med /Va{imi/ slovanskimi knjigami, in sicer do 1808, ko ni dobil Wurzbach ni~ ve~ kranjskega, ampak je ponatiskoval le severnonem{ke zabavne liste.”80 Menda sam Zois letnika 1808 sploh ni ve~ prejemal. Wurzbach se je z izdajanjem trudil do sredine maja 1809 (zadnja ohranjena {tevil- ka v knji`nici Narodnega muzeja nosi datum 13. maj 1809),81 nato pa za pol leta prekinil izdajanje, sedmi letnik pa je zopet normalno iz{el leta 1810, zadnja {tevilka tega letnika je iz{la 30. novembra. Nekateri naslovi iz leta 1808 pri~ajo o slabi uredni{ki politiki in dobesednem kopiranju tujih zabavnih tiskov: Über Humanität und humane Kriterien; Wirkung der Musik auf die Thiere,82 Die Thiere wissen die Erdbeben vorher,83 Parodien über die Liebe, Ehe und Freund- schaft,84 Die Macht der Liebe,85 Bruchstücke einer Reise durch Spanien im Jahr 1802,86 Ueber die indianischen Völkerschaften an der östlichen Grenze von Peru,87 Ueber das Hutabnehmen beym Grüßen,88 Sprache des Herzens89 itd. Še bolj nas preseneti {esti letnik Laibacher Wochenblatta. Vsako soboto prinese ~asopis med bralce `e prej omenjene suhoparne teme, obenem pa ob~asno objavlja tudi pesmi s podro~ja brambovske lirike ter prispevke pre`ete z nem{kim nacionalizmom. Slovenska preporodna miselnosti postane na straneh lista prava redkost. V peti {tevilki leta 1809, iz{li 4. februarja, objavi Laibacher Wochenblatt pesem Germa- nia, ki bi jo utegnili zagovorniki slovenske preporodne miselnosti razumeti kot pravo izzi- vanje.90 G e r m a n i a “Verzweifle nie,” ruft in der Deutschen Brust Der Wahrheit, und des Rechtes Götter-Stimme […] In Grüften schläft der Auferstehung Keim, Der sich am Sonnenlicht, zur kräft’gen Frucht entfaltet; In Deutscher Brust ruht so die neue Welt, Und Deutsche Kraft wird herrlich sie gestalten, Den nimmer weichet von dem Volk die Kraft, Das seinem Fürsten treu, in sich nur Rettung sucht.” 80 F. Kidri~, nav. delo (glej op. 33), str. 387. 81 Kidri~ kot zadnjo ohranjeno {tevilko navaja {tevilko z dne 15. aprila 1809. Knji‘nica Narodnega muzeja hrani {tevilke do sredine maja 1809, poleg tega pa je Laibacher Wochenblatt izhajal tudi {e leta 1810. 82 Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 9. 1. 1808, nepaginirano. 83 Ravno tam, {t. 3, 16. 1. 1808, nepaginirano. 84 Ravno tam, {t. 4, 23. 1. 1808, nepaginirano. 85 Ravno tam. 86 Ravno tam, {t. 19–20, 7. 5. 1808, nepaginirano. 87 Ravno tam, {t. 36, 3. 9. 1808, nepaginirano. 88 Ravno tam, {t. 37, 10. 9. 1808, nepaginirano. 89 Ravno tam, {t. 51, 17. 12. 1808, nepaginirano. 90 Prim. F. Kidri~, nav. delo, str. 387. 81ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) V trinajsti {tevilki (15. april 1809) sta se zvrstili {e dve podobni pesmi: Aufruf an Kar- nioliens Heldensöhne in pesem An Se. König. Hoheit den Erzherzog Ferdinand, ki so jo brambovci peli na glasbeni akademiji v Krakovu 16. marca 1809 in govori o avstrijskih narodih, ki so kljub razli~nim jezikom in obleki ena slo`na nacija, {e posebej, ~e jih ogrozi sovra`nik: “Und wo die Feinde stolz und hoch Nur trennen, schmähen, drohn, Sind Oesterreichs Völker stolzer noch, Nur eine Nation, Sie ruft geschlungen Hand in Hand: Hoch lebe Oesterreichs Ferdinand!”91 Francozi ukinejo “Laibacherico” in z njo prilogo za “zabavo in korist” Vse bolj je bilo v Laibacher Wochenblattu ~utiti tudi prisotnost Napoleona v Evropi. Tednik je tako `e 4. marca 1809 v svoji deveti {tevilki posvetil ~lanek Napoleonovi ideji univerzalne monarhije Sind Universal-Monarchien auf die Dauer möglich?, v katerem je razpravljal o Napoleonovi ideji in jo pobijal z zgodovinskimi dejstvi. Veliki imperatorji – Aleksander Veliki, Karel Veliki – so namre~ `e `eleli ustvariti svoje univerzalne monarhije, pa jim ni uspelo.92 Leto 1810 je prineslo {e ve~ sprememb. Za~ele so se pojavljati pesmi v francoskem jeziku,93 ode Napoleonu v franco{~ini,94 prispevki o zgodovini Ilirije od rimske province dalje,95 poro~ila o `ivljenju v Parizu96 itd. V listu samem pa tudi pri Kidri~u, ki ne navaja, da je Laibacher Wochenblatt izhajal tudi leta 1810, ne najdemo podatka o uredniku ~asopi- sa v tem letu, vendar pa lahko sklepamo, da je bil to Franc Peesenegger,97 ki so mu Francozi po ukinitvi Laibacherice zaupali urejanje Télégrapha. Toda kaj kmalu so bili dnevi Laibacher Wochenblatta zum Nutzen und Vergnügen sku- paj z Laibacher Zeitungom {teti; z novim letom 1811 prenehata izhajati oba,98 uradni 91 Laibacher Wochenblatt, {t. 13, 15. 4. 1809, nepaginirano. 92 Ravno tam, {t. 9, 4. 3. 1809, nepaginirano. “Alexander von Macedonien, Roms Weltherrschaft, und das Reich Karls des Großen. Diese drey Beherrschungen nennt Machiavelli die Universal-Monarchien; er fragt, wo sie jetzt sind, und will vielleicht dadurch anzeigen, daß sie keine lange Dauer aushalten können.” 93 Ravno tam, {t. 2, 12. 1. 1810, nepaginirano. Les Souhaits du jour de l’An. 94 Ravno tam, {t. 32, 24. 8. 1810, nepaginirano. Ode. A l’occasion du jour de Fête de Naissance De sa Majesté l’Empereur et Roi. Célébré à Laybach le 15 Août 1810. 95 Ravno tam, {t. 9, 2. 3. 1810, nepaginirano. 96 Ravno tam, {t. 17–18, 27. 4. 1810 in 4. 5. 1810, nepaginirano. Schilderung der Vermählungs- Feyerlichkeiten zu Paris. 97 Franc Peeseneger (ok. 1762–1841), frankofil, ljudski {olnik, filolog in urednik, Bavarec po rodu, je bil leta 1792 s cesarskim odlokom imenovan za gimnazijskega profesorja retorike v Ljubljani. Bil je poznavalec gr{ke in latinske klasike, ljubitelj francoskega jezika in literature, dober nem{ki stilist, zaradi ~esar je tudi urejal Kleinmayrjev Laibacher Zeitung in od leta 1811 dalje Télégraph. Glej SBL, Ljubljana 1933–1952, 2. zvez., str. 278–281. 98 2. januarja 1811 se je Laibacher Zeitung zdru‘il s Télégraphom. Prvotni na~rt je bil, da bi novi uradni list izhajal v francoskem, italijanskem, nem{kem in ilirskem jeziku, dejansko pa so ga tiskali v le treh izdajah, saj primerka ilirskega tiska do danes {e niso na{li. V francoskem jeziku je list izhajal od oktobra 1810 do septembra 1813, italijanska izdaja se je obdr‘ala zgolj kratek ~as: od oktobra do konca leta 1810, saj je bila italijan{~ina v provincah jezik manj{ine prebivalstva, nem{ko izdajo pa so tiskali od za~etka leta 1811 do konca avgusta 1813. Za slovensko izdajo, ki se v~asih omenja, zaenkrat ni dokazov. 82 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... ~asnik in njegova priloga za zabavo in korist. Nova oblast v Ilirskih provincah je 11. decem- bra 1810 v 75. {tevilki Kleinmayrjevega in Egerjevega ~asopisa Vereinigte Laibacher Zei- tung naznanila slede~e: “Den Herrn Abnehmern dient hiermit zur Nachricht, daß mit dem ersten Jänner die Laibacher Zeitung mit dem Telegraph vereinigt wird, der forthin in der französischen, illyri- schen und deutschen Sprache besonders erscheinen wird. Der Telegraph wird die Nachri- chten aus Frankreich nach den Pariser Journalen liefern […] Die deutschen Artikel werden aus der Wiener, Osner, Presburger, Hamburger, Frankfurter, Augsburger und Ulmer Zeitung genommen werden. Der bisherige Redakteur der Laibacher Zeitung, Herr Peesenegger, der nun einer der Mitarbeiter des Telegraphen ist, wird sich mit der Ausbeute aus gedachten Zeitungen beschäftigen, und ausschließlich die Redaktion der deutschen Nachrichten für den Telegraph besorgen. Da die deutschen Angelegenheiten für die Bewohner der Illyri- schen Provinzen ein so großes Interesse sowohl in Hinsicht der Handlung als in Bezug ihrer Gewohnheiten darbieten, so wird Herr Peesenegger nichts vernachläßigen, um sie in diesem Punkte gänzlich zu befriedigen.”99 Télégraph je bolj spominjal na prej{nji Laibacher Zeitung kot pa na njegovo prilogo za korist in zabavo. Objavljal je vladne uredbe in oblikoval javno mnenje, pisano na ko`o Napoleonu. Literarnih prispevkov v listu je do leta 1813, ko uredni{tvo prevzame nadarjeni literat Charles Nordier (1780–1844), ki uvede celo feljton, malo. Kljub vsemu je bila franco- ska izdaja Télégrapha korak pred dotedanjimi nem{kimi ~asopisi. Ne le da je list prina{al slovenisti~ne ~lanke v francoskem jeziku – te je konec koncev objavljal tudi Stadelmann v Laibacher Wochenblattu, Télégraph je prostor namenjal tudi objavam slovenskih pesni{kih izdelkov, za kar je imel Laibacher Wochenblatt manj posluha.100 Ponovno med bralci Takoj po odhodu Francozov so v Ljubljani ponovno za~eli izdajati uradni Laibacher Zeitung. V Trstu je 26. septembra 1813 iz{la zadnja {tevilka Télégrapha, in sicer s francoski- mi, nem{kimi in italijanskimi teksti. Kleinmayrjeva tiskarna, ki je tiskala Laibacher Zei- tung, se je `e takoj leta 1814 odlo~ila, da bo kot prilogo uradnemu ~asniku ponovno obudila tudi list za zabavo in korist, pou~no literarno prilogo Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen. @e leta 1809 je Tekla Kleinmayr, vdova po Ignazu Aloisu Kleinmayrju, ki je po Stadel- mannovi smrti leta 1807 dobri dve leti sama vodila tiskarsko delavnico, zopet poiskala najemnika. Januarja 1809 je za {est let sklenila najemno pogodbo in predala vse tiskarske in zalo`ni{ke pravice tiskarju Jo`efu Sassenbergu (1773–1849). Ta je pod svojim imenom vodil Kleinmayrjevo podjetje ves ~as francoske okupacije.101 Kleinmayrjeve delavnice pa so pre`ivljale te`ke ~ase. Francozi so v Ljubljani odprli {e ~etrto tiskarno (L’Imprimerie Impérial du Gouvernement des Provinces Illyriennes), ki je tiskala Télégraph Officiel. Ber~i~ pi{e, da je samo papirnica, ki so jo imeli Kleinmayrjevi v @u`emberku, v teh letih re{ila podjetje gotovega propada.102 99 Vereinigte Laibacher Zeitung, {t. 75, 11. 12. 1810, nepaginirano. 100 Prvi slovenski tekst objavljen v nem{kem listu sre~amo 21. novembra 1789 v Merkovem Laibacher Zeitungu (glej op. 61), Laibacher Wochenblatt je {ele v 45. {tevilki, 29. novembra 1814 objavil pesem v slovenskem jeziku Ob ∫lavnimu Godu Franzeta I. E∫traihar∫kiga Ze∫arja, nato pa 5. junija 1818 sonet Jovana Vesela Koseskega Der Trost v nem{kem jeziku z vzporednim slovenskim prevodom (Pota‘ba). 101 B. Ber~i~, nav. delo, str. 75. 102 Ravno tam. 83ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Sassenberg je torej za~el ponovno tiskati najprej Vereinigte Laibacher Zeitung,103 (oktob- ra 1813), januarja naslednjega leta pa je spet o`ivil tudi prilogo Laibacher Wochenblatt. @al je imel Sassenberg nesre~no roko pri izbiri urednika; delo je prevzel Kleinmayrjev ~rkosta- vec Pavel Deinzer (1786–1835).104 Morda ne bi bilo po{teno vse krivde, da se list sprva ni mogel uveljaviti, naprtiti Deinzer- ju, ~eprav ne moremo mimo dejstva, da je bil slab urednik. Zagotovo so bile delno krive tudi takratne politi~ne razmere, ki so narekovale vsebino Laibacher Wochenblatta. Tako so v list za{le anekdote, ki so sme{ile Napoleona in netile navdu{enje za cesarjeve zaveznike, za Ruse in njihovega carja, obenem pa so vneto sledile prizadevanjem svete alianse. Namesto verzov, ki smo jih bili navajeni iz prvih letnikov ~asopisa (1804–1808), je Deinzer v ~asopi- su nizal neslane {ale, neduhovite uganke, zgodbice, vse, ~emur bi le s te`avo lahko pripisali kakr{no koli literarno vrednost. Obenem se zdi, da je Deinzer namerno ali nenamerno pozab- ljal na naslov lista, ki je {e vedno ostajal Laibacher Wochenblatt, poro~al pa o vsem drugem, le o Kranjski, o Kranjcih in o Ljubljani ne. V prvih dveh letnikih po odhodu Francozev v Laibacher Wochenblattu sre~ujemo celo tako eksoti~ne naslove kot so: Völkerkunde: Die Tatarischen Völker, Schilderung von Tunis, Beschreibung von Washington itd. Ker je Deinzerju o~itno manjkalo tudi sodelavcev – ali pa jih ni znal pritegniti – mu ni preostalo drugega, kot da je v listu za~el nizati imena znanih nem{kih literatov, zlasti avstrij- skih. Pod pesnitvami so bili podpisani: Johann Nepomuk Edler von Kalchberg (1765– 1827), Adolf Bäuerle (1786–1859), Ignaz Franz Castelli (1781–1862) in drugi. Med znani- mi imeni pa sre~amo Fellingerja,105 `e v letniku 1814 pa tudi ime na Dunaju `ive~ega Ljubljan~ana Karla Meisla (1775–1853).106 Vsaj od leta 1816 dalje sta svoje prispevke Deinzerju izro~ala tudi Zupan~i~107 in Franz Xaver Johann Richter (1783–1856),108 nem{ke verze pa je objavljal tudi urednik sam. Omeniti moramo tudi prvo objavo Jovana Vesela Koseskega (1798–1884), ki se je v listu podpisal kot Johann Vessel Koseski. Mladi pesnik se je 17. januarja 1817 prvi~ predstavil javnosti s hvalnico J. Strassoldu109 Ode auf die Ankunft Se. Exellenz des Herrn Landes-Gouverneurs.110 Samo teden dni kasneje, v ~etrti {tevilki 103 Leta 1807 sta Eger in Kleinmayr za~ela sodelovati in izdajati skupen Vereinigte Edel von Klein- mayer’sche und Leopold Eger’sche Laibacher Zeitung, ki se je leta 1810 preimenoval v Vereinigte Laiba- cher Zeitung, zatem prenehal izhajati ter ponovno pri{el med bralce leta 1814. Leta 1820 se v Ljubljani kon~a obdobje konkuren~nih listov, Vereinigte Laibacher Zeitung postane Laibacher Zeitung. 104 O Deinzerju ‘al nimamo podatkov, ne omenjajo ga Wurzbach ali drugi leksikoni. Kidri~ navaja, da je bil Deinzer protestant, o ~emer pri~a mrli{ka matrika pri Sv. Jakobu v Ljubljani, da je bil tujec in da je umrl leta 1835, star 49 let. Glej F. Kidri~, nav. delo, str. 632. 105 Empfindungen der Krainer bey der Ankunft ihres allgeliebten Monarchen Franz I. Kaisers von Oesterreich. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 20, 17. 5. 1816, nepaginirano. 106 Karl Meisl je bil dramati~ni ljudski pesnik, med leti 1802 in 1844 je napisal kakih 200 ljudskih iger, s katerimi je ustvaril prehod od starej{e trivialne dobe na klasi~no dobo dunajske ljudske igre. Od Meisla je dobil prve pobude F. Raimund. Meisl je bil prvi, ki je prirejal predstave v dobrodelne namene. Glej Wurzbach, nav. delo, 17. zvez., str. 284; SBL, Ljubljana 1933–1952, 2. zvez., str. 88. 107 Ein Bruchstück aus des Professors J. A. Suppantschitsch Wanderungen durch den Cillierkreis. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 4–5, 2. 2. 1816, nepaginirano. Supantschitsch je za Laibacher Wochenblatt pisal ‘e prej, tako je objavljal pesmi ‘e v letniku 1814; npr. Frühlingsgruß (Laibacher Wochenblatt, {t. 22, 31. 5. 1814, nepaginirano). 108 Was sich 1716 oder vor hundert Jahren in Laibach zugetragen. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 49, 6. 12. 1816, nepaginirano. 109 Strassoldo Julij Jo‘ef (1771–1830) je, ko je bilo leta 1816 ustanovljeno kraljestvo Ilirija z de‘elnim gubernijem za Kranjsko in Koro{ko v Ljubljani, postal guverner in na tem mestu ostal vse do svojega odhoda iz Ljubljane leta 1818. Glej SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 497. 110 Laibacher Wochenblatt, {t. 3, 17. 1. 1817, nepaginirano. 84 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 24. januarja 1817, pa se je s svojo nem{ko pesmijo oglasil tudi mladi Gori~an, ^opov prija- telj, Franz Leopold Savio (1801–1847), podpisan kot F. L. S – o.111 Kar nekaj avtorjev, ki so v Laibacher Wochenblatu podpisani z inicialkami, ni mo`no pravilno uvrstiti: J. Selan, B….t, B-r, Wn, F. K…r, Benkiser idr.112 V tem ~asu je tednik objavil celo eno slovensko pesem. V 45. {tevilki, 29. novembra 1814, namre~ najdemo pesem: Ob ∫lavnimu Godu Franzeta I. E∫traihar∫kiga Ze∫arja, poleg pi{e: Gott erhalte Franz den Kaiser; na godbo sloshene po Josephu Haydn: péta v Metliki 4 dan me∫za Li∫topada 1814. Deinzer ni imel posluha za povesti, novele, da o romanu niti ne govorimo, {e najve~ te`e dajejo tedniku Richterjevi zgodovinski prispevki, ki so pisani v znanstvenem jeziku. Poro~ila o gledali{~u in knji`evnih novostih se uredniku ne zdijo tako pomembna, da bi zasedala prostor v njegovem listu, pre{tejemo jih lahko na prste ene roke,113 omeniti pa je treba nekrolog Fellingerju,114 ki ga lahko uvrstimo k literarni tematiki, izpod peresa dr. Kumpfa, izdajatelja Fellingerjevih pesmi v Celovcu. Edini prispevek, ki se dotika slovenistike se v Deinzerjevem listu pojavi 24. januarja 1817, v ~etrti {tevilki, in nosi naslov Ein Wort an Freunde der Sprachkunde. Avtor je podpi- san kot “neki kranjski filolog” (eingesandt von einem krainerischen Philologen),115 Kidri~ pa navaja,116 da bi to utegnil biti Martin Kuralt.117 V prvi polovici leta 1817 so postali z listom nezadovoljni tudi v Ljubljani. Deinzer se kot urednik nikoli ni podpisoval, zato niti ni bilo jasno, komu o~itati slabo podobo lista. Med ljudmi so kro`ila celo ugibanja, da je urednik Franz Xav. Richter, {olnik in profesor zgodovine, vendar pa je Richter te govorice v dvajseti {tevilki, 16. maja 1817, odlo~no zanikal.118 Nato je minilo pet mesecev. @e oktobra 1817 pa je ljubljanski tednik objavil predloge in nazore o smotrnej{i ureditvi lista (Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Ein- richtung des Laibacher Wochenblattes).119 Podpisani R. pa je zagotovo `e bil Richter.120 Njegovi nazori in predlogi o smotrnej{i ureditvi lista so bili hud udarec uredni{ki politiki in tedanjemu uredniku Deinzerju. 111 Sonet, objavljen v 4. {tevilki, je Savio posvetil Fellingerju (Sonett an der Todtenurne Fellingers). Zanimivo je, da Savia Wurzbach v svojem leksikonu ne omenja. 112 Glej F. Kidri~, nav. delo, str. 633. 113 V trinajsti {tevilki, 28. marca 1817, Deinzer objavi ~lanek Ueber die Trauerspiele: die Schuld von Müllner und die Anfrau von Grillparzer (votum separatum). Kot avtor je podpisan neki Berghoffer. 114 Laibacher Wochenblatt, {t. 51, 20. 12. 1816, nepaginirano. 115 Ravno tam, {t. 4, 24. 1. 1817, nepaginirano. “Jedermann wünscht, daß man seine Sprache ja nur in der Mundart seines Landesbezirkes in Büchern schreiben möchte. Die Erfüllung dieses Wunsches ist unmö- glich, da es Legionen verschiedener Mundarten in einer jeden lebenden Sprache gibt; daher laßt uns einen billigen Vergleich treffen, und annehmbare Capitulations-Puncte vorschlagen […] Jetzt nur noch eines: Dieser Aufsatz ist dem ächten deutschen Ohr ein unleidlicher Slowenismus, jedoch gibt es mehrere meiner Landesleute, welche meinen werden, er sey der Himmel weiß, wie schön deutsch aufgesetzt.” 116 F. Kidri~, nav. delo, str. 633. 117 Kuralt Martin (1757–1845) je bil preporoditelj in pesnik. Glej SBL, Ljubljana 1925–1932, 1. zvez., 591–593. 118 Laibacher Wochenblatt, {t. 20, 16. 5. 1817, nepaginirano. “Erklärung. Zur Widerlegung eines höchst ungegründeten Verdachtes erklärt der Unterzeichnete:1. Daß er nie Redacteur dieses Blattes gewesen, 2. daß er bey dem, aus dem Wanderer eingerückten Aufsätze über den Handelstand nicht einmal einen consultativen Antheil genommen, 3. daß es mit seinem Charakter gänzlich unvereinbar sey, über irgend einen Stand, am allerwenigsten über den Handelstand zu radotiren. Franz Xav. Richter, ord. offentl. Profes- sor der Universalgeschichte.” 119 Ravno tam, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. 120 F. Kidri~, nav. delo, str. 634. 85ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 121 “Dennoch fehlt es dieser Provinz eben so wenig an geschichtlichem und Tagsinteresse, als an Männern von Talent und Geschmack, welche dem Laibacher Wochenblatte seinen alten, nur unwillkührlich unterbrochenen Ruhm wiederzugeben und durch ernste Theilnahme für die Dauer zu sichern vermöchten.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. 122 “Erst seit dem Jahre 1817 nimmt das Wochenblatt einen bedeutenderen Aufschwung, es hatte damals die Redaction der Professor der Weltgeschichte am hiesigen Lyceum, Franz Xav. Richter, übernommen, […] ein hochgebildeter, von dem Verkehre mit der Welt sich nicht abschließender Gelehrter.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 123 Podatki so povzeti po Wurzbachu, 26. zvez., str. 46–48 in SBL, 3. zvez., str. 97–101. 124 Vereinigte Laibacher Zeitung, {t. 36, 28. 4. 1815, nepaginirano. 125 “Im Herbste 1815 erhielt er die Professur der Weltgeschichte am Lyceum zu Laibach. Im Besitze eines umfassenden Wissens, voll reger Thatkraft und Liebe für seine neue Heimat, arbeitete er nun für die Aufhellung der Geschichte Innerösterreichs in einer Weise, welche ihm einen ehrenden Platz unter den Historikern Krains sichert. Mit großem Eifer durchsuchte er Archive (insbesondere hat er sich bei der Ordnung des reichen ständischen Archives zu Laibach Verdienste erworben), sammelte mit Bienenfleiß und bearbeitete manche bunte Partie in der Geschichte.” Glej Wurzbach, 26. zvez., str. 46. Richter v svojem pisanju primerja v letih od 1814 do 1817 izhajajo~i Laibacher Wochen- blatt z njegovim predhodnikom, ki je pod Stadelmannovo in kasneje Wurzbachovo taktirko izhajal od leta 1804 do za~asne ukinitve Laibacher Zeitunga pod Francozi. Njegov najve~ji `al pa resni~en o~itek je, da je Laibacher Wochenblatt v primerjavi s prvimi letniki tednika mo~no nazadoval. V njem ni najti domoznanskih prispevkov, ~eprav de`eli ne manjka niti dogodkov niti u~enih mo`, ki bi o njih pisali.121 Celo tednik nem{ke ustavne stranke, ki je svoje ime prevzel po listu iz prve polovice 19. stoletja, je leta 1880 v feljtonu Ein Laibacher Wochenblatt aus früherer Zeit zapisal, da je Laibacher Wochenblatt leta 1817, ko je uredni{tvo prevzel Franz Xaver Richter, do`ivel pravi razcvet.122 Kdo je bil Franz Xaver Richter? Richter123 se je rodil leta 1783 v Osoblahi (Hotzenplotz), njegov rojstni okoli{ pa je takrat pripadal moravski enklavi v avstrijski Šleziji. Do~akal je dokaj visoko starost; v 73. letu je umrl na Dunaju. Richter je bil vsestranska osebnost: zgodovinar, topograf, knji`evnik, urednik in {olnik. Bil je prvorojeni med sedmimi otroci. Gimnazijo je kon~al v tedanji pruski Šleziji, v Oplotah, kamor ga je o~e poslal na prigovarjanje va{kega duhovnika, v Olomucu pa je obiskoval licej in bogoslovje. Richter je dosegal izvrstne uspehe `e na gimnaziji ter se je poleg klasi~nih {tudij posve~al tudi italijanskemu in francoskemu jeziku. Posebej franco{~ina mu je bila zelo ljuba in je jezik skrbno negoval. V Olomucu je sprva {tudiral filozofijo, vendar pa se je po prezgodnji smrti o~eta premo`enjsko stanje dru`ine tako poslab{alo, da si je moral Richter sam slu`iti kruh. Pou~eval je klavir in u~il kot doma~i u~itelj, obenem pa mu ni preostalo drugega, kot da se je namesto {tudiju medicine posvetil teologiji. Po letu 1806 je najprej slu`boval kot duhovnik v Olomucu in Te{inu, okrog leta 1810 se je zaman potegoval za mesto profesorja filozofije v Linzu, dobil pa je mesto profe- sorja zgodovine, zemljepisa in vzgojeslovja v Brnu. V Ljubljani so nekaj let zatem, 28. apri- la 1815,124 razpisali mesto profesorja na liceju. Richter je tu `e jeseni istega leta zasedel stolico za splo{no zgodovino ter svoj predmet predaval filozofom obeh letnikov do leta 1823/24.125 Oktobra 1824 je Richter ponovno zapustil Ljubljano, saj je po posredovanju barona Schmidburga napredoval za bibliotekarja univerzitetne knji`nice v Olomucu. Richter pa ni deloval zgolj na strogem znanstvenem podro~ju, v spekter njegovega zanimanja sta spadali tudi beletristika in delno politika. 86 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 126 Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Einrichtung des Laibacher Wochenblattes. 127 “delo Kranjcev in za Kranjce dolo~en” 128 Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. Prevod povzet po F. Kidri~, nav. delo, str. 634–635. 129 Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. Richterjevi nazori in predlogi o smotrnej{i ureditvi Laibacher Wochenblatta126 V traktatu o Laibacher Wochenblattu je Richter nanizal nekaj to~k, ki so se mu zdele pomembne in na katere je `elel opozoriti. Pri tem sta mu bila za vzgled dva `e obstoje~a lista, ki sta se posve~ala domoznanskim vpra{anjem: Der Aufmerksame (Graz, 1812–1842) in Carinthia (Celovec, od 1811). Richter je izpostavil slede~e: 1. Naslov lista naj bi se glasil Krainische ali Illyrische Blätter, saj bi bil ~asopis po svoji vsebini in po svojem namenu “von Krainern verfaßt, und für Krainer berechnet”.127 2. Vsebina bi morala biti kolikor je le mogo~e domovinska, domovinoznanstvo pa bi mo- ralo biti v listu na prvem mestu, {ele nato bi sledil izbor koristnega in najbolj{ega iz tujih ~asopisov. 3. Pod pojem “domovina” spada vse, kar zvi{uje in plemeniti ljubezen in privr`enost vla- darju in domovini in skrbi za napredek vsestranske izobrazbe (izvzem{i bogoslovje in politiko). Tu Richter na{teje, o ~em naj bi pisal Laibacher Wochenblatt:128 a) o zgodovini de`ele po vseh panogah, zlasti z ozirom na rimske in slovanske staro`itnosti, spomenike srednjega veka, biografije, karakteristike in zanimive pote- ze slavnih rojakov starej{e in novej{e dobe; b) o domovinski geo- in topografiji tako starega kot tudi srednjega veka, dalje o stati- stiki, in sicer v strogo znanstveni obliki, v obliki potovalnih opisov ali prilo`nostnih potovalnih bele`k, zato tudi opisi naravnih znamenitosti, ki jih ima na{a de`ela tako veliko, javnih in privatnih zavodov za blagostanje prebivalstva; c) o domovinski botaniki, flori, mineralogiji, slatinah, meteorolo{kih opazovanjih, o fu`inah ter iznajdbah in popravkih, ki spadajo sem; d) o javni in privatni vzgoji, klimatskih in krajevnih boleznih, o dietiki, prina{al naj bi svarila in nasvete; e) o vsem, kar se ti~e Slovencev, torej o njihovem jeziku, nravi, obi~ajih, narodnih pripovedkah, narodnih pesmih in pregovorih; f) izpod peres Kranjcev bi prihajala poezija in prozai~ni sestavki, {aljive in resne vsebi- ne, `ivljenjski nazori, krepke misli, v kolikor so v skladu z dostojanstvom lista; g) list bi prina{al dnevna poro~ila, oznanila priporo~enih spisov za ljudstvo in kores- pondence. Richter je svoje pisanje zaklju~il s peto to~ko, v kateri je pozval in povabil vse kranjske literate k sodelovanju pri listu in jih prosil, naj svoje prispevke izro~ijo redakciji brezpla~no. Šele ~e bi pri~elo primanjkovati domovinske snovi, bi lahko sem in tja objavili kak{en ~lanek tujca o Kranjski ter najzanimivej{e vesti iz ostalih avstrijskih provinc ali drugod iz tujine. Tednik bi tako postal domovinski list, ki bi bil iskan v domovini in tujini in bi zaslu`il ime pokrajinski list.129 87ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 130 Ravno tam, {t. 45, 7. 11. 1817, nepaginirano. 131 “Jeder Beitrag aus den im Plane ausgesprochenen Fächern soll, wenn er kostenfrei einlangt, mit Danke angenommen, und falls er sich anders mit der Würde dieses Blattes verträgt, nach Befehl mit oder ohne Nennung des Verfassers aufgenommen und dieses Blatt demnach ein Archiv vaterländischer Gegen- stände werden, daß, sobald die Kosten gedeckt sind, später vielleicht öfter als einmal in der Woche wird erscheinen können.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 45, 7. 11. 1817, nepaginirano. 132 “domoznanstvo zvi{uje in krepi ljubezen do domovine” 133 Mi{ljen je Franc Xaver Richter, ~eprav njegovega imena ne izda niti zalo‘nik, niti se ime ne pojavi v kateri koli {tevilki lista, vendar pa stil in na~in pisanja, nov in sve‘ veter, ki je vel iz vsake nove {tevilke, ter poznavanje osebnosti F. Xav. Richterja nedvoumno pri~ajo o njegovem uredni{tvu. Poleg tega je bil Richter od leta 1817 dalje tudi urednik uradnega ~asnika Laibacher Zeitung, katerega priloga je bil Laiba- cher Wochenblatt. 134 Med Richterjevimi u~enci so bili: Matija ^op, Bla‘ Crobath, Peter Petruzzi, Fr. L. Savio, Miha Kastelic, France Pre{eren, A. M. Slom{ek, Jovan Vesel Koseski idr. Glej SBL, Ljubljana 1933–1952, 3. zvez., str. 101. 135 Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 136 Glej F. Kidri~, nav. delo, str. 635. An die Freunde der Krainischen Literatur @e v naslednji {tevilki je zalo`nik ljubljanskega tednika Kleinmayr odgovoril na Rich- terjevo pisanje iz prej{nje {tevilke. Izjava, naslovljena na prijatelje kranjske literature (An die Freunde der Krainischen Literatur)130 sicer ni podpisana, vendar pa lahko glede na stil pisanja skoraj z gotovostjo trdimo, da je pri nastanku ~lanka sodeloval tudi profesor Richter. Zalo`nik se je najverjetneje strinjal z Richterjevimi predlogi, predvsem je bil zadovoljen s pro{njo za brezpla~no sodelovanje avtorjev, saj bi v dolo~enem ~asu, ko bi bili pokriti stro{ki, list mogel izhajati tudi ve~krat na teden, podprl pa je tudi idejo, da so topografski, domoznanski in gospodarski ~lanki potrebni,131 saj “Vaterlandskunde erhöht und stärkt die Vaterlandsliebe.”132 V nadaljevanju so izpostavljena podro~ja, katerih naj bi se dotikali ~lanki v Laibacher Wochenblattu v prihodnje. Kot zelo dobrodo{le prispevke navaja opise posameznih okro`ij, krajev z njihovimi znamenitostmi, staro`itnostmi, populacijo, prehra- no itd.; poro~ila o starosti cerkva in gradov in njihova kraj{a zgodovina; predloge za izbolj{anje poljedelstva, vrtnarstva, za osu{evanje mo~virij, gojenje gozdov itd. V ~lanku pa Laibacher Wochenblatt sporo~a bralcem tudi, da bo nova podoba lista zaupana novemu uredniku.133 Povabilo prijateljem kranjske literature k sodelovanju je kmalu obrodilo sadove, o ~emer je v feljtonu v Laibacher Wochenblattu iz leta 1880 pisal tudi neznani avtor, ki je hvalil ponovni razcvet lista in na{teval Richterjeve sodelavce ter njihove zasluge za vi{jo in kvalitetnej{o raven lista obenem pa pohvalno zapisal tudi, da so topografsko-statisti~ni opisi posameznih okro`ij in krajev na Kranjskem izpod peresa profesorja Richterja in njego- vih u~encev,134 raznovrstne notice in zgodovinske razprave {e vedno, tudi konec 19. sto- letja (in {e danes, op. T. @.) zanimivo branje.135 Kmalu po za~etku Richterjevega dela so bile vidne prve spremembe. Od konca leta 1818 do prenehanja izhajanja Laibacher Wochenblatta so v list vse poredkeje zahajali izposojeni nem{ki verzi. Med podpisanimi avtorji naletimo na imena Kalchberg, Appel, Pfeiffer itd.; nekateri avtorji, ki so se podpisovali z za~etnicami, pa so uganka in ne moremo dognati, kdo se skriva za inicialkami:136 F. K., J. H. Wessenberg, Georg Edler, Kö–r, Ferdinand Tichy in drugi. Za razliko od Deinzerja je Richter stmel k temu, da k sodelovanju pri oblikovanju lista pritegne ~imve~ doma~ih piscev, Kranjcev ali priseljencev, ki bi pisali o Kranjski. ^e je {e na za~etku svojega urednikovanja objavljal svoje pesmi, se je lahko `e leta 1818 pohvalil 88 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 137 Franz Xaver Heinrich, {olnik in urednik, rojen v Olomucu v zlatarjevi rodbini. Laibacher Zeitung in Illyrisches Blatt je urejeval od 1827 do 1838. Glej SBL, Ljubljana 1925–1932, 1. zvez., str. 300. 138 Eden zanimivej{ih Costovih prispevkov je vsekakor v 14. {tevilki lista, 3. aprila 1818, objavljen domoznanski prispevek Vaterländische Erinnerungen. Die Aepfel-Canonade an der Türkenschanze am Ostermontage. 139 Laibacher Wochenblatt, {t. 25, 27. 6. 1817, nepaginirano. 140 Ravno tam, {t. 18–20, 24. 4.; 1. 5. in 8. 5. 1818, nepaginirano. 141 Ravno tam, {t. 24, 5. 6. 1818, nepaginirano. 142 Koseski ni na{el besede, ki bi v sloven{~ini ozna~evala pihanje burje, zato je novo skovanko v sonetu ozna~il in pomen razlo‘il v nem{~ini v opombi pod pesmijo: “Burijó, Zeitwort von Burja, der Nordwind, bedeutet das Heulen des Nordwindes.” 143 Glej SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 423. 144 Ravno tam. 145 Poleg njega je 17. septembra 1817 tekst v slovenskem in nem{kem jeziku (napis za ~ebelji panj Karla Smolle) v Laibacher Wochenblattu objavil le {e Martin Kuralt. 146 Laibacher Wochenblatt, {t. 4, 24. 1. 1817, nepaginirano. 147 Savio se je do leta 1816 {olal v Gorici, nato je od{el v Ljubljano ter se leta 1818 vpisal na filozofijo, se vrnil v Gorico ter tam opravil izpite za drugi semester. @elel je {tudirati bogoslovje, vendar pa mu je o~e nasprotoval. Savio je hudo trpel, na koncu pa se je uklonil o~etovi volji ter leta 1822 nadaljeval {tudij prava, ki ga je za~el na Dunaju, na univerzi v Padovi. z drugimi imeni. Svoje prispevke so mu za~eli izro~ati Zupan~i~, profesor Heinrich (1797– 1844),137 dr. Maksimilijan Wurzbach, o~e Konstantina Wurzbacha, domopisec Heinrich Costa (1799–1871),138 kasneje – `e v ~asu Illyrisches Blatta – pa tudi preporoditelj Martin Kuralt (1757–1845). Med vidnej{imi imeni takratne mlaj{e generacije moramo omeniti Franca Leopolda Savia (1801–1847), Jovana Vesela Koseskega (1798–1884) in Petra Petruzzija (1799–1875). Koseski se je v listu prvi~ pojavil `e 24. januarja 1817. Odi posve~eni de`elnemu guver- nerju Strassoldu so sledile {e druge objave pesmi: balada po Valvasorju Franz Plaßman von Oedengratz,139 romanca o Erazmu Predjamskemu Erasmus Lueger,140 in sonet Der Trost, objavljen v nem{kem jeziku in v slovenskem prevodu.141 Slovenski naslov je Pota`ba, prva kitica pa se v sloven{~ini glasi: Naj sgine svet, gorijo naj pushave, Vihar valove morja naj dervi, Na sraku zhernimo naj grom buzhi, Naj burijó*) sneshnikov golizhave.142 Menda se je Koseski, ki se je pod nem{ki tekst podpisal Johann Vessel, pod slovenskega pa Janes Vesél, glede naslova posvetoval z Vodnikom, ^op pa se je veselil sonetne oblike.143 Jeseni leta 1818 se je Koseski odpravil na Dunaj in obmolknil. Pesnil ni ve~ niti nem{ko niti slovensko vse do leta 1844. Vsekakor ni ve~ objavljal v Laibacher Wochenblattu. Iz njego- vega pisma Bleiweisu leta 1845 je razvidno, da je mo~no dvomil v svoj talent in v svoje pesni{ke zmo`nosti.144 Poudariti pa je potrebno, da je v vsem ~asu Richterjevega urejevanja Laibacher Wochenblatta edino Koseski (izjema je le {e Kuralt) 145 ~util potrebo, da objavi pesem v nem{kem in v slovenskem jeziku, vsi ostali so pisali samo nem{ko. Gori~an Franz Leopold Savio je svojo prvo pesem v listu objavil teden ni za Koseskim. Podpisal se je kot F. L. S – o., predstavil pa se je s sonetom posve~enim prezgodaj umrlemu Fellingerju Sonett an der Todtenurne Fellingers.146 Z Laibacher Wochenblattom je Savio, ki je bil med drugim tudi dober ^opov prijatelj, sodeloval v letih 1817 do 1818, ko je `ivel v Ljubljani.147 V glavnem je v tedniku objavljal sonete. Navdu{eval se je za Klopstocka in 89ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 148 Glej SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 208. 149 Ode auf die höchsterfreuliche Ankunft Seiner Majestät Franz I. (Laibacher Wochenblatt, {t. 18, 24. 4. 1818, nepaginirano); sonet Scopoli (Laibacher Wochenblatt, {t. 32, 31. 7. 1818, nepaginirano), ep Emona’s Erbauung (nadaljevanje v ve~ih {tevilkah, prvo v Laibacher Wochenblatt, {t. 35, 21. 8. 1818, nepaginirano). 150 Glej SBL, Ljubljana 1933–1952, 2. zvez., str. 327–329. 151 Wurzbach ju ne omenja. 152 V Laibacher Wochenblattu je objavljal Meteorologisches Tagebuch. 153 Objavil je malo prispevkov, zanimiv je njegov ~lanek v 9. {tevilki z dne 27. 2. 1818 An die Herren Aerzte, Mundärzte, Apotheker und Seelsorger. 154 Richter je Vodniku posvetil nekrolog v 4. {tevilki Illyrisches Blatta, 22. januarja 1819. 155 Ve~ o Illyrisches Blattu, nasledniku Laibacher Wochenblatta glej M. Birk, “…vaterländisches Inte- resse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung…”. Illyrisches Blatt (Ljubljana 1819–1848), literarni ~asopis v nem{kem jeziku v slovenski provinci predmar~ne Avstrije, Maribor 2000. 156 “Mit Ende 1818 hörte das Wochenblatt auf und trat an dessen Stelle unter der nämlichen Redaction das ’Illyrische Blatt’. Diese Namensänderung geschah aus dem Grunde, um auch Beiträgen, die sich auf ganz Illyrien bezogen, die Spalten zu öffnen und einen erweiterten Kreis von Mitarbeitern zu gewinnen.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 157 Laibacher Wochenblatt, {t. 52, 18. 12. 1818, nepaginirano. An die Freunde der Laibacher politi- schen Zeitung und des damit verbundenen Wochenblattes. nem{ko ljudsko pesem, nanj pa sta vplivala tudi Petrarca in Fr. Schlegel. Imel je izrazit ~ut za gladek, teko~ verz in tenek ~ut za jezik.148 Peter Petruzzi, filolog in zgodovinar, je v Laibacher Wochenblattu leta 1818 objavil nekaj pesmi.149 Po poreklu in jezikovno-kulturni pripadnosti je bil Petruzzi Italijan, v smi- slu svojih literarnih objav – predvsem v letih 1814 do 1818 – je bil Nemec, obenem pa je bil odprt tudi do slovenskih preporodnih prizadevanj v predmar~ni dobi.150 Poleg na{tetih se v listu ve~krat pojavljata tudi Franz Xaver Mully in Franz Pichs,151 ki sta vsaj po prispevkih in verzih sode~ tako kot Petruzzi pripadala nem{kemu kulturnemu krogu. Richter ni imel pretiranega smisla za gledali{~e, saj ~lankov, ki bi se dotikali te teme ni zaslediti. Še najbolj zastopana zvrst objav je t. i. informativni ~lanek. Sprva je take prispev- ke pisal Richter sam, kasneje pa so se mu pridru`ili {e profesor Frank s podro~ja meteorolo- gije,152 apotekar Jo`ef Wagner,153 Vodnik pa je v nadaljevanjih prispeval razpravo o rimskih spomenikih v Iliriji.154 Slovenisti~nih prispevkov Richterjev list ni prina{al, {e najbli`e preporodnemu razmi{ljanju so bile objave biografij znamenitih Kranjcev, ki jih je ponavadi pisal Richter sam. Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen postane Illyrisches Blatt Z novim letom 1819 se je Laibacher Wochenblatt preimenoval v Illyrisches Blatt.155 Sprememba imena je povezana s tem, da list ni bil ve~ namenjen le Ljubljani, temve~ vsej pokrajini z Ljubljano kot prestolnico. Ilirsko kraljestvo je bilo ustanovljeno avgusta 1816 kot formalna dr`avno-pravna enota v habsbur{ki monarhiji, nastala po teritorialnih spre- membah po napoleonskih vojnah. Ilirija je obsegala severni del Ilirskih provinc, saj je Dalmacija postala samostojna enota. Vojvodina Kranjska z Ljubljano se je tako zna{la v sredini novo ustanovljene dr`avopravne enote.156 Tednik z novim imenom so zaradi tega, da bi pridobili ve~ prostora, tiskali z manj{imi ~rkami, sicer pa ni spremenil svoje uredni{ke politike, ostal je zvest ciljem, ki jih je urednik Richter podal v oktobru in novembru leta 1817. V 52. {tevilki Laibacher Wochenblatta leta 1818 je uredni{tvo bralcem najavilo odhod starega lista in prihod novega naslova na njego- vo mesto. 157 90 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... Laibacher Wochenblatt je odigral pomembno vlogo med kranjskimi razumniki svojega ~asa. Richter, katerega delo je leta 1880 hvalil tudi nem{ki Laibacher Wochenblatt,158 je dal listu poseben pe~at, pritegnil k sodelovanju veliko ljudi, ki so v soustvarjali tedanje javno kulturno `ivljenje, ter vplival na oblikovanje miselnosti mlade generacije. Zanimivo je, da sta bila oba urednika, Stadelmann in Richter – ki sta Laibacher Wochenblatt dvignila na vi{jo strokovno in umetni{ko raven – to seveda {e posebej velja za Richterja – tujca, vendar pa je njun posluh za Kranjsko, njene znamenitosti, ljudi, kulturo in obi~aje presegal meje nacionalnega. Stadelmann, ki sicer nikoli ni zanikal svojega nem{kega porekla, je kazal veliko razumevanje za kranjsko literaturo in dvignil Laibacher Wochenblatt na raven, ki je tednik vse od njegove smrti do nastopa Richterja ni ve~ dosegel. Richter je dal listu doma~o vsebino, pritegnil k sooblikovanju njegove podobe mlade ljudi, utrl pot romantiki in na~eloma ni oviral slovenskega preporoda. Svoje poslanstvo je videl v tem, da razsvetljuje in u~i, {iri nem{ko pokrajinsko literaturo in publicistiko, obenem pa je bil kljub vsemu na trenutke enostranski. Njegov odnos do gledali{~a je bil odklonilen, zato mu na straneh Laibacher Wochenblatta ni namenjal prostora, mladim slovenskim literatom je sicer omogo~il, da so bili brani, vendar pa jih je spodbujal k pisanju v nem{kem jeziku. Vseeno moramo Richterjevo uredni{tvo oceniti zelo pozitivno, navsezadnje je v njegovem ~asu v ljubljanski tednik za{la tudi slovenska beseda, Veselova in Kuraltova. ^eprav je `e Vodnik s svojimi Novicami dokazal, da je sloven{~ina “goden” jezik za pisanje in izra`anje tudi v literarnem smislu, pa se postavlja vpra{anje, ~e so slovenski preporoditelji s Zoisom in Vodnikom na ~elu sploh razmi{ljali o mo`nosti nem{ko-slovenskega, ~e `e ne slovenskega lista, ali pa za podobne pobude niso imeli pravega navdu{enja. Pomen Laibacher Wochenblatta, lista za “korist in zabavo”, prvega ljubljanskega lite- rarnega tednika, smemo iskati v njegovi razsvetljenski in pou~ni funkciji, v tem, da je ob sebi zdru`il mlade in starej{e kranjske literate, pesnike, zgodovinarje in druge ustvarjalce ter jim ponudil primerno zbirali{~e ter s tem mo`nost objavljanja svojih prispevkom. Z u s a m m e n f a s s u n g Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen (1804–1810 in 1814–1818) Tanja @igon In der vorliegenden Studie über das Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen wird der Versuch unternommen, die 12 Jahrgänge des Blattes zu bewerten, das in Ljubljana in den Jahren 1804 bis 1818 erschien, ausgenommen in der Zeit der französischen Illyrischen Provinzen (1809–1813). Das Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen war die wöchentliche Beilage der amtlichen Laibacher Zeitung (1784–1918), deren Verleger der bekannte Laibacher Drucker Kleinmayr war. Die Laibacher Zeitung blieb bis 1918 eine Art offizielles Amtsblatt. In den letzten Jahrzehnten des 18. und im ersten Jahrzehnt des 19. Jahrhunderts erschienen bei anderen Druckereien in Ljubljana konkurrierende Ausgaben zur Laibacher Zeitung (Merkische Laibacher Zeitung 1788–1797; Degotardische Laibacher Zeitung 1799–1800; Leopold Egerische Laibacher Zeitung 1800–1807). Im Jahre 1804 kam Georg 158 “Ueberblickt man die Reihe der vom Professor Richter redigierten Jahrgänge […] so muß auch die strenge Kritik jenem für unser Vaterland in so erfolgreicher Weise thätigen deutschen Gelehrten das glänzen- de Zeugniß geben, daß er es verstanden hat, die heimischen Kräfte zu einem gemeinnützigen Unternehmen herbeizuziehen, und wie er es in seinem Programme versprochen hat […]” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 91ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Stadelmann (1780–1807) nach Ljubljana und wurde der Pächter der Kleinmayrschen Buchhandlung und Buchdruckerei. Vor seiner Zeit in Ljubljana war Stadelmann an der k. u. k. Lycealbibliothek in Graz als beeideter Praktikant eingestellt. Während er bei der Bibliothek arbeitete, besorgte er auch die Redaktion der wöchentlichen Beilage des allgemeinen Zeitungsblattes für Innerösterreich, die unter seiner Leitung sichtlichen Aufschwung erlebte. Seine Erfahrungen konnte er in Ljubljana gut verwerten. Am 1. März 1804 erschien die erste Nummer des Laibacher Wochenblattes zum Nutzen und Vergnügen, einer Zeitung, die von allen anderen in Ljubljana erscheinenden Zeitungen zu unterscheiden war: Sie enthielt keine politischen Nachrichten, sondern beschäftigte sich mit den historisch-topographischen Themen, die mit Krains Vergangenheit zusammenhingen, sowie mit Volkskunde. Sie veröffentlichte kurze biographische Skizzen der berühmten Krainer, brachte gelegentlich aber auch Theaterkritiken, Buchrezensionen und verschiedene Artikel über Wirtschaft, Medizin, Erfindungen, Mode usw. Um den hochgebildeten Stadel- mann scharte sich eine Anzahl tüchtiger Mitarbeiter Johann Anton Suppantschitsch (1785–1833), dessen Lieblingswissenschaften die Geschichte und Altertumskunde waren, Franz Anton Breckerfeld (1740–1807), der sich so wie Suppantschitsch gern der Geschichte und der Heimatkunde widmete u. a. Stadelmann starb im Alter von erst 27 Jahren. Die Redaktion des Blattes übernahm der Rechtsgelehrte Maximilian von Wurzbach (1781–1854), Vater des berühmten Lexikographen Constant von Wurzbach, der das 60 Bände umfassende Biographische Lexikon des Kaisertums Österreich herausgab. Maximilian Wurzbach gelang es nicht, das Blatt auf dem früheren literarischen Niveau zu halten. Die vaterländischen Beiträge wurden im Laibacher Wochenblatt eine Rarität, Landwehrlyrik bahnte sich den Weg in die Zeitung, “Krainerisches” war nicht mehr im Blatt zu finden. Am 13. Mai 1809 erscheint die letzte Nummer unter Wurzbachs Redaktion. Erst im Januar 1810 kommt das Laibacher Wochenblatt wieder unter seine Leser. Obwohl der Redakteur im Blatt nie genannt wird, lässt sich vermuten, dass die Redaktion Franz Peesenegger (um 1762–1841), der zugleich auch die Laibacher Zeitung redigierte, übernahm. Ende 1810 wurde die Herau- sgabe des Laibacher Wochenblattes auf Betreiben der Franzosen eingestellt. Bis Ende des Jahres 1813 gaben sie ihre Zeitung Der Télégraph, die auch in deutscher Sprache erschien, heraus. Das Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen wurde erst mit dem neuen Jahr 1814 wieder ins Leben gerufen. Dach unter der redaktionellen Leitung des Schriftsetzers bei Kleinmayr, Paul Deinzer (1786–1835), konnte die Zeitung keine guten Erfolge bei ihren Lesern erzielen. Deinzer übersah bei seiner Arbeit einen wichtigen Punkt: er vergaß, dass das Laibacher Wochenblatt für Krainer geschrieben sein sollte – also hätte das Blatt auch vaterländische Themen behandeln müssen. Stattdessen veröffentlichte er Werke der deutschen Literaten. Von den deutschschreibenden slowenischen Autoren ist in Deinzers Blatt nur Suppantschitsch zu finden. Im Oktober 1817 schlug ein nur mit dem Buchstaben R. unterschreibender Autor in seinem Beitrag unter dem Titel Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Einrichtung des Laibacher Wochen- blattes eine Reform des Laibacher Wochenblattes vor. Hinter der Initiale ist unschwer der damalige Professor der Universalgeschichte am Lyzeum in Ljubljana, Franz Xaver Richter (1783–1856), zu erken- nen. Die vaterländischen Beiträge wurden wieder ins Blatt aufgenommen, die Zeitung wurde, wie Richter sich selbst ausdrückte, “von Krainern verfaßt, und für Krainer berechnet”. Er hob das fachliche und künstlerische Niveau des Blattes, veröffentlichte selbst darin zahlreiche Abhandlungen aus verschiedenen Fachgebieten und gewann neue Mitarbeiter: die Dichter Valentin Vodnik, Franz Leopold Savio, Johann Vesel Koseski, den Philologen und Historiker Peter Petruzzi, den Astronomen Professor Frank, den Historiker und Publizisten Heinrich Costa. Hinzu kamen noch die früheren Mitarbeiter des Blattes J. A. Suppantschisch, M. Wurzbach u.a. Ende des Jahres 1818 wurde die Herausgabe des Wochenblattes eingestellt. An dessen Stelle trat unter der gleichen Redaktion das Illyrische Blatt. Prevod Tanja @igon 92 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu … … pred petimi desetletji? Tako razvijajo~ se in z ‘e izgrajenimi osnovnimi oblastnimi temelji (SNOO, prvi zapisani odloki in kvalitetno se razvijajo~a revolucionarna borbenost slovenskih ljudskih mno‘ic) prehaja Osvo- bodilna fronta spomladi 1942 v svoje novo, kvalitativno vi{je razdobje, v dobo prvega osvo- bojenega ozemlja. (Metod Miku‘, Prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji (Doneski k problematiki narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, Z^, 5, 1951, str. 89) … pred {tirimi desetletji? V teh dneh je za~el mariborskim Nemcem pogum zopet mo~no rasti. V nekih mejah jih je dr‘ala le skupna nevarnost pred nediscipliniranostjo in nasilnostjo s front hite~ega voja{tva, strah pred Srbi in groze~e, ponavljajo~e se preva‘anje topov po mariborskih ulicah. Na dvori{~u artilerijske voja{nice je Jo‘ko Slobodnik, kakor nam v svojih spominih pripoveduje, nameril top na Mestno hi{o. @upan Schmiderer je za to zvedel ter je pri Maistru protestiral. (Lojze Ude, Boj za Maribor in {tajersko Podravje l. 1918/19, Z^, 15, 1961, str. 101) … pred tremi desetletji? Ob trdem delu so izgnanci v tabori{~ih dobivali slabo in nezadostno prehrano in le malo zaslu‘ka. Velik del zaslu‘ka so morali odrajtati za hrano in nastanitev: zaposleni dru‘inski ~lani tretjino, zaposleni dru‘inski poglavarji polovico in zaposleni samski celo dve tretjini ~istega zaslu‘ka: kolikor ga je {e ostalo po odbitku stro{kov za prehrano in nastani{~a, so jim ga nalagali na hranilne knji‘ice. »Privar~evani« denar naj bi dvignili iz hranilne knji‘ice {ele po odhodu iz tabori{~a in tako ve~ina izgnancev dejansko ni mogla razpolagati niti z vsem zaslu‘kom niti s prihrankom. (Tone Ferenc, Izgnanci kot cenena delovna sila nem{kega rajha, Z^, 25, 1971, {t. 1-2, str. 54) … pred dvema desetletjema? O valuti so na kratko govorili ‘e na ustanovni seji Narodnega sveta v Ljubljani. Na prvi seji Gospodarskega sveta 7. septembra je Brezigar kot prvi referent govoril o glavnih potezah takrat- nega svetovnega gospodarstva s posebnim ozirom na avstrijske in s tem tudi na slovenske gospodarske razmere. Poudaril je, da bo nova dr‘ava Slovencev, Hrvatov in Srbov morala paziti na to, da bo obvarovala svojo valuto; zato bo morala poskrbeti najprej za prevrednotenje avstro- ogrske valute tako, da bo utrpela nova dr‘ava ~im manj{o {kodo. (Jo‘e Šorn, Slovenci in gospo- darski polo‘aj v prvi svetovni vojni, Z^ 35, 1981, {t. 1-2, str. 72) … pred desetletjem? Redke najdbe iz 3. stoletja ka‘ejo na mo~an upad prebivalstva in usihanje ‘ivljenja v anti~nem Novem mestu. Kaj je bilo temu vzrok, ni jasno. Ali je bila to posledica roparskih napadov Markomanov, epidemije ku‘nih bolezni, ki so morda zdesetkale prebivalstvo, ali odhod prebival- cev v kraje z ve~jo gospodarsko prosperiteto? Naselbina v antiki ni le‘ala neposredno ob veliki tranzitni cesti Emona—Neviodonum—Siscia, ki je dajala ‘ivljenjski utrip in zaslu‘ek. (Tone Knez, Novo mesto v arheolo{kih obdobjih. Ob stoletnici raziskovanj, Z^ 45, 1991, {t. 1, str. 22) ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 93ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Milica Kacin Wohinz Knezonad{kof Fran~i{ek Borgia Sedej in primorski Slovenci po prvi svetovni vojni Za Gori{ko {kofijo je gori{ki zgodovinar Luigi Tavano zapisal, da je bila med dvema vojnama v okviru italijanske Cerkve “izjemna {kofija”, saj je bila ena od “najbolj kriti~nih in najbolj mu~nih cerkvenih pojavov v Evropi med dvema vojnama”.1 Razlogi izhajajo iz dejstva, da je Julijska krajina, z njo Primorska in Gori{ka, po prvi vojni pripadla Italiji. Samo dejstvo priklju~itve novih ozemelj za Cerkev ne bi bilo sporno, glede na to, da so bili italijanski duhovniki in verniki patrioti, slovenski pa lojalni, tako kot Avstriji, za ceno ohranitve jezika, kulture in tradicij. Toda Italija na nove province, naseljene s prebivalstvom neitalijanske narodnosti, ni bila pripravljena. Bila je liberalna in anitiklerikalna dr‘ava, kar se je pokazalo ‘e med prvo svetovno vojno, ko je na zasedenem ozemlju Gori{ke internirala 40 furlanskih duhovnikov. Lokalni italijanski liberalizem se je ‘e pod Avstrijo tolkel zoper mo~nej{i kr{~anskosocialni tabor, po vojni se je ta boj spojil z bojem proti slovanski stvar- nosti. Italijanska centralizirana dr‘ava je bila brez izku{enj z narodnimi manj{inami ter njihovimi predvojnimi avtonomijami. Nove pokrajine – Nuove provincie – so torej pre{le iz enega kulturnega in upravnega sistema v popolnoma razli~nega: italijanskega. V habsbur{ki monarhiji je imela Cerkev avtonomijo, {kofe je imenoval cesar, duhovniki so sodelovali v gospodarskem, socialnem in kulturnem civilnem ‘ivljenju. Italija, ki je bila popolnoma centralizirana dr‘ava, pa je bila s Svetim sede‘em v sporu, torej izrazito lai~na dr‘ava. Za italijansko liberalno vladavino so bile manj{ine zgolj politi~no-upravni problem ne pa tudi kulturni. Soo~eni sta bili torej dve socialni in zgodovinski stvarnosti, spopadla sta se dva svetova ali dve etni~ni skupnosti. Italijanizacijo slovenskega in hrva{kega prebivalstva, ki so ga imeli za amorfno, nacionalno neartikulirano maso in so ga zato poimenovali kar “slavi” ali “allogeni”, je narekovalo mi{ljenje, da gre za za{~ito italijanskih interesov na vzhodni meji, na meji, ki je predstavljala odsko~no desko za prodor na Balkan. Vsak proti- slovanski ukrep naj bi bil torej upravi~en, saj jim je {lo za nacionalno bonifikacijo in neodtujljivo pravico Italije do novo pridobljenega ozemlja. Spopad se je, seveda, zaostril s fa{izmom, ki se je prav zato, da bi na liniji protislovanstva in protibolj{evizma branil vzhod- na vrata Italije proglasil za “fascismo di frontiera”. Fa{isti~ni re‘im je asimilacijsko raznaro- dovalno politiko uzakonil in jo izvajal nasilno. Slovenci in Hrvati so bili za italijanske oblasti v za~etku “tujci”, pozneje, ko so se upirali pa “sovra‘niki”. Oznake austrijakantstvo, slavofilstvo, slavocomunismo so namre~ italijanskim oblastem pomenile ogro‘anje dr‘av- nih interesov in celo izdajstvo. 1 Luigi Tavano, Gorizia: una diocesi anomala nella storia della Chiesa in Italia (1918–1947), Ricerca storica e chiesa locale in Italia – Risultati e prospettive, Roma 1994, str. 502. ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) • 93–107 94 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ... V Gorici je bil sede‘ {kofije, pa tudi nad{kofije; obema je od 1906. leta na~eloval Cerk- ljan, monsignor Fran~i{ek Borgia Sedej.2 Nad{kofija je poleg gori{ke {kofije obsegala {e tr‘a{ko-koprsko, pore{ko-puljsko, kr{ko in ljubljansko {kofijo. Italijanska vojska je leta 1918, v skladu z dolo~ili premirja in londonske pogodbe, zasedla {tiri {kofije, le ve~ji del ljubljanske je pre{el v Kraljevino SHS. Po priklju~itvi Julijske krajine h Kraljevini Italiji leta 1921 pa je rapalska meja tudi kr{ko {kofijo prepustila Jugoslaviji, toda od ljubljanske {kofije je Italiji pripadal idrijski, vipavski, postojnski in trnovsko-ilirskobistri{ki dekanat, od celov{ke {kofije pa trbi{ki. Ves ta obmejni pas je prevzela v cerkveno upravo gori{ka {kofija. Šele leta 1932 je Sveti sede‘ tudi uradno priklju~il te dekanije h gori{ki {kofiji. Po rimski pogodbi leta 1924 med Italijo in Jugoslavijo, ki je tudi Reko prepustila Italiji, je bila ustanovljena {e re{ka {kofija, ki je bila neposredno podrejena Svetemu sede‘u. K tej je pripadal tudi slovenski trnovsko-ilirskobistri{ki dekanat. Po statistiki, ki so jo slovanski duhovniki poslali v spomenici pape‘u leta 1920, je pred prvo vojno v treh {kofijah, ki so pripadle Italiji prebivalo 507 116 Jugoslovanov (v teh dokumentih so ve~krat zapisani kot Jugoslovani namesto Slavi, kot so jih ozna~evale obla- sti) in 307 470 Italijanov (to {tevilo o~itno ne upo{teva tudi Furlanov), izmed 423 ‘upnij jih je bilo 308 jugoslovanskih, 55 me{anih in 60 italijanskih. Od tega je bilo v gori{ki {kofiji 125 slovenskih, 9 me{anih in 57 italijanskih.3 Dejansko je po ljudskem {tetju leta 1910 pripadlo Italiji 327.230 prebivalcev s slovenskim pogovornim jezikom (v Bene{ki Slove- niji je bilo 1921 na{tetih 34.000) in 152.500 s hrva{kim. Leta 1931 je bilo, po podatkih nad{kofa Sedeja, v gori{ki {kofiji 327 000 vernikov, od tega 183 000 Slovencev in 144 000 Italijanov; duhovnikov je bilo 295, od tega 48 redovnikov, 18 slu{ateljev teolo{kega semeni{~a in 132 dijakov malega semeni{~a v Gorici.4 Cerkvena organizacija je ostala pod Italijo enaka, kakr{na je bila v Avstro-ogrski. To dejstvo je ‘e samo po sebi motilo italijanski lokalni nacionalizem, saj je predstavljalo veliko oviro za poenotenje uprave novih pokrajin z dr‘avnimi institucijami. @e voja{ka zasedbena uprava je v letih 1918 do 1920 posegla v cerkvene razmere in v skladu z lai~no dr‘avno ureditvijo spremenila pouk verske vzgoje v {oli v fakultativni predmet. Posebej je italijansko oblast motilo dejstvo, da so bili {kofje v treh, od {tirih, zasedenih {kofijah slo- venskega rodu. V tr‘a{ko-koprski {kofiji Andrej Karlin, na za~asno zasedenem Krku Anton Mahni~, v gori{ki {kofiji Sedej, ki je bil povrhu {e nad{kof. Le pore{ko-puljski {kof Trifone 2 O nad{kofu Sedeju in gori{ki {kofiji obstaja bogata literatura. Najbolj celovito je bil Sedej obravnava- na simpoziju Slovenske teolo{ke akademije v Rimu, septembra 1986. Dvaindvajset referatov je objavljenih v zborniku Sedejev simpozij v Rimu, Celje 1988. Na slovenski strani je nad{kofov ‘ivljenjepis objavil ne~ak dr. Josip Sedej, pravnik v Zagrebu, 1971. leta, v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu pa Franc Kralj (12.–13. snopi~). Posebne razprave mu je posvetil gori{ki zgodovinar duhovnik Luigi Tavano, poleg omenjene {e: La Chiesa goriziana fra autonomia e inserimento (1929–34) v: I Cattolici isontini nel XX secolo, II, Gorizia 1982. V {ir{em okviru primorske cerkvene zgodovine ga obravnava Rudolf Klinec, Primorska duhov{~ina pod fa{izmom, GMD, Gorica 1979 in Zgodovina Gori{ke Mohorjeve dru‘be, Gorica 1967. ^lanke je objavil dr. Ivo Juvan~i~ v Gori{kem letniku 1974 in Znamenjih 1976. O preganjaju Sedeja sem objavila nekaj dokumentov v Idrijskih razgledih leta l970 ({t. 3), nato razpravo na Sedejevem simpo- ziju in v Primorskih sre~anjih 1986 ({t.64–66) v {ir{em kontekstu primorske politi~ne zgodovine mu je posve~eno poglavje v knjigi Prvi antifa{izem v Evropi, Koper 1990. Za ~as italijanske okupacije obravnava slovensko Cerkev in Sedeja Angelo Visintin, L’Italia a Trieste, L’operato del Governo italiano nella Venezia Giulia 1918–19, LEG 2000, njegova pisma sv. Sede‘u v tej dobi pa je objavil A. Scottà 1994. Tristano Matta je objavil: Come si sostituisce un vescovo. Aspetti dell’italianizzazione nella Arcidiocesi di Gorizia v Quale- storia, 1983 , {t.3. 3 I territori del confine orientale italiano nelle lettere dei vescovi alla Santa sede 1918–1922, a cura di Antonio Scottà, edizioni LINT, Trieste, 1994, str. 160. 4 L. Tavano, Gorizia, n.d., str. 500. 95ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Pederzolli je bil italijanskega rodu in se je brez te‘av sprijaznil z asimilacijskimi nameni nove italijanske oblasti. Da so bile cerkvene razmere v novih pokrajinah Italije silno te‘av- ne pri~ajo prav odstopi ali odpoklici {kofov, tudi italijanskih. Mahni~a so okupacijske oblasti internirale ‘e 1919. leta; Karlina je moral Sveti sede‘ odpoklicati leta 1920, potem ko so lokalni nacionalisti dvakrat razdejali njegov sede‘. Odstopil je ‘e leta 1923 tudi Karlinov naslednik italijanski {kof Angelo Bartolomasi, ker so ga napadali fa{isti zaradi prito‘be pape‘u in vladi nad fa{isti~nim nasiljem ob volitvah leta 1921; leta 1934 je bil odpoklican tudi Bartolomasijev naslednik, nekdanji Sedejev tajnik, monsignor Luigi Fo- gar, ker se je zavzemal za jezikovne pravice vernikov v liturgiji. Le proti gori{kemu nad{kofu Sedeju so bile dr‘avne oblasti dokaj nemo~ne, saj je gibanje za njegovo odstranitev trajalo celih 12 let, skoraj do njegove smrti konec leta 1931. Slovenska historiografija je enotnega mnenja, da je slovenska in hrva{ka Cerkev v Italiji odigrala odlo~ilno vlogo pri vzdr‘evanju narodne zavesti in kulture, kar je pomenilo odpor italijanski – fa{isti~ni raznarodovalni politiki. To vlogo je imel Zbor sve~enikov sv. Pavla, obnovljen leta 1920 z istoimenskim glasilom, ki je vklju~eval okrog 300 slovenskih in hrva{kih duhovnikov. Poleg duhovnega pastirstva je Zbor vzdr‘eval tudi civilno vlogo duhovnika na vseh podro~jih ‘ivljenja. Slovenski duhovniki so bili torej organski pastirji, kot jim pravi Tavano, tako kakor v prej{nji avstrijski dr‘avi. Toda prav Tavano, ki je podrob- no raziskal zgodovino gori{ke {kofije, o~ita slovenskim ali jugoslovanskim zgodovinarjem, da omejujemo duhovni{ko aktivnost na podro~ju ohranjanja narodne individualnosti z nacionalnimi motivi, medtem ko so bili, po njegovem, ti motivi globalni, predvsem verske narave, ker je bilo pa~ treba ohraniti zvestobo Evangeliju. S tem ko so branili nacionalne pravice vernikov v liturgiji in verouku so branili tudi vero, saj je zaradi fa{isti~nega pritiska na slovensko Cerkev, na izganjanje slovenske molitve, pridige in pesmi iz cerkva, grozil razkol. Izguba vernikov pa je odpirala pot vplivu komunisti~ne propagande, ki je bila med primorskimi Slovenci ob koncu vojne in v naslednjih letih vedno u~inkovita. S takimi argumenti je zlasti tr‘a{ko-koprski {kof Fogar dolga leta obvladoval pritiske istrske fa{isti~ne hierarhije. Dejstvo pa je, da je italijanska oblast prav zato preganjala slovenske in hrva{ke duhovnike, ker je v njih videla zadnji okop pred italijansko penetracijo. @e okupacijska uprava jih je imela pod posebnim nadzorom, tako kot u~itelje, ker so predstavljali jedro in kontinuiteto predvojnih politi~nih sil in sicer duhovniki kr{~anskosocialne, u~itelji pa na- rodnoliberalne stranke. Zato jih je v letih 1918 in 1919 ve~ sto internirala na Sardinijo, med njimi, kot re~eno, tudi kr{kega {kofa Mahni~a. Fa{isti~ni re‘im je pritisk na ti dve kategoriji ljudi skrajno zaostril, toda glede duhovnikov, ki jih je vendarle {~itila cerkvena avtonomija, ni nikoli dosegel cilja. Druga~e je bilo s samostanskimi redovi, ki so spadali pod jurisdikcijo njihovih poglavarjev v Italiji. Sorazmerno naglo so bili slovenski redovniki, fran~i{kani in kapucinci, zamenjani z italijanskimi, tako v Kostanjevici pri Gorici, na Sveti Gori, pri Sve- tem kri‘u, v Mirnu, v Kopru. Prvo ofenzivo proti slovenski Cerkvi je spro‘il fa{isti~ni komisar videmske pokrajine Piero Pisenti. K videmski pokrajini je namre~ v letih 1923–1926 pripadal ve~ji del nekdanje gori{ke de‘ele, tako da je bilo slovensko prebivalstvo v manj{ini in lahek plen asimilacije. V knjigi: Problemi di confine – Il clero slavo, je Pisenti 1925. leta ugotavljal, da dobre posledice {olske reforme izni~uje slovanski kler, ker {~iti ~ustva drugorodcev pred vplivom italijanske miselnosti, ko povezuje pastrirska opravila z vsakdanjo “nacionalisti~no mi- sijo”. Re{itev tega problema je videl v zamenjavi vodilnih slovanskih duhovnikov z ita- lijanskimi. V italijanskih arhivih najdemo za vsa leta do vojne ne{teto to‘b, obto‘b in predlogov italijanskih lokalnih oblasti glede slovenskih in hrva{kih duhovnikov. V znani spomenici fa{isti~nih sekretarjev obmejnih provinc, sprejeti 11. junija 1927, je posebno 96 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ... poglavje posve~eno Cerkvi z zahtevo po odstranitvi slovanskih duhovnikov. Naj navedem samo nekaj odlomkov iz dokumentov za ilustracijo tendenc in besedi{~a to‘iteljev. Puljski prefekt Enrico Cavalieri je {kofu Fogarju 25. januarja 1927 prijavil 11 duhovnikov, da jih odstrani, ker ovirajo penetracijo italijanstva in to ne samo prek verskih opravil marve~ tudi prek raznih organizacij. “Slovanski duhovnik je najprej Slovan,” je zapisal, “nato duhovnik ... Posku{ajo prepre~iti vsak stik z Italijani, vzdr‘evati v italijanski dr‘avi vrsto majhnih slovanskih mestec in celo pri‘igati plamen iredentizma tam kjer ... ni bil nikoli pri‘gan, ali pa je ‘e ugasnil.”5 Fa{isti~ni sekretar (federale) gori{ke pokrajine Pino Godina je 6.oktobra 1929, tedaj ko so bila ‘e vsa slovanska dru{tva in organizacije ukinjena, na skup{~ini stranke poro~al: “Dejavnost slovanskega klera smatramo danes za najbolj resno in hudo oviro na{i penetracijski dejavnosti ..., ki jo v nekaterih conah paralizirajo in izni~ujejo slovanski duhovniki, zvesti slu‘abniki iredentisti~nega mita ... jezni paladini neke problemati~ne slovanske kulture, jezika in tradicij.” Z u~enjem kr{~anskega nauka v slovan- skem jeziku, ki je hkrati u~enje tega jezika, “vcepljajo v mal~ke sovra‘na ~ustva do fa{isti~nih in{titucij in ~ustva zvestobe slovenski, srbski, hrva{ki domovini”. Glavno orodje so jim katoli{ka dru{tva, nadaljuje Godina, sicer pa druga~e ne more biti, ko pa duhovnike vodi slovenski nad{kof Sedej. Nato se Godina spra{uje: “^emu bo slu‘ila eliminacija sedanjih duhovnikov, ~e v Gorici deluje pravo ognji{~e apostolov slavizma?” Dokler torej iz Gorice ne bo odstranjen Sedej in ne bo energi~no ustavljena iredentisti~na dejavnost duhovnikov, “asimilacijska dejavnost prek {ol, Balille, Dopolavora, ‘enskih fa{ijev, ne bo mogla pokaza- ti rezultatov”.6 In {e leta 1935, ko nad{kofa Sedeja ni bilo ve~, beremo v spremnem dopisu policijskega seznama “nevarnih” duhovnikov z Gori{ke: “Vse antitalijansko in antifa{isti~no gibanje ..., vsa sovra‘nost drugorodnega prebivalstva, ki je vsak dan bolj ostra in ob~utljiva, ves slavizem, ki prevladuje na Gori{kem in iz dneva v dan nara{~a, je delo duhovnikov.”7 Zato je fa{isti~ni sekretar predlagal Mussoliniju, naj zahteva od Svetega sede‘a, da revidira odlok o pravici do uporabe materinega jezika v cerkvi in naj zamenja najbolj nevarne duhovnike z italijanskimi. In kak{no je bilo v teh razmerah mi{ljenje in ravnanje nad{kofa Sedeja? Raziskovalci so si edini, da je bil legalist in lojalen do oblasti, habsbur{ka monarhija je bila zanj domovina, re{itev slovenskega vpra{anja je videl v okviru Avstroogrske. Zato je odklanjal uporabo cerkvenoslovanskega jezika – glagolja{tva, ki je veljalo ponekod v Istri. Med vojno, ko je bil s semeni{~em vred v begunstvu v Sti~ni, je v pismih prijatelju dr. Primo‘i~u to‘il nad posledicami so{ke fronte in odnosom italijanskih zasedbenih oblasti do slovenskega prebi- valstva. Po zasedbi celotne Julijske krajine je 24. decembra 1919 pisal: “Pri teh razmerah ne ka‘e drugega, kot vdati se v bo‘jo voljo ... Tirolci so ravno tako in {e bolj nezadovoljni kakor Slovenci. Tirolci imajo ‘e sedaj ve~ pravic kakor Slovenci na Gori{kem, ker so bolj trdi in energi~ni. Tu nam primanjkuje narodnih zastopnikov, ki so nas ve~inoma zapustili, sploh inteligence. Zato smo ovce brez pastirjev ... Socializem nara{~a povsod.” Leto dni pozneje, oktobra 1920 je zapisal: “Gorica se je to leto {e precej popravila, ali ~isto druga~na je, Italijani so ji dali drugo lice, tako da je zdaj res ’la{ka’. Ve~ kot 10.000 regnicolov se je tu naselilo ter so prevzeli mnogo trgovin ter podjetij, posebno zidarskih ... Ker ni na Gori{kem 5 Dokument je hranjen v: Historijski Arhiv Pazin, kutja 115/1931, XV-B-3. Prim. M. Kacin Wohinz, Prvi antifa{izem v Evropi, Primorska 1925–1935, Koper 1990, str.160. 6 Archivio Centralle dello Stato (ACS), Partito nazionale Fascista (PNF) Gorizia fasc. 2. 7 Prim. M. Kacin Wohinz, Razmere na Primorskem pred napadom na Jugoslavijo, v: Slovenski upor 1941, Osvobodilna fronta slovenskega naroda pred pol stoletja, Zbornik referatov na znanstvenem posvetu v dneh 23. in 24. maja 1991 v Ljubljani, SAZU, Ljubljana 1991, str. 30. 97ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) nobene prave gimnazije, ona v Idriji ima samo dva razreda – ni slovenskih bogoslovcev in torej tudi slovenskih duhovnikov ne bo ... Koliko ~asa bom {e tu? Deus scit.”8 Dve dejanji ob koncu prve svetovne vojne pa pri~ata o njegovi nadnacionalni usmeritvi in o njegovem katoli{kem univerzalizmu. Zavrnil je namre~ dve spomenici, ki sta usodno posegali v re{evanje slovenskega narodnega vpra{anja. Prva je bila Majni{ka deklaracija, ki so jo jugoslovanski poslanci 1917. leta predlo‘ili dunajskemu parlamentu in je zahtevala samostojno jugoslovansko dr‘avo v okviru habsbur{ke monarhije. Slovenci so jo plebisci- tarno podpisovali, med prvimi podpisniki je bil ljubljanski {kof Bonaventura Jegli~, toda ko je povabil tudi Sedeja, da jo podpi{e, je Sedej odgovoril tako, da je prepovedal svojim sufraganom (torej tudi Jegli~u) podpis. Drug dokument je bila spomenica Zbora sve~enikov sv. Pavla Svetemu sede‘u s predlo- gom, da ustanovi za Slovence in Hrvate v Italiji posebno, samostojno nad{kofijo. V obse‘ni spomenici so razlo‘ili zgodovinske, kulturne, narodnostne in bogoslu‘ne razloge za usta- novitev te “narodne” nad{kofije za prebivalstvo, ki je v de‘eli Julijske krajine ve~insko. Predlagali so, da bi bila ta nova cerkvena provinca podrejena neposredno Svetemu sede‘u in vedno bi ji moral na~elovati nad{kof jugoslovanske narodnosti, katerega bi izbrala nad{kofijska kurija ali celo vsi slovanski duhovniki. Bogoslu‘je naj bi bilo v cerkvenoslo- vanskem jeziku. Spomenico – Memorandum cleri Jugoslavi territori ab Italis occupati – je odnesla pape‘u 1920. leta, torej {e v ~asu okupacije, delegacija treh duhovnikov, iz vsake {kofije eden, ki jo je vodil ljubljanski {kof Jegli~. O~itno ni bilo odgovora, ker je julija 1921. spomenico ponovno izro~il vatikanskemu sekretarju kardinalu Gasparriju njen tvorec Virgilij Š~ek, tedaj ko je ‘e bil poslanec italijanskega parlamenta v Rimu. Sedej ni samo odklonil izro~itev spomenice pape‘u, marve~ je celo takole pisal kardinalu Gasparriju: “^utim dol‘nost, da obvestim Va{o Eminenco in Sveto kongregacijo o mnogo bolj nevar- nem dejanju, ki ga je ubrala slovanska duhov{~ina cele Julijske krajine. Brez moje vednosti je bratov{~ina slovanskih sve~enikov ... sestavila spomenico s katero zahteva, da se sloven- sko in hrva{ko ozemlje z gori{kim nad{kofom cerkveno lo~i od italijanskega, s ~imer bi dobre Furlane onstran So~e odcepili od moje nad{kofije in jih priklju~ili videmski {kofiji. Po njihovem bi se morala jurisdikcija nad{kofa raztegniti na vse Slovane bivajo~e v Italiji.... Ves bogati inventar in ves zaklad gori{ke metropolitije bi moral pripadati novi slovanski nad{kofiji. Zahtevajo, dalje, uporabo slovanskega jezika v bogoslu‘ju tudi za Slovane v me{anih ‘upnijah. V propagandne namene nameravajo ustanoviti slovanski ~asopis pod uredni{tvom dveh duhovnikov.... Kon~no nameravajo ustanoviti odbore z nalogo, da bodo nadzorovali cerkveno in civilno oblast v zvezi s pravicami duhovnikov in slovanskega naroda. Kot {kof in metropolit odlo~no nasprotujem tem novostim, ki so {kodljive za vero in za sam slovanski narod. Odve~ je, da dokazujem zmedo in proteste s strani Italijanov in vlade, ki bi sledili tem radikalnim spremembam moje nad{kofije in to samo zato, da se re{i slovansko narodnost podvr‘eno italijanski vladi. Odlo~il sem se, da prepovem svojim duhov- nikom udele‘bo pri vodenju in propagandi napovedanega ~asopisa ter ukvarjanje z vpra{anji zadevajo~ih {kofijsko oblast in radikalne spremembe {kofije.” Nato je Sedej prosil Sveto cistercialno kongregacijo, da mu v zvezi s temi “pomembnimi in nevarnimi vpra{anji” da navodila in eventuelno posebna pooblastila, vendar naj po~aka, da ji bo dekan njegove {kofije prinesel spomenico. Zaklju~il je: “Sicer pa, da bi se izognili takim pretresom v gori{ki {kofiji, bi bilo v vsakem primeru dobro zagotoviti slovenskim duhovnikom, da bo 8 J. Sedej, Dr. Fran~i{ek Borgia Sedej, Knezonad{kof gori{ki in metropolit ilirski, @ivljenjepis, Zagreb 1971, str. 53–54. 98 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ... Rim z vso silo {~itil narodnostne pravice v cerkvi anektiranega ozemlja.”9 Generalni civilni komisar Julijske krajine Antonio Mosconi je Sedejevo dr‘o ocenil pozitivno in ga je zato tudi branil v prvi fazi napadov. Spomenico pa je italijanska historiografija takole ocenila: Iz nje veje prepri~anje, da mora Cerkev ohraniti popolno avtonomijo iz strahu pred denaciona- lizacijo in pred lo~itvijo vernikov od duhovnikov, ki ho~ejo biti aktivno udele‘eni v cerk- venem ‘ivljenju prav prek ohranjanja jezika in tradicij; iz spomenice so precej razvidne nacionalisti~ne rivendikacije; Zbor sve~enikov sv. Pavla je pokazal na krivico, ki se je zgodila jugoslovanskemu ljudstvu, toda “~e so {tevilni razlogi za obto‘bo rapalske pogod- be {e tako razumljivi, je v protestu slovanskega klera ... zaznati te‘njo po izrabljanju cerkve v politi~ne namene. Sicer pa je to v habsbur{kem cesarstvu ‘e postalo sistem.”10 Sedejeva pro{nja Svetemu sede‘u, naj zagotovi slovenskim duhovnikom za{~ito, je postala {e isto leto aktualna. Ob volitvah v italijanski parlament, maja 1921, so namre~ fa{isti z nasiljem prepre~evali izvolitev slovensko-hrva{kih in komunisti~nih poslancev. Fa{isti~ne skvadre so se znesle nad prebivalstvom posebej pa nad duhovniki, zlasti v Istri. Znan je upor va{~anov Marezig, ki so s kamenjem pregnali iz vasi teroriste in pri tem {tiri koprske fa{iste ubili. Tr‘a{ko-koprski {kof Angelo Bartolomasi je protestiral v pastirskem pismu ter pri pape‘u in pri predsedniku vlade Giolittiju. Manj znano pa je dejstvo, da je tudi nad{kof Sedej, na pro{njo njegovih podrejenih poslal pape‘u 24. julija obse‘en seznam podrobno opisanih nasilnih dejanj. Za tr‘a{ko-koprsko {kofijo je navedel 28 nasilnih dejanj proti cerkvi in duhovnikom, za gori{ko 3, istrsko 14, za ljubljansko – Šentvid pri Vipavi – enega. “Za ta dejanja je slovansko ljudstvo besno”, je zapisal in dodal, da niso bili napadeni samo duhovniki pa~ pa tudi drugi ljudje, po‘gane in razdejane so bile hi{e, vse to pa da se je dogajalo ‘e leta 1920 in ne {ele po aneksiji. “Fa{isti~na dejanja so presegla tista, ki so jih v teh krajih izvr{ili Vandali, Huni in Turki, tako slovansko kot italijansko ljudstvo je ogor~eno, izgubilo je vsakr{no zaupanje v oblast, ki to dopu{~a in ki ne zagotavlja varnosti svojim dr‘avljanom.” V spremnem pismu je izrazil bojazen, da bo slovansko ljudstvo ostalo brez svojih pastirjev, ~emur utegne slediti brezbri‘nost ali kar je {e huje, da dobe nad ljudmi vpliv agitatorji shizme. Zato je prosil pape‘a, da po{lje apostolskega vizitatorja, ki bo na kraju samem prou~il situacijo in predlagal ukrepe.11 Pape‘ Benedikt XV. je odgovoril Se- deju z istim pismom kot Bartolomasiju, v katerem je ostro obsodil “hujska~e” in “zlo~inske ljudi”, ki da mu~ijo in trpin~ijo duhovnike samo zato ker so iste narodnosti kot njihovi verniki; obsodil je tudi oblasti, ker jih ne kaznujejo s ~imer se “dela o~itna {koda tudi onim ciljem, v katerih imenu se izvr{uje nasilje.”12 Ponovni protest zoper fa{isti~no nasilje nad slovanskim prebivalstvom so poslali vsi trije {kofi Julijske krajine, Sedej, Bartolomasi in Pederzolli, avgusta 1922, tedaj ko je fa{izem na lokalni ravni ‘e za~el prevzemati oblast. Zaradi pape{kega pisma so fa{isti v Trstu napa- dali Bartolomasija, da je moral odstopiti, proti zadnjemu slovenskmu {kofu v Gorici pa so se ‘e prej za~eli napadi ~e{ da je “avstrijakant” in “slavofil”. Znana je fotografija pro~elja gori{ke {kofije, ki so jo fa{isti za volitve 1921. leta popisali s sramotilnimi gesli in: “a morte Sedej”. 9 I territori, n.d., str. 124–125. Objavljeno pismo je brez datuma in podpisa, uvr{~eno je pod leto 1920. 10 Prav tam, str. 115. 11 Prav tam, str. 128–140. V komentarju k tem dokumentom je re~eno, da poro~ilo pripisujejo Bartolo- masiju, ki je ‘e 24. maja obsodil nasilne‘e v pastirskem pismu in naslednji dan poslal pismo pape‘u. Glede podrobnega seznama pa se je o~itno zdelo slovenskim duhovnikom potrebno, da ga po{lje Svetemu sede‘u nad{kof. 12 Gori{ka stra‘a, 15. 6. 1921. 99ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Prva zahteva Gori~anov je zadevala nastavitev italijanskih prelatov v gori{ko kurijo, namesto dveh Furlanov, Luigija Faiduttija in Giuseppeja Bugata, ki jima je oblast prepove- dala povratek iz Avstrije. Zahtevali so nastavitev Giovannija Tarlaa, da “bo ob boku sloven- skega nad{kofa, znano nasprotnega Italiji, stala zaupna oseba italijanske vlade ... Osrednja vlada ne more {e naprej ignorirati anormalnega polo`aja gori{ke {kofije”, so zapisali v spomenici vladi. Tedaj so se civilne oblasti, generalni civilni komisar Antonio Mosconi in njegov naslednik prefekt Julijske krajine Crispo Moncada, {e zavzemale za Sedeja, oziroma zavra~ale vpra{anje, ~e{ da ni prioritetno. Ugotavljala sta, da je Sedej v pastirskem pismu leta 1917, ob avstrijskem prodoru pri Kobaridu, res proglasil italijansko vojsko za “sovra`no” toda po premirju je nalo`il svojim duhovnikom, da spo{tujejo oblast in zakone. Najbolj pa je Mosconi cenil njegovo nasprotovanje ustanovitvi slovanske nad{kofije. Moncada je v nekem pismu Rimu opozoril, da Sedeja napada tako italijanski tisk, ~e{ da favorizira Slo- vence, kakor tudi slovanski tisk, ~e{ da je premalo narodnja{ki. O~ital pa mu je, da ni prepre~il slovanskega bogoslu`ja, ki naj bi ga mimo {kofa uvedli slovanski duhovniki in kon~no je vseeno predlagal njegovo zamenjavo samo zato, da bi prepre~ili neza`eljene incidente.13 Tak incident se je namre~ zgodil v Ogleju 29. januarja 1921 na proslavi anek- sije Julijske krajine. Navzo~i fa{isti so glasno zahtevali Sedejevo odstranitev, prepre~il jo je videmski nad{kof Rossi, ko se je javno postavil v njegovo za{~ito s stali{~a, da brani Cerkev. Odtlej se je Sedej izogibal uradne udele`be patrioti~nih prireditev in ni slu~aj, da je ob obisku italijanskega kraljevega para Viktorja Emanuela III. in Jelene povpra{al Sveti sede` 27. septembra 1921, kako naj se ob tej prilo`nosti obna{a, ali naj ga z delegacijo duhov- nikov pozdravi in ali naj ma{uje, ~e bi kralj to `elel. Kardinal Gasparri mu je odgovoril, da naj Sedej prosi kralja z avdienco, nato naj ga osebno “iz prijaznosti” pozdravi, glede ma{e pa naj ravna tako, kakor bodo od njega zahtevali.14 Hudi ~asi za nad{kofa so se za~eli leta 1923 in so trajali do njegovega odstopa. To je bilo prvo leto fa{isti~ne ere, ~emur je sledil tudi prvi fa{isti~ni ukrep proti Slovencem. Prete‘no s Slovenci naseljeno gori{ko pokrajino so namre~ razdelili med videmsko in tr‘a{ko, tako, da v nobeni provinci Slovenci niso bili v ve~ini. To se je obneslo zlasti za volitve leta 1924, ko sta bila izvoljena le {e dva slovenska poslanca, namesto prej{njih pet. Furlanskim obla- stem in fa{istom je bila nalo‘ena asimilacija gori{kih “drugorodcev”. O akciji prefekta, fa{isti~nega komisarja Pisentija smo ‘e govorili, takoj je za~el s ~lanki proti slovenski cerkvi v dnevnem tisku, nakar jih je leta 1925 objavil v samostojni knjigi. Zaradi netaktno- sti je bil kot prefekt odstavljen ‘e po enem letu, konec 1923., sledil mu je Giulio Nencetti. Protisedejevo histerijo je spro‘il 5. decembra 1923 direktorij fa{isti~ne stranke v Gorici z resolucijo, ki je pomenila zdru‘itev italijanskih nacionalnih sil, saj so se ji pridru‘ile razne organizacije bojevnikov, vojnih veteranov in arditov, {portni in ~italni{ki kro‘ki. V resolu- ciji fa{ijo zahteva od Mussolinija, da re{i Gorico sramote, ki jo povzro~a Sedej “avstrijakant in slavitelj cesarskih slav Kobarida, obrekovalec na{ih herojev, zasramovalec na{ih mu~enikov”. V resoluciji je re~eno, da ne bodo odnehali, dokler “avstrijakantski du{ni pastir, ki {e danes seje sovra{tvo do Italije in s svojim ravnanjem {~uva drugorodno ljudstvo proti nam, ne bo zapustil Gorice”. Notranje ministrstvo v Rimu je na Mussolinijevo zahtevo 13 Archivio Centrale dello Stato (ACS), Ministero degli Interni, Direzione Generale Affari Culto (DGAC), busta 88b, “Gorizia 1921–1941”. ^e ni druga~e ozna~eno so v tem tekstu citirani viri vzeti iz tega arhivske- ga fonda. Podrobneje je ta dokumentacija obdelana v M. Kacin Wohinz, Sedej v dokumentih italijanskih oblasti, v: Sedejev simpozij v Rimu, Slovenska teolo{ka akademija v Rimu, Mohorjeva dru`ba v Celju, Gori{ka Mohorjeva dru`ba, Celje 1988. 13 I territori, n.d., str. 140–141. 100 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ... poslalo resolucijo ministru za pravosodje s pripombo: “pospe{iti zadevo {kofa”. Sklice- vanje na nevarnost za javni red in mir je bilo gotovo eden izmed mo~nej{ih argumentov krajevnih oblasti za pritisk na vlado, te pa za pritisk na Vatikan. “Fa{iste smo doslej komaj zadr‘ali”, je pisal videmski prefekt januarja 1924, “v okolici {kofije smo morali dolo~iti stalno nadzorno slu‘bo, tudi no~no, kar pa ne zagotavlja, da bo prej ali slej pri{lo do inci- dentov s hudimi politi~nimi posledicami.” ^e Sveti sede‘ ne namerava ukrepati naj vlada uporabi osmi ~len avstrijskega zakona iz leta 1874, ki ji daje pravico odstraniti duhovnika, nevarnega javnemu redu.15 Italijanska vlada je prvi~ posegla v zadevo, ko je naro~ila diplomatu Carlu Montiju naj dose‘e pri Svetem sede‘u zamenjavo Sedeja. Toda Sveti sede‘ je dal vedeti, da zamenjava ni upravi~ena, ker se Sedej od okupacije dalje uslu‘no in spo{tljivo obna{a do italijanskih oblasti in avtoritet. Fa{isti~nemu napadu je sledila 29. februarja 1924 spomenica kapitlja, verskih organiza- cij, ustanov in vernikov Mussoliniju. V imenu 300 000 vernikov gori{ke {kofije so podpis- niki zahtevali, da Sedej ostane na svojem mestu, kajti “vedno je vzgajal v ljubezni do skupne domovine Italije in v spo{tovanju ter vdanosti dr`avnim oblastem”. Prefekt je v komentarju zapisal, da je spomenico v imenu 115 000 vernikov italijanske narodnosti pod- pisalo le 54 italijanskih duhovnikov, 142 laikov in 128 mladincev, slovenska duhov{~ina pa da je izvedla pravi plebiscit. Konec leta 1924 se je kampanija ponovila, spro‘ili so jo trije italijanski duhovniki: Tarlao, Castelliz in Del Fabro, ki so si prizadevali zasesti polo‘aje v nad{kofijski kuriji. Poslali so spomenico direktoriju fa{isti~ne stranke v Rim z dolgim seznamom Sedejevih grehov. “Stanje v gori{ki nad{kofiji je alarmantno”, je zapisano v spomenici, kriv je Sedej, ker mu forma mentis ne dopu{~a razumeti nove stvarnosti. Dopu{~a, ~e ‘e ne favorizira in spodbuja dejstvo, da ima “najbolj intransigentna iredentisti~na jugoslovanska politika svoj center prav v nad{kofijski kuriji in da se najbolj fanati~ni propagandisti slovanskega nacio- nalizma ... rekrutirajo prav med duhovniki ... Sedej je torej bolj politikant kot duhovnik.”16 Prefektu Nencettiju je Sedej odgovarjal, da ne more ignorirati dejstva, da je njegova {kofija v dveh tretjinah slovenska, iz ~esar je prefekt sklepal, da res ni vsega kriv, saj sodi, da je storil ‘e maksimalni napor nad samim seboj ... ko se je lojalno podredil oblasti in novim zakonom. Ni mogo~e torej zahtevati, da bi raznarodoval Slovence, toda tudi ni mogo~e brezbri‘no gledati, kako se mu zdi potrebno zagrizeno {~ititi ljudi pred asimilacijo. ^utiti bi moral, nadaljuje Nencetti, da vlada italijanski {kofiji, v kateri se morajo drugorodci zliti z ve~inskim prebivalstvom kraljevine in spodbujati bi moral ta proces. Obto‘be proti Sedeju so se stopnjevale, intervencije vlade pri Svetem sede‘u so bile brez u~inka in Mussolini je ugotavljal, da ne ka‘e vztrajati, saj bi bila odstranitev Sedeja lahko politi~no nevarna, kajti ljubi ga skoraj vse prebivalstvo, ki je “v treh ~etrtinah slovansko”. Vendar je ‘e decembra 1925 predsedstvo ministrskega sveta v Rimu sprejelo obse‘en doku- ment s {tirimi mo‘nostmi za odstranitev Sedeja. Pred kon~nimi ukrepi je 3. januarja 1926 minister za pravosodje in kulte Alfredo Rocco pismeno priporo~il Sedeju, naj vendar upo{teva nenormalni polo‘aj in se takoj odpove nad{kofijskemu sede‘u. “Zahtevamo takoj{njo potr- ditev odstopa, da se prepre~ijo ukrepi, ki jih bo sicer vlada morala sprejeti proti Vam.” V primeru da Sveti sede‘ ne bi ukrepal je namre~ vlada predvidela preklic imenovanja nad{kofa, 15 ACS, Direzione Generale della Pubblica Sicurezza, Affari Generali e Riservati (AGR), 1924, b.9 in Presidenza del Consiglio dei Ministri (PCM), 1924, fasc. 2/6. Pismi prefekta Giulia Nencettija pravosodne- mu minstru in Predsedstvu minstrskega sveta, 19. januarja 1924. 16 ACS, DGAC, busta 88b. Promemoria concernente le condizioni attuali dell’arcidiocesi di Gorizia. 101ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ki ga je postavil avstrijski vladar, ker je ta pravica pre{la na dr‘avo naslednico. Sedej je ministru izrazil presene~enje, ker je njegova zahteva zasnovana le na temelju splo{nih obto‘b, njemu pa da ni bila dana mo‘nost zagovora. Nato je z dejstvi dokazoval svojo lojalnost in pokornost oblastem. Naj jih navedem: nasprotoval je ustanovitvi jugoslovanske dr‘ave in ustanovitvi avtonomne slovanske nad{kofije v Italiji; ukazal je duhovnikom in vernikom naj se podrede dr‘avi in zakonom, ker je vsaka oblast od Boga; v pastirskem pismu leta 1920 je pohvalil Mussolinijeve ukrepe proti subverzivnim elementom in socialisti~nim stavkam; ob obisku kralja leta 1922 v Gorici ga je osebno pozdravil; kot {kof je vedno ravnal pravi~no z vsemi duhovniki obojne narodnosti, tako na podro~ju cerkvenega kot kazenskega prava. Navedel je vrsto primerov, ki potrjujejo, da ni nikoli nobenega kaznoval iz osebnih ali narodnostnih razlogov temve~ je le izpolnjeval ukaze civilnih oblasti glede premestitev ali suspenzij. Priznal pa je, da je opozoril videmskega prefekta, da “je treba razlikovati med politi~nim iredentizmom in ljubeznijo do materinega jezika in da je mogo~e biti dober italijanski dr‘avljan in hkrati slovenski domoljub, kajti spo{tovati o~eta in mater in iz tega izvirajo~ materin jezik je naravna in bo‘ja zapoved”. Zanikal je, da bi dovoljeval sloven- skim duhovnikom sodelovanje v ~asopisu Gori{ka stra‘a, dasi je ~asopis branil, ko je ugoto- vil, da se dr‘i katoli{kih na~el. Kon~no je opozoril, da brez soglasja Svetega sede‘a ne more odstopiti, izsiljen odstop pa bi imel usodne posledice za {kofijo in za vlado, zato naj ga pustijo v nad{kofijski misiji, dokler ga bo Bog ohranil v dobrem zdravju. “Va{a ekscelenca,” je zaklju~il “ne prosim nikakr{ne milosti, temve~ samo pravi~nost.”17 Sveti sede‘ je na pritiske odgovoril tako, da je poslal v Gorico apostolskega vizitatorja. Ta je 1. marca 1926 oddal poro~ilo, ki ga je Vatikan 18. marca poslal vladi in sicer direkciji za verske zadeve. Vizitator je na osnovi mnogih razgovorov ugotovil, da so obto‘be o favoriziranju slovanskih duhovnikov, dopu{~anju cerkvenoslovanske liturgije, avstrofilstva ter sovra‘nega odnosa do Italije neupravi~ene. Vse slovensko prebivalstvo mu je naklonjeno in vdano, je zapisal, le nekateri slovenski duhovniki so z nad{kofom nezadovoljni in ga oboto‘ujejo “da ne podpira dovolj slovenske narodnosti in da preve~ popu{~a vladi, saj odstrani kak{nega duhovnika zgolj zaradi pritiska italijanske oblasti”. Dodal je, da sloven- ski kler res “pretirava v vsem kar zadeva ohranitev lastne narodnosti, lastnega jezika, lastne kulture”. Glede italijanskega prebivalstva pa je ugotovil, da Sedeja spo{tuje, pode‘elje ga celo ~asti in ga ima za svojega. Nasprotuje mu le neka “zelo omejena stranka ... ker je {kof, ker je slovenske narodnosti in ker predstavlja ostanek Avstrije”. Izmed stotih italijanskih duhovnikov mu odkrito nasprotuje le 12, zlasti trije avtorji spomenice, ki ga iz osebnih vzrokov sovra‘ijo. Tako je vizitator sklenil, da odstranitev Sedeja ni potrebna, bila bi tudi neprimerna, saj bi vzbudila sum, da je posledica politi~nega pritiska. Vendar bi bil, po njegovem, nad{kof italijanske narodnosti, s sve‘imi mo~mi, manj kompromitiran s preteklo- stjo in bolj usmerjen k sedanjim potrebam, bolj primeren za vodenje nad{kofije.18 Italijanski posrednik v Vatikanu je nato zagotovil, da bo Sveti sede‘ naglo imenoval novega {kofa v Gorici, kar je napotilo pravosodnega ministra, da je naro~il prefektom v Trstu in Vidmu, naj predlagajo kandidate za nad{kofa. Ta akcija pa je bila ustavljena, najbr‘ zaradi pogajanj, ki so prav tedaj za~ela med Svetim sede‘em in italijansko dr‘avo za “re{itev rimskega vpra{anja”, ki je bilo re{eno z lateranskim sporazumom februarja 1929. Ni se pa ustavila protisedejevska kampanija lokalnih oblasti, fa{isti~ne stranke in ‘e omenjenih treh duhovnikov, ~eprav jih je pape‘ suspendiral. V dveh anonimnih spomenicah in anketi iz 17 Prav tam. 18 Prav tam. Zadnje poglavje obse‘nega poro~ila sem objavila skupaj z drugimi dokumenti v: Idrijski razgledi, XV/1970, {t.3, str. 142 in sl. 102 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ... za~etka leta 1926 so predlagali koadjutorja s pravico nasledstva, ki bi uredil vsa vpra{anja v kuriji in obeh semeni{~ih, nakar bi Sedej morda sam odstopil. V drugi spomenici so opisali slovenske prosvetne in gospodarske organizacije na Gori{kem, ki so po mnenju piscev v rokah slovenske duhov{~ine in torej nad{kofa Sedeja. Proti duhovnikom so predlagali “rim- sko metodo” ukrepanja, ker policijski ukrepi ustvarjajo samo mu~ence. Glede Sedeja pa: “^e se ho~e udariti v center generalnega {taba slavizma je treba zahtevati in dose~i takoj{njo odstranitev nad{kofa Sedeja” in imenovati naslednika, ki bo reformiral nad{kofijske organe in in{titucije. Kak{ni naj bi bili ukrepi “po rimski metodi”, lahko razberemo iz okro‘nice pravosodnega ministra Rocca 20. junija 1927 prefektom v Julijski krajini. Ker so opomini brez u~inka je naro~al naj iz‘enejo tiste duhovnike, ki nimajo italijanskega dr‘avljanstva, odstranijo tiste, ki so sicer dr‘avljani a se politi~no slabo dr‘ijo, za tiste, ki so nevredni vsakr{nega obzira pa naj poskrbe v skladu z zakonom o javni varnosti.19 Tedaj so torej prefekti za~eli tudi duhovnike obsojati na konfinacije, kakr{ne je fa{isti~ni totalitarni re‘im uvedel leta 1926 za red~enje protifa{istov. Po nekaterih podatkih je bilo do leta 1942 ob- sojenih na konfinacijo 17 slovenskih duhovnikov. Sicer pa so bili ti ukrepi ‘e posledica znane spomenice fa{isti~nih pokrajinskih sekre- tarjev sprejete v Trstu 11. junija 1927 v kateri so ugotavljali, da so ostanki institucij, ki pri~ajo o obstoju neke neitalijanske narodnosti na italijanskem ozemlju anahronizem, zato jih je treba odstraniti. To so bila prosvetna in druga dru{tva, politi~ni dru{tvi Edinost v Trstu in Gorici, periodi~ni tisk, preostali u~itelji in seveda slovanski duhovniki, katerim je posve~eno celo poglavje v spomenici. Sedej je ‘e tri mesece pozneje, 19. septembra 1927, poro~al o tem dr. Primo‘i~u: “Vlada nadaljuje s preganjanjem Slovencev, katoli{ka in druga dru{tva se razpu{~ajo, Gori{ka stra‘a se sekvestrira, v {olah ho~ejo celo kr{~anski nauk v italijanskem jeziku, na{i uradniki, u~itelji, ‘elezni~arji se prestavljajo v notranj{~ino, nastav- ljajo pa se samo Italijani, neve{~i in nezmo‘ni itd. Vendar vsaka sila do vremena! Zaupamo v Boga vsemogo~nega in usmiljenega, za{~itnika ubogih in trpinov.”20 Do januarja 1929, ko so bili ukinjeni {e zadnji ~asopisi, sta torej slovenska in hrva{ka narodnostna skupnost kot politi~ni subjekt prenehala obstajati. Ostale so samo {e knjige v slovenskem jeziku, ~eprav cenzurirane in preganjane, ter materni jezik v cerkvi. Samo v cerkvi, kajti leta 1932 je Sedejev naslednik msgr. Giovanni Sirotti tudi v obredih zunaj cerkve prepovedal sloven- sko besedo in pesem. Odtlej so se ljudje na svojstven na~in upirali z znamenitimi “nemimi procesijami”. V teh novih zaostrenih razmerah je nad{kof Sedej sprejel usodne odlo~itve za ohranitev jezikovnih pravic vernikov v verskem ‘ivljenju. Storil je vse tisto, kar so mu dotlej najve~krat neupravi~eno o~itali. Ko je bila v {olskem letu 1927/28 dokon~no uresni~ena Gentilejeva {olska reforma, saj je bil tudi v zadnji razred osnovne {ole uveden italijanski pou~ni jezik, je {olski skrbnik zahteval italijan{~ino tudi za verouk v {oli. Sedej je 18. oktobra 1928 pisal: “Na{a vlada nas ho~e kar v par letih asimilirati. Vse njene odredbe merijo na to. Zdaj so nekaterim duhovnikom, posebno slovenskim, kar prepovedali hoditi v elementarne ljudske {ole in podu~evati v njih kr{~anski nauk. Vendar upam, da bodo to preklicali.”21 Pa niso preklicali. Slovenski duhovniki so se uprli, Zbor sve~enikov sv. Pavla je avgusta 1928 sprejel sklep, da “ne bodo nikoli slovenskih otrok potuj~evali s kr{~anskim naukom v tujem 19 Archivio storico diplomatico del Ministero degli esteri (ASDME), Affari politici, Jugoslavia, 1927, busta 1337. 20 J. Sedej, n.d., str. 55. Prim. M. Rybár, Pisma nad{kofa Sedeja so{olcu dr. A. Primor‘i~u, Sedejev simpozij, n.d., str. 207–226. 21 Prav tam, str. 55. 103ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) jeziku”. @e 16. januarja 1928 je Sedej s sufraganoma Luigijem Fogarjem in Trifonijem Pederzollijem reagiral s spomenico Mussoliniju. V njej so zahtevali spo{tovanje in popolno svobodo pri posredovanju verske vzgoje v cerkvah v skladu s kanonskimi predpisi. Skli- cujo~ se na avtonomne pravice, ki jih je imela Katoli{ka akcija so zahtevali od Mussolinija naj poskrbi, “da bodo katoli{ke organizacije med drugorodci dele`ne posebne zakonske za{~ite in svobode”, vklju~no s pravico {irjenja verskega tiska v jeziku vernikov.22 Sedej je nameraval re{iti dru{tveno dejavnost slovenskega prebivalstva tako, da bi jo prenesel v verske organizacije. @e februarja 1927 je v pastirskem pismu naro~al ‘upnikom naj ustano- ve Katoli{ko akcijo, ki bi nadomestila ukinjena prosvetna dru{tva. Toda Vrhovni svet slo- venskih in hrva{kih katoli{kih organizaciji je ugotovil, da bi to pomenilo vdor italijaniza- cije v Cerkev, saj bi bila Katoli{ka akcija podrejena italijanski, ustanovili bi jo samo v primeru, da bi bila samostojna – slovenska. Sedej je zaman posku{al dose~i pri Svetem sede‘u in pri prefekturi, da odobre posebno slovensko Katoli{ko akcijo neposredno pod- rejeno Svetemu sede‘u. Nato je pisal duhovnikom: “Ker se zaradi notranjih in zunanjih zaprek ni mogla ustanoviti med Slovenci na{e nad{kofije KA, ki jo je sv. o~e toplo priporo~al v tem pre‘alostnem polo‘aju naj se povsod ustanovijo Marijine kongregacije za mladino, apostolstvo molitve, apostolstvo mo‘, ‘upnijski sveti za misijone, bratov{~ine in podobne zveze, kar bo re‘im moral mol~e priznati.”23 Katoli{ke akcije v slovenski Cerkvi nikoli niso ustanovili, zaman so jo forsirali Sedejevi nasledniki, zlasti nad{kof Margotti. Nadome{~ale so jo dru{tva, ki jih je bilo v tridesetih letih v gori{ki {kofiji, brez idrijskega in vipavskega dekanata, 146, od tega 118 Marijinih dru‘b z 10 000 ~lani poleg 100 Marijinih vrtcev s 6000 ~lani. Te organizacije so tako kot verski tisk in farne {ole zdr‘ale vso dobo fa{izma in so predstavljale edini legalni ljudski odpor italijanizaciji. Glede slovenskega verouka je Sedej sankcioniral odlo~itev duhovnikov, ki so ga iz {olskih klopi, kjer so ga pou~evali italijanski u~itelji, prenesli pod cerkveno streho, v zakri- stije. Sedej je opozoril star{e slovenskih otrok, da morajo po{iljati otroke k temu verouku, sicer ne bodo dobili odveze. V pastirskem pismu 18. januarja 1929 pa je zapisal, da “dr`avna oblast nima nikakr{ne pravice poni`evati verski pouk v sredstvo za potuj~evanje in italija- nizacijo”. Tako so nastale “farne” ali “Sedejeve” {ole, v katerih kaplani niso u~ili le verouka temve~ tudi slovenski jezik, prirejali dramske predstave, koncerte itd. Po konkordatu med italijansko dr‘avo in Svetim sede‘em podpisanem 11. februarja 1929, ki je sicer zagotavljal avtonomijo verskim organizacijam, je lokalna oblast dobila proste roke za ukrepanje proti slovenskih duhovnikom. Sedej je v pismu prijatelju zapisal: “V za~etku smo konkordat ... veselo pozdravljali, zdaj pa se je to veselje precej ohladilo, odkar smo spoznali vladne namene. V glavnih stvareh bo Cerkev odvisna kakor doslej od vlade, ki si je zagotovila nadzorstvo pri upravi cerkvenega premo‘enja, kr{~anskega nauka, vzgoje mladine, imenovanja {kofov in ‘upnikov,” kar pomeni, da je za duhovnike v Julijski krajini polo‘aj slab{i kot prej.24 Zbor sve~enikov sv. Pavla je poslal pape‘u Piju XI. obse‘no spomenico z opisom gorja, ki se je zru{ilo na slovensko in hrva{ko manj{ino v Italiji in izrazil upanje, da se bo “Cerkev na vso mo~ upirala politi~nemu imperializmu in za{~itila duhovno svobodo manj{ine”, Cerkev naj “ne nudi niti videza, da kakorkoli sodeluje s civilno oblastjo pri zatiranju manj{inskih jezikov”, beremo v zaklju~ku spomenice. Drugo 22 Spomenica je objavljena v: Danilo Klen, Neki dokumenti o sve}enstvu u Istri, Zagreb 1955, str.72– 74. Sicer pa je to razdobje obdelano v: M. Kacin Wohinz, Prvi antifa{izem v Evropi, Primorska 1925–1935, Lipa, Koper 1990. 23 R. Klinec, Primorska duhov{~ina pod fa{izmom, GMD, Gorica, 1979, str.61. 24 M. Rybár, Pisma, n.d., str. 221. 104 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ... {e bolj ostro spomenico je Zbor poslal decembra 1930, potem ko so za~eli slovenske duhov- nike preganjati po civilnem kazenskem pravu. V njej je opozorilo, ki so ga o~itno spodbudi- le posledice prvega tr‘a{kega procesa proti tajni tigrovski organizaciji in sicer, da mladina be‘i v tujino ali pa se odlo~a za uporabo oboro‘enega nasilja in politi~nih zlo~inov.25 Sveti sede‘ je nato poslal v gori{ko nad{kofijo apostolskega vizitatorja Luko Pasetta, ki je svojo misijo zaklju~il z odstopom nad{kofa Sedeja oktobra 1931. Še prej pa je Sedej na {kofovski konferenci v Gorici 14. julija 1931 dolo~il navodila du{nim pastirjem, ki so bila po oceni raziskovalca primorske cerkvene zgodovine Rudolfa Klinca pravcati zakonik manj{inskega prava v verskem ‘ivljenju. Navodila – Normae – so dolo~ala, da smejo o jeziku v verski vzgoji odlo~ati le star{i in cerkvene oblasti, da mora biti jezik materin, da ga otrok razume, da naj pri verouku uporabljajo knjige, ki jih je potrdila cerkvena oblast in jih civilna oblast nima pravice prepovedati. Gled jezika v bogoslu‘ju je dolo~il, da se ni~ ne spreminja, duhovnik da je dol‘an govoriti vernikom v njim razumljivem jeziku, le ~e je pri obredu 30 oseb drugega jezika smejo duhovniki na posebno pro{njo pridigati v njihovem jeziku. S tem je bilo poskrbljeno za liturgijo vseh treh narodnosti v Julijski krajini. V sloven- skih in hrva{kih ‘upnijah je bilo priseljenim uradnikom, u~iteljem, vojakom in drugim omogo~eno poslu{ati pridigo v italijanskem jeziku. Toda fa{isti~ne organizacije so pogoj o navzo~nosti tridesetih druga~e govore~ih vernikov pri ma{i izrabljale tako, da so privedle v cerkve otroke in mladince s predvoja{ke vzgoje oble~ene v uniforme Balille in zahtevale italijanski jezik. O tem se je Sedeju prito‘il ‘upnik s ^rnega vrha, nad{kof pa mu je odgovo- ril, da so italijanske pridige samo za Italijane, ne pa tudi za slovenske otroke, naj zato ‘upni upravitelj ustavi italijansko pridigo, vendar “postopajte mirno in previdno, da nasprotnika v ni~emer ne u‘alite”. Po konkordatu, v letih 1929 –1931 je gonja proti nad{kofu o‘ivela, tokrat z upravi~eno obto‘bo, da se bori proti italijanski asimilacijski politiki, saj je Sedej, morda tudi zaradi iztekajo~ega se ‘ivljenja opustil previdnost, ki se mu je dotlej zdela primerna za prepre~itev {e ve~jega zla. Prito‘be so romale iz Gorice v Rim, za vsak posamezen Sedejev “greh” in ni jih bilo malo. Gori{ki prefekti so osebno pri njem intervenirali za vsak primer posebej. Sedej je odgovarjal: “Ne sogla{am s to politiko iztrebljanja Slovencev. Po drugi strani pa se ~utim starega za te spremenjene ~ase in, ~e ‘e ho~ete, bom odstopil.” Prefekt Cassini je zato poro~al v Rim, da je nad{kof sicer moralno neopore~en, politi~no pa daje vtis pre‘ivelega, saj po desetih letih {e vedno opravlja poslanstvo tako, kakor pod Avstroogrsko; ko se zave, da je polo‘aj absurden, se klanja in izra‘a vdanost kraljevi hi{i in vladi, za kar ga fanati~ni Slovenci obsojajo. Ministrstvo za pravosodje in kulte je taka sporo~ila po{iljalo zunanjemu ministrstvu ta pa prek diplomatskega predstavni{tva Svetemu sede‘u. Tedaj je bil poslanik De Vecchi di Val Cismon. V pismu zunanjemu ministru Dinu Grandiju je pravosodni minister Rocco zapisal, da Sedej po konkordatu ne razume nove dobe in novih odnosov med dr‘avo in Cerkvijo, ko se izogiba sodelovanju z oblastmi, sodelovanju, ki je nujno potrebno za razvoj vladnega politi~nega reda na tistem skrajnem robu Julijske krajine. Opozarjal je, da je za civilno oblast vpra{anje dveh narodnosti na Gori{kem skrajno delikatno in te‘avno, zato je potreben prelat italijanske narodnosti in ~ustev, {iroke miselnosti in odprtosti, tako da se bo naglo usmeril k izvajanju re‘imske politi~ne akcije. Da je polo‘aj v gori{ki nad{kofiji abnormalen pri~a, po Roccovi trditvi, Sedejeva izjava prefektu, da Slovenci niso nikakr{ni drugorodci, temve~ avtohtono prebivalstvo tega ozemlja, katerega slovenska narava je do- kazana v stoletni zgodovini. Toda De Vechi de Val Cismon je po intervencijah sporo~al 25 R. Klinec, n.d., str. 62–69. M. Kacin Wohinz, Prvi antifa{izem, n.d. , str. 167 in sl. 105ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) vladi, da Sveti sede‘ ne bo ukrepal proti nad{kofu razen v primeru, da bi mu italijanska vlada naredila protiuslugo. Ta protiusluga je zadevala avtonomijo verskih mladinskih organiza- ciji – Katoli{ke akcije, ki jo je fa{isti~ni re‘im na vseh koncih razpu{~al, da bi mladino v celoti podredil fa{isti~ni balilski organizaciji. Iz tega je nastal konflikt s Svetim sede‘em, ki ga je re{eval sam Mussolini. Sedej je res odstopil, po nasvetu apostolskega vizitatorja Pasetta, 23. oktobra 1931, le mesec dni pred smrtjo (28. nov. 1931). Jugoslovanska stran je za Sedejev odstop in smrt krivila Mussolinija, ~e{, da je popustil Svetemu sede‘u pri avtonomiji Katoli{ke akcije, da je re{il “gori{ki problem”. Beograjska Politika je zapisala: “Vatikan je o~itno popustil fa{isti~nemu in italijanskemu re‘imu iz dolo~enih koristi, toda ostala bo zgodovinska resni- ca, da so bile te koristi dobljene na {kodo majhnega, {ibkega in preganjanega ljudstva ...”26 Dokumentov iz vatikanskih arhivov, ki bi potrdili ali ovrgli to obto‘bo nimamo na voljo. Zanimivo pa je s tem v zvezi pismo italijanskega veleposlanika v Beogradu Carla Gallija, aprila 1932. V njem sporo~a italijanski vladi, da je apostolski nuncij v Beogradu osebno povpra{al sv. o~eta, koliko je resnice v govorici, da je za upokojitev Sedeja kriva Mussoli- nijeva intervencija. Pape‘ naj bi odgovoril: “Mussolini ni nikoli in ob nobeni prilo‘nosti zahteval glave msgr. Sedeja, ne koga drugega ... Pape‘ nikoli ne bi ‘rtvoval osebe, s katero je bil zadovoljen”, dovolj je dokazov, da on ne popu{~a z lahkoto tujim pritiskom. Sedej je po pape‘evi izjavi kriv sam, kajti ko ga je Sveti sede‘ prosil naj si izbere koadjutorja s pravico nasledstva je to vedno odklanjal z argumenti, da ~e bi bil koadjutor njegovega mi{ljenja, ga ne rabi, ~e pa bi bil druga~nega mi{ljenja, ga ne ‘eli, saj bi se moral z njim sporekati. Po papa‘evi izjavi nunciju je bil torej Sedej sam odgovoren, ~e ga bo nasledil {kof, ki ne bo po godu kak{ni skupini katolikov na Gori{kem. Nuncij je o vsem tem obvestil beograjsko vlado in jo prepri~al, da sta “Italija in Mussolini popolnoma izvzeta iz vpra{anja upokojitve nad{kofa Sedeja”.27 Ne moremo preveriti resni~nosti tega sporo~ila, gotovo pa je, da je Cerkev ~utila potrebo da se opravi~i Beogradu. Kajti katoli{ka duhov{~ina v tedanji Jugoslaviji je s posebno akcijo 19. marca 1931 postavila problem verske svobode v Italiji na mednarodno raven, ~esar ji ne Italija ne Vatikan nista odpustila. Zagreb{ki nad{kof Anton Bauer je namre~ v pastirskem pismu naro~al, naj tega dne v vseh jugoslovanskih katoli{kih cerkvah molijo za preganjane katolike v Julijski krajini, ki jih je doletela enaka usoda kot katolike v Rusiji in v Mehiki. O akciji, ki je bila v Jugoslaviji mno‘i~na in glasna je poro~al veleposlanik Galli v Rim: “Rezultat je bila velika antiitalijanska kampanija, kakr{ne {e nikoli ni bilo, in jugoslovanska vlada ne more biti do nje indiferentna ~e ji je do dobrih odnosov z Italijo.” 28 Sveti sede‘ je v bistvu branil Sedeja. Zavla~eval je z ukrepi, da bi avtonomno odlo~al. Toda obzir je veljal le Sedejevi osebnosti in njegovi nad{kofijski funkciji ne pa tudi potre- bam slovenskega in hrva{kega prebivalstva. Obna{anje Vatikana je bilo diplomatsko, po- gojevala ga je potreba, da ne bi {kodilo odnosom z italijansko dr‘avo. V notranji politiki je imel veliko razumevanje za posebnosti lokalne gori{ke situacije, zato je zavla~eval z ukre- pi, re‘imu, s katerim je bil po 1929. letu v zavezni{tvu pa je nenehoma obetal in popu{~al. Kon~no je Sveti sede‘ poravnal svojo trmo tako, da je v Julijsko krajino imenoval re‘imu naklonjene {kofe. Sedej je bil popoln Slovenec, toda dale~ od nacionalizma ali iredentizma, tembolj ker je v Jugoslaviji prevladovalo pravoslavje, predvsem pa zato, ker je bil {kof slovenskim, ita- 26 J. Sedej, n.d., str.58. 27 ASDME, Affari politici, Santa Sede, 1932, busta 8. 28 Prav tam, 1931. 106 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ... lijanskim in furlanskim vernikom. Praosnova mu je bila ljudstvo in ne narod, domovina mu je pomenila okolje v katerem je vladal. Zato se je tudi branil z argumentom, da izhaja iz ljudstva in da je bil Slovenec prej kot je postal {kof. V politiko se neposredno ni vtikal, tudi v Mohorjevo dru‘bo, ki jo je sam ustanovil, ne. Je pa dajal cerkveno kritje slovenskemu dru{tvenemu in kulturnemu ‘ivljenju. Njegov cilj je bil obdr‘ati vernike obojne narodnosti in {~ititi cerkveno avtoriteto. Ob odstopu je postavljal pogoj, da mora biti njegov naslednik pravi~en, z znanjem sloven{~ine, zato ga je imenovanje Sirottija za apostolskega admini- stratorja gori{ke {kofije mo~no prizadelo. Do konkordata, ki je uniformiral italijansko Ce- rkev in ni dolo~il pravic manj{ine v verskih opravilih, je bila {kofijska cerkev kompaktno odporna. Po Sedeju pa so {kofje, Giovanni Sirotti, Carlo Margotti in Antonio Santin z roma- nizacijo Cerkve, ki naj bi kljubovala politi~nim totalitarizmom, dejansko sodelovali pri italijanizaciji slovenske in hrva{ke manj{ine. Denacionalizacija pa je pomenila dekristiani- zacijo prebivalstva, je zapisal tr‘a{ki pisatelj Alojz Rebula, ki naj bi bila izpri~ana ‘e pred drugo vojno v opredelitvi Primorcev za Cerkvi nasprotne ideolgije, kot ugotavlja zgodovi- nar Toma‘ Sim~i~.29 29 T. Sim~i~, Jakob Ukmar, (1878–1971), Sto let slovenstva in kr{~anstva v Trstu, GMD, Gorica 1986, str. 124–127 in A. Rebula, I Cattolici sloveni fra le due guerre, v cit. Cattolici isontini, II, str. 227. Z u s a m m e n f a s s u n g Fürstbischof Francisek Borgia Sedej und die Slowenen im Küstenland nach dem Ersten Weltkrieg Milica Kacin Wohinz Das Bistum Görz, das in der Zwischenkriegszeit zu Italien gehörte, stellte infolge der Entnationalisie- rungspolitik des italienischen Staates gegenüber der slowenischen und kroatischen Minderheit in Julisch Venetien eines der heikelsten kirchlichen Phänomene in Europa dar. Der Görzer Erzbischof Sedej bedeu- tete ein großes Hindernis für diese Politik, weil er Slowene war und für das Recht der Gläubigen der slawischen Nationalitäten auf Gottesdienst in ihren Muttersprachen eintrat, auch um zu erwirken, daß diese dem Evangelium treu blieben. Vor allem nach der faschistischen Machtübernahme forderten die italienischen Behörden den Heiligen Stuhl auf, Sedej seines Amtes zu entheben (als „Slawophile“ und „Austriakant“, d.h. Österreichfreundlicher, stelle er eine Schande für Görz dar) und slowenische Geistli- che durch italienische zu ersetzen, sonst würden die Bemühungen Italiens um eine Italianisierung der neuen Provinzen ohne Wirkung bleiben. An der gegen Sedej gestarteten Kampagne beteiligten sich außer den faschistischen Lokalorganisationen auch einige italienische Geistliche, während sich die Gläubigen in der Petition vom Februar 1924 und die Priestervereinigung St. Paul mit verschiedenen Denkschriften dafür einsetzten, daß er im Amt bleiben sollte, weil er immer die Liebe zur gemeinsamen Heimat Italien und Loyalität gegenüber den staatlichen Behörden predigte. Die Regierung forderte im Jahre 1926 eindeutig seinen Rücktritt. Zu seiner Verteidigung führte Sedej seine Loyalität und seinen Gehorsam an und gab zu bedenken, daß es notwendig sei zu unterscheiden zwischen politischem Irredentismus und Liebe zu seiner Muttersprache und daß es durchaus möglich sei, gleichzeitig ein guter italienischer Staatsbürger und slowenischer Patriot zu sein. Der Heilige Stuhl schob die Maßnahme auf und verteidigte die kirchliche Autonomie, nach Abschluß des Konkordats von 1929 fügte er sich dem italienischen Staat, und am 23. Oktober 1931, knapp einen Monat vor seinem Tod, trat Sedej zurück. Sedej war ein echter Slowene, doch Nationalismus und Irredentismus, die man ihm vorwarf, blieben ihm zeitlebens vollkommen fremd. Seine Wurzeln sah er im Volk und nicht in der Nation, die Heimat bedeutete für ihn das Umfeld, in dem er sein 107ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Amt ausübte, aus diesem Grunde verteidigte er sich mit dem Argument, er entstamme dem Volk und sei demzufolge schon Slowene gewesen, bevor er Bischof wurde. In die Politik mischte er sich nicht ein, gegenüber den Behörden und dem Staat blieb er immer loyal, dem slowenischen Vereins- und Kulturleben bot er jedoch einen festen Rückhalt im Rahmen der zivilen pastoralen Tätigkeit der Kirche. Nach Aufhebung der slowenischen Einrichtungen übertug er letztere auf die konfessionellen Vereinigungen und verhinderte somit die Eingrif- fe der italienischen Katholischen Aktion in die slowenische Kirche. Er nahm die Entscheidung des Priestervereinigung St. Paul über den Religionsunterricht in der Muttersprache an, der von den italieni- schen Schulen auf die „Pfarrschulen“ übertragen wurde. Im Juli 1931 gab er zusammen mit den Suffra- ganen L. Fogar und T. Pederzolli die Norme ad instrutionem Cleri curati heraus, die den Eltern und den kirchlichen Behörden das Entscheidungsrecht über die Sprache im Religionsunterricht und Gottesdienst zusprachen. Bis zum Konkordat von 1929, das die italienische Kirche uniformierte, war das Bistum widerstandsfähig. Sedejs Nachfolger nahmen dagegen durch die „Romanisierung“ der Kirche an der Entnationalisierung teil, die sich zugleich als Entchristianisierung der slowenischen und kroatischen Bevölkerung auswirkte. HISTORIA znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj iz{le monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica, 29. maj - 1. junij 1996. - Ljubljana 1997. - 1.000 SIT Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. - Ljubljana 1997. - 1.500 SIT Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. - Ljubljana 1999. - 1.000 SIT Miku‘ev zbornik. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). 108 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...GODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. - Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. - Ljubljana 1995. - 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. - Ljubljana 1996. - 1.000 SIT @ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. - Ljubljana, Kranj 1996. - 500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. - Ljubljana 1996. - 1.500 SIT Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. - 2.000 SIT Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodov- inarjev, Rogla 2000. - Ljubljana 2001. - 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust. 109ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ZAPISI Danijela Tr{kan U~ni na~rti za srednje{olsko zgodovino v Veliki Britaniji Uvod V Veliki Britaniji je zgodovina obvezen predmet od 5. do 14. leta, potem pa je od 14. do 16. leta izbirni. Zgodovina spada od 11. do 16. leta med predmete nacionalnega u~nega na~rta. Nacionalni u~ni na~rt tako ne velja za izobra‘evanje od 16. do 18. leta.1 Neobvezno srednje {olanje je tako od 16. do 18. leta, kjer je zgodovina tudi izbirni predmet.2 Ker v ~asu srednje {ole angle{ki u~enci opravljajo dva izpita, prvi je pri 16. letih kot zaklju~ek obveznega {olanja (General Certificate of Secondary Education ali kratko GCSE), drugi pa pri 18. letih kot pogoj za vpis na univerze (General Certificate of Education ali kratko GCE), sta v nadaljevanju predstavljena oba u~na na~rta. Oba u~na na~rta lahko imenujemo izpitna u~na na~rta, saj pripravljata u~ence na srednje{olski izpit. V Angliji, Walesu in Severni Irski je {est izpitnih centrov za izpit GSCE, ki pripravljajo izpitne u~ne na~rte: The Midland Examining Group (MEG); The Northern Examinations and Assessement Board (NEAB); Northern Ireland Council for the Curriculum Examinations and Assessment (NICCEA); The Southern Examining Group (SEG); Welsh Joint Education Committee (WJEC); EDEXCEL Foundation London (ULEAC).3 Za izpit GCE pa je osem izpitnih centrov: Associated Examining Board (AEB); University of Cambridge Local Exa- minations Syndicate (UCLES); Nothern Examinations and Assessment Board (NEAB); Edexcel Foundation London (ULEAC); Northern Ireland Council for Curriculum, Examina- tions and Assessment (NICCEA); Oxford and Cambridge Examinations Assessment Council (OCEAC); Scottish Examination Board (SEB); Welsh Joint Education Committee (WJEC).4 1 Glavne reforme na podro~ju vzgoje in izobra‘evanja so bile leta 1988, ko je bil uveden nacionalni u~ni na~rt, manj{e spremembe pa tudi leta 1993 in 1996 za posamezne izpite. Zakon iz leta 1988 je dolo~il pripravo natan~nih ciljev (Attainment Target), u~nih programov (Programmes of Study) ter na~inov ocenjevanja dose‘kov u~encev glede na cilje. Za pripravo ciljev, programov in na~ina ocenjevanja so bili oblikovani izpitni centri. O tem ve~: Mihevc, B. (1990). Reforma srednjega izobra‘evanja v Veliki Britaniji. V: Primerjalne raziskave srednjega izobra‘evanja v nekaterih evropskih dr‘avah. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, str. 192. 2 Srednje {ole so: skupne (comprehensive), splo{ne (grammar), moderne (modern) in tehni{ke (techni- cal), te so od 11. do 16. leta; od 16. do 18. leta pa so sekundarne, neuniverzitetne {ole (npr. Sixt form college, Further education college). V Angliji imajo zgodovino po 1 uro na teden od 5. do 7. leta, 2 uri na teden od 7. do 14. leta. Euroclio. (1995). Bulletin 3. European Standing Conference of History Teachers Associations, str. 14–15. Od 14. do 16. leta imajo zgodovino tri ure tedensko, od 16. do. 18. leta starosti pa 5 ur. Število ur je lahko tudi razli~no, saj je {tevilo ur za posamezne predmete odvisno od {ol in njihovih predmetnikov oz. izpitnih u~nih na~rtov. Ura je dolga od 50 do 55 minut. 3 Rayner, E., Stapley, R. (1997). GCSE World History, Longman Study Guides. Harlow: Addison Wesley Longman, str. 10–15. 4 Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updaited edition). Harlow: Addison Wesley Longman, str. 0. 110 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Ker je v Veliki Britaniji veliko izpitnih centrov, ki pripravljajo razli~ne u~ne na~rte in tudi izvajajo eksterne izpite, je bil za analizo izbran Londonski izpitni center ULEAC, ki pokriva predvsem jugovzhodni del Anglije.5 U~ni na~rt za izpit GCSE Vsak u~ni na~rt za izpit GCSE mora slediti navodilom za oblikovanje izpitnega u~nega na~rta, ki ga predpi{e {olski organ The Qualifications and Curriculum Authority. Ta navodi- la zahtevajo, da mora izpitni u~ni na~rt za zgodovino vsebovati dolgoro~ne splo{ne u~ne cilje (kot so u~enje glavnih vpra{anj, dogodkov, osebnosti in razvoja v obdobjih ali v razli~nih temah), glavne pojave in zna~ilnosti obdobij, dru‘b in situacij (in tudi dru‘beno, kulturno, versko in eti~no raznolikost dru‘b in izku{enj mo‘ in ‘ena v teh dru‘bah), poglob- ljene ali splo{ne teme, zgodovino iz razli~nih vidikov (in tudi tehnolo{ko, znanstveno, versko in estetsko zgodovino), razli~ne vire informacij primernih za obdobje (kot so pisni ali vizualni viri, ro~ni izdelki, glasba, ustna poro~ila, stavbe itd.).6 V nadaljevanju je predstavljen izpitni u~ni na~rt Londonskega izpitnega centra iz leta 1998, ki vsebuje {tiri programe. Program A vsebuje evropsko in svetovno zgodovino 20. sto- letja; program C vsebuje britansko dru‘beno in gospodarsko zgodovino (od druge polovice 18. stoletja do okrog leta 1950); program D vsebuje {olske zgodovinske projekte (npr. o britanski ali ameri{ki zgodovini 19. stoletja, o medicini, kriminalu ...), program E pa vsebuje teme iz britanske in svetovne zgodovine 20. stoletja (npr. Veliko Britanijo, ZDA, Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Nem~ijo ...). U~ni program vklju~uje zgodovinske teme od konca 19. sto- letja do dana{njih dni.7 Glavni namen zgodovine po tem u~nem na~rtu je pomagati u~encem “razumeti sedanjost v kontekstu preteklosti, pove~ati zanimanje za preteklost, dati u~encem ob~utek identitete (skozi zgodovino se u~enci nau~ijo o svojih izvorih in zgodbah o svojih dru`inah ter o drugih skupinah, ki jim pripadajo), pomagati u~encem razumeti lastno kulturo in dedi{~ino, prispevati k u~en~evem znanju in razumevanju drugih dr`av in kultur v sodobnem svetu (tolerantnost in spo{tovanje kulturne razli~nosti), vzgajati in izobraziti s sredstvi predmet- nega {tudija (saj zgodovina sloni na znanstvenem raziskovanju, sistemati~ni analizi in vre- dnotenju, argumentih, iskanju resnice), uvajati u~ence v metodologijo zgodovine; pripravi- ti u~ence na nadaljnje `ivljenje.”8 U~ni program A vsebuje splo{ne teme in poglobljene teme. Splo{ne teme predstavljajo dalj{i pregled zgodovinskih dogodkov in so bile za leto 1998: Pojav moderne Britanije 5 V Veliki Britaniji ocenjujejo zunanje izpite zunanji ocenjevalci po vnaprej dolo~enih kriterijih, ki jih pripravijo izpitni centri. V spri~evalu, ki ga izda izpitni center, so navedene ocene posameznih predmetov. 6 Povzeto po: GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA, str. 47. Pri na~rtovanju u~nih ur morajo u~itelji upo{tevati vsebino oz. {iroko temo; izpitni cilj, ki se bo preverjal; izbor virov, u~benikov, u~nih listov in drugih u~il; vpra{anja oz. tipe nalog; oblike dela (skupin- sko, individualno, {olsko, doma~e); ocenjevanje dela: izpitne cilje in ocenjevalne kriterije; vrednotenje dela u~encev; vrednotenje nalog (skupni pregled) in ocenjevalne kriterije za naloge (prilagoditev). White, Carol. (1992). Strategies for the assessment and teaching of History. A handbook for secondary teachers. Long- man, str. 13. 7 Povzeto po: History. 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations, str. 6. 8 Povzeto in prevedeno po: Teaching History. (1995). London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 27–28. V Severni Irski in Welsu je dodana tudi lokalna zgodovina. Sylvester, David. (1995). Change and continuity in history teaching 1900–1993. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 21. 111ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) (1868–1914); Pot do vojne: Evropa (1870–1914); Nacionalizem in neodvisnost v Indiji (1900–49); Vpliv vojne na Britanijo (1900–50); Pojav moderne Kitajske (1911–70); Vzpon in padec komunisti~ne dr‘ave: Sovjetske zveze (1928–91); ZDA (1941–80); Britansko spre- minjanje vloge v svetu (1945–90); Odnosi med velesilama (1945–90); Konflikt in iskanje miru na Bli‘njem vzhodu (1948–92).9 Vsaka splo{na tema ima tri splo{ne didakti~ne po- udarke in 5–6 specifi~nih vsebinskih poudarkov; skupaj je 10 splo{nih tem, 30 splo{nih didakti~nih poudarkov in 54 specifi~nih didakti~nih poudarkov. Tematizacija u~ne vsebine je zelo jedrnata in enostavno sistemati~no prikazana. Npr. pri splo{ni temi Odnosi med velesilama 1945–90 bi morali kandidati spoznati vpliv konca zavezni{ke koalicije, boj za svetovno nadvlado in popu{~anje ter novo ureditev. Glavni didakti~ni poudarki oz. problemi so konkretni in jasno izra‘eni: Izvor Hladne vojne in razdelitev Nem~ije; Trumanova doktrina, Marshallov na~rt in sovjetski odgovor; NATO in Var{avski pakt, oboro‘evalna tekma; Narava hladne vojne: Berlin, Mad‘arska, Kuba in razlike med komunisti~nimi in nekomunisti~nimi dru‘bami; Popu{~anje napetosti: vloga Reagana in Gorba~ova.10 Zasnova te splo{ne teme je zelo enostavna in vsebuje samo najpomembnej{e dogodke in procese, ki so vplivali na odnose velesil po letu 1945. Poglobljene teme pa so bile za leto 1998 izbrane iz razli~nih geografskih podro~ij: Ruska revolucija (1910–24); 1. svetovna vojna in konec vojne (1914–1919); Gospodarska kriza in New Deal: ZDA (1929–41); Nacisti~na Nem~ija (1930–39); 2. svetovna vojna (1939– 45); Konec apartheida v Ju‘ni Afriki (1982–94); Konflikt v Vietnamu (1963–75).11 Vsaka poglobljena tema vsebuje uvodno predstavitev oz. tri splo{ne didakti~ne poudarke in {est specifi~nih vsebinskih poudarkov; skupaj je sedem poglobljenih tem, 21 splo{nih didakti~nih poudarkov in 42 specifi~nih vsebinskih poudarkov. Tudi pri poglobljenih temah je temati- zacija u~ne vsebine jedrnata in enostavno sistemati~no prikazana. Npr. pri poglobljeni temi Nacisti~na Nem~ija 1930–39 so glavni splo{ni didakti~ni pro- blemi, zakaj je nacisti~na stranka dobila oblast leta 1933, razvoj nacisti~ne dr‘ave, vpliv nacisti~ne vlade na ljudi v Nem~iji. Glavni specifi~ni vsebinski poudarki pa so: Hitler, naci- zem in nacisti~no mi{ljenje; Vzpon nacizma: vloga Hitlerja; Oblikovanje totalitarne dr‘ave in odstranitev opozicije; Nacisti~na dr‘ava: propaganda, {olstvo, mladinska gibanja, umetnost, {port in zabava; Rasizem, dr‘avljanstvo in ravnanje z manj{inami, preganjanje @idov, opozi- cija proti nacisti~ni vladi; Dru‘beni-socialni vpliv nacizma na dru‘bene razrede, vloga in status ‘enske, zaposlitvene mo‘nosti v gospodarstvu.12 Didakti~ni poudarki so konkretni in bolj podrobni kot npr. v slovenskem u~nem na~rtu ter vklju~ujejo tudi kulturni razvoj in vsakdanje ‘ivljenje ljudi. U~ni na~rt A iz leta 1998 vsebuje sodobno evropsko in svetovno zgodovino, kjer je 10 splo{nih tem, ki obsegajo dalj{e obdobje (ok. 50 let) in 7 poglobljenih tem, ki obsegajo kraj{e obdobje (10–15 let). Pri splo{nih temah prevladuje voja{ka in politi~na vsebina, poglobljene teme pa poleg voja{ke in politi~ne vsebine, vklju~ujejo tudi dru‘bene in kul- turne vsebine. U~ni na~rt bi lahko v Sloveniji uporabili kot primer za sestavo tem pri izpit- nem katalogu. Nekatere teme bi bile lahko splo{ne oz. obse‘nej{e, druge pa bolj ozke in poglobljene. Preverjanje poglobljenih tem pa bi bilo lahko tudi s pomo~jo nalog, ki bi se nana{ale na pisne in vizualne vire ali z esejskimi nalogami. 9 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations, str. 7. 10 Ibid., str. 12. 11 Ibid., str. 7. 12 Ibid., str. 14. 112 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Ker pa je u~ni na~rt izpitni na~rt, vsebuje natan~na navodila, ki zahtevajo, da se morajo v izpitnih polah preverjati kratkoro~ni (specifi~ni) cilji in izbrani del vsebine iz u~nega na~rta. Vpra{anja morajo biti sestavljena nedvoumno in oblikovana v skladu z nivojem znanja u~encev. Vpra{anja morajo biti enake te‘avnosti zaradi mo‘nosti izbire in morajo vsebovati podatke, kako se ocenjujejo.13 Vse izpitne pole morajo biti sestavljene tako, da lahko u~enci razli~nih sposobnosti poka‘ejo svoje znanje, sposobnosti in dose‘ke, kar pomeni, da lahko poka‘ejo, kaj znajo, razumejo in kaj lahko naredijo.14 Navodila nacionalnega organa (the Qualifications and Curriuculum Authority) pa {e pose- bej zahtevajo, da so vsi izpitni cilji v skladu z nacionalnimi kriteriji zgodovine, ki zahtevajo od u~encev, da znajo “obnoviti, vrednotiti, izbrati znanje in ga uporabiti v razumljivi in povezani obliki; uporabiti in razumeti koncepte vzrokov in posledic, kontinuitet in spre- memb, podobnosti in razlik; gledati na dogodke in bistvene probleme oz. vpra{anja s stali{~i ljudi v preteklosti; pokazati sposobnosti, ki so potrebne za prou~evanje razli~nih zgodovin- skih virov.”15 Vsi ti cilji se preverjajo tudi pri dveh izpitnih polah za program A. Prvi cilj je, da morajo kandidati obnoviti, izbrati, organizirati in pokazati znanje iz vsebine u~nega progra- ma. Drugi cilj je, da morajo kandidati opisati, analizirati in razlo‘iti glavne pojave in dogodke, spremembe in zna~ilnosti obdobij, dru‘b in dogodkov. Tretji cilj je, da morajo kandidati analizirati zgodovinske vire in interpretacije; razumeti, analizirati in ovrednotiti opise in interpretacije dogodkov v zgodovinskem kontekstu.16 Prvi in drugi cilj sta vredna 60%, tretji cilj pa 40%. Obe poli imata 75% vrednost (1. pola 40% in 2. pola 35%). Obvezno je tudi {olsko interno celoletno delo, ki je pri u~encih vredno 25% celotne ocene. 1. pola vklju~uje 1. in 2. cilj ter vsebuje kraj{a vpra{anja prostih odgovorov in kraj{e esejske naloge, 2. pola pa 1. in 3. cilj in vsebuje vpra{anja, ki se nana{ajo na pisne ali slikovne vire.17 U~ni na~rt predlaga, da u~enci izberejo in pre{tudirajo dve temi iz splo{nih tem in dve temi iz poglobljenih tem ter dve temi za {olsko interno delo. Ponavadi so {ole oz. u~itelji, ki izberejo teme. Ker se kandidati pripravljajo samo iz dveh splo{nih tem in iz dveh poglob- ljenih tem, poznajo zelo podrobno samo te teme, splo{nega znanja o zgodovinskem do- gajanju v 20. stoletju pa nimajo, kot ga imajo npr. dijaki v Sloveniji. Program {olskega internega dela mora biti v skladu z vsebino u~nega programa A pri vsaj dveh temah. Gre lahko za splo{en ali poglobljeni {tudij. Šole morajo program {olskega internega dela za dve temi predlo‘iti izpitnemu centru, ki potem izdela kriterije za odobritev programa in izdela tudi naloge. Za {olsko delo naj bi u~enci in u~itelj porabili ~etrtino u~nega ~asa. Kandidati morajo oddati dve nalogi, eno nalogo za eno temo. Nalogi preverjata dva od treh zahtevanih ciljev (prvega cilja, ki je obnovitev znanja, ne preverjata). Ena naloga mora preverjati drugi cilj, kjer morajo u~enci opisati, razlo‘iti in analizirati glavne pojme in dogodke; druga naloga pa tretji cilj, kjer morajo u~enci analizirati vire in razli~ne interpretacije. Vsaka naloga ima 50 to~k. Kandidatov odgovor mora imeti najmanj 1250 besed, ne ve~ kot 2000 za vsako temo.18 Naloge se lahko re{ujejo v {oli in deloma tudi 13 Pravila in kriteriji za oblikovanje u~nega na~rta zgodovine so podana v publikaciji GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA. 14 McAleavy, T. (1995). Meeting pupils’ learning needs. Differentation and progression in the teaching History. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 157. 15 Medley, R, White, C. (1995). Assessing the national curriculum. Lessons from assessing history. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 221. 16 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. GCSE. (1998). London: London examinations, str. 5. 17 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. GCSE. (1998). London: London examinations, str. 4. Cilji so isti kot pri GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA, str. 47. 18 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations, str. 17. 113ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) doma. Izpitni centri tudi sestavijo za 2. in 3. cilj opisne kriterije, ki jih morajo u~itelji upo{tevati pri ocenjevanju teh nalog.19 Npr. za izpit leta 1998 je Londonski izpitni center pripravil naloge za {tiri teme: Mün- chen leta 1938, Prohibicija, Rusija 1914–17 in Hitlerjev pu~ leta 1923. Vsaka tema vsebuje najmanj enajst razli~nih pisnih ali vizualnih virov, potem {tiri esejska vpra{anja in {tiri vpra{anja, ki se nana{ajo na vire. Esejska vpra{anja preverjajo obnovitev znanja, zgodovin- ske koncepte (vzroke in posledice, spremembe). Vpra{anja na vire pa preverjajo razume- vanje podatkov v virih, uporabo podatkov iz virov, analizo in vrednotenje virov glede uporabnosti ter vrednotenje trditev oz. interpretacij. Glavni namen {olskega dela je, da u~enci poglobijo in raz{irijo znanje, da uporabljajo veliko virov in da se navajajo na ocenjevanje. Ocene, ki jih u~itelji dajejo u~encem, morajo poslati izpitnemu centru za moderacijo. Izpitni center dolo~i moderatorja za vsak {olski center. Za moderacijo mora u~itelj predlo‘iti ocenjevalni list, list o spremljanju u~en~evega napredka in primere u~en~evih re{enih nalog. Šolsko delo pri u~encih razvija sposobnost zgodovinske analize in interpretacije razli~nih virov ter jih tako navaja na poenostavljeno znanstveno raziskovanje. Ker v Sloveniji pri pouku zgodovine {e ni tako vklju~eno poeno- stavljeno zgodovinsko raziskovanje, bi lahko ta primer {olskega dela predstavljal enega od modelov, kako nau~iti u~ence uporabljati, analizirati in vrednotiti razli~ne vire. Seveda pa bi morali v Sloveniji tak{ne naloge na poglobljene teme dobro pripraviti. ^e primerjamo predstavljeni angle{ki izpitni u~ni na~rt s slovenskim srednje{olskim u~nim na~rtom za gimnazije, lahko ugotovimo, da je tematizacija vsebine pri angle{kem izpitnem na~rtu povsem druga~na, saj prevladujejo eksemplari~ni primeri zgodovinskih dogodkov oz. monografska razporeditev u~ne vsebine s progresivno ~asovno razvojno projekcijo, pri slovenskem pa je kronolo{ko progresivna razporeditev vsebine. Posebnost je tudi, da imajo angle{ki u~itelji oz. u~enci mo‘nost izbire tem, ki pokrivajo glavne dogodke in procese razli~nih geografskih podro~ij oz. svetovne zgodovine, pri slo- venskih u~nih na~rtih pa je vsebina usmerjena v evropski prostor, u~enci oz. u~itelji pa nimajo mo‘nosti izbire tem. Angle{ki u~ni na~rti natan~no dolo~ajo obvezno {tevilo tem, ki jih morajo obdelati za pripravo na izpit. Posebnost je tudi, da imajo slovenski u~ni na~rti ve~ metodi~nih napotkov kot angle{ki u~ni na~rti, saj pri angle{kih u~nih na~rtih ‘e splo{ni cilji ({e posebej pa specifi~ni izpitni 19 Ibid., str. 66–68: kriteriji za drugi in tretji cilj. Drugi cilj: “Nivo 1: poka`e znanje ustrezno izbrani tematiki na razumljiv na~in; enostavno poro~a z opisi zaporednih dogodkov in podrobnosti (1–15 to~k). Nivo 2: poka`e enostavne razlage na jasen in strukturiran na~in; razlage ka`ejo na razumevanje ustreznih pojmov; pokazano znanje je zadostno (16–30 to~k). Nivo 3: poka`e logi~ne in razumljive razlage in analize, ki ka`ejo na pravilno razumevanje ustreznih pojmov; pokazano znanje je ustrezno izbrano (31–45 to~k). Nivo 4: poka`e logi~ne, razumljive in izdelane argumente, ki so podprti z natan~no izbranim znanjem; razlaga in analiza ka`eta obvladanje ustreznih pojmov (46–50 to~k).” Tretji cilj: “Nivo 1: razume, da so podatki iz virov lahko uporabljeni za odgovore v dolo~enih zgodovinskih nalogah; razume omejen obseg dokazov in izbira podatke iz njih; ka`e razumevanje, da je preteklost lahko predstavljena na razli~ne na~ine (1–15 to~k). Nivo 2: lahko poda jasne in enostavne ocene o vrednosti virov; lahko interpretira in izbira dokaze ter sestavi enostavne sinteze; lahko ugotovi razli~ne na~ine, kako je preteklost predstavljena in ponuja nekatere razlage, zakaj te razlike obstajajo (16–30 to~k). Nivo 3: lahko poda logi~ne in podkre- pljene ocene o vrednosti virov v danem zgodovinskem kontekstu; uporablja dokaze z zavedanjem pristran- skosti in dose`e veljavne zaklju~ke; lahko ugotovi in razlo`i razli~ne predstavitve in interpretacije preteklo- sti; lahko doka`e z uporabo ustreznega izbranega znanja, zakaj te razlike obstajajo in posku{a kriti~no vrednotiti opise in interpretacije (31–45 to~k). Nivo 4: lahko poda logi~ne in podkrepljene ocene o vredno- sti virov v danem zgodovinskem kontekstu; uporablja dokaze samozavestno in z razlikovanjem in pride do pravilnih zaklju~kov; lahko kriti~no vrednoti razli~ne interpretacije zgodovinskega razvoja in dogodkov, kriti~no in zanesljivo vrednoti opise in interpretacije (46–50 to~k).” 114 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) cilji) nakazujejo metodi~ne oblike pouka. O u~nih sredstvih, oblikah in metodah odlo~ajo u~itelji, saj morajo izdelati individualni letni u~ni na~rt v skladu z nacionalnim u~nim na~rtom za zgodovino in v skladu z izpitnim centrom, kjer morajo upo{tevati izpitne cilje in izbrane vsebine izpitnega centra. Zato posamezni izpitni u~ni na~rti ne vsebujejo metodi~nih navodil. Vendar pa lahko na podlagi strukture izpita predvidevamo, kak{ne oblike in meto- de dela prevladujejo v razredu. Najpogostej{e oblike dela so skupinsko delo, diskusije v skupinah, potem doma~e naloge u~encev, kjer morajo napisati razli~ne vrste pisnih izdelkov (npr. eseje), odgovarjati na vpra{anja, ki se nana{ajo na vire ipd. Delo u~encev je povezano z branjem, iskanjem podatkov v knji‘nicah, muzejih, arhivih, internetu itd. U~ni na~rt za izpit GCE Glavni namen izpitnih u~nih na~rtov za GCE je spodbuditi zanimanje za zgodovino, razviti ~ut za preteklost in razviti kriti~en pristop k predmetu. U~enci naj bi spoznali, kaj je zgodovina, kako je napisana in kako so jo preu~evali ter se usposobili za uporabo razli~nih virov.20 Splo{nih ciljev je malo, vendar pa nakazujejo pomen u~enja zgodovine za razvijanje kriti~nega mi{ljenja ob uporabi razli~nih zgodovinskih virov. Vsak u~ni na~rt mora vsebovati splo{ne in specifi~ne cilje, graditi na znanju, razume- vanju in spretnostih, prilagoditi se potrebam u~encev, poskrbeti ustrezno osnovo za {tudij predmeta ali sorodnih {tudijev; spodbujati u~ence, da kriti~no razmi{ljajo ter ustvariti mo‘no- sti za razvoj spretnosti v komunikaciji, aplikaciji {tevilk in tehnolo{kih informacij.21 Izpitni u~ni na~rti za GCE zahtevajo od u~encev, da poka‘ejo znanje in razumevanje zgodovinske snovi, tem in obdobij, ki so jih pre{tudirali; da znajo oceniti pomembnost dogodkov v zgodovinskem kontekstu; analizirati zgodovinske interpretacije o dogodkih; interpretirati, evalvirati in uporabljati zgodovinske vire v kontekstu ter pokazati razume- vanje glavnih pojmov in konceptov.22 U~ni na~rti zahtevajo od u~encev, da poka‘ejo {irino zgodovinskega znanja in razumevanja, tako da povezujejo ali primerjajo razli~ne vidike obdobja, dru‘be, vsebine ali pre{tudirane teme. Ravno tako pa tudi zahtevajo od u~encev, da razi{~ejo dolo~eno zgodovinsko vpra{anje ali problem; uporabljajo vire, poro~ila, argu- mente in interpretacije za razlago, analizo, sintezo in zaklju~ke.23 V nadaljevanju je predstavljen izpitni u~ni na~rt Londonskega izpitnega centra iz leta 1998, ki vsebuje {tiri razli~ne u~ne programe oz. u~ne na~rte: A, B, D in E, ki vklju~ujejo britansko, evropsko in svetovno zgodovino. U~ni na~rt A vsebuje poglobljeni {tudij britanske zgodovine in evropske zgodovine od leta 800 do leta 1975; izpitni u~ni na~rt B vsebuje poglobljeni {tudij nebritanske zgodovine (Odkritja, Reformacija, Francija v ~asu Ludvika XIV., 20 Lewin, J. (1995). A and AS level, The present state of play. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 216. Vsebinska prenova izpitnih u~nih na~rtov je predvidena za izpit v letu 2002. 21 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London: SCAA, str. 2–3. 22 Ibid., str. 5. 23 Ibid., str. 5. “Ko se bere in odgovarja na pisno gradivo, mora u~enec izbrati in prebrati ustrezno gradivo, izbrati in primerjati potrebne informacije iz besedila; razumljivo povzeti dobljene informacije iz razli~nih virov. Ko izdeluje pisni izdelek, mora u~enec vklju~iti natan~ne in ustrezne podatke v ustrezni obliki; jasno urediti gradivo in uporabiti ustrezni stil pisanja; preveriti, da je besedilo berljivo in zagotoviti, da je pomen jasen; uporabiti standardne dogovore ~rkovanja, lo~il in slovnice ter predstaviti argument na jasen in logi~en na~in.” Prav tam, str. 5–6. 115ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Francoska revolucija, Razlogi za 1. svetovno vojno, Rusija 1894–1924, ZDA 1917–53, Totali- tarni re‘imi v Evropi 1919–39) in angle{ke zgodovine (1399–1974); u~ni na~rt D vsebuje svetovno zgodovino od leta 1931 naprej; u~ni na~rt E pa vsebuje poglobljeni {tudij razli~nih tem evropske zgodovine od 17. do 20. stoletja, {olsko interno delo in individualne naloge. Splo{ni u~ni cilji A, B, D in E izpitnih programov vsebujejo predvsem metodi~ni in vzgojni vidik. Glavni namen teh programov je spodbuditi interes in pove~ati {tudij zgodo- vine preko pridobivanja razumevanja in znanja izbranih obdobij, pri katerih se morajo upo{tevati narava zgodovinskih virov in metod, ki jih zgodovinarji uporabljajo; pove~ati poznavanje razli~nih pristopov k vidikom in obdobjem zgodovine in poznavanje razli~nih interpretacij dolo~enega zgodovinskega problema ter tudi zavedanje sprememb in kontinuitet v preteklosti.24 Zato specifi~ni izpitni cilji zahtevajo preverjanje kandidatovih sposobnosti kot so spo- sobnost u~inkovite uporabe ustreznega faktografskega znanja za prikaz razumevanja zgo- dovinskih obdobij v splo{nem ali poglobljenem na~inu; sposobnost vrednotenja in inter- pretacije virov kot zgodovinskih dokazov in sposobnost uporabe le-teh; sposobnost razliko- vanja in ocenjevanja razli~nih interpretacij in mnenj; sposobnost zavedanja zgodovinskih konceptov ter sposobnost jasnega in ustreznega argumentiranja.25 Ti izpitni cilji so klasifi- cirani v tri vrste. Prvi cilj je, da u~enci znajo priklicati v spomin, izbrati in prikazati natan~no zgodovinsko znanje in razumevanje. Drugi cilj je, da znajo u~enci predstaviti zgodovinske razlage z razumevanjem ustreznih konceptov in z vklju~evanjem ocen. Tretji cilj pa je, da znajo u~enci interpretirati, evalvirati in uporabiti vrsto zgodovinskih virov v povezavi z zgodovinskim kontekstom in razlo‘iti, evalvirati interpretacije zgodovinskih dogodkov iz pre{tudiranih tem.26 Prvi cilj predstavlja 40–45%, drugi cilj 25–30% in tretji cilj 25–30% vrednosti pri dveh izpitnih polah.27 Izpitni u~ni na~rt D: Svetovna zgodovina od leta 1931 V nadaljevanju je predstavljen izpitni u~ni program oz. na~rt D, ki vsebuje teme iz 20. stoletja. U~ni na~rt predstavlja vsebino, ki je vklju~ena v dve izpitni poli. Prva izpitna pola preverja razumevanje svetovnega razvoja po letu 1931. Druga izpitna pola pa zahteva od kandidata ali poglobljen {tudij iz vsaj dveh geografskih podro~ij po letu 1945 ali pa poglob- ljen {tudij ene regije skupaj s {tudijem vpra{anj mednarodnih razse‘nosti. Kandidati morajo pokazati pri obeh polah razumevanje dru‘benega in ekonomskega ozadja politi~nih dogod- kov.28 Izpitni u~ni na~rt je sestavljen tako, da podaja podrobnosti in vsebinsko zasnovo izpit- nih pol. Prva izpitna pola: Mednarodni problemi po letu 1931 je razdeljena v dva dela. Prvi del vsebuje {tiri vpra{anja, ki se nana{ajo na vire, kandidat pa mora odgovoriti na dve vpra{anji. Vpra{anja na vire so postavljena na pet tem. Prva tema Mednarodni odnosi in zunanja politika glavnih velesil (1931–41) vsebuje 3 didakti~ne poudarke: Skupna var- 24 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 1. 25 Ibid., str. 1. 26 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London: SCAA, str. 6. Podobno tudi v: GCE A/AS subject core for History. (1994). London: SCAA, str. 4. 27 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London: SCAA, str. 6. 28 Ibid., str. 27. 116 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) nost; Dru{tvo narodov; Pomiritev in vzroki za drugo svetovno vojno. Druga tema Vojna in diplomacija 1941–45 ne vsebuje didakti~nih poudarkov. Tretja tema Mednarodni odnosi in zunanja politika glavnih velesil od 1945 do dana{njih dni vsebuje {tiri didakti~ne po- udarke: Nastanek hladne vojne; Razvoj in konec hladne vojne; Napadi in popu{~anje; Zunanji odnosi Kitajske. ^etrta tema Krize mednarodnih razse‘nosti od 1945 do 1990 vse- buje primere kot npr. Korejska vojna, Sue{ka kriza, Arabsko-izraelski konflikti, Vietnamska vojna. Peta tema Vloga OZN ne vsebuje didakti~nih poudarkov. V drugem delu je deset esejskih vpra{anj, kandidati pa morajo odgovoriti na dve. Vpra{anja so postavljena na zgo- raj navedene teme in na {e eno dodatno temo Evropa in {iroki svet, ki vsebuje pet didakti~nih poudarkov: Konec evropskih kolonialnih sil; Razvoj britanske zveze dr‘av; Nastajajo~i narodi; Problemi uvr{~enosti in neuvr{~enosti; Razvoj sveta. Izpitna pola vsebuje teme, ki zavzemajo kraj{e obdobje (10 let, npr. Mednarodni odnosi 1931–41) in teme, ki zavzemajo dalj{e obdobje (ok. 50 let, npr. Mednarodni odnosi od 1945 do 1990) ter tako vsebuje progresivno ~asovno projekcijo dogodkov in procesov. Teme v prvi izpitni poli so splo{ne in ne vsebujejo veliko didakti~nih poudarkov. Teme vklju~ujejo predvsem voja{ko in politi~no zgodovino. U~enci, ki se pripravljajo na izpit, spoznajo podrobno mednarodne odnose po letu 1931, ki vklju~ujejo pomembne voja{ke in politi~ne dogodke, vendar pa imajo na izpitu mo‘nost pokazati znanje samo za dolo~ene dogodke zaradi izbirnosti nalog. Druga izpitna pola vsebuje zgodovino sveta po letu 1945 in je razdeljena na pet {irokih tem po geografskih podro~jih, ki vsebujejo po osem esejskih vpra{anj. Kandidat pa mora odgovoriti na {tiri vpra{anja iz dveh tem, kar pomeni, da se lahko podrobno pripravlja samo iz dveh tem. ^e pa se pripravlja iz ve~ tem, potem ima mo‘nost izbire vpra{anj. Število tem pa je odvisno tudi od u~iteljevega na~rtovanja in izdelave letnega individualnega u~nega na~rta ter od {tevila ur, ki jih dolo~ijo {ole. Prva tema Evropa in biv{a SZ vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Notranja zgo- dovina SZ (politi~ni sistem, ekonomija in politika); 2. Sovjetski odnosi z drugimi vzhodno- evropskimi dr‘avami; Notranja zgodovina vzhodnoevropskih dr‘av; 3. Koraki k Evropski uniji na Zahodu, notranja zgodovina zahodnoevropskih dr‘av, npr. Francije, Nem~ije, Ita- lije, Gr~ije (vendar ne Velike Britanije). Druga tema Afrika, Bli‘nji vzhod, Indija in Pakistan vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Izku{nje biv{ih evropskih kolonij v Afriki po samostojnosti; Rasni spori v Ju‘ni Afriki; 2. Notranja zgodovina dr‘av na Bli‘njem Vzhodu: Egipt, Izrael, Iran, Irak, Libanon; 3. Tekmovanja med dr‘avami, {e posebej med arabskimi dr‘avami in Izraelom, med Iranom in Irakom; 4. Zgodovina Indije, Pakistana in Šri Lanke po neodvisnosti; Odcepitev Banglade{a, Odnosi med narodi na indijski podcelini. Tretja tema Kitajska, Japonska, Jugovzhodna Azija in Avstralija vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Ustanovitev in notranja zgodovina Ljudske republike Kitajske do dana{njih dni; 2. Ja- ponska po letu 1945 (ameri{ka okupacija in kasnej{a politi~na in ekonomsko-gospodarska zgodovina); 3. Zgodovina drugih glavnih azijskih dr‘av: Severna in Ju‘na Koreja, Indone- zija, Filipini, Severni in Ju‘ni Vietnam, Odnosi med temi dr‘avami; 4. Gospodarstvo Azije, vklju~ujo~ Hong Kong, Singapur in Tajvan; 5. Notranja in zunanja politika Avstralije in Nove Zelandije. ^etrta tema Amerika in Karibi vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Glavne teme iz notranje politike ZDA: rasni odnosi, dr‘avljanske pravice, rev{~ina in boga- stvo, glavne politi~ne osebnosti in gibanja, volitve, odnosi ZDA s sosedskimi dr‘avami; Notranja politika Kanade; 3. Notranja gospodarska, dru‘bena in politi~na zgodovina naro- dov Srednje Amerike; notranja zgodovina Kube, biv{ih britanskih kolonij na Karibih; 4. Politi~na zgodovina glavnih ju‘noameri{kih dr‘av, npr. Argentine, Brazilije in ^ila, gospo- darski razvoj in dru‘beni problemi na podcelini in njene posamezne dr‘ave. Peta tema 117ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Mednarodni problemi vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Glavni sodobni problemi po letu 1945: rast prebivalstva, lakote, migracije, asimilacija prebivalstva, droge in medna- rodno trgovanje; 2. Gospodarski, ideolo{ki in dru‘beno-socialni problemi: razvoj in pro- gram pomo~i, okolje in nezadostni materialni viri, gro‘nje in razpadi mednarodnih gospo- darskih dogovorov, svoboda in javni red; mnogo{tevilne dru‘be, narodne manj{ine, rasni odnosi, voja{ki re‘imi; 3. Mednarodna politi~na gibanja: nesporazumi in popu{~anja (neuvr{~enost, islamski fundamentalizem in pomembnost mednarodnih politi~nih gibanj).29 Zna~ilnost tem pri drugi izpitni poli je, da prve {tiri teme vsebujejo notranjo politiko dr‘av oz. dolo~enih geografskih podro~ij, peta tema pa svetovne mednarodne gospodarske in dru‘bene probleme. ^e bi u~enci osvojili znanje vseh teh petih tem, bi imeli zelo podrob- no in poglobljeno znanje o zgodovinskem dogajanju po letu 1945. ^e pa u~itelji oz. {ole izberejo za pripravo na izpit samo dve ali tri teme, potem pa u~enci dolo~enih pomembnih zgodovinskih dogodkov po letu 1945 ne poznajo. U~itelji pa imajo seveda glavno nalogo, da pripravijo u~ence na izpitne teme ter jih seznanijo z re{evanjem izpitnih nalog.30 Tematizacija vsebine v izpitnih polah je enostavna. Prva izpitna pola vsebuje eno {iroko temo: Mednarodni odnosi po letu 1931, ki je raz~lenjena na {est tem s 16 didakti~nimi poudarki. Druga izpitna pola vsebuje {iroko temo Svet po letu 1945 in je raz~lenjena na pet tem, ki vsebujejo 19 didakti~nih poudarkov (3–6 na posamezno temo). ^e pogledamo raz- merje med {irokimi temami, temami in problemi, ugotovimo, da je {irokih tem in tem zelo malo, didakti~ni poudarki pa so tudi malo{tevilni in zapisani v jedrnati obliki. U~na vsebina omogo~a {irino in globino ter ustreza splo{nim in specifi~nih ciljem. Tudi na podlagi anali- ze u~nega na~rta oz. objektivnih dejavnikov, lahko predvidevamo u~ne oblike in metode, ki se uporabljajo pri pouku in pri pripravi za ta izpit. Ta izpit zahteva od u~encev veliko branja in sposobnosti izbiranja, analiziranja in vrednotenja podatkov, ki jih dobijo iz razli~nega gradiva. Priprava na izpit tako zahteva veliko samostojnega dela u~encev in predvsem metode dela z zgodovinskimi viri.31 Izpitni u~ni na~rt E: Evropska zgodovina Izpitni u~ni na~rt E iz leta 1998 je sodobno zasnovan, saj zahteva poglobljeni {tudij razli~nih tem evropske zgodovine od 17. do 20. stoletja, {olsko interno delo in individualne naloge. Vsi ti trije na~ini dela predstavljajo sodobno varianto {tudija in preverjanja znanja pri predmetu zgodovina, zato je tudi predstavljen kot primer druga~nega preverjanja in ocenjevanja znanja u~encev pri predmetu zgodovina.32 29 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 27–29. “Kandi- dati se morajo zavedati, da se ta izpitna pola za~ne leta 1945 in da razen dela E, obravnava notranjo in regionalno zgodovino. Lahko pa npr. pri drugem delu, vklju~uje vpra{anja o notranji zgodovini Indije in Pakistana, lahko pa tudi vpra{anja od odnosih med tema dvema dr`avama. Vpra{anja pri vseh na~rtih lahko obravnavajo celotno obdobje po letu 1945 ali pa samo del, narodno, regionalno ali mednarodno zgodovi- no.” Prav tam, str. 28. 30 Šole, ki imajo na izbiro ve~ izpitnih u~nih na~rtov in s tem ve~ tem, nudijo u~encem tudi mo‘nost izbire. Nekateri u~enci se odlo~ijo za {ole tudi na podlagi ponudbe izpitnih tem. 31 Metode, ki jih u~itelji uporabljajo, so pogosto razlaga u~itelja s pomo~jo video programov, u~iteljevo vodenje dela u~encev, branje in raziskovanje u~encev, re{evanje nalog, pisanje esejskih nalog, skupinsko delo za diskusije in debate, pisanje miselnih vzorcev, vaje z zgodovinskimi viri itd. http://www.holycross.ac.uk/ Subjects/History.htm (A-Level History, Holy Cross Sixth form College, Internet: avgust 1999). 32 Poglobljeni {tudij se preverja z dvema izpitnima polama, interno delo z eno izpitno polo, individualne naloge pa so ocenjene interno. 118 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Glavni namen poglobljenega {tudija zgodovinskih tem, {olskega internega dela in indivi- dualnih nalog je omogo~iti u~encem mo‘nost osebnega raziskovanja. Izpitni cilji (metodi~ni vidik) tega programa predvidevajo preverjanje razli~nih sposobnosti kandidatov, ki so razdeljene v pet skupin: “1. sposobnost obnove izbora in prikaza zgodovinskega znanja in terminologije za prikaz razumevanja zgodovinskih tem in obdobij pri dolo~eni tematiki; 2. sposobnost vred- notenja in interpretacije virov (primarnih in sekundarnih) z razumevanjem in izbiranjem infor- macij; z razlikovanjem podatkov, mnenj in ocen; z ugotavljanjem pristranskosti, vrzeli, nesklad- nosti v virih, s postavljanjem le-teh v zgodovinski kontekst, s primerjavo in oblikovanjem zaklju~kov, ki temeljijo na virih; 3. sposobnost razumevanja narave zgodovinskih procesov, vklju~ujo~ sposobnost razlikovanja med njimi in ocenjevanja razli~nih mnenj in interpretacij ter pristopov k {tudiju preteklosti in razumevanje problemov, ki nastajajo pri pisanju zgodovi- ne; 4. sposobnost razumevanja vzrokov in posledic, sprememb in kontinuitet (stalnosti), po- dobnosti in razlik ter pomena posameznikov, idej, institucij, gibanj in dogodkov v zgodovin- skem kontekstu; 5. sposobnost izdelave individualne raziskave.”33 Poglobljeni {tudij se preverja z dvema izpitnima polama in vsebuje teme, ki jih dolo~i izpitni center. Prva izpitna pola predstavlja 30% vrednost. Kandidat izbere eno od {tirih tem: 1. tema Angle{ka revolucija 1640–60; 2. tema Francoska revolucija do leta 1802; 3. tema Angle{ki socialni pogoji 1832–1914 in 4. tema Diktature v Evropi 1919–39. Vsaka tema je v posebni izpitni poli in je razdeljena v tri dele. Del A preverja 1. in 2. izpitni cilj; del B preverja 1., 2. in 4. cilj; del C pa preverja 1., 3., in 4. cilj. Del A (10%) vsebuje vpra{anja, ki se nana{ajo na pisne vire; del B (10%) vsebuje dve strukturirani vpra{anji, kjer mora kandi- dat odgovoriti na eno vpra{anje, vpra{anje pa ima pisno ali vizualno sporo~ilo, ki je le osnova za pisanje in za podvpra{anja; del C vsebuje (10%) pet esejskih vpra{anj, kjer kan- didat odgovori le na eno vpra{anje. Kandidati pi{ejo dve uri in 30 minut.34 Druga izpitna pola predstavlja 20% vrednosti in preverja 2. in 3. cilj. Kandidat izbere eno od tem, ki so razpisane vsako leto (sestavljene so iz {tirih tem prve pole) in so v posebni poli: za prvo polo Nevtralnost in udele‘enci v prvi dr‘avljanski vojni; za drugo polo Teror 1793–94; za tretjo polo Emancipacija ‘ensk 1870–1914 in za ~etrto polo Stalinova notranja politika v tridese- tih letih. Za vsako temo u~ni na~rt navaja primerne u~benike in drugo literaturo. Izpitno polo kandidati re{ujejo 2 uri in 30 minut, 15 minut pa imajo na voljo za uvodno branje virov.35 Vpra{anja, ki so v tej poli, preverjajo, ~e je kandidat sposoben izbrati podatke, analizirati vire; razlikovati in razlo‘iti interpretacije in podatke iz virov; razlo‘iti vrsto virov; oceniti kolik{na je razlika med interpretacijami; pokazati razumevanje koristnosti in omejitve razli~nih na~inov zgodovinskega pisanja; uporabljati svoje znanje in vklju~evati vire za dokazovanje razumevanja problemov v izpitnih polah itd.36 Prva in druga izpitna pola zahtevata pripravo na izpit iz vsaj ene teme, kar omogo~a zelo poglobljen in podroben {tudij dolo~ene tematike. ^e bi npr. kandidati izbrali temo Diktatu- re v Evropi 1919–39, bi prva pola vsebovala naslednje teme, ki bi se preverjale z esejskimi nalogami in nalogami na vire: Italija (vzpon Mussolinija in fa{istov, fa{isti~na vlada in politika do leta 1939, zunanja politika 1919–39); Nem~ija (problemi Weimarske Nem~ije, vzpon Hitlerja in nacistov, nacisti~na vlada in politika do leta 1939, zunanja politika 33 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 30. 34 Ibid., str. 32. 35 Za vsake {tiri leta so izbrane druge teme za drugo polo. Tako so teme od leta 1999 do 2002: Propad Weimarske Nem~ije in vzpon Hitlerja 1923–33; ^artisti; @irondisti in Jakobinci 1792–98. 36 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 53. 119ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 1919–39); Sovjetska zveza (Lenin 1919–24, boj za oblast, Stalin, Trocki, Stalinova vlada in politika do leta 1939, zunanja politika 1919–39). Dodatne teme za eseje bi bile {e: Posledi- ce za Evropo po koncu 1. svetovne vojne; Problemi v demokrati~nih dr‘avah med obema vojnama; Španija 1919–39; Avtoritarne vlade v manj{ih dr‘avah in njihova politika do leta 1939; Mednarodni odnosi in vzroki za drugo svetovno vojno. Druga pola pa bi preverjala temo Stalinova notranja politika v 30. letih. Kandidati bi morali prebrati razli~no literaturo, ki jo predlaga u~ni na~rt kot pripravo na re{evanje te pole.37 Šolsko interno celoletno delo se preverja z eno polo, ki prina{a 30% vrednosti celotne ocene. Šola izbere temo za preverjanje, izpitni centri jo morajo odobriti in pripraviti naloge. Kandidat mora oddati {tiri naloge. Prvi dve nalogi obsegata najve~ 2500 besed, vsaka nalo- ga pa ima 10% vrednosti. Drugi dve nalogi pa obsegata najve~ 1500 besed, vsaka pa ima 5% vrednosti. Ocenjevanje nalog je po kriterijih, ki preverjajo 3. in 4. cilj (sposobnost razume- vanja zgodovinskih konceptov in interpretacij). Tema, ki jo izberejo u~itelji in ne izpitni centri, se ne sme ujemati s temami iz poglobljenega {tudija, obdobje pa mora zajeti najmanj 100 let. Za to interno {olsko delo naj bi u~itelji in u~enci porabili okrog eno tretjino ali eno ~etrtino celotnega u~nega ~asa.38 Temo za individualno nalogo izbere kandidat in prinese 20% vrednosti k celotni oceni. Pri nalogi se preverjajo vsi izpitni cilji. Naloga mora imeti najve~ 6000 besed (brez literatu- re, opomb in prilog). Vsebovati mora poro~ilo o raziskovanju (10%) in raziskovalno nalogo (10%). Nalogo oceni u~itelj in zunanji moderator.39 Tema naloge, ki jo kandidat izbere, ne sme biti povezana z izpitnimi temami druge izpitne pole, lahko pa se navezuje na teme iz prve izpitne pole ali na temo {olskega internega dela. Naloga je lahko v pisni obliki ali v nepisni obliki (npr. ra~unalni{ki program ali video predstavitev ipd.). Pri poro~ilu o razisko- vanju se preverja peti cilj. Poro~ilo mora vsebovati na~rt za raziskavo, raziskovalno vpra{anje ali problem, obseg, izbor virov; evalvacijo uporabljenih virov, razpravo o vplivu na raziska- vo; revizijo na~rta raziskave in razloge za to revizijo; zaplete glede ureditve najdenih in izbranih podatkov. Pri raziskovalni nalogi pa se preverjajo 1., 2., 3. in 4. cilj. Raziskava mora vsebovati naslov, poglavja, predstavitev zaklju~kov, razpravo o omejitvah virov v odnosu do izbrane teme, potrebo po nadaljnjem raziskovanju, uporabljeno literaturo, seznam tistih, ki so pomagali in podatke o drugih virih, npr. zemljevidih, neobjavljenih delih itd.40 Glavni cilj individualnega dela u~encev je, da se preverja sposobnost izdelave samostojnega raz- iskovalnega izdelka z lastnimi zaklju~ki ob uporabi ustreznih virov informacij. Individual- na naloga je raz{irjeni esej in je podobna slovenski raziskovalni nalogi, le da je angle{ka naloga sestavljena iz raziskovalne naloge in iz poro~ila o raziskovanju, ki vsebuje metodo- logijo raziskave (namen, vpra{anja, zasnovo, zbiranje podatkov, te‘ave ipd.). Predstavljeni izpitni u~ni na~rt (E) za izpit GCE predstavlja sodobni na~in preverjanja in ocenjevanja znanja u~encev. Poglobljeni {tudij zgodovinske teme predstavlja ve~ mo‘nosti za metodi~no in didakti~no pester pouk, individualne naloge u~ence navajajo na samostoj- no delo, {olsko interno delo pa omogo~a dodatno izbiro in poglobitev u~ne vsebine. Vsi trije na~ini predstavljajo veliko odprtost pri izbiri u~ne vsebine in tudi pri na~inu pridobi- 37 Ibid., str. 36, 41. 38 Ibid., str. 31, 42–45. 39 U~itelji si pomagajo s posebnimi priro~niki, ki jim svetujejo na~rtovanje in organiziranje tega dela. Npr. Parsons, M. (1989). History. Coursework Companion. Charles Letts (Scotland) Ltd. in Rayner, E., Stapley, R. (1989). GCSE World History Coursework. Longman Coursework Guides. Harlow: Longman Group UK Limited. 40 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 31, 46–51. 120 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) vanja znanja ter omogo~ajo razvijanje {tevilnih sposobnosti, ki so zna~ilne ‘e za zgodovin- ske raziskovalce. Ker je v Sloveniji ‘e veliko zbirk zgodovinskih virov, bi se te oblike dela oz. oblike preverjanja ali ocenjevanja znanja lahko uporabljale tudi pri srednje{olskem pouku zgodovine v Sloveniji. Individualna naloga pa bi bila lahko tudi sestavni del mature in bi bila interno ocenjena ter bi predstavljala od 20 do 30% celotne ocene. Zaklju~ek Pozitivna stran angle{kih izpitnih u~nih na~rtov je, da vsebujejo gospodarske, dru‘beno-socialne, kulturne, pa tudi znanstvene, tehnolo{ke in verske teme. Negativna stran pa je, da izbrani u~ni na~rti oz. njihove {iroke in poglobljene teme, ki vsebujejo samo politi~no, voja{ko ali diplomatsko zgodovino, ne vsebujejo tudi dru‘bene, kulturne in gospodarske ter obratno.41 Izbor {irokih tem pa tudi pomeni, da u~enci spoznajo samo dolo~ene zgodovinske dogodke in proce- se. V Veliki Britaniji ‘e v starosti od 14. do 16. let poznajo to izbirnost, kar pomeni, da se u~enci {tiri leta u~ijo samo izbrane teme. ̂ e so npr. izbrane samo teme, ki poudarjajo britansko zgodovino, potem u~enci ne poznajo tako svetovne zgodovine. Na podlagi analize angle{kih u~nih na~rtov (GCSE in GCE) lahko predlagamo, da bi tudi slovenski u~ni na~rt lahko nakazal teme, ki bi se obravnavale poglobljeno oz. teme, ki bi bile na izbiro. Seveda pa bi morali tak{ne u~ne na~rte upo{tevati tudi sestavljavci izpitnih katalogov. Ravno tako pa bi lahko tudi slovenski izpitni katalog za zgodovino vseboval splo{ne in poglobljene teme kot je to npr. pri angle{kem izpitnem u~nem na~rtu (D) za izpit GCE ali izpitnem u~nem na~rtu (A) za izpit GCSE. Literatura Assessment and examination in the secondary school. (1990). A practical guide for teachers and trainers. London and New York: Routledge. GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London: SCAA. GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations. GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA. GSCE History A (incl. Short Course). (1998). Mark Schemes with Examiners’ Comments, June 1998. London Examinations GCE: Educational Excellent Foundation. History in the National Curriculum. (1995). London: HMSO. History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations. http://www.holycross.ac.uk/Subjects/History.htm (A-Level History, Holy Cross Sixth form College, Internet: avgust 1999). http://www.crownbc.com/qca/qlalev1.htm (Qualifications at A level, Internet: avgust 1998). http://www.sky.co.uk/history/classroom/teachers/ulega97.htm (GCSE History 1997 – Syllabus A 1325 Modern World History, Internet: avgust 1998). Lewin, J. (1995). A and AS level, The present state of play. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 209–217. Marsh, C. J. (1993). Key concepts for understanding curriculum. London: The Falmer Press. McAleavy, T. (1995). Meeting pupils’ learning needs. Differentation and progression in the teaching History. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 153–168. 41 The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural Co-operation, str. 32–34. Izpitne u~ne na~rte izdajajo izpitni centri za vsako {olsko leto posebej. 121ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Medley, R, White, C. (1995). Assessing the national curriculum. Lessons from assessing history. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 218–229. Mihevc, B. (1990). Reforma srednjega izobra‘evanja v Veliki Britaniji. V: Primerjalne raziskave srednjega izobra‘evanja v nekaterih evropskih dr‘avah. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakulte- te, str. 183–209. Parsons, M. (1989). History. Coursework Companion. Charles Letts (Scotland) Ltd. Rayner, E., Stapley, R. (1989). GCSE World History Coursework. Longman Coursework Guides. Harlow: Longman Group UK Limited. Rayner, E., Stapley, R. (1997). GCSE World History, Longman Study Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. Sylvester, D. (1995). Change and continuity in history teaching 1900–1993. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 9–23. Teaching History. (1995). London, New York: Routledge, The Open University Press. The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural Co-operation. Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updated edi- tion). Harlow: Addison Wesley Longman. White, C. (1992). Strategies for the assessment and teaching of History. A handbook for secondary teachers. Longman. Danijela Tr{kan U~ni na~rti za srednje{olsko zgodovino v Franciji Uvod Obvezno {olanje v Franciji traja od 6. do 16. leta.1 Zgodovina ne obstaja kot posebni predmet v Franciji, ampak je vedno v povezavi z geografijo. Tako je predmet zgodovina- geografija obvezen predmet v kolid`u oz. ni`ji srednji {oli, to je od 10. do 14. leta starosti (razredi se imenujejo 6., 5., 4. in 3. razred). U~beniki za te stopnje so skupni za zgodovino in geografijo.2 Zgodovina-geografija pa je predmet tudi v srednjih {olah oz. na vi{ji stopnji srednje {ole (liceji), ki so od 15. do 17. leta starosti (razredi se imenujejo 2., 1. in zaklju~ni letnik). 1 “Dr`ava dolo~a smernice izobra`evanja in u~ne programe, nadzira usmerjanje v u~iteljski poklic in usposabljanje u~iteljev, upravne zadeve v zvezi s {olskim osebjem, dolo~a polo`aj in pravila delovanja izobra`evalnih ustanov ter skrbi za u~na in druga delovna mesta v {olah.” Lipu`i~, B. (1997). Evropska {ola med dr`avo in civilno dru`bo. Upravljanje {olskih sistemov. Nova Gorica: Educa, str. 66. “Kljub podrobne- mu, od ministrstva predpisanemu predmetniku, kriterijem za vsako obdobje napredovanja u~iteljev glede na nadzor (in{pekcijo), izdajanjem u~benikov in pedago{kih priro~nikov, pa so /.../ francoski u~itelji bolj avtonomni kakor angle{ki. Vsa zapletena procedura v praksi namre~ odpoveduje. U~itelj ima strokovna pooblastila, ne ~uti se odgovornega ne institucionalnim ne lokalnim avtoritetam, razlike v hierarhiji so majhne. Birokratske strukture in ideologija centralne kontrole, dejansko bolj kot ne neu~inkovite, varujejo pred bolj realnim pritiskom lokalnega, institucionalnega izvora oz. pred t.i. pritiski ’od spodaj’.” Rutar Ilc, Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta, str. 200. 2 Na koncu kolid‘a morajo u~enci opravljati izpit iz treh predmetov (franco{~ine, matematike in zgodovine-geografije). Rezultat izpita so ocene, ki so jih u~enci pridobili pri teh treh predmetih ter rezultati 4. in 3. razreda. 122 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Srednje {ole so splo{ne, tehnolo{ke in poklicne.3 Splo{na in tehnolo{ka srednja {ola trajata tri leta in imata tri razrede: drugi, prvi in zaklju~ni. Leta 1992 sta bila uvedena dva cikla: francoski drugi razred je postal dolo~evalni cikel, kjer {e ni diferenciacije v predmetih, vendar pa se u~enci ‘e odlo~ajo o specializaciji. Prvi in zaklju~ni razred pa spadata v zaklju~ni – specifi~ni cikel. U~enci so razdeljeni v razli~ne razrede glede na predmete, ki so jih izbrali. Splo{na srednja {ola ima od leta 1993 tri smeri: literarno, dru‘beno-ekonomsko in naravo- slovno.4 Zgodovina je pri vseh treh smereh, vendar pa vedno v kombinaciji z geografijo. U~beniki so za ta tri leta napisani posebej za geografijo in za zgodovino. Spremembe, ki so jih uvedli leta 1993, so prinesle predvsem diferenciacijo oz. upo{tevanje razli~nosti u~encev in s tem tudi razli~ne u~ne aktivnosti, prilagojene posebnostim u~encev. U~na ura traja v gimnazijah 55 minut. Zgodovina je v drugem razredu splo{ne srednje {ole skupaj z geogra- fijo 3 ure na teden. Dodatne 3 ure na teden po 45 minut pa so namenjene zgodovini in geografiji, matematiki, franco{~ini ali drugemu tujemu jeziku. V prvem in zaklju~nem razre- du pa imata literarna in dru‘beno-ekonomska smer 4 ure na teden, naravoslovna smer pa tri ure na teden. Raziskava se omejuje le na zgodovino v splo{ni srednji {oli. Tudi gimnazijska zgodovi- na v Franciji pomeni delno ponovitev in poglobitev nekaterih u~nih vsebin iz ni‘je srednje {ole (vi{jih razredov osnovne {ole). Ker je zgodovina v vi{jih razredih osnovne {ole {tiri leta, u~na vsebina obsega obdobje od starega veka (najstarej{ih civilizacij) do konca 20. stoletja, medtem ko srednje{olska u~na vsebina obsega obdobje od 5. stoletja do konca 20. stoletja. Francoski uradni dokument B.O. oz. Le Bulletin Officiel de l’Éducation Nationale pred- stavlja u~ne programe oz. na~rte za zgodovino in geografijo skupaj ter tudi glavne spremem- be in dopolnila, ki se nana{ajo na maturo.5 Francoska matura je na koncu srednje{olskega izobra‘evanja in je prva stopnja univerzitetnega {tudija. Obstajajo tri vrste mature: splo{na, tehnolo{ka in poklicna. Vi{ji nivo predstavljata splo{na in tehnolo{ka. Francoska matura iz zgodovine se nana{a na u~ni na~rt v zaklju~nem razredu srednje {ole.6 Zunanji srednje{olski 3 Podatki o francoski srednji {oli so v: Rancurel, M. (1995). L’enseignement secondaire en France. Strasbourg: Conseil de l’Europe; http://www.eurydice.org/Eurybase/files/FREN/tc5FREN.htm (Le système éducatif français 1997, Internet: avgust 1998); Lipu‘i~, B. (1993). Izobra‘evalni trendi v Zahodni Evropi. Pregled strukturnih sprememb v {olskih sistemih. Nova Gorica: Educa, str. 48; Kurikularna prenova gimna- zijskega izobra‘evanja (Splo{na gimnazija brez klasi~ne gimnazije). (1996). Gradivo za obravnavo na Nacionalnem kurikularnem svetu in Strokovnem svetu za splo{no izobra‘evanje. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo, str. 17–22: Francija. 4 Štiri smeri pri tehnolo{ki srednji {oli so: terciarne znanosti in tehnologije, industrijske znanosti in tehnologije, laboratorijske znanosti in tehnologije, medicinsko-socialne znanosti. 5 Le Pellec, J., Marcos-Alvarez, V. (1991). Enseigner l’histoire: un métier qui s’apprend. Paris: Hachette, str. 22–23. V {olskem letu 1992/93 so uvedli novo {tevilo ur. Tako je 1. letniku srednjih {ol zgodovina 3 ure tedensko ali 3/4 ure tedensko po modulu. Zaradi pove~anja {tevila ur naj bi bil poudarek na pisanju zapiskov in individualnih izdelkov ter u~enju pisanja esejskih nalog. Histoire-Géographie, B.O. n023 – 4 juin 1992, str. 1582. Za {olsko leto 1993/94 so uvedli novo {tevilo ur za drugi letnik srednjih {ol: literarna smer 4 ure tedensko, dru‘beno-ekonomska 4 ure tedensko in naravoslovna smer 3 ure tedensko. Glavni cilj je bil poglobitev nekaterih tem. U~enci bi lahko samostojno ugotovili dogajanje na podlagi analize virov. Pri literarni smeri naj bil ve~ji poudarek na kulturni zgodovini (npr. ideje, umetnost, literatura), pri dru‘beno- ekonomski pa je poudarek na politi~nih, gospodarskih in dru‘benih pojavih. Histoire-Géographie, B.O. n022 – 24 juin 1993, str. 1905–1907. Isto {tevilo ur je bilo uvedeno tudi v tretjem oz. zadnjem letniku v {olskem letu 1994/95. 6 Matura se opravlja enkrat v mesecu juniju, za popravljavce pa enkrat v mesecu septembru. Kurikular- na prenova gimnazijskega izobra‘evanja (Splo{na gimnazija brez klasi~ne gimnazije). (1996). Gradivo za obravnavo na Nacionalnem kurikularnem svetu in Strokovnem svetu za splo{no izobra‘evanje, Ljubljana: Zavod RS za {olstvo, str. 18. 123ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) izpit oz. maturo v Franciji opravljajo kandidati pri 17./18. letih iz najmanj 8 predmetov. Tisti, ki izberejo zgodovino, morajo opravljati maturo iz predmeta zgodovine in geografije skupaj. Matura je v pisni obliki, za neuspe{ne kandidate, ki dobijo oceno 8 ali 9 (10–20 so pozitivne ocene) pa je tudi ustni izpit. Matura pomeni potrditev srednje{olskega izo- bra‘evanja in pogoj za vpis na univerze. Izpitno polo za zgodovino in geografijo sestavijo izpitni centri (akademije), ki pokri- vajo vse francoske departmaje v skladu z u~nim na~rtom in dopolnili, ki so objavljeni v uradnem dokumentu. V Franciji ocenjujejo pisne izdelke zunanji ocenjevalci na osnovi navodil in to~kovnika, ki ga pripravijo izpitni centri. Spri~evalo izda akademija, pri kateri je kandidat opravljal maturo. Opravljena matura pa omogo~a vpis na vse dr‘avne univerze v Franciji.7 Ustna matura je pri predmetu zgodovina le za tiste kandidate, ki niso uspeli pisati pozitivno pisni del mature. Pri ustnem delu traja priprava 20 minut, 20 minut pa je ustno preverjanje. Ocenjevalec pripravi dve temi za zgodovino in dve temi za geografijo. Kandidat ima mo‘nost izbire ene teme iz zgodovine in ene teme iz geografije.8 Francoska matura iz predmeta zgodovine je zanimiva predvsem iz metodi~nega vidika, saj prevla- dujeta pri maturi dva tipa nalog, esejska naloga in naloge, ki se nana{ajo na razli~ne zgodo- vinske vire. Ker zahteva pisni izpit za maturo iz predmeta zgodovina samo vsebino zadnjega oz. zaklju~nega letnika, je v nadaljevanju predstavljen samo ta u~ni na~rt.9 Predstavljena sta dva u~na na~rta. Prvi u~ni na~rt je bil uveden ‘e leta 1988, a so ga dopolnjevali vse do leta 1995, drugi u~ni na~rt pa je iz leta 1995, ki je prinesel vsebinske spremembe. Matura je bila po tem u~nem na~rtu prvi~ leta 1999.10 U~ni na~rt za zadnji letnik srednje {ole iz leta 198811 Glavni cilj v u~nem na~rtu zahteva, da znajo u~enci razlo‘iti strukturo sodobnega sveta in razumeti njegovo delovanje. Tako na~rt predstavlja le splo{ni kognitivni u~ni cilj, ne pa drugih didakti~nih in metodi~nih ciljev. V na~rtu je pomembnej{a vsebinska oz. didakti~na struktura. U~ni program za zaklju~ni razred obsega obdobje od leta 1945 do dana{njih dni. U~na vsebina je razdeljena v tri poglavja, vsako poglavje vklju~uje dve ali tri teme, vsaka 7 Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). Škofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki izpitni center, str. 92–93. 8 Informacije o ustni maturi: Triaud, C. (1998). Composition, étude et commentaire de documents. Histoire et géographie. Baccalaureat L-ES-S. Paris: Vauibert, str. 103–109. 9 U~na vsebina je bila do leta 1995 v 1. letniku srednje {ole naslednja: Prvo poglavje je Francija od 9. stoletja do Francoske revolucije, drugo poglavje je Francoska revolucija in imperij, tretje poglavje pa je Francija, Evropa in svet v 19. stoletju do leta 1880. Histoire 2re. (1993). Collection J. Marseille. Nathan. U~na vsebina v 2. letniku je naslednja: Prvo poglavje je od leta 1880 do 1919: Rojstvo 20. stoletja (Druga industrijska revolucija; Politi~na karta sveta leta 1914; Vojna 1914–18); drugo poglavje je obdobje med obema vojnama (Dvajseta leta; Trideseta leta); tretje poglavje pa vsebuje drugo svetovno vojno (Faze in boji{~a; Pogoji konfliktov; Francija v drugi svetovni vojni). Histoire-Géographie, Supplément au B.O. n022 – 9 juin 1988, str. 158–160. B.O. n022 je 24. junija 1993 uvedel nekatere spremembe pri temah (npr. Francija od 1880 do 1914; Kultura in dru‘ba med obema vojnama). 10 U~na vsebina za maturo je bila do leta 1998 po u~nem na~rtu iz leta 1988 z razli~nimi dopolnili. Nova matura se je za~ela v letu 1999 po u~nem na~rtu iz leta 1995. 11 U~ni program je vzet iz B.O.: Le Bulletin Officiel de l’Education Nationale, {t. 22, 9. junij 1988 in Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 5. 124 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) tema pa dva ali tri didakti~ne poudarke in je tako bolje tematsko razporejena kot je npr. vsebina v slovenskem u~nem na~rtu. Prvo poglavje se nana{a na odnose velikih geopoliti~nih podro~ij in na razvoj svetovne- ga gospodarstva v kronolo{kem pregledu. Prvo poglavje ima naslov Izgradnja sedanjega sveta in vsebuje tri teme. Pred temi temami sta dva didakti~na poudarka: Rezultat druge svetovne vojne; Preglednica sveta (1945–47). Prva tema Novi svet (1947–konec 50. let) vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Na vzhodu kontinentalna sila; Sovjetska zveza – ljudske demokracije – komunisti~na Kitajska; 2. Na zahodu ameri{ka mo~ organizira ’svo- boden svet’, zveze in izmenjave (denarni mednarodni sistem, GATT); Marshallov na~rt; Rekonstrukcija in izgradnja Evrope na zahodu; 3. Nacionalizmi in neodvisnost Azije in Afrike; Zaklju~ek: bipolarni svet. Druga tema Svetovna rast in ravnote`je velesil (konec 50. let do za~etka 70. let) vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Rast: tretja industrijska revolucija; Znanstveni in tehni~ni napredek; Sprememba dela; 2. Odnosi Vzhod–Zahod. Jedrsko ravnote`je; 3. Pojav tretjega sveta; Od Bandunga do dialoga Sever–Jug. Tretja tema Geopolitika (od za~etka 70. let) pa vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Nova kriza; 2. Neravnote`je in nepravilnosti sistema; 3. Odgovori na krizo; Zemljevid sodobnega sveta. Teme so pri prvi temi predvsem politi~ne, v drugi temi pa gospodarske ter vsebujejo progre- sivno ~asovno projekcijo dogodkov in procesov, tretja tema vklju~uje politi~ne in gospo- darske teme. Vse teme vsebujejo tudi didakti~ne poudarke, ki vsebujejo tudi strukturalno sistemsko projekcijo (npr. Marshallov na~rt). Drugo poglavje vsebuje velika geopoliti~na in kulturna podro~ja: zahodni svet (ki ga ozna~uje liberalna demokracija), socialisti~ni svet in dr‘ave tretjega sveta. Naslov drugega poglavja je Sodobni svet in vsebuje dve temi. Prva tema Razli~nost sveta vsebuje naslednje didakti~ne poudarke oz. probleme: 1. Liberalne dru‘be zahoda: Geopoliti~ni vidiki zahoda: atlantski svet (ZDA in Evropa), pacifi{ki svet (ZDA, Japonska, Avstralija ...); Politi~ne oblike: razvoj in delovanje liberalnih demokracij (institucije, politi~ne stranke, javno mnenje); Dru‘be in kulture; 2. Socialisti~ni svet: Geopoliti~ni vidiki socialisti~nega sveta: Sovjetska zveza in ljudske demokracije; Kitajska; Socialisti~ne dr‘ave Tretjega sveta; Politi~ne strukture, razvoj in sodobne oblike oblasti; Dru‘be in kulture; 3. Tretji svet: Geopoliti~ni vidiki Tretjega sveta: regionalna podro~ja; Kulturni vidiki; Napetosti in konflikti; Nacionalne identitete, politi~ni sistemi; Dru‘be in kulture med tradicijo in modernizacijo. Druga tema Solidarnost in komu- nikacija pa ima naslednje vsebinske poudarke: Znanost: razvoj znanstvenega mi{ljenja, znan- stvena politika, etni~ni problemi sodobne znanosti; Religija: razvoj verskih pojavov: Cerkve in versko stanje v sodobnem svetu; Komunikacija in jeziki: revolucija komunikacije, kro‘enje idej, zvokov in slik; Šport, svetovni pojav; Mednarodne organizacije in sodelovanje: vloga in delovanje Zdru‘enih narodov; Pravice ~loveka; Pomo~ Tretjemu svetu. Drugo poglavje prikazuje sodobni svet in je v povezavi z geografijo. Teme so politi~ne, gospodarske, dru‘be- ne in kulturne ter vsebujejo predvsem strukturalno sistemsko projekcijo procesov, saj so vklju~ene politi~ne oblike in gospodarske strukture. Teme so povezane z glavnim ciljem, ki poudarja, da se morajo u~enci nau~iti razlo‘iti strukturo sodobnega sveta. Zanimivi in aktual- ni didakti~ni poudarki so predvsem v drugi temi, ki vsebuje znanstveni razvoj, religije, med- narodne organizacije, {port in komunikacijsko tehnologijo. Tretje poglavje pa vsebuje samo zgodovino Francije od leta 1945 naprej ter njeno vlogo v svetu. Poglavje ima naslov Francija po letu 1945 in vsebuje tri teme. Prva tema Politi~ni razvoj vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Francija leta 1945; Te‘a zgodovine; IV. republika: sestava in za~etek razvijanja; Francija pred problemi onstran morja; V. republika: institucije; Vlada generala de Gaulla (Vojna v Al‘iriji; Vi{ek krize; Kriza maja 1968); 2. V. republika po letu 1970; Politi~no ‘ivljenje (menjavanje): kriza. Druga tema Dru‘ba in kul- 125ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) tura vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Od tradicionalne dru‘be k dru‘beni spre- membi; 2. Ustvarjanje in kulturno izvajanje. Tretja tema Francija v svetu pa vsebuje nasled- nje didakti~ne poudarke: 1. Narodna identiteta; 2. Nacionalne ambicije; Od imperija k Evropi; Industrijska nujnost; Neodvisnost in varnost; 3. Svetovna vloga evropske sile; Kul- turna prisotnost Francije v svetu; Frankofonija.12 Razporeditev tem je v prvem in tretjem poglavju kronolo{ka, v drugem poglavju pa tematska. Izbor u~ne vsebine je v skladu z glavnim u~nim ciljem, saj vsebuje vse vidike (politi~ni, gospodarski, kulturni, znanstveni, dru‘beni), tako da je izbor ustrezen in upora- ben, saj u~enci natan~no spoznajo strukturo sodobnega sveta. V prvem poglavju je pouda- rek na politi~nem razvoju, podobno kot v slovenskem u~nem na~rtu, v drugem poglavju pa gre za razlago razli~nosti sodobnega sveta, kjer so poudarjene politi~ne in gospodarske strukture ter kulturni razvoj. U~na vsebina omogo~a globino in {irino ter je predvsem struk- turalno zasnovana. Vsa tri poglavja vsebujejo teme, ki se povezujejo s sedanjo ureditvijo po svetu, v Evropi in Franciji ter se povezujejo z geografijo in sociologijo. Zgodovina Francije je predstavljena posebej in ne tako kot v slovenskem u~nem na~rtu, kjer je slovenska zgodo- vina 20. stoletja vklju~ena v dogajanje Evrope in sveta. Tematizacija vsebine je zelo sistemati~na in pregledna. Vsebina je razdeljena na tri po- glavja. Prvo poglavje ima tri teme z devetimi didakti~nimi problemi, drugo poglavje ima dve temi s sedmimi didakti~nimi poudarki, tretje poglavje pa ima tri teme z osmimi didak- ti~nimi poglavji. Skupaj torej osem tem in 24 didakti~nih problemov (od leta 1993 pa zaradi sprememb, tri poglavja, 10 tem in 25 didakti~nih poudarkov). Tematizacija vsebine pa je skoraj ista tudi za 1. in 2. letnik srednje {ole, kjer so ravno tako tri poglavja razdeljena v osem tem z didakti~nimi poudarki. Didakti~ni poudarki so jasni in jedrnati. U~ni na~rt za zadnji letnik iz leta 1988 ni vseboval nobenih posebnih metodi~nih navo- dil za u~itelje. Poudarjal je le, da je potrebno u~ence spodbujati k samostojnemu delu. Leta 1993 je bilo izdano dopolnilo k u~nemu na~rtu iz leta 1988, ki je prinesel spremem- be pri razporeditvi vsebine pri drugem poglavju Sodobni svet, predvsem zaradi bolj{e pove- zave z geografijo. Tako je bilo poglavje razdeljeno v {tiri teme s {tirimi didakti~nimi po- udarki: 1. tema Politi~ni re‘imi v sodobnem svetu (ZDA, Zahodna Evropa ...); 2. tema Reli- gija (vere, cerkev in versko stanje v dana{njem svetu); 3. tema Komunikacija in jeziki (revolucija v tehnologiji in komunikacijah, kro‘enje idej, zvokov in slik); 4. tema Medna- rodne organizacije in sodelovanje (vloga in delovanje Zdru‘enih narodov, pravice ~lo- veka).13 Tudi te teme vsebujejo strukturalno sistemsko projekcijo, nekatere pa tudi sistemsko regresivno projekcijo dogodkov in pojavov ter predstavljajo politi~ni, verski, komunika- cijski in mednarodni razvoj. Dodatki oz. dopolnila k u~nemu na~rtu (1993), ki so iz{li kasneje, pa so predvsem pove- zani z vsebinami, ki se ne preverjajo na maturi ali pa z navodili za pripravo na maturo. 12 Poglavja, teme in didakti~ni poudarki so iz: Histoire-Géographie, Supplément au B.O. n022 – 9 juin 1988, str. 183–185. 13 Histoire-Géographie, B.O. n033 – 7 octobre 1993, str. 3009–3010. Dodani so nekateri vsebinski napotki kot npr., da ni potrebno poznavanje dogodkov nekaterih politi~nih konfliktov (npr. Vietnamske vojne), ampak morajo u~enci znati razlo‘iti vzroke in vlogo velesil pri teh konfliktih. Za esejsko nalogo ne more biti tema ZDA v ~asu Nixona ali tema SZ v ~asu Hru{~ova. Zgodovinsko poglavje o de‘elah tretjega sveta mora biti v povezavi z geografskim poglavjem o de‘elah v razvoju. Skupna predstavitev in politi~ni problemi so lahko za temo pri zgodovinski maturi, prou~evanje dru‘b in kultur povezanih s problemi razvoja pa so lahko pri geografski maturi. Temi o znanstvenem razvoju in francoski narodni identiteti ravno tako ne moreta biti za maturo. Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 6. 126 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Dopolnila vsebujejo informacije o pisnem izpitu (vrste nalog, izbor nalog, ocenjevanje nalog in vsebino iz u~nega na~rta, ki je predvidena za maturo).14 U~na snov, ki je bila za maturo do leta 1998, je bila u~na snov zadnjega letnika v srednji {oli, torej obdobje od leta 1945 do konca 80. let.15 Glavni cilj pri maturi je bil preverjanje sposobnosti u~encev pri predmetu zgodovina in tudi pri predmetu geografija. Specifi~ni izpitni cilji so bili, da matura preverja sposobnost razumevanja, sposobnost organiziranja in razvr{~anja idej, sposobnost logi~nega sklepanja in sposobnost kronolo{ke predstavitve.16 Matura je bila v pisni obliki. Pisni izpit je trajal {tiri ure, dve uri so u~enci pisali zgodovino in dve uri geografijo. Izpitna pola je bila samo ena, vendar je bila razdeljena v dva dela. Prvi del je vseboval tri naloge za zgodovino, drugi del pa tri naloge za geografijo. U~enec je izbral eno vpra{anje iz prvega in eno iz drugega dela. Oba dela sta vsebovala dve esejski nalogi in en komentar pisnih virov.17 U~ni na~rt za zadnji letnik srednje {ole iz leta 199518 Novi u~ni na~rt iz leta 1995 vsebuje tudi kratko predstavitev predmeta zgodovine in geografije v srednji {oli, u~ne cilje, pristope in metode dela ter vsebino po letnikih. Splo{nih u~nih ciljev je ve~ kot v u~nem na~rtu iz leta 1988 in so namenjeni pouku zgodovine in geografije v srednji {oli. U~ni cilji poudarjajo posredovanje in poznavanje zgodovinskih in geografskih znanj, {e posebej nove znanstvene izsledke in najnovej{a univerzitetna raz- 14 B.O: Le Bulletin Officiel de l’Éducation Nationale, {t. 6, 9. februar 1989; B.O.: Le Bulletin Officiel de l’Éducation Nationale, {t. 41, 21. november 1991. Tudi v: Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 6–7. Vpra{anja, ki jih ni pri maturi iz predmeta zgodovine, se nana{ajo na sedanji svet (npr. socialisti~ni svet; de‘ele tretjega sveta, nacionalne identitete, politi~ne sisteme, dru‘be in kulture med tradicijo in modernostjo; pomo~ tretjemu svetu: mednarodne organizacije in sodelovanja) in na nacionalno identiteto Francozov. Vpra{anja, ki jih ni pri komentarju na zgodovinske vire, pa se nana{ajo na sodobni svet (geopoliti~ne vidike tretjega sveta: regije, kulturna podro~ja, napetosti in konflikte). Vpra{anja, ki ne morejo biti za dolo~ene teme, lahko pa se nana{ajo na druge teme v programu, so za sodobni svet (liberalne dru‘be zahoda, dru‘be in kulture; znanost, religije, komunikacije in jeziki) in pri Franciji po letu 1945 (kulturno ustvarjanje in znanje; iz poglavja o Franciji v svetu pa odlomki ’Nacionalne te‘nje, od Imperija do Evrope, Industrijska nujnost, Samostojnost in varnost, Svetovna vloga evropske sile, Kulturna vloga Francije v svetu, Frankofonija). Tako pri prvem kot pri tretjem poglavju, se vpra{anja ne smejo omejiti na zadnjih deset let, razen pri ~asovnem pregledu Francije in sveta. Pri Sovjetski zvezi se upo{tevajo dogodki do leta 1991. 15 Dodatki k u~nemu na~rtu iz leta 1988 so v uradnem dokumentu (le Bulletin Officiel) od leta 1989– 93 in prina{ajo navodila za pripravo na pisno maturo ter informacije o poteku pisnega dela mature. Do leta 1993 je potekala matura pri {tirih smereh v splo{ni srednji {oli: A, B, C in D. Pisni izpit je trajal {tiri ure, 10 to~k je bilo za zgodovinski del in 10 to~k za geografski del. U~enci so pri zgodovini lahko izbirali med tremi nalogami: dve esejski nalogi in ena naloga kot komentar na vire. Histoire-Géographie, B.O. n033 – 7 octobre 1993, str. 3008–3009 in B.O. n041, 21 novembre 1991. Leta 1994 je potekala matura pri treh smereh v splo{ni srednji {oli: literarni, dru‘beno-ekonomski in naravoslovni. Vrste nalog so ostale iste. 16 http://www.ac-toulouse.fr/histgeo/bac.htm (Histoire-Géographie, L’épreuve du Bac...avec quelques elements de correction ..., Internet: avgust 1998); Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 8; Histoire-Géographie L-ES-S. (1997). Les Sujets Nathan. 98 Bac corrigé. Paris: Nathan, str. 8. 17 Ko u~enci izbirajo temo oz. nalogo, si morajo postaviti naslednja vpra{anja: “O ~em je tema? Kaj zahteva?; Katera je tema, ki jo najbolje poznam? Katera je tista tema, kjer lahko dose`em dober rezultat?” Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 9. 18 Vsebina za prvi in drugi letnik se je z u~nim na~rtom leta 1995 povsem spremenila: Prvi letnik vsebuje u~no vsebino od 5. stol. do srede 19. stol.: 1. Mestna dr‘ava in dr‘avljani v Atenah v 5. stol. pr. Kr., Dr‘avljanske pravice v rimski dr‘avi v 2. stol.; 2. Rojstvo in {irjenje kr{~anstva; 3. Prikaz Sredozemlja v 127ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) iskovanja; razumevanje sodobnega sveta, raznovrstnost kultur, civilizacij in dru‘benih do- gajanj (didakti~ni vidik); pripravljanje u~encev za ‘ivljenje v dru‘bi in dr‘avi, kjer naj bi vladalo spo{tovanje in tolerantnost (vzgojni vidik); pridobivanje sposobnosti analize do- godkov, kar je pomembno za razvoj miselnih sposobnosti (metodi~ni vidik).19 U~ni na~rt pa ima bistveno ve~ metodi~nih napotkov, saj podaja na~in u~nega dela. Vsebina naj omogo~a, da se u~enci nau~ijo pisno izra‘ati ter brati, uporabljati in analizirati pisno in slikovno gradivo. Srednje{olska zgodovina zahteva bolj sinteti~ni kot analiti~ni pristop, zato u~ni na~rt predlaga problemski pristop, kjer u~enci i{~ejo bistvene podatke, jih klasificirajo in urejajo ter se tako navajajo na kriti~no mi{ljenje. Zgodovinske vire u~enci uporabljajo, vendar ne kot pravi znanstveniki. Pomembno je, da viri predstavljajo sredstvo za individualno delo u~encev in vajo za razvijanje kriti~nega mi{ljenja. Pri tem u~enci prou~ujejo izvor, naravo, bistvo in vrednost virov ter primerjajo informacije, ki jih dobijo v virih. U~ni na~rt pa tako kot slovenski u~ni na~rt u~iteljem dopu{~a svobodno izbiro oblik in metod dela. U~itelji morajo upo{tevati le u~ne cilje in vsebino u~nega na~rta. U~ni na~rt predlaga tudi uporabo sodobne tehnologije za prou~evanje slikovnega in pisnega gradiva pri pouku.20 Na podlagi teh objektivnih dejavnikov lahko sklepamo, kako poteka pouk oz. priprava na maturo v Franciji. Problemski pristop k vsebini in izbor pomembnej{ih dogodkov v drugi polovici 20. sto- letja so bili razlogi za izbor vsebine zadnjega letnika. Vsebina je razdeljena v tri poglavja in obsega ~as od leta 1939 do 1995. Prvo poglavje Druga svetovna vojna (7 do 9 ur) ima samo tri teme. Pri prvi temi Glavne faze naj bi u~enci ponovili vzroke, ki so jih obdelali ‘e v prej{njem letniku; s pomo~jo zemljevida bi analizirali glavne faze vojne, vendar pa naj bi se omejili le na najva‘nej{e ter bi razlo‘ili razse‘nost in naravo konflikta. Pri drugi temi Evro- pa in Francija v vojni naj bi u~enci ob zemljevidu Evrope leta 1942 ugotovili razse‘nost okupacije, oblike kolaboracije in odpora, se seznanili z na~rtnim uni~evanjem @idov in 12. stol., Kri‘i{~e treh civilizacij; 4. Humanizem in renesansa; 5. Obdobje revolucij: Odpor proti absolutni monarhiji, Politi~ne izku{nje v Franciji od 1789 do 1815, Zaradi revolucionarnih vrenj je Evropa spre- menjena; 6. Evropa med restavracijo in revolucijo (od 1815 do srede 19. stol.): Liberalizem in nacionali- zem, Romantika, Francoska monarhija v ~asu nepopolne volilne pravice (1815 do 1848). Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgodovina v {oli. Letnik V. Št. 3 , str. 51–52 in http://www.orbital2.orbital.fr/cdletouze/proglhis.htm (Histoire au lycée, Internet: avgust 1998). Drugi letnik pa vsebuje u~no snov od srede 19. stol. do 1939: 1. Industrijska doba in njena civilizacija (od srede 19. stol. do 1939): Spremembe na gospodarskem in socialnem podro~ju, ideologije v industrijski dobi v Evropi in Severni Ameriki; Evropa in svet; Religija, kultura, umetnost; 2. Narodi in dr‘ave (od srede 19. stol. do 1914): Narodi in nacionalizmi v Evropi pred letom 1914; Industrijske dr‘ave med konzervativno tradicijo in napredovanjem liberalizma in demokracije; Francija 1848–1914; 3. Od prve svetovne vojne do druge svetovne vojne (1914 do 1939): Prva svetovna vojna, revolucija v Rusiji in prevrati v Evropi; Kriza liberalnih demokracij; Francija 1919–1939; Totalitarni re‘imi: fa{izem, nacizem, stalinizem. Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgodovina v {oli. Letnik V. Št. 3, str. 53–54 in http://www.orbital2.orbital.fr/cdletouze/proglhis.htm (Histoi- re au lycée, Internet: avgust 1998). V obeh letnikih je zgodovina Francije vklju~ena v evropski prostor, teme vsebujejo kronolo{ko progresivno projekcijo in vsebujejo politi~ni, voja{ki, gospodarski in dru‘beni vidik. Francoski srednje{olski u~ni na~rt vsebuje u~no vsebino za tri leta, medtem ko vsebuje slovenski u~ni na~rt u~no vsebino za {tiri leta v srednji {oli. Oba u~na na~rta vsebujeta u~no vsebino, ki je kronolo{ko progre- sivno razporejena, vendar pa francoski u~ni na~rt za~enja vsebino {ele s petim stoletjem, slovenski u~ni na~rt pa s prazgodovino. 19 Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgodovina v {oli: Letnik V. Št. 3, str. 50 in B.O. n0 12, 29 juin 1995: http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll- lyc-geo/infos/textbo/program/BOly.htm (Présentation des programmes d’histoire et de géographie au lycée, Internet: avgust 1998). 20 Ibid., str. 50–51. 128 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Romov, spoznali dogodke v Franciji (vojno, Vichyjevsko vlado, razli~ne oblike kolabora- cije, vlogo odporni{kih gibanj, osvoboditev). Pri tretji temi Posledice vojne naj bi u~enci analizirali materialno in moralno {kodo, ki jo je konflikt povzro~il ter se seznanili z novo sliko sveta ter z ustanovitvijo OZN. Drugo poglavje vsebuje le najpomembnej{e faze druge svetovne vojne, vendar pa ne vsebuje predlogov, katere primere evropskih dr‘av bi se lahko obravnavalo pri drugi temi glede odporni{kih gibanj, razen seveda Francije. Poglavje vse- buje voja{ki in politi~ni vidik z jasno oblikovanimi didakti~nimi poudarki. Drugo poglavje Svet od 1945 do danes (21 do 23 ur) vsebuje 4 teme (npr. slovenski u~ni na~rt ima devet tem). Pri prvi temi Gospodarske in socialne spremembe po letu 1945 naj bi u~enci za~rtali okvir socialnega in gospodarskega razvoja druge polovice 20. stoletja; spoznali, da po letu 1945 razvoj ni potekal v vseh de‘elah enako. Druga tema ima naslov Veliki ideolo{ki modeli v svetu (organi oblasti, dru‘ba in kultura) ter njihov razvoj: sovjetski model, ameri{ki model, kitajski model in model liberalne Evrope. U~enci naj bi se ne spu{~ali v opisovanje podrob- nosti, ampak bi pokazali najpomembnej{e zna~ilnosti teh modelov; analizirali bi njihov vpliv in njihove razse‘nosti po letu 1945, evropske razmere bi prou~evali kot celoto ter se pri tem oprli na znanje, pridobljeno pri geografiji v prej{njem razredu. Pri tretji temi Na- sprotje med velikimi silami in razkroj blokov naj bi u~enci poudarili glavne poteze medna- rodne politike in se ne bi spu{~ali v podrobno opisovanje kriz. Pri ~etrti temi Osvoboditev podlo‘nih narodov in pojav Tretjega sveta naj bi u~enci s pomo~jo zemljevida na izbranih primerih prikazali razli~ne procese osvobajanja ljudstev po letu 1945 ter analizirali in pojas- nili mnoge probleme, ki se ob~utijo {e danes. Vsebina po letu 1945 je razporejena v gospo- darsko-dru‘bene in politi~ne teme, vendar pa {tevilo primerov oz. dr‘av pri zgornjih temah ni nakazano. Vsebina po letu 1945 je manj povezana z geografijo kot je bila v starej{em u~nem na~rtu, kjer je bila ta vsebina razdeljena v dve poglavji. Še vedno pa vsebina vsebuje strukturalno sistemsko projekcijo procesov in omogo~a, da u~enci spoznajo in razumejo strukturo sodobnega sveta. Zanimiva je razdelitev politi~nega razvoja na razli~ne modele (npr. ameri{ki, sovjetski, kitajski, evropski) in tudi, da hladna vojna ni v ospredju pri prikazu razvoja sveta po letu 1945. Tretje poglavje Francija po letu 1945 (9 do 11 ur) vsebuje dve temi. Pri prvi temi Politi~ni razvoj naj bi u~enci prou~ili glavne faze politi~nega razvoja Francije po letu 1945, analizirali delovanje in pomen institucij V. republike ter spoznali trajne smernice in glavne faze zunanje politike. Pri drugi temi Gospodarstvo, dru‘ba, kultura naj bi u~enci poudarili spremembe gospodarske in socialne strukture Francije ter analizirali razvoj prebivalstva, pokazali njihov na~in ‘ivljenja, kulturne navade in verovanja.21 Tretje poglavje je edino, ki je ostalo podobno tretjemu poglavju v starej{em u~nem na~rtu, vendar pa je u~ni na~rt iz leta 1988 bolj poudarjal vlogo Francije v Evropi in pomen nacionalne identitete, novi u~ni na~rt pa se omejuje na politi~ni, gospodarski, dru‘beni in kulturni razvoj Francije po drugi svetovni vojni. Tematizacija vsebine je tudi v tem u~nem na~rtu zelo sistemati~na in pregledna. Vsebina je razdeljena v tri poglavja, ta pa vsebujejo dve, tri ali {tiri teme z didakti~nimi poudarki, ki so izra‘eni z operativnimi cilji oz. z problemi, ki bi jih morali u~enci osvojiti. Operativni cilji se nana{ajo predvsem na znanje in razumevanje. Izbor vsebine je tak{en, da ne vsebuje samo politi~nega razvoja po letu 1945, ampak tudi gospodarski, dru‘beni in kulturni razvoj. Pri prvem poglavju je vsebina kronolo{ko razporejena, pri drugem poglavju eksemplari~no s strukturalno sistemsko projekcijo procesov, tretje poglavje pa vsebuje le zgodovino Fran- cije s ~asovno in strukturalno projekcijo dogodkov. Zanimiva je razporeditev tem v drugem 21 Povzeto po: Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgodovina v {oli. Letnik V. Št. 3 , str. 55–57. 129ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) poglavju Svet od 1945 do danes, kjer prva tema obravnava dru‘beni in gospodarski razvoj po letu 1945, druga tema razli~ne politi~ne in gospodarske modele, tretja in ~etrta tema pa vklju~ujeta pomembnej{e svetovne dogodke po letu 1945. Tak{na razporeditev bi bila ustrezna tudi za slovenski u~ni na~rt. Tudi slovenska zgodovina bi bila lahko lo~ena v posebni {iroki temi v u~nem na~rtu, kot je to npr. v slovenskih u~benikih za 20. stoletje. ^e primerjamo francoski u~ni na~rt za zadnji letnik iz leta 1995 in slovenski u~ni na~rt za zadnji letnik iz leta 1998, lahko ugotovimo, da vsebina po letu 1945 pri francoskem u~nem na~rtu poudarja razli~ne modele (npr. kitajski, sovjetski, ameri{ki model), mednarod- no politiko, dekolonizacijo in Tretji svet, posebna tema pa tudi gospodarsko-socialni razvoj ter tako vsebuje strukturalno sistemsko projekcijo; pri slovenskem u~nem na~rtu pa je vse- bina bolj kronolo{ko zasnovana v dogajanje po letu 1945, v petdesetih letih, {estdesetih letih in v sedemdesetih ter osemdesetih letih skupaj ter predstavlja glavne dogodke in procese po letu 1945. Pomembno pa je, da tudi slovenski u~ni na~rt vsebuje ve~ vidikov, voja{ko-politi~nega, dru‘beno-gospodarskega in kulturnega. Francoski u~ni na~rt vsebuje 25 didakti~nih poudarkov, ki so razporejeni v devet tem in v tri poglavja. U~ni na~rt predvideva skupaj 37–43 ur za zgodovino (4 ure na teden skupaj z geografijo, za geografijo ravno tako 37–43 ur) in je eden od redkih u~nih na~rtov, ki predlagajo tudi {tevilo ur za posamezna poglavja. Razmerje med poglavji, temami in didakti~ni poudarki je solidno.22 U~na vsebina je zanimiva, bogata, ustrezna ter omogo~a {irino in tudi globino. Tematizacija vsebine je pregledna in jedrnata, saj vsebuje manj po- glavij in tem ter tudi didakti~nih poudarkov. Tako je {tevilo didakti~nih poudarkov bolj skladno s predlaganim {tevilom ur za zgodovino pri francoskem u~nem na~rtu kot pa pri slovenskem u~nem na~rtu, kjer {tevilo didakti~nih poudarkov in operativnih ciljev presega letno {tevilo ur. Tudi temu francoskemu u~nemu na~rtu so sledila uradna dopolnila (1997), ki so se nana{ala na maturo23 in so vklju~evala splo{ne in specifi~ne izpitne cilje, vrste nalog (esejska naloga, komentar enega ali ve~ virov), ~as re{evanja nalog, na~in izbire nalog in potek ustnega izpita ter navodila za re{evanje izpitnih nalog.24 Matura iz predmeta zgodovina od leta 1999 obsega obdobje od leta 1939 do 1995. Splo{ni cilj mature od leta 1999 naprej je podoben starej{i maturi, saj mora matura preverjati sposobnosti pri zgodovini in geografiji, {e posebej zgodovinsko in geografsko mi{ljenje. Dodan pa je nov splo{ni cilj, to je uporaba razli~nih virov. Specifi~ni izpitni cilji nove mature so predvsem preverjanje in ocenjevanje sposobnosti, kot so npr. zbiranje informacij, klasificiranje, analiziranje in sintetiziranje infor- 22 Tematizacija vsebine je zelo podobna v vseh treh letnikih pri francoskem u~nem na~rtu iz leta 1988 (poglavje vsebuje osem tem), pri u~nem na~rtu iz leta 1995 pa je za vsak letnik druga~na (npr. 1. letnik vsebuje 6 poglavij s {estimi temami, 2. letnik ima 3 poglavja z desetimi temami in 3. letnik ima 3 poglavja z devetimi temami). 23 http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll-lyc/hist-geo/infos/textbo/bac.htm (Définition des épreuves d’hi- stoire-géographie aux baccalauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: julij 1999). Informacije o novi maturi se nahajajo: http://www.ac-clermont.fr/pedago/histgeo/informer/inspecti/ laub1197.htm (Les épreuves du baccalauréat des séries générales pour la session 1999, Internet: avgust 1998); http://web.fdn.fr/cfjarraud/bac-hg00.htm (Définition des épreuves d’histoire-géographie aux bac- calauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: avgust 1998); Les Sujets Nathan Bac 2000. Histoire-Géographie. L-ES-S. (1999). Corrigés. Paris: Nathan, str. 10–24. 24 Uradna pravila za izvajanje mature v letu 1999 so v B.O. no12, 20 mars 1997, str. 888–891. http:// web.fdn.fr/cfjarraud/bac-hg00.htm (Définition des épreuves d’histoire-géographie aux baccalauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: avgust 1998) in tudi: http://www.ac-toulouse.fr/ histgeo/program/bac99.htm (Le nouveau baccalauréat est arrivé, Internet: avgust 1998). 130 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) macij ter odgovarjanje na problemska vpra{anja. Specifi~ni cilji se nana{ajo na tipe nalog pri maturi. Pri starej{i maturi sta bila dva tipa nalog (esejska naloga in naloge, ki so se nana{ale na pisne vire), pri novi maturi pa je ostala esejska naloga (oz. dalj{i sestavek), podobna naloga, ki se nana{a na en vir (pisni ali vizualni), uvedena pa je bila nova naloga za prou~evanje virov oz. komentar ve~ razli~nih virov.25 Glavni cilji pri pisanju esejev oz. dalj{ih sestavkov so, da morajo u~enci na podlagi znanja, ugotoviti problem in nanj odgo- voriti v urejenem sestavku ter da znajo uporabiti koncepte in specifi~no besedi{~e. Glavni cilji pri preu~evanju virov oz. komentarju ve~ razli~nih virov so, da u~enci znajo na podlagi znanja poiskati informacije iz razli~nih virov, so jih sposobni klasificirati po klju~nih bese- dah (temah) in jih postaviti v odnose ter sestaviti kriti~no in argumentirano sintezo. Glavni cilji komentarja enega vira (pisnega ali vizualnega) so, da znajo u~enci uporabiti znanje za kriti~no branje in analizo vira ter natan~no odgovoriti na vpra{anja.26 Ti glavni cilji se tudi ocenjujejo pri teh treh tipih izpitnih nalog. Naloge naj ne bi preverjale le podatkovnega znanja, ampak {iroko znanje, poznavanje in razumevanje zgo- dovinskega dogajanja. Izpitna pola je ravno tako razdeljena v dva dela (zgodovinski in geografski del). ^as pisanja je 4 ure, vendar pa izpitno dopolnilo k u~nemu na~rtu (1997) predlaga dve uri in pol do tri ure za prvi del izpitne pole in ostali ~as za drugi del izpitne pole. Novost je, da se z ‘rebom dolo~i, kateri predmet bo v prvem delu (pomembnej{em delu).27 ^e je v prvem delu izbrana zgodovina, potem imajo u~enci mo‘nost izbire med dvema esejema in enim komentarjem, ki se nana{a na ve~ virov. ^e je v prvem delu izbrana geografija, imajo u~enci mo‘nost izbire med dvema komentarjema, ki se nana{ata ne en vir pri zgodovini v drugem delu.28 Zaklju~ek Glavni poudarek pri francoskih u~nih na~rtih je, da zgodovina omogo~a u~encem, da lahko spoznajo sodobni svet, v katerem ‘ivijo.29 Sestavni elementi {olskega znanja so dejstva (dogodki, institucije, dru‘be, gospodarstvo, tehnike, vera, kultura); besedi{~e oz. terminologija predmeta; pojmi (iz zgodovine in drugih predmetov); sposobnosti pri obeh predmetih (npr. analizirati in sintetizirati slikovno gradivo, pisati eseje ipd.); na~ini razmi{ljanja (deduktivno, induktivno, dialekti~no).30 25 Glavne spremembe so naslednje: Pri pisnem delu je ve~ja sprememba pri komentarju oz. nalogah, ki se nana{ajo na vire. Ta tip nalog se nana{a lahko na en vir ali na ve~ virov iz {iroke teme (prej iz ozke). Naloge so lahko v vpra{alni ali trdilni obliki. U~enci morajo predstaviti vire kot pri prej{nji maturi, vendar pa morajo potem namesto odgovarjanja na vpra{anja, ki ‘e predstavljajo vrstni red: jedro in zaklju~ek, vse informacije, ki jih dobijo v virih razvrstiti oz. klasificirati v teme (primerjava ali razlikovanje) v obliki preglednic ali v pisni razlagi. Na koncu pa morajo s pomo~jo zbranih in klasificiranih informacij odgovoriti na zastavljeno vpra{anje. Komentar naj bi imel pribli‘no 300 besed. http://www.ac-clermont.fr/pedago/ histgeo/informer/inspecti/laub1197.htm (Les épreuves du baccalauréat des séries générales pour la session 1999, Internet: avgust 1998). Esejska naloga je nespremenjena, spremenil se je le njen naziv (prej Disserta- tion: {olska pisna naloga, sedaj Composition: sestavek ali {olska naloga). 26 Informacije o maturi leta 1999 so tudi v: Triaud, C. (1998). Composition, étude et commentaire de documents. Histoire et géographie. Baccalaureat L-ES-S. Paris: Vauibert, str. 11–18. 27 B.O. no12, 20 mars 1997, str. 888–891. 28 Geografski del izpitne pole vsebuje dve nalogi: prou~evanje geografskih virov in izdelovanje zem- ljevida ali skice. 29 Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide-mémoire. Paris: Hachette, str. 2. 30 Le Pellec, J., Marcos-Alvarez, V. (1991). Enseigner l’histoire: un métier qui s’apprend. Paris: Hachet- te, str. 48–49. 131ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) U~itelji zgodovine v srednjih {olah so v Strasbourgu marca 1998 poudarili, da naj bi splo{ni cilji izobra‘evanja v Franciji “upo{tevali razli~nosti u~encev, njihove potrebe (izpit, nadaljevanje {olanja, osebna kultura ...); dovolili mladim, da postanejo dr‘avljani, ki bi razumeli svet, dejanja, ideje, kompleks- nost in razli~nost ter razvijali moralne in druge vrednote (svoboda, bratstvo, enakost, toleranca, odgovor- nost, solidarnost).”31 Ti elementi so vklju~eni tudi v novem francoskem u~nem na~rtu iz leta 1995. U~itelji zgodovine so mnenja, da mora zgodovina pomagati posameznikom preiti od posameznosti k splo{nosti, uvrstiti se v svet, izogibati se zaprtosti v ~asu in prostoru. Zato ponujajo u~encem gradivo za informiranje, izbiranje, razvr{~anje, kritiziranje, sintetiziranje in jih pripravljajo, da postanejo aktivni dr‘avljani.32 Zato tudi izbor vsebine ni le enciklopedi~no znanje, ampak podrobno znanje, ki ga u~enci potrebujejo in ki {e vedno vpliva na sedanjost ter pripravlja u~ence na vlogo evropskega dr‘avljana.33 Tako v novem u~nem na~rtu iz leta 1995 v prvem letniku srednje {ole oz. gimnazije prevladuje kulturna in politi~na zgodovina, v drugem letniku pa gospodarska zgodovina ter razumevanje sprememb in procesov s pou- darkom na francoski zgodovini, v zadnjem letniku pa prevladuje gospodarska, dru‘bena in politi~na zgodovina (mednarodni odnosi do leta 1990), dodana pa je tudi kulturna zgodovina (umetnost, religija ...).34 Francoski u~ni na~rt vsebuje teme, ki vsebujejo ve~ vidikov (ekonomski, dru‘beni, kulturni in politi~ni vidik). Vendar pa u~enci ne morejo spoznati hkrati nacionalne in evropske zgodovine, saj je zgodovina Francije v zadnjem letniku izolirano in ob{irno predstavljena v posebnem poglavju in ni vklju~ena v svetovno in evropsko dogajanje.35 Sistemati~na tematizacija vsebine, jasna in ustrezna razporeditev tem po letu 1945, predlagano {tevilo ur za {iroke teme ter manj{e {tevilo didakti~nih poudarkov so kvalitete, ki bi jih lahko prevzeli tudi pisci slovenskih u~nih na~rtov. Na podlagi analize didakti~nih u~il, lahko posredno sklepamo, da je v Franciji pouk bolj zaprt, saj obstaja samo en u~ni na~rt, ki predpisuje u~no vsebino za zadnji letnik srednje {ole, ki je zelo omejena (svetovna, evropska in francoska zgodovina po letu 1939) in odlo~ilno vpliva na didakti~no- metodi~no zasnovo u~benikov in priro~nikov, ki jih izdajajo razli~ne zalo‘be. Sklepamo lahko, da je pouk usmerjen k pridobivanju znanja in podatkov za to obdobje na eni strani, na drugi strani pa tudi k samostoj- nemu pridobivanju znanja (pisanje esejskih nalog) in u~enju analize razli~nih zgodovinskih virov ter tako vklju~uje tudi vi{je kognitivne cilje. Literatura B.O. n0 22, 9 juin 1988. B.O. n0 6, 9 février 1989. B.O. n041, 21 novembre 1991. B.O. n0 12, 29 juin 1995. B.O. no12, 20 mars 1997. Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal. Histoire 2re. (1993). Collection J. Marseille. Nathan. Histoire-Géographie L-ES-S. (1997). Les Sujets Nathan. 98 Bac corrigé. Paris: Nathan. Histoire-Géographie, B.O. n022 – 24 juin 1993. 31 http://www.cndp.fr/colloquelycee/histgeo.htm (Journées disciplinaires d’histoire-géographie, Inter- net: avgust 1998) 32 Ibid. 33 Evropska dimenzija pri na~rtovanju izobra‘evanja se ka‘e tudi pri uvajanju u~enja jezikov v osnovno {olo. Gre za mednarodno odprtost, bilateralno sodelovanje. Rancurel, M. (1995). L’enseignement seconda- ire en France. Strasbourg: Conseil de l’Europe, str. 52. 34 http://www.ac-grenoble.fr/histoire/Programmes/lycee/Classique/general/compterm.htm (Documents d’accompagnement cycle terminal voie générale, Internet: avgust 1998) 35 The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural Co-operation, str. 30–31. 132 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Histoire-Géographie, B.O. n023 – 4 juin 1992. Histoire-Géographie, B.O. n033 – 7 octobre 1993. http://web.fdn.fr/cfjarraud/bac-hg00.htm (Définition des épreuves d’histoire-géographie aux bacca- lauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: avgust 1998). http://www.ac-clermont.fr/pedago/histgeo/informer/inspecti/laub1197.htm (Les épreuves du bacca- lauréat des séries générales pour la session 1999, Internet: avgust 1998). http://www.ac-grenoble.fr/histoire/Programmes/lycee/Classique/general/compterm.htm (Documents d’accompagnement cycle terminal voie générale, Internet: avgust 1998). http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll-lyc/hist-geo/infos/textbo/bac.htm (Définition des épreuves d’histoire- géographie aux baccalauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: julij 1999). http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll-lyc-geo/infos/textbo/program/BOly.htm (Présentation des pro- grammes d’histoire et de géographie au lycée, Internet: avgust 1998). http://www.ac-toulouse.fr/histgeo/bac.htm (Histoire-Géographie, L’épreuve du Bac ... avec quelques éléments de correction ..., Internet: avgust 1998). http://www.ac-toulouse.fr/histgeo/program/bac99.htm (Le nouveau baccalauréat est arrivé, Internet: avgust 1998). http://www.cndp.fr/colloquelycee/histgeo.htm (Journées disciplinaires d’histoire-géographie, Inter- net: avgust 1998). http://www.education.gouv.fr/actu/bac1b.htm (La session 1998 en quelques chiffres, Internet: avgust 1998). http://www.eurydice.org/Eurybase/files/FREN/tc5FREN.htm (Le systeme éducatif français 1997, Internet: avgust 1998). http://www.orbital2.orbital.fr/cdletouze/proglhis.htm (Histoire au lycée, Internet: avgust 1998). Kurikularna prenova gimnazijskega izobra‘evanja (Splo{na gimnazija brez klasi~ne gimnazije). (1996). Gradivo za obravnavo na Nacionalnem kurikularnem svetu in Strokovnem svetu za splo{no izobra‘evanje. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo. Le Pellec, J., Marcos-Alvarez, V. (1991). Enseigner l’histoire: un métier qui s’apprend. Paris: Hachette. Les Sujets Nathan Bac 2000. Histoire-Géographie. L-ES-S. (1999). Corrigés. Paris: Nathan. Lipu‘i~, B. (1993). Izobra‘evalni trendi v Zahodni Evropi. Pregled strukturnih sprememb v {olskih sistemih. Nova Gorica: Educa. Lipu‘i~, B. (1997). Evropska {ola med dr‘avo in civilno dru‘bo. Upravljanje {olskih sistemov. Nova Gorica: Educa. Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). Škofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki izpitni center. Rancurel, M. (1995). L’enseignement secondaire en France. Strasbourg: Conseil de l’Europe. Rutar Ilc, Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta. The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural Co-operation. Triaud, C. (1998). Composition, étude et commentaire de documents. Histoire et géographie. Bacca- laureat L-ES-S. Paris: Vauibert. Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide- mémoire. Paris: Hachette. Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgodo- vina v {oli. Letnik V. Št. 3, str. 50–57. 133ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS “Šestdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem” Ljubljana, 11. in 12. april 2001 Šestdesetletnice za~etka druge svetovne vojne na slovenskih tleh se je kot va‘ne in pomembne oblet- nice spomnila tudi Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, ki je ob tej prilo‘nosti pripravila dvodnevni znanstveni posvet Šestdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem (11. in 12. april 2001). Pokrovitelj posveta je bil predsednik Republike Slovenije, Milan Ku~an, soorganizatorji pa In{titut za novej{o zgodovino Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru, Arhiv Republike Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Narodna in {tudijska knji‘nica iz Trsta in Slovenski znanstveni in{titut iz Celovca. 11. aprila (natanko {estdeset let potem, ko je v Ljubljano vkorakala italijanska okupatorska vojska in mesto zasedla) se je v dvorani upravne enote Vi~- Rudnik v Ljubljani zbralo okrog 200 zgodovinarjev in drugih udele‘encev posveta. Zbrane, med njimi tudi predsednika Republike Slovenije, je uvodoma pozdravil predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slove- nije Jurij Perov{ek in otvoril posvet. Prvi je svoj referat predstavil Du{an Ne}ak (Politi~ne razmere v Evropi ob za~etku druge svetovne vojne), ki je orisal ~as pred izbruhom druge svetovne vojne ali t.i. “trideseta leta” svetovne zgodovine, zaznamovana z vzponom fa{izma in nacizma na eni ter organiziranjem odpora proti obema na drugi strani. Spregovoril je o posledicah gospodarske krize in predstavil vzroke in okoli{~ine, ki so Hitlerju omogo~ile, da je z napadom na Poljsko za~el krvavo vojno za svetovno prevlado. Janko Prunk (Duhovno politi~ni polo‘aj liberalnih in katoli{kih politi~nih sil pred drugo svetovno vojno) je spregovoril o krizi liberalizma v Evropi v letih pred drugo svetovno vojno in njegovem razcvetu v Ameriki po zaslugah ameri{kega predsednika F. D. Roosevelta in njegovega New Deala, ki je pripomogel k povojni obnovi liberalne demokracije. V evropskem katoli{kem politi~nem taboru je pri{lo do razkola. Ve~ji del je ostajal zvest svojim antiliberalnim in antisocialisti~nim nazorom in ni mogel sodelovati z liberalci v boju proti fa{izmu, manj{ina demokrati~no osamosvojenih katoli~anov pa je nastopila proti fa{izmu in po vojni sodelovala pri obnovi demokracije. Peter Vodopivec (Mo~ in nemo~ ideje in politike Ljudske fronte) je ugotavljal, da je imelo slovensko ljudskofrontno gibanje tako kot v ostali Evropi mno‘i~en zna~aj, vendar je doseglo skromne politi~ne in socialne uspehe. Idejo Ljudske fronte je vzbudila komunisti~na internacionala, ko je na 7. kongresu Kominterne 1934 pristala na skupen nastop komuni- stov, socialistov in me{~anskih strank proti fa{izmu in nacizmu, ter preko nje {irila politi~ni vpliv komunisti~nih strank in uveljavljanje sovjetske politike izven meja svoje dr‘ave. Kak{ne re{itve o povoj- nem dr‘avnem okviru Slovenije so ponujale takratne slovenske politi~ne sile? Na to vpra{anje je posku{al odgovoriti Bojan Gode{a (Aprilska vojna 1941 in dileme o bodo~em dr‘avnem okviru Slovenije). Okupa- cija in razkosanje jugoslovanske dr‘ave 1941 sta porodili ve~ mo‘nih re{itev slovenskega narodnega vpra{anja in bodo~ega slovenskega dr‘avnega okvira. Jugoslovanski dr‘avni okvir so {e naprej zago- varjali liberalni politiki in katoli{ki tabor, ki pa je do jeseni 1941 v primeru razpada Jugoslavije razmi{ljal {e o drugih variantah. KPS je na prvo mesto postavila pravico slovenskega naroda do samoodlo~be, dokon~no odlo~itev za Jugoslavijo pa je sprejela po prvem zasedanju AVNOJ-a v Biha}u 1942. Zaradi kasnej{e prevlade jugoslovanske usmeritve so bile vse nejugoslovanske re{itve prekrite ali celo zanikane. 134 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) V diskusiji, ki je sledila, so svoja mnenja in vpra{anja na posamezne referate podali Tamara Griesser Pe~ar, Du{an Biber, Milica Kacin-Wohinz, Tino Mami} in Janez Globo~nik. Z referatom Toneta Ferenca (Okupacijski sistemi v Evropi in Slovenija 1941) se je za~el popoldanski del posveta. Referent je predstavil okupacijske sisteme dr`av trojnega pakta, ki so se med seboj razlikovali predvsem po namenu okupacije. Slovensko narodno ozemlje so si razdelile tri okupatorske sile z name- nom vklju~iti ga v svoje dr`ave. Va`nej{i politi~ni cilj vseh treh okupatorjev pa je bilo raznarodovanje. Anka Vidovi~-Miklav~i~ (Idejnopoliti~ni zna~aj SLS ob za~etku vojne 1941) je posku{ala osvetliti neka- tere zna~ilnosti, ki so krojile socialni in politi~ni katolicizem v slovenski dru`bi v tridesetih letih ter polo`aj Slovenske ljudske stranke, ki si je ob koncu predaprilske Jugoslavije prizadevala za uveljavitev monolitne kr{~anske dru`be. Prvi dan posveta je zaklju~ila Jera Vodu{ek Stari~ (Liberalni patriotizem in intransi- genca leta 1941). Poudarila je, da je z odprtjem novih arhivov pri nas in v tujini potrebno jugoslovansko odporni{tvo med drugo svetovno vojno deliti v tri faze, od katerih sega prva, ki so jo tudi pri nas zaznamovale vse oblike klasi~nega odpora razen oboro`ene vstaje, od leta 1939 (zasedba ̂ e{koslova{ke, napad na Poljsko) do 1941(padec Jugoslavije, napad na Sovjetsko zvezo). V tem obdobju so odporni{tvo vodili slovenski liberalci in so 1941 zato ̀ eleli nastopiti kot enakovreden partner pri organiziranju upora. Pri tem pa so naleteli na nepopustljivo stali{~e s strani komunisti~ne stranke. V ~asu, namenjenemu diskusiji, je kratek koreferat na lastno pobudo predstavil Igor Torkar, ki je sicer pohvalil visok znanstveni nivo posveta, vendar pa poudaril, da ni dovolj govoriti le o dejstvih. Danijel Malen{ek je opozoril na pravna dejstva v letu 1941 in izpostavil problem legitimnosti in lojalnosti. V diskusiji in replikah so sodelovali {e Janez Zde{ar, Tone Ferenc in Janko Prunk. Drugi dan posveta je prva nastopila Vida De`elak-Bari~ (Vloga in zna~aj Osvobodilne fronte sloven- skega naroda), ki je Osvobodilno fronto ozna~ila kot izraz uporni{kega razpolo`enja med Slovenci. OF, ki je imela zna~aj politi~nega in voja{kega gibanja, je po napadu Nem~ije na Sovjetsko zvezo iz t.i. protiimperialisti~ne faze pre{la v boj za osvoboditev izpod nacisti~nih okupatorjev. Njen program, ki so ga izoblikovali do konca leta 1941, je med drugim zahteval pravico slovenskega naroda za samoodlo~bo, boj za Zedinjeno Slovenijo in boj proti okupatorjem. Postopno se je OF razvila v mno`i~no organizacijo z atributi oblasti. Sledil je Zdenko ^epi~ (Revolucijsko v letu 1941). Po njegovem mnenju je bilo revolu- cijsko v letu 1941 odlo~itev za odpor proti okupatorju pod taktirko OF in njen vstop v slovenski politi~ni prostor s programom osvoboditve in zdru`itve slovenskega naroda, vpra{anje odnosa do jugoslovanske dr`ave in njene bodo~e ureditve, s priznavanjem na~ela samoodlo~be narodov, ustanovitev oblastvenega organa SNOO (Slovenski narodnoosvobodilni odbor) septembra 1941 kot odraz samoodlo~be sloven- skega naroda, ter na~in uveljavljanja in varovanja narodnoosvobodilnega gibanja. Po mnenju Borisa Mlakarja (Upor ali kolaboracija – resni~na dilema?) je pripravljenost na pravo kolaboracijo obstajala le v dolo~enih krogih na Štajerskem. Velika ve~ina vodilnih krogov pa je vendarle bila naravnana proti okupatorju. Damijan Gu{tin (Vpra{anje oboro`enega odpora 1941) je spregovoril o oboro`enem odpo- ru, ki predstavlja najintenzivnej{o obliko nasprotovanja okupatorjem. Zanj so se v okupirani Sloveniji odlo~ile vse takratne glavne politi~ne sile, enako tudi Komunisti~na partija Slovenije in OF, ki je julija 1941 postala tudi formalni nosilec oboro`enih sil odporni{tva. Kot zadnji v dopoldanskem delu je nastopil France M. Dolinar (Slovenska cerkev in okupacija). V Kraljevini Jugoslaviji je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na mariborsko {kofijo, vodil jo je {kof I. J. Toma`i~, in ljubljansko {kofijo, ki jo je upravljal {kof G. Ro`man. Oba {kofa sta {e pred vojno opozarjala na njeno groze~o nevarnost, vendar konkretnih na~rtov za ta primer nista imela. Ob zasedbi ozemlja sta oba odklanjala komunizem in oboro`en odpor proti okupatorju ter priznavala legalnost okupacijske oblasti do konca vojne. Podani referati so spro`ili `ivahno diskusijo, ki se je zavlekla {e v ~as kosila. Tamara Griesser Pe~ar je 16. september 1941 (ustanovitev SNOO) ozna~ila kot za~etek dr`avljanske vojne v Sloveniji. Na to izjavo so replike, ki so se hkrati navezovale {e na diskusijo prej{njega dne o legitimnosti in lojalnosti, podali Zdenko ̂ epi}, Jera Vodu{ek Stari~, Du{an Biber, Janko Prunk in Tine Stanovnik. Da o zamejskih Slovencih na Primorskem, Koro{kem in Porabju ne govori noben referat, so ugotovili Milan Pahor, Avgu{tin Malle in Nevenka Troha, ki je po dogovoru s predsednikom ZZDS Jurijem Perov{kom pouda- rila, da bo potrebno njihov specifi~en polo`aj obdelati v posebnem referatu, ki bo vklju~en v zbornik s posveta. Diskusija se je vrtela {e okrog vpra{anja, ali in ~e, kak{na je bila revolucija leta 1941, v kateri sta bila glavna diskutanta Janko Prunk in Zdenko ̂ epi~. Replike sta podala {e Jera Vodu{ek Stari~ in Du{an Biber. Na referat Borisa Mlakarja sta svoji mnenji predstavila Bo`o Repe in Bruno Hartman. 135ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) V popoldanskem delu so udele‘enci najprej prisluhnili Marjanu @nidari~u (Vpliv okupacije na ‘ivljenje Slovencev leta 1941), ki je poudaril, da so okupacija in razkosanje slovenskega ozemlja ter s tem povezane dru‘bene, gospodarske, upravne, politi~ne, kulturne in etni~ne spremembe usodno vplivale na ‘ivljenje ljudi. Razmere so bile po razli~nih pokrajinah razli~ne, enako se je razlikoval tudi odpor proti okupatorju in odnos Slovencev do okupacije. Sledil je Ale{ Gabri~ (Odziv slovenskih kulturnikov na okupacijo leta 1941). Razlo‘il je, da sta se v Ljubljanski pokrajini, ki je edina {e dopu{~ala javno slovensko besedo, oblikovali “legalna” in “ilegalna” kulturna scena. Na prvi so delovali kulturniki in kulturne revije, ki so objavljali pod taktirko italijanske cenzure. Ve~ji del kulturnih ustvarjalcev je deloval na “ilegalni” sceni, potem ko je konec 1941 pozval h kulturnemu molku (ve~je {tevilo kulturnih revij je tako prenehalo izhajati) in vstopil v vrste OF. Ilegalni tiski in stvaritve so, po besedah Ale{a Gabri~a, iz‘arevale odporni{ki duh. Kulturne ustanove pa so se posku{ale izogniti politi~nim pritiskom in se dr‘ati le svojega kulturnega poslanstva. Bo‘o Repe (Odnos med Slovenci in “staroselskimi” Nemci v dinamiki okupacije leta 1941) je poudaril, da nem{ka manj{ina in slovenska ve~ina v slovenskem prostoru nista zmogli skupnega ‘ivljenja. Potem ko je ve~ina ekonomsko mo~ne in politi~no organizirane nem{ke manj{ine sodelovala z okupa- torjem, so povojne jugoslovanske oblasti, prepri~ane v njeno kolektivno krivdo, ve~ino izgnale ali kako druga~e ukrepale. Da je bila usoda slovenskega izseljenstva pred izbruhom druge svetovne vojne dokaj pesimisti~no obarvana, je v svojem referatu ugotavljal Marjan Drnov{ek (Slovenski izseljenci v Zahodni Evropi in za~etki druge svetovne vojne). V Zahodni Evropi ‘ive~i slovenski izseljenci so se z grozotami vojne sre~ali prej kot Slovenci v Jugoslaviji. Mnogi so se ob izbruhu vojne vrnili domov, ostali so posku{ali pre‘iveti v vojni vihri. Kot zadnji referent je za govorni{kim odrom nastopil Darko Fri{ (Leto 1941 in slovenski priseljenci v ZDA). Ve~ina ameri{kih Slovencev je nasprotovala nacizmu in fa{izmu. Vidno prizadeti ob razkosanju “stare domovine” so za~eli z organiziranjem pomo~i. Z vstopom ZDA v vojno so tudi sami postali njeni aktivni udele‘enci. Dvodnevni posvet se je kon~al z zaklju~nim govorom predsednika ZZDS Jurija Perov{ka. O drugi svetovni vojni in letu 1941 je bilo v slovenskem zgodovinopisju ̀ e mnogo napisanega, kar nekaj simpo- zijev je to temo ̀ e obravnavalo. K dosedanjemu vedenju in obravnavam pa so odli~ni referati dodali nova, v zadnjih letih dognana znanstvena spoznanja, ki se tako ali druga~e ve`ejo na dogodke pred {estdesetimi leti. B a r b a r a Š a t e j 136 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Šolska kronika Zbornik za zgodovino {olstva Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradicijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji {olski dan. Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi bibliografijo za slovensko zgodovino {olstva. Zbornik za zgodovino {olstva - Šolska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani. 137ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) OCENE IN PORO^ILA Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo : za~etki slovenske etnogeneze. Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche = Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Ur. Rajko Brato‘. Ljubljana : Narodni muzej Slovenije; Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti, 2000. 1130 strani. Pri~ujo~i zbornik sloni na predavanjih, ki so bila predstavljena na simpoziju v Ljubljani, septembra 1998. Vsega skupaj obsega 37 prispevkov, ve~inoma v slovenskem ali nem{kem jeziku, v posameznih primerih tudi v italijan{~ini ali angle{~ini. Slovenskim prispevkom so dodani – pogosto zelo ob{irni – povzetki v „zahodnih jezikih“, „zahodnojezi~nim“ prispevkom pa slovenski povzetki. K nazornosti prikazov pripomorejo {tevilni zemljevidi in slike. Branje in uporabo zbornika znatno olaj{ujejo dodana kazala oseb, krajev in avtorjev ter celo kazalo virov. Dvojni zbornik se pri~enja z razdelkom „Uvodni zgodovinski referati“. Kakor je v svojem prispevku „Pomen zgodnjesrednjeve{kih etnogenez za nastanek moderne slovenske nacionalne identitete“ (str. 15– 21; navedene strani na tem mestu in v nadaljevanju ne vklju~ujejo povzetkov) prikazal Vasilij Melik, ki se ukvarja z zgodovino novega veka, so ljudje v zgodnjesrednjeve{ki zgodovini ponovno prepoznali svojo pripadnost Slovanom, lastno naravnost in staroslovansko svobodo. – Hartmut Wolff v velikem pregledu, ki vklju~uje „Domneve o koncu anti~nih oblik `ivljenja v jugovzhodnem alpskem prostoru“ (str. 27–39) prihaja do izsledka, da so bile sledi kontinuitete v tem prostoru sorazmerno redke ter da so se Slovani zna{li pred vnovi~nim za~etkom na predanti~ni ravni. Vplivi romansko pre`etega sveta naj bi tja ve~inoma prodrli kasneje in od zunaj. – Herwig Wolfram v svojem provokativno naslovljenem ~lanku „Nenem{ki izvor besede ’deutsch’“ (str. 41–54) ugotavlja, da je bila beseda izvorno tuja oznaka za „Nemce“, ki so jo uporabljali v severni Italiji in je {ele kasneje postala samostojno ime. Sledi razdelek s prispevki, ki so posve~eni „Vpra{anju kontinuitete: zaton ali preoblikovanje antike“. Andreas Schwarcz (str. 59–70), Jörg Jarnut (str. 73–78) in Lujo Margeti} (str. 81–94) predvsem na podlagi pisnih virov preu~ujejo politi~no zgodovino obravnavane regije; bizantinska oblast v Istri je imela v 8. stoletju le {e formalni zna~aj. – Hartmut Wolff analizira navedbe geografa iz Ravene (str. 97–105; le za obmo~je Kranjske ima podatke o poselitvi, ki ne temeljijo na virih, ki izvirajo `e iz poznega cesarskega obdobja). – Peter Kos je sestavil pregled nov~nih najdb na dana{njem ozemlju Slovenije (str. 107–117); dokazujejo razvito denarno trgovanje v vzhodnogotskem kraljestvu. Iz karolin{kega obdobja izvira le en sam kovanec. – Slavko Ciglene~ki (str. 119–134) se z arheolo{kega vidika ukvarja z vi{inskimi naselbinami, ki so nastale kot pribe`ali{~a, kamor se je zateklo romansko prebivalstvo. – Max Martin meni (str. 141–196), da analiza mo{kih grobov s saksi (bojnimi no`i) in pasovi iz 6. stoletja v Kranju zaenkrat ne dovoljuje etni~nega ume{~anja pokopanih, saj bi le-ti lahko bili tako Romani kakor tudi Germani. – Franz Glaser prikazuje (str. 199–217), da so se cerkvene in politi~ne strukture, ki so se izoblikovale v antiki, dobro ohranile do konca vzhodnogotske vladavine in deloma {e do konca 6. stoletja. – Sabine Landstätter (str. 219–238) je v Dravski dolini na{la sledi kr{~anske kontinuitete vse do 8. stoletja. Vendar naj bi `e pred slovansko poselitvijo upadla dru`bena delitev dela; obstoje~i vakuum naj bi omogo~il hitro slavizacijo. – Robert Müller (str. 241–253) preu~uje zaton antike in njeno pre`ivetje v prekodonavski Panoniji, @eljko Tomi~i} (str. 255–296) pa v ju`ni Panoniji, na dana{njem Hrva{kem. Slovansko-avarsko koeksistenco tu lahko spremljamo ve~ kot dve stoletji. – Volker Bierbauer (str. 299–327) nam glede Furlanije postre`e s temeljnimi potezami poselitvene zgodovine z arheolo{kega vidika. Naslednji osrednji razdelek „Etnogenetski procesi od pozne antike do 8. stoletja in njihove organizacijske oblike“ se za~enja s prispevkom Helmuta Castritiusa (str. 331–338) o nedokon~anih oziroma neuspe{nih etnogenezah v pozni antiki. – Walter Pohl (str. 341–353) preu~uje odnos med Avari in Slovani. Slednje so kot enoto dojemali od sredine 6. stoletja dalje; Pohl posebej poudarja vpliv anti~nih imen na kasnej{a lastna 138 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) in tuja poimenovanja Slovanov. – Peter Štih (str. 355–386) analizira pri~evanja virov o politi~ni in dru`beni strukturi slovanskega prebivalstva v zgodnjem srednjem veku; kot zgre{ene zavra~a interpretacije, v skladu s katerimi naj bi Karantanija segala vse do Save. – Neven Budak (str. 395–400) nasprotuje tezi, ki jo je pred kratkim predstavil Mladen An~i}, po kateri naj bi se obmo~je, ki mu je vladal Ljudevit, razprostiralo {e na dana{nje slovensko ozemlje, hrva{ka vladavina pa naj bi ̀ e v 9. stoletju segala vse do savske ni`ine. Budak {ele v 10. in 11. stoletju zasledi dokaze za tesne vezi med obalnim obmo~jem in notranjostjo de`ele; vendar po mnenju pisca recenzije tudi teh nikakor ne bi smeli precenjevati. – Harald Krahwinkler (str. 403–422) sistematizira oznake, ki jih viri uporabljajo za „Slovane“, v nem{kem prostoru ve~inoma „Wenden“, ki jih v nekaterih primerih povezujejo z „Vandali“. – Da bi mogel dolo~iti pomen pogosto obravnavanega stavka o Modestovem posve~evanju cerkva v delu Conversio Bagoariorum et Carantanorum, je Andrej Pleterski (str. 425–475) za vse relevantne besede izvedel distributivno analizo v celotnem besedilu in pri{el do izsledka, da v nasprotju s sugestijami prej{njih prevodov ne gre za tri cerkve, temve~ le za eno pri Karantancih in eno v Liburniji. – Béla Miklós Szõke (str. 477–500) se ukvarja z arheolo{ko podobo Slovanov na jugozahodnem Mad`arskem, Erik Szameit (str. 507–544) pa v Avstriji. – Petra Leben-Seljak (str. 549–556) predstavlja rezultate, ki jih je dala raziskava najdb zgodnjesrednjeve{kih skeletov; tudi tu je mogo~e zaslediti splo{no evropsko tendenco k vse {ir{im lobanjam. – Tone Cevc (str. 559–575) prihaja do sklepa, „da je slovenska ljudska kultura ohranila presenetljivo mnogo kulturnih elementov, katerih vir verjetno lahko i{~emo v kulturi romaniziranih staroselcev“. – V prispevku, ki obravnava zgodovino znanosti, Irena Mirnik Prezelj (str. 581–604) prikazuje instrumentalizacijo arheolo{kih najdb za potrebe aktualnih nacionalnih te`enj; etnogenetske raziskave so po njenem mnenju po eni strani vpete v razpravo strokovne znanosti, po drugi strani pa v interese, ki jih narekuje javnost. Zadnji osrednji razdelek je posve~en razli~nim raziskavam s podro~ja „Cerkvene, umetnostne in literarne zgodovine, jezikoslovja, onomastike in novove{ke zgodovine“. Rajko Brato` (str. 609–649) v nadaljevanju svojih {tevilnih del o poznoanti~ni in zgodnjesrednjeve{ki cerkveni zgodovini severne Italije in zahodne Ju`ne Evrope prikazuje vlogo grade{kega patriarhata v desetletjih monoteletskega spora (638–681). Poleg teolo{kega problema je {lo tudi za zavra~anje bizantinskih zahtev po prednostnem polo`aju. V tem ~asu je {e mogo~e prepoznati dolo~ene stike Grade`a z ostalinami cerkvenih struktur v notranjosti de`ele. Kasneje propadla {kofija Cissa je po Brato`evem mnenju le`ala med Pulo in Limskim kanalom, {kofijski sede` je bila najverjetneje Betika severno od Pule (str. 642). – Heinz Dopsch (str. 659–690) ori{e vlogo Salzburga kot misijonskega in cerkvenega sredi{~a; Sergio Tavano (str. 693–708) se posve~a zgodnjesrednjeve{ki umetnosti v Furlaniji in Istri. – Kurt Karpf se ukvarja z gradnjo cerkva kot sredstvom reprezentance v ~asu oblikovanja gospostvenih tvorb in pokristjanjevanja. Pleteninastih okrasov ne zasledimo le na obali, temve~ tudi v samih karantanskih cerkvah iz 8. stoletja. – Fritz Lo{ek (str. 731–747) nam nudi pogled na Salzburg kot sredi{~e zgodnjesrednjeve{ke latinske knji`evnosti. – Stefano Di Brazzano (str. 749–784) nasprotuje identifikaciji kozmografa Etika Histra s salzbur{kim {kofom Virgilom, kakr{no je predlagal Heinz Löwe, temve~ se pridru`uje mnenju Otta Prinza, da naj bi Kozmografija najverjetneje nastala na obmo~ju med Bodenskim jezerom in Toursom. Otto Kronsteiner se v svojem prispevku o slovanskih krajevnih imenih v Avstriji (str. 787–799) zavzema, da pri imenih na obmo~ju dana{nje Slovenije, na Koro{kem in na jugozahodnem Mad`arskem tudi glede srednjega veka ne bi uporabljali izraza „slovansko“ (ali „alpsko-slovansko“), temve~ bi vselej govorili o „sloven{~ini“. O tem, ali je tak{na modernizacija zgodovinske pojmovnosti smiselna, bi lahko razpravljali; vendar je mote~ predvsem polemi~ni podton ~lanka in njegovo nagibanje k poenostavljanju. Namesto kriti~nega aparata zasledimo le seznam avtorjevih spisov o obravnavani tematiki. Uganka je, kako Kronsteiner prihaja do ugotovitve, da hrva{ki knji`ni jezik „pravzaprav obstaja {ele od 20. stoletja dalje“. Dr`avna meja med Hrva{ko in Slovenijo nikakor ne obstaja „{ele od hrva{ke neodvisnosti dalje“ (str. 794); temve~ se v veliki meri pokriva z mejo med nem{kim cesarstvom in srednjeve{kim ozemljem Slavonije oziroma z novove{ko Hrva{ko v okviru de`el Štefanove krone. Kljub vsem skupnim potezam hrva{ki kajkavski dialekt vendarle nikakor ni „pravzaprav identi~en sloven{~ini“. Le kot zanimivost lahko navedemo, da Kronsteiner odklanja pojem etnogeneze za srednji vek. Pojem naj bi bil Stalinova [[?!?]] iznajdba in naj bi se navezoval na „dr`avno zaukazano nastajanja narodov“ (kot primere navaja Makedonce in Moldavce) v 20. stoletju. ^e se povrnemo h treznej{im prispevkom: kakor prikazuje Christian Hannick v svojih raziskavah najstarej{e slovanske cerkvene terminologije (str. 801–807), so prvi prevajalci v krogu Cirila in Metoda 139ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) lahko posegali po zametkih ̀ e obstoje~ega kr{~ansko-verskega besedi{~a v slovan{~ini, ki ga tudi prevoda Psalterija in Nove zaveze, ki sta delovala kot nekak{na norma, nista povsem zatrla. – Uwe Ludwig (str. 809–827) povzema stanje raziskav ^edajskega evangeliarija in posebej obravnava spominske vpise osebnosti iz slovanskih oblastnih tvorb. V kateri cerkvi natan~no se je evangeliarij nahajal, ko so se vanj vpisovali v drugi polovici 9. stoletja, ostaja nejasno; vendar jezikovni pokazatelji – „romanska“ pisava slovanskih in germanskih imen – z gotovostjo ka`ejo na Furlanijo. – Janez Stanonik (str. 829–837) v koncentraciji cerkva, posve~enih francoskima svetnikoma sv. Martinu in sv. Egidiju med Savinjsko dolino in Sotlo ter na obmo~ju med Pohorjem in Savinjskimi Alpami vidi indic za to, da bi se mogli tu vse do visokega srednjega veka ohraniti ostanki romanskega prebivalstva. – Prispevek Darje Miheli~ o „Etni~ni podobi Karantanije in njenih prebivalcev v spisih zgodovinopiscev od 15. do 18. stoletja“ (str. 839–948) po obsegu dosega manj{o monografijo. Avtorica razlikuje tri skupine: najstarej{a dela se {e neposredno navezujejo na srednjeve{ko izro~ilo. Druga skupina stremi k eksplicitno germanski, tretja k slovanski identifikaciji. Le delo Marcusa Hansiza ne vsebuje protonacionalne programatike. Po povzemajo~ih poro~ilih predsednikov posameznih sekcij so natisnjeni tudi prispevki sklepne diskusije. Na tem mestu naj omenimo v latin{~ini predstavljeno stali{~e Milka Mati~etova, ki nasprotuje prista{em venetske teorije, po kateri so Slovenci avtohtoni potomci Venetov (str. 1005–1009). Aktualnost navidez tako oddaljene teme, kateri je bil posve~en simpozij, se poka`e v izvajanjih Hans-Dietricha Kahla (str. 978–993) o novih stolni~nih vratih v Ljubljani, na katerih je poleg drugih spominskih krajev slovenske zgodovine upodobljen tudi kne`ji kamen na Gosposvetskem polju na Koro{kem in zvoniki cerkve pri Gospe Sveti. Kahlu se to zdi neprimerno prila{~anje zgodovinske dedi{~ine, kajti zgodovino Koro{ke naj bi jasno razlikovali od zgodovine Slovenije. Karavan{ko mejo primerja z mejo ob Renu, ki odmejuje Alzacijo. Recenzent ob pogledu na vrata verjetno ne bi bil za~uden, kajti izbira spominskih krajev je vselej poljubna. Ena izmed mo`nih perspektiv slovenske narodne zgodovine je v tem, da izhajajo~ iz etni~ne kontinuitete vklju~uje v zgodovino, ki je opredeljena kot lastna, tudi sledi nekdaj ve~jega slovanskega poselitvenega prostora. Naposled se vsi prispevki umestijo v „konvencionalno“ dojemanje poznoanti~nih in zgodnjesrednjeve{kih etnogenetskih procesov v prostoru med vzhodnimi Alpami, Panonsko ni`ino in severnim Jadranom ter ga potrjujejo s pomo~jo nadaljnje diferenciacije posameznih pojavov. Zbornik prav zato deluje v smeri prepre~evanja {ablonskih zgodovinskih konceptov, ki jih je mogo~e agresivno nacionalno instrumentalizirati. Dolgoro~no gledano predstavlja neobhodno izhodi{~e za vsakogar, ki se ukvarja s starej{o zgodovino Slovenije in njenih sosed. Ludwig Steindorff prevod Amalija Mergole Janez Cvirn, Andrej Studen, “Ko vihar dirjajo hlaponi”. K socialni in kulturni zgodovini ‘eleznice v 19. stoletju. Ljubljana : Slovenske ‘eleznice ; @elezni{ki muzej, 2001. 70 strani. (Zbirka Tiri in ~as ; 12). Na vlaku pogosto beremo. Najve~krat prebiramo najrazli~nej{e “lahko ~tivo”, nekateri, bolj ve{~i koncentracije, pa se morda potopijo tudi v bolj {tudijsko literaturo. Zdaj lahko eni in drugi se‘ejo po isti knjigi, ki je po obsegu in pripovedni{tvu teksta primerni tudi ‘e za razmeroma kraj{e razdalje. Knjigo “Ko vihar dirjajo hlaponi” je namre~ mo~ prebrati “ko vihar”, lahko pa se “hlapon~kom” posvetimo tudi bolj natan~no. Zanimivo pa je, da se tokrat na{e potovanje skozi besedilo lahko na zelo prikupen na~in stopí smiselno tudi s sredstvom s katerim potujemo. Nevsakdanji pojav branja kulturne in socialne zgodovine ‘eleznice “in situ” nosi poseben ~ar, ker je to prav posebna knjiga o ‘eleznici. Namre~, prebirati resne zgodovinske teze o obojestranskih u~inkih med ‘eleznico in ~lovekom v XIX. stoletju ter obenem z nasmehom na ustnicah zdrsniti skozi dobro izbrane citate v trenutku, ko po njenih tirih debelo stoletje kasneje leti{ kot pti~ek iz kraja v kraj, je zelo izvirno in hkrati prijetno opravilo. Prijetno pa gre lahko pogosto tudi s koristnim. Korist iz tega pa bi morda lahko na prikupen na~in izzval tudi zalo‘nik – Slovenske ‘eleznice, ki bi li~no oblikovan in z lepimi barvnimi reprodukcijami slikovnega materiala obogaten prodajni artikel (le to knjiga zalo‘nikom danes vedno bolj predstavlja) ponudil denimo potniku 140 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) na paradnem ICS-u in npr. na ~edno stojalce natisnil v knjigi objavljeno misel Sebastjana Ro{a: “Vsaka ‘eleznica, kjer koli se je gradila, prinesla je ve~ kulture v tiste kraje, kakor najpametnej{e knjiga, katero so kadarkoli napisali.” (str. 21) Knjiga o ‘eleznici (hkrati tudi cenovno zelo dostopna) na ‘eleznici. Zakaj ne? Prihod ‘eleznice je v XIX. stoletju hkrati prinesel tudi obogatitev bralne kulture sodobnikom sede~ih v kupejih (vi{jih razredov), svet pa se do danes v samih kupejih {e ni tako korenito spremenil, da bi recimo deskanje po internetu postalo dostopno vsakomur. Torej potujmo in berimo. Ko pa za~nemo potovati skozi branje, kmalu ugotovimo, da seveda knjigo ni u‘itek brati le na vlaku. Za bralca samega postane ‘e kmalu vseeno kje je, saj ga hitro pritegne in posrka vase. Priznana in uveljavljena avtorja Janez Cvirn in Andrej Studen, v zadnjem ~asu v dru‘bi hlepe~i predal~kanja vedno pogosteje etablirana v “mlaj{o generacijo slovenskih zgodovinarjev”, namre~ posve~ata veliko pozornost berljivosti njunih besedil. Obenem pa narativnost besedila prav ni~ ne manj{a znanstvenega poslanstva knjige, ampak dela pogosto suhoparno znanost dostopno. Vseskozi sta zvesta znanstvenemu aparatu in na vsakem mestu ka‘eta na obvladovanje cele vrste virov slovenske provenience in sekundarne literature (v veliki meri tuje) v tekstu obravnavanih primerov. @e v za~etku knjige je bralec zasut z ve~ tezami in slikovitimi citati o revolucionarnem zna~aju prihoda ‘eleznice. Zvemo o napravi, “ki bo z zidov rezidence pripeljala tudi najbolj oddaljene narode monarhije” (Riepl, str. 5) in o posledicah, ki jih je ta prinesla. “Potovanje z ‘eleznico je razveseljivo izbolj{anje ~lovekovega ‘ivljenja. ̂ lovek je postal ptica; leti lahko dlje in hitreje kot beli morski vran… Škot, ki se ob rani uri praska v jutranjih meglicah severa, bo jedel ovseno ka{o na Piccadillyju {e pred son~nim zahodom… Vse je blizu, vse se nemudoma zgodi – ~as, razdalja in zamuda so odpravljeni.” (Smith, str. 4) Toda vsi ti navedki, ki vsekakor dr‘ijo, niso obeh avtorjev vodili v zaslepljenost z enim samim pozitivnim u~inkom ‘eleznice na ~loveka. Pogled skozi prizmo dana{njega ~asa je namre~ vedno obre- menjen in nam ka‘e premo~rtno zgodbo o uspehu od ideje naprej. V resnici seveda ni tako in razvoj v svojem toku ~asa nikoli ni le navzgor usmerjeni vektor, ampak zelo pogosto tudi zaniha. Dober zgodovi- nar to ve, v zavedanju problematike obravnave posameznih fenomenov pa mora biti pozoren ‘e od samega za~etka obravnavanega procesa, ko smo vsakokrat pri~a “sindromu novotarije”. Da so posebej za~etni u~inki vsake novosti sila razli~ni ali vsaj me{ani, se je ~lovek lahko prepri~al mnogokrat (nedavno npr. mobilni telefon). ̂ lovekova reakcija ni vedno novosti sprejemala z navdu{enjem, ampak velikokrat tudi z dvomi in strahom. Ni~ druga~e ni bilo z ‘eleznico, saj je njen prihod vidno razburkal mirno ‘ivljenje, ujeto v toku starih in preizku{enih ustaljenih norm. Marsikoga je navdajala skepsa. Knjiga v kateri se okrog glavne teme – ‘eleznice vseskozi su~e ~lovek in njegove refleksije na osrednji predmet razprave, mimo tega vsekakor ni smela iti. Za~etne negativne predstave (predvsem kmetov) je pomagalo razbijati predvsem ~asopisje, tak{ni in druga~ni “vi{ji interesi” pa so spet kmalu spremenili ~loveka prisiljenega v ve~no prilagajanje. @eleznica je ho~e{ – no~e{ kmalu postala vsakdanjik. To pa je postala {e preden so dejansko stekli prvi vagoni po tirih. Prebivalstvo ob trasi je ~utilo spremembe ‘e ob njenem nastajanju, ko je gradnja v okolico pode‘el- skih krajev prinesla z tujimi delavci nemir. Doma~inom so namre~ preglavice povzro~ali gradbeni delavci – tatinski “gastarbajterji”, ki so ob kraji sadja in poljedelskih pridelkov postali kdaj tudi tar~a “ob- streljevanj” prizadetih doma~inov. @eleznica pa je ob preglavicah prinesla kmalu tudi praznik. Avtorja se bistveno posve~ata le hrbtenici slovenskih ‘eleznic – Ju‘ni ‘eleznici, katere prihod lahko po posameznih poglavjih natan~neje spremlja- mo. Posebej podo‘iveti so slavnostni prihodi ‘eleznice v Celje (1846), Ljubljano (1849) in v Trst (1857). @ivahno odprtje odsekov proge so slavnostno ozna~ile drage ceremonije, zastave, venci, godbe, banketi in seveda odli~ni gosti. Toda presvetli cesar se je udele‘il le slavja v Trstu. Zvonov vseh ljubljanskih cerkva in slavnostnih salv s topov ljubljanskega gradu 16. septembra 1849 ni sli{al, ker naj bi ga na{la bolezen. U~inek ‘eleznice je bil velik. @eleznica ni prinesla le tako pogosto poudarjenega napredka pri industria- lizaciji, ampak je sekundarno z njenim skokovitim razvojem mre‘e bistveno pripomogla tudi k kulturni in politi~ni integraciji slovenskega prostora. Postala pa je tudi eden najpomembnej{ih faktorjev razvijajo~emu turizmu, saj je pomenila sredstvo, ki je omogo~ilo hitro in udobno potovanje in bistveno pribli‘alo po~itni{ko letovi{~e ali pa zanimivo de‘elo. Novi prostor z “vmesno geografsko dimenzijo ni~” pa je postal tudi smisel sam sebi s t.i. panoramskimi vo‘njami ali pa {e bolj z “veseli~nimi vlaki”, novostjo francoskega upravitelja Ju‘ne ‘eleznice v {estdesetih letih, ki je bila bolj kot cilju namenjena rado‘ivemu potovanju. V zvezi z omenjenimi posledicami uveljavitve ‘eleznice pa so gotovo najzanimivej{a tista poglavja iz 141ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) druge polovice knjige, ki se dotikajo z ‘eleznico povzro~enega “uni~enja prostora in ~asa”. Dejansko je v teh poglavjih najbolj izpostavljena sprememba struktur starej{e dru‘be. V teh najbolj ambicioznih posku- sih iskanja histori~nih zakonitosti in globljih resnic dru‘bene zgodovine ‘eleznice v XIX. stoletju nam avtorja razkrivata in upravi~ita bistvo tovrstne sodobne zgodovinske {tudije – razumeti vzpostavitev novih prostorskih in ~asovnih dimenzij. Mo~an efekt ‘eleznice na prostor se ka‘e od novih planiranj urbanizacije mest do ~lovekovih osebnih do‘ivljanj in vzpostavljanja novih geografsko neodvisnih prostorov na vlakih ter povsem novih predstav o okolju. Skladnosti med pokrajino po kateri so neko~ s ko~ijami potovali in med geografijo ni ve~. Potnik je nekje vstopil, dolo~eno {tevilo ur prebil (pil, jedel, bral…) v neki novi, njemu finan~no ustrezajo~i dru‘beni kasti (potovalnem razredu) in izstopil na drugi postaji v ~isto drugi svet. Podobno je ‘eleznica vehementno spremenila dojemanje ~asa. ^as merjen prej s krajevnimi cerkvenimi zvoniki je namre~ ob dejstvu, da so ti kraji z izmerjeno medsebojno povezavo morali vzpostaviti natan~na medsebojna merila, privedel do natan~nega poenotenja medkrajevnih ~asov. Hitrost je dokon~no prinesla to~nost. Vzajemna sinhronizacija, ki je meddrugim povzro~ila tudi masovno uporabo ‘epnih ur, je privedla tudi do mednarod- ne standardizacije enotnega ~asovnega {tetja. Sinhronizacija vlakovnih kompozicij pa je ob ‘elezni{kih tirih vzpostavila tudi vzporedno mre‘o, ki je omogo~ala delovanje ‘iv~evju ‘eleznice – telegrafu, takrat izvirno slovensko poimenovanemu “urnokaz”. ^etudi zaradi cene storitve smrtniku takrat zelo te‘ko dostopna, je informacija prvi~ dobila mo‘nost bliskovitega potovanja. Skratka, tudi v tej knjigi ne moremo mimo dejstva, da sta se svet in predvsem ~lovek s pomo~jo inovacij bistveno spremenila, a dodatna kvaliteta knjige je, da avtorja tudi tak{ne podatke, ki bi utegnili izpasti kot neizogibno faktografsko zgodovinarjevo na{tevanje inovacij, spretno vtketa v zgodbo, ki bralcu odpira nova razmi{ljanja o na- stanku modernega sveta, pravzaprav bolje re~eno sodobnega ‘ivljenjskega sloga, danes tako mo~no zaznamovanega z globalizacijo, to~nostjo, hitrostjo, redom… Knjiga je v slovenskem okolju aktualna, ker i{~e zakonitosti socialne zgodovine ‘eleznice za slovenski prostor. Vendar slovenski plot jo prostorsko in metodolo{ko ne determinira. Avtorja se zavedata, da so bile slovenske de‘ele vedno del {ir{ega zgodovinskega prostora. Kot je razvidno iz sprotnih opomb ob robu teksta, je raziskovalni pristop k sistemati~nemu dokazovanju dolo~enih zgodovinskih tez med obravnavo najve~krat tak, da avtorja prepogosto ne izhajata iz slovenskega prostora, ampak povzemata teze iz sorod- nih nem{kih {tudij in kasneje te bogatita z doma~imi dokazi, najve~krat kar z odli~nimi citati. Omenjena metoda obravnave slovenskega prostora v XIX. stoletju dokazuje {e enkrat, da za slovenski prostor lahko mirno obvelja ve~ina generalnih tez {ir{ega srednjeevropskega okolja. “Ko vihar dirjajo hlaponi”, dvanajsti zvezek zbirke Tiri in ~as, je dobrodo{la in prijetna novost predvsem zato, ker je prvi~ na Slovenskem izrazito namesto kilometrov tirov in predorov v ospredju ~lovek in njegovo do‘ivljanje ‘eleznice v dolo~enem ~asu. Veseli pa tudi to, da je z vidika zgodovine ‘eleznic (kot zelo specifi~ne teme) dru‘bena zgodovina ‘eleznice odli~no predstavljena skozi pravoverno zgodovinsko metodo in ni (tako kot opa‘amo v~asih na posameznih podobnih temah) zgodovinski pojav obravnavan skozi strogo tehni~no navdahnjeno miselno mre‘o avtorjev, ki imajo (dru‘beno) zgodovino bolj kot nujno zlo stla~eno kdo ve kam. B o r u t B a t a g e l j Iz zgodovine Celja 1918-1941. Celje : Muzej novej{e zgodovine, 2001. 368 strani. (Odsevi pretek- losti ; 3) Preu~evanje lokalne zgodovine ima v Celju ‘e bogato tradicijo. V zadnjih letih mu je dal nov zagon Muzej novej{e zgodovine Celje, ki si je vzporedno z delom na novi stalni razstavi @iveti v Celju zastavil zahteven krajevnozgodovinski raziskovalni projekt oziroma izdajo petih zbornikov razprav v zbirki Odse- vi preteklosti. V posameznih zbornikih naj bi bili po kronolo{kem zaporedju objavljeni najnovej{i izsledki o Celju in Celjanih od konca 18. stoletja do izteka drugega tiso~letja s podro~ja politi~nega, upravnega, urbanisti~nega, gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja, posebej pa naj bi bile v prispevkih osvetljene tudi spremembe v na~inu ‘ivljenja oziroma utrip vsakdanjika. Tako vsebinsko {iroko zasnova- 142 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) na zbirka je zanimiva za {irok krog bralcev, novi raziskovalni dose‘ki o posameznih dogodkih in procesih iz celjske preteklosti za obdobje 20. stoletja pa so dragoceno dopolnilo in obogatitev stalne muzejske razstave. To delo je bilo sklenjeno leta 2000, njegovo uspe{nost pa je pokazala tudi podelitev Valvasorjeve- ga odli~ja njenim avtorjem za najvi{je muzejske dose‘ke. Uredni{ki odbor zbirke pod vodstvom glavne oziroma odgovorne urednice Marije Po~ivav{ek in Andreje Rihter, vi{jih kustosinj iz Muzeja novej{e zgodovine Celje, pa je pred kratkim z izidom tretjega zbornika uspel opraviti ve~ kot polovico svojega programa. Zbornikoma razprav Iz zgodovine Celja 1780-1848 (1996, 292 str.) in 1848-1918 (1998, 388 str.) se je letos pridru‘il {e obse‘en zbornik za ~as med vojnama. Ob ugotovitvi, da je v zbirki doslej 16 avtorjev objavilo 35 razprav in kraj{ih ~lankov naj poudarimo, da je preu~evanje razli~nih vidikov zgodo- vinskega razvoja Celja glede na {ir{o pomembno vlogo tega mesta, dragocen prispevek tudi k politi~ni, gospodarski, socialni in kulturni podobi Slovenije v posameznih obdobjih. To dejstvo ka‘e ‘e obse‘na uvodna razprava tretje knjige, v kateri je dr. Jurij Perov{ek prikazal zna~ilnosti politi~nega ‘ivljenja v Celju med vojnama. Avtor je opisal vrsto pomembnih dogodkov in procesov, ki potrjujejo njegovo temeljno ugotovitev, “da je bilo Celje pomembno vozli{~e politi~nega dogajanja na Slovenskem v prvi jugoslovanski dr‘avi” (33). Stranke, organizacije in gibanja vseh treh idejnopoliti~neh taborov, katoli{kega, liberalnega ter socialisti~nega in komunisti~nega, so v Celju kot tretjem najve~jem mestu v jugoslovanskem delu Slovenije organizirale {tevilne vseslovensko pomembne kongrese, konference, shode in druge prireditve, na katerih so predstavile in utemeljevale svoje klju~ne politi~ne programe o narodnem vpra{anju in dr‘avni ureditvi oziroma o unitarizmu in slovenski narodni individualnosti ter centralizmu in avtonomizmu, o svojih idejnih temeljih ter o svojih stali{~ih do komuniz- ma in fa{izma ter aktualnega dogajanja doma in v svetu. V posebnem podpoglavju je avtor obdelal “tudi lastno le na Celje vezano politi~no dinamiko, ki so jo vzpodbujali razli~ni politi~ni vzroki...” (33) ter je bila tudi odsev posebnega zna~aja mesta, posebej tudi obstoja gospodarsko mo~ne nem{ke manj{ine v njem. Celjski politi~ni utrip je osvetlil zlasti s prikazom parlamentarnih in ob~inskih volitev ter po njihovi analizi ugotovil, da je v njem ve~ino medvojnih obdobij prevladoval liberalni tabor, ki je izdajal tudi pomembno politi~no glasilo Nova doba. Ob sklepu razprave je poudaril, da so se v Celju o vseh temeljnih vpra{anjih “izra‘ale in opredeljevale vse klju~ne prvine takratne slovenske politike. Zato pomeni poznati vlogo Celja v slovenskih politi~nih razmerah v ~asu prve Jugoslavije – poznati pomemben in tudi vsenarodno ozna~ujo~ vidik politi~ne zgodovine Slovencev...” (42) med vojnama. Ob bogati in tehtni Perov{kovi osvetlitvi medvojnega politi~nega dogajanja v Celju naj opozorim {e na novo gradivo, ki sem ga na{el v Arhivu Republike Slovenije in uporabil pri pisanju monografije o delovanju ljubljanske in mariborske oblastne samouprave oziroma o slovenskem parlamentarizmu konec dvajsetih let, in ki pomembno dopolnjuje vlogo Celja med vojnama. K avtorjevemu opisu rezultatov volitev v mariborsko oblastno skup{~ino na Celjskem januarja 1927 naj dodam, da je imelo v njem sede‘ Upravno sodi{~e za Slovenijo s Prekmurjem, ki je imelo tudi pravico sodno overovljati izvolitve oblastnih in parlamentarnih poslancev ter re{evati prito‘be za ob~inske volitve za vse slovensko ozemlje. Posebej zaradi geografskosredi{~nega polo‘aja Celja v jugoslovanski Sloveniji, v dvajsetih letih razdeljeni na ljubljansko in mariborsko oblast, je bilo v njem nekaj pomembnih sestankov predstavnikov obeh sloven- skih oblastnih samouprav. Tako so se v Celju pred prvima sejama ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine 23. februarja 1927 sestali na listi Slovenske ljudske stranke izvoljeni oblastni poslanci, ki so imeli v obeh absolutno ve~ino, ter sklenili, da bodo premostili razdeljenost Slovenije z enotnim in uskla- jenim re{evanjem vseh temeljnih skupnih zadev, prav tako pa si bodo prizadevali ~im bolj okrepiti oblastno samoupravo v smislu udejanjanja avtonomisti~nerga strankinega programa. V Celju so se sestali tudi oblastni poslanci iz vrst poglavitne opozicijske Samostojne demokratske stranke in dolo~ili skupna stali{~a za delovanje v ljubljanski in mariborski oblastni skup{~ini. Njuna izvr{ilna organa – oblastna odbora sta imela 3. aprila 1927 prvo skupno sejo v celjskem hotelu Evropa, kjer sta razpravljala o mo‘nostih za skupno re{evanje vseslovenskih gospodarskih, socialno-zdravstvenih in kulturno-prosvetnih zadev. Celje je bilo po dogovorih obeh oblastnih odborov predvideno kot mesto skupnih zasedanj obeh oblastnih skup{~in, na katerih naj bi sprejemali enotne uredbe oziroma zakonske akte za obe slovenski oblasti. Tako naj bi se v Celju spomladi 1928 sestala nekaka skup{~ina Slovenije, ki bi bila tudi manifestacija za enotnost Slovenije, prav tako pa naj bi v tem mestu potekala tudi slavnostna seja obeh slovenskih oblastnih skup{~in ob desetletnici prevrata 29. oktobra. Osrednja vlada je tak{ne manifestacije za zedinjeno Slove- nijo zaradi hudo zaostrenih notranjepoliti~nih razmer prepovedala in tako Celje ni postalo sporazumno 143ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) dogovorjeni ob~asni sede‘ neke oblike slovenskega parlamenta oziroma skupnih sej obeh slovenskih oblastnih skup{~in. Celje je imelo torej tudi zanimivo vlogo v zgodovini za~etkov slovenskega parlamen- tarizma, kot sede‘ Upravnega sodi{~a pa tudi pomemben polo‘aj v sodni veji oblasti v Sloveniji. Tone Kregar je v svoji razpravi o upravnem razvoju Celja v letih 1918-1941 poglavitno pozornost posvetil osvetlitvi pristojnosti, organiziranosti in delovanja po prevratu slovenizirane mestne samo(uprave) ob dejstvu, da je enako kot {e tri slovenska mesta opravljala tudi naloge okrajnega glavarstva oziroma sreskega na~elstva. Ob komasacijah je pri{lo sredi leta 1935 do zdru‘itve celjske mestne ob~ine z ob~ino Celje-okolica, s ~emer se je “dokon~no oblikovala enotna geografska, gospodarska, kulturna in socialno- demografska mestna celota...” (49) kar je avtor poudaril kot prelomnico “pomembno tako za takratno kot za dana{nje Celje” (351). Kot je ugotovil mag. Branko Goropev{ek, je lo~enost in kasnej{a zdru‘itev mestne in okoli{ke ob~ine vplivala tudi na prostorski razvoj Celja med vojnama, ki je potekal brez regulacijskega na~rta. Avtor je prikazal, kako so zlasti gospodarske konjunkture in krize vplivale na potek in oblike izgradnje posameznih mestnih predelov, posebej pa je med zna~ilnostmi tedanjega razvoja opozoril na naglo higienizacijo in elektrifikacijo ter porast prometa, kar se je odra‘alo v ustroju in videzu mesta. V njem je bilo med vojnama zgrajenih ve~ novih mestnih predelov, pa tudi nekaj reprezentativnih objektov. Tri obse`ne razprave osvetljujejo s {tevilnimi podatki, kako je Celje postalo v neagrarnih panogah eno “najbolj razvitih mest v Sloveniji” (353). Za podro~je industrije je nagli razvoj prikazal dr. Milko Mikola, velik napredek na podro~ju obrti in trgovine je obdelala Marija Po~ivav{ek, razmah denarnih zavodov pa dr. @arko Lazarevi}. Podroben prikaz razvoja posameznih industrijskih panog in vseh tovarni{kih podjetij temelji zlasti na preu~itvi gradiva v Zgodovinskem arhivu Celje in Arhivu Republike Slovenije. Iz avtorjevih poudarkov pomembnih zna~ilnosti naj povzamemo ugotovitve, da je bilo med vojnama ustanovljenih preko 40 novih podjetij in da se je {tevilo industrijskega delavstva podvojilo, da je bilo po nacionalnem izvoru v industriji najve~ nem{kega kapitala predvsem iz vrst celjskih Nemcev, ob dejstvu, da je bilo sicer {tevilo nem{kih podjetij v Celju neprimerno manj kot slovenskih, dale~ najpomembnej{a panoga v mestu je bila kovinska s podjetji, ki so bila s skoraj 1800 zaposlenimi med najve~jimi v Sloveniji in v Jugoslaviji, kot nova panoga se je na prelomu dvajsetih in tridesetih let uveljavila tekstilna industrija, tretja najuspe{nej{a je bila kemi~na industrija, po {tevilu zaposlenih pa so jim sledile gradbena, grafi~na, lesna in `ivilska industrija. V razpravi o razvoju obrti in trgovine, obratov obeh panog je bilo v Celju pribli`no enako, vsakih nekaj nad tristo, v dav~nem okraju Celje okolica pa je bilo obrtnih obratov celo nad tiso~, je avtorica podrobneje obdelala zlasti problematiko trgovinske dejavnosti, posebno pozornost pa je posvetila spre- membam na podro~ju obrtne zakonodaje ter organiziranosti obrtnikov v zadruge in zdru`enja, trgovcev pa v gremij. Celje je imelo pomembno vlogo v razvoju obrtni{tva na Slovenskem, iz medvojnega ~asa izvira tudi sejemska tradicija. Temeljna je njena ugotovitev, da so bila za razcvet obrti in trgovine ugodna konjunkturna dvajseta leta do velike gospodarske krize. Dr. Lazarevi} je v najobse`nej{i razpravi zbornika uvodoma poudaril, da je Celje, ki je postalo `e pred letom 1914 “pomemben finan~ni center svojega vplivnega podro~ja” svojo vlogo med vojnama “{e poglobilo, v nekaterih primerih celo preseglo” in je npr. Celjska posojilnica postala ban~ni zavod slovenskih razse`nosti. Ugotovil je tudi, da je bila ponudba finan~nih storitev v Celju “velika in raznolika” (142) nudili pa so jo {tevilni javni, zasebni in zadru`ni denarni zavodi. Odlika njegove razprave so temeljite analize razli~nih vidikov uspe{nosti in kriz njihovega poslovanja po virih, pri ~emer je ugotovil, da je kreditno zadru`ni{tvo po hranilnih vlogah in kreditih “dale~ preseglo zasebni in javni ban~ni sektor” (184). Celjski denarni zavodi so bili popolnoma usposob- ljeni za podporo podjetni{kim pobudam v regiji, Celje pa je tedaj na finan~nem podro~ju “zlahka tekmo- valo” z zunajljubljanskimi gospodarskimi sredi{~i, tudi z Mariborom. Zna~ilnosti sprememb v na~inu ̀ ivljenja v Celju med vojnama sta obdelala dr. Janez Cvirn in Andreja Rihter. Cvirnova razprava o me{~anstvu v Celju po razpadu habsbur{ke monarhije plasti~no osvetljuje prelomne spremembe v `ivljenjskem utripu mesta po prevratu leta 1918. Najprej je opisal zna~ilnosti me{~anskega `ivljenja na razli~nih podro~jih, posebej z vidika skrajno zaostrenih slovensko-nem{kih odnosov in procesa popolnega lo~evanja pripadnikov obeh narodov v desetletjih pred prvo svetovno vojno. Nato je podal podobo Celja v prvih povojnih letih, ko se je ob slovenizaciji javnega ̀ ivljenja naglo spremenilo iz “najve~jega nem{kega mesta na jugu monarhije” v slovensko mesto, ob dejstvih, da je na nedemokrati~nem sistemu utemeljena politi~na mo~ nem{tva propadla in da je dele` nem{kega prebi- valstva “nezadr`no padal” (201). Avtor je osvetlil vse pomembne poprevratne politi~ne, gospodarske, 144 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) socialne in kulturne spremembe z vidika njihovega vpliva na ̀ ivljenje slovenskega in nem{kega me{~anstva v Celju ter njihove medsebojne odnose. Ob sklepu je ugotovil, da se je po letu 1923, ko je bilo konec velikih povojnih gospodarskih in socialnih te`av, ̀ ivljenje na vseh podro~jih normaliziralo, tedaj pa je bil tudi za~etek postopnega “obnavljanja politi~ne mo~i nem{tva” (210). Podobo dru`abnega ̀ ivljenja v Celju je {e posebej tudi s smotrno izbranim fotografskim gradivom dopolnila Andreja Rihter, ki je v svojem prispevku opisala turisti~na prizadevanja v “biseru ob Savinji”. Podobo celjskega zdravstva in socialnega varstva med vojnama je s svojm prispevkom dopolnila mag. Ivanka Zajc Cizelj. Uvodni pregledni oris, povzet po literaturi, je obogatila z zanimivimi podatki iz fonda Mestne ob~ine Celje in ~asopisja o prizadevanjih mestnih oblasti za zatiranje epidemij, ki se je spolitiziralo, ter za ureditev problematike ustanov socialnega varstva za odrasle in otroke. Ista avtorica je napisala tudi dva prispevka s podro~ja {olstva in prosvete, kjer je po prevratu Celje do`ivelo velike spremembe. V razpravi o razvoju vzgoje in izobra`evanja v Celju v obdobju 1919-1941 je dopolnila dosedanjo literaturo predvsem z vidika, kako je potekala poprevratna slovenizacija {olstva in kako so med vojnama mestne in {olske oblasti re{evale ob~utljivo problematiko nem{kega u~nega jezika. Novi izsledki so rezultat preu~evanja gradiva v Zgodovinskem arhivu Celje, avtorica pa je to zanimivo tematiko ilustrirala tudi z obse`nej{imi odlomki najpomembnej{ih dokumentov in ob sklepu poudarila, da je bila leta 1934 z ukinitvijo zadnjega nem{kega oddelka zaradi prenizkega {tevila nem{ko govore~ih u~encev, zaklju~ena v celjski {olski zgodovini problematika manj{inske {ole. Predvsem po podatkih iz ~asnika Nova doba je prikazala celjsko dru{tveno delovanje z vidika njegovega prispevka na izobra`evalnem podro~ju. Poudarila je zlasti pomembno vlogo Ljudskega vseu~ili{~a, ki ga je leta 1921 ustanovilo ve~ celjskih dru{tev, in je nato dve desetletji uspe{no organiziralo {tevilna poljudnoznanstvena predavanja pa tudi nekaj te~ajev za pridobitev vi{je izobrazbe, za izobra`evanje svojih ~lanov pa so skrbela tudi razli~na dru{tva, ki jih je bilo v Celju registriranih nad sto. Navedeni ~asnik je bil temeljni vir tudi za razpravo Bo`ene Oro`en, ki je uvodoma dodala {e nekaj podatkov o celjskih kulturnoprosvetnih dru{tvih in Ljudskem vseu~ili{~u kot prvi taki ustanovi v Slove- niji, nato pa je podrobno navedla prireditve in osebnosti, ki so zaznamovale in sooblikovale celjsko kulturno dogajanje v desetletju po prevratu. Ugotovila je, da je bilo kulturno ̀ ivljenje zelo raznoliko, da se je v njem prepletalo delo doma~inov z nastopi gostujo~ih, da so bile {tevilne zlasti gledali{ke in glasbene prireditve ter da sta v literarni ustvarjalnosti izstopala zlasti Anton Nova~an in Vladimir Levstik, kriti~no pa je dodala, da je bilo “dovolj... za kulturno delo zagnanih ljudi, ni pa (bilo) vedno dovolj zrelih u`ivalcev kulturnih dobrin” (317). Navedla je tudi, da je ̀ e v tem obdobju Janko Oro`en napisal prvo monografijo o zgodovini Celja, z vidika obravnavane zbirke pa naj poudarimo, da se je s svojim {e kasnej{im izjemno bogatim opusom uveljavil kot eden vodilnih slovenskih krajevnih zgodovinarjev in da pomenijo {tevilni prispevki v prvih treh zbornikih v prete`ni meri dopolnitev njegovih temeljnih raziskav celjske zgodovine. Sklepno razpravo v zborniku je prispevala Mateja Malnar, ki je osvetlila nastanek in delovanje Kulturbunda v Celju v okviru {ir{e predstavitve vloge te nem{ke kulturnopoliti~ne organizacije med vojnama. Za splo{ni opis je uporabila relevantno literaturo, dragoceni pa so zlasti njeni novi izsledki, ki temeljijo na preu~evanju arhivskega gradiva v Muzeju novej{e zgodovine v Celju in fonda Kulturbunda v arhivu Ministrstva za notranje zadeve. @e ob za~etku razmaha Kulturbunda v Sloveniji je bila leta 1931 ustanovljena mo~na krajevna skupina v Celju, ki je kmalu postala “duhovno sredi{~e nacionalsocialisti~nega gibanja v Dravski banovini” (341), financirali pa so jo vodilni nem{ki celjski podjetniki. Avtorica je posebno pozornost posvetila rekonstrukciji kadrovske sestave vodstvenih organov in procesu nacifikacije ~lanstva ter osvetlitvi {ir{e vloge celjske organizacije Kulturbunda, ob sklepu pa je po ohranjenih zapis- nikih zasli{anj in pri~evanj o likvidacijah ugotovila, “da je bila usoda celjskih Kulturbundovcev po drugi svetovni vojni dosti bolj kruta od usode ostalih z obmo~ja Slovenije” (345). Med 13 obse`nimi razpravami in kraj{imi prispevki v obravnavanem zborniku jih je nekaj pomemb- nih tako za lokalno kot vseslovensko zgodovino med vojnama, ve~ina avtorjev pa z novimi izsledki dopolnjuje zlasti pomembne vidike razvoja Celja in okolice med prevratom leta 1918 in nem{ko okupacijo leta 1941. Preu~evali so zlasti arhivske in ~asopisne vire, ~lanki so opremljeni z znanstvenokriti~nim aparatom ter povzetki v nem{kem in angle{kem jeziku, ob pritegnitvi zlasti dokumentacije iz Zgodovin- skega arhiva Celje pa naj dodamo, da so za posamezna vpra{anja pomembni viri {e tudi v Arhivu Republike Slovenije. V vsebinskem pogledu je uredni{tvo tudi pri oblikovanju tretjega zbornika uspe{no udejanilo {iroko tematsko zasnovo projekta, in tudi za ~as med vojnama mu je uspelo pritegniti raziskoval- 145ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ce celjske zgodovine predvsem iz doma~ih ustanov (celjskega Zgodovinskega arhiva in Osrednje knji`nice), pa tudi iz osrednjih ustanov (In{tituta za novej{o zgodovino in Filozofske fakultete v Ljubljani), pri ~emer je posebej dragoceno, da se je prav ob tej zbirki izoblikoval team zlasti mlaj{ih celjskih raziskovalcev, kar je porok za nadaljnje raziskave in bogatenje vedenja o preteklosti Celja, posebej pa tudi za uspe{no kon~anje zastavljenega projekta Muzeja novej{e zgodovine Celje. Poudarimo naj, da je zbirka Odsevi preteklosti pomemben prispevek k bogati literaturi o zgodovinskem razvoju Celja, po kateri izstopa v slovenskem krajevnem zgodovinopisju. M i r o s l a v S t i p l o v { e k KRONIKA ~asopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slov- enske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgodovin- skih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. “Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih letnikov revije. V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani Sergij Vilfan – Josip ^ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), 128 strani Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani 146 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) OBVESTILA Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis Prispevke za Zgodovinski ~asopis sprejema uredni{tvo na naslov: Uredni{tvo Zgodovinskega ~aso- pisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, A{ker~eva 2, SI-1000 Ljubljana (zgodovinski.casopis @uni-lj.si). Uredni{tvo bo sprejelo le tiste prispevke, ki bodo oddani v skladu s slede~imi navodili: – vsak prispevek mora vsebovati to~en naslov avtorja, vklju~no s telefonsko {tevilko in po mo‘nostjo z elektronskim naslovovom (e-mail); – prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: na disketi (ime datoteke (file) naj bo ime in priimek avtorja) in odtisnjeni na papir; – v kolikor gre za razpravo ali ~lanek, mora prispevek obvezno vsebovati povzetek (v okvirnem obsegu dveh strani, razen v izjemnih primerih) in sinopsis v obsegu pet do deset vrstic, ki naj vsebuje tudi avtorjev akademski naziv, poklic in delovno mesto ter ustanovo, kjer je zaposlen in njen naslov; – opombe naj bodo pisane enotno, na dnu vsake strani. Celoten naslov citata naj bo le ob prvi navedbi, nato okraj{ano; – slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, ipd.) naj bo ~rno-belo in prilo‘eno posebej. Legende (pod- napisi) k slikovnemu gradivu naj bodo prilo‘ene na posebnem listu in hkrati shranjene na disketi. Slikovno gradivo naj bo ozna~eno na na~in, ki ne bo dopu{~al zamenjav podnapisov; U r e d n i { t v o Z g o d o v i n s k e g a ~ a s o p i s a 147ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) U D K 908(497.4 K ostel) ’’15’’ JU @ N I^ Stanislav, dr., SI 1336 V as, Fara 2 K ostel m ed poskusi naselitve uskokov sredi 16. Stoletja Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (122), str. 19–54, 195 cit. 1.01 izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) ^ lanek obravnava razvoj gospostva K ostel v 16. stoletju do urbarja iz leta 1570. Z uporabo doslej neobdelanega arhivskega gradiva opisujem o gm otne in kulturne razm ere kostelskih podlo‘nikov in gra{~akov ter razvoj kostelskih vasi. A vtorski izvle~ek U D K 929 Sedej F. B . K A C IN - W O H IN Z M ilica, dr., znanstveni svetnik, SI 1000 L jubljana, C elov{ka 143 K nezo{kof F ran~i{ek Sedej in prim orski Slovenci po prvi svetovni vojni Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (122), str. 93–107, 29 cit. 1.01 izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) A vtorica na osnovi italijanskih arhivskih virov ugotavlja odnos italijanskih fa{isti~nih oblasti do gori{kega nad{kofa Sedeja, ki so ga po priklju~itvi Julijske krajine k Italiji ‘elele nado- m estiti s {kofom italijanske narodnosti. O ~itali so m u “avstrijakantstvo” in “antiitalijan- stvo”, ker je, tudi iz verskih m otivov, {~itil nacionalne pravice vernikov do uporabe m ateri- nega jezika v cerkvenih opravilih s ~im er je, s svojo duhov{~ino, oviral re‘im sko politiko raznarodovanja slovenske in hrva{ke m anj{ine. Sveti sede‘ je do konkordata z italijansko dr‘avo, 1929. leta, vsestransko lojalnega in udanega nad{kofa Sedeja branil, tako da je Sedej odstopil {ele m esec dni pred sm rtjo, oktobra 1931. A vtorski izvle~ek U D K 929 Petty W . + 929 V alvasor J. V . SU [JA N A ndrej, dr., docent, U niverza v L jubljani, E konom ska fakulteta, K ardeljeva plo{~ad 17, SI-1000 L jubljana. Sir W illiam P etty (1623-1687) in baron Janez V ajkard V alvasor (1641–1693): prim erjalni oris Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (122), str. 55–66, 51 cit. 1.01 izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) ^ lanek pim erja ‘ivljenje in delo predhodnika angle{ke klasi~ne politi~ne ekonom ije W . Pet- tyja in kranjskega polihistorja J.V . V alvasorja. ^ eprav sta ‘ivela v razli~nih okoljih in se udejstvovala na razli~nih podro~jih, je m ed njim a m o‘no potegniti dolo~ene vzporednice, tako v form ativnih letih ({olanje v jezuitskem kolegiju, izobra‘evanje na potovanjih v tujini) kot pri delu v kasnej{em obdobju (oris in analiza stanja na K ranjskem ozirom a Irskem , zem - ljevidi, ukvarjanje s tehni~nim inovatorstvom ). A vtorski izvle~ek U D K 070(497.4 L jubljana) ’’18’’ @ IG O N Tanja, prof. nem . in zgod., sam . ustvarjalka na podro~ju kulture, SI-1370 L ogatec, G r~arevec 8 L aibacher W ochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo (1804–1810 in 1814–1818) Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (122), str. 67–91, 158 cit. 1.01 izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) K lju~ne besede: L aibacher W ochenblatt zum N utzen und Vergnügen, nem {ko ~asopisje na S lovenskem , publicistika, uredni{ka politika Laibacher W ochenblatt zum N utzen und Vergnügen, ljubljanski tednik za korist in zabavo, je kot priloga uradnega ~asnika Laibacher Zeitung izhajal dvanajst let: od 1804 do 1810 in od 1814 do 1818; v ~asu Ilirskih provinc je bil skupaj z Ljubljan~anko, kot so ljudje poim eno- vali L aibacher Z eitung, ukinjen. ^ asopis ni prina{al politi~nih poro~il, tem ve~ je objavljal zgodovinske, dom oznanske in etnografske ~lanke, biografije znanih K ranjcev, knji‘evne ocene, gledali{ke kritike ter ~lanke o gospodarstvu, m edicini, m odi itd. ^ lanek obravnava uredni{ko politiko, spregovori o sodelavcih in soustvarjalcih lista ter predstavi njegov pom en za slo- venski prostor. A vtorski izvle~ek 148 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) U D C S ed ej F . B . K A C IN - W O H IN Z M ili ca , Ph D ., Sc ie nt if ic C ou nc ill or , SI 1 00 0 L ju bl ja na , C el ov {k a 14 3 P ri nc e B is ho p F ra n~ i{ ek B or gi a Se de j a nd S lo ve ne s f ro m th e L it to ra l P ar t o f S lo ve ni a af te r W W I Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 2) , pp . 93 –1 07 , 29 no te s L an gu ag e Sn . ( D e. , S n. , E n. ) O n th e ba si s of I ta lia n ar ch iv al s ou rc es t he a ut ho r an al yz es t he a tti tu de o f It al ia n Fa sc hi st au th or iti es t ow ar d G or ic a A rc hb is ho p Se de j, w ho m t he y w an te d to r ep la ce w ith a n It al ia n bi sh op a ft er t he a nn ex at io n of G iu lia t o It al y. S in ce h e pr ot ec te d th e na tio na l ri gh ts o f be lie - ve rs a nd u se d th ei r m ot he r’ s to ng ue i n ch ur ch s er vi ce s, t he re fo re o bs tr uc tin g th e re gi m e po - li cy t o de na ti on al iz e th e S lo ve ne a nd t he C ro at ia n m in or it ie s, h e w as a cc us ed o f be in g a su pp or te r of A us tr ia a nd a ga in st I ta ly . S in ce th e H ol y Se at w as d ef en di ng it s ut te rl y lo ya l a nd sp ir ite d ar ch bi sh op u nt il th e co nc or da t w ith t he I ta lia n st at e in 1 92 9, t ha t Se de j re si gn ed o nl y a m on th b ef or e hi s de at h in O ct ob er 1 93 1. A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 29 P et ty W . + 9 29 V al va so r J. V . SU [J A N A nd re j, P hD , A ss is ta nt P ro fe ss or , L ju bl ja na U ni ve rs it y, F ac ul ty o f E co no m y, K ar de lje va p lo {~ ad 1 7, S I- 10 00 L ju bl ja na Si r W ill ia m P et ty (1 62 3- 16 87 ) a nd B ar on J an ez V aj ka rd V al va so r (1 64 1– 16 93 ): C om pa ra - ti ve O ut lin e Z go do vi ns ki ~ as op is (H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 5 5/ 20 01 , N o. 1 (1 22 ), p p. 5 5– 66 , 5 1 no te s L an gu ag e Sn . ( E n. , S n. , E n. ) T he a ut ho r c om pa re s th e lif e an d w or k of W . P et ty , t he p re de ce ss or o f E ng lis h cl as si ca l p ol iti ca l ec on om y, a nd J .V . V al va so r, po ly m at h fr om K ra nj sk o. E ve n th ou gh t he y liv ed i n di ff er en t co un tr ie s an d ci rc um st an ce s, a nd w er e ac tiv e in d if fe re nt f ie ld s, i t is p os si bl e to d ra w c er ta in pa ra lle ls b et w ee n th em . D ur in g th ei r fo rm at iv e ye ar s th ey b ot h w en t to a J es ui te c ol le ge a nd tr av el ed a br oa d to g ai n ad di ti on al k no w le dg e. L at er o n, i n th e co ur se o f th ei r w or k, t he y pu rs ue d si m ila r to pi cs ( an o ut lin e an d an al ys is o f th e si tu at io n in K ra nj sk o an d in I re la nd , m ap s, a nd t ec hn ic al i nn ov at io ns ). A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 0 70 (4 97 .4 L ju bl ja na ) ’’ 18 ’’ @ IG O N T an ja , B .A . i n G er m an a nd H is to ry , f re el an ce r i n cu ltu re , S I- 13 70 L og at ec , G r~ ar ev ec 8 T he L ai ba ch er W oc he nb la tt – L ju bl ja na W ee kl y fo r B en ef it an d A m us em en t Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 2) , pp . 67 –9 1, 15 8 no te s L an gu ag e Sn . ( D e. , S n. , E n. ) K ey W or ds : L ai ba ch er W oc he nb la tt zu m N ut ze n an d V er gn üg en , G er m an n ew sp ap er s in S lo ve - ni a, e di to ri al p ol ic y T he L ai ba ch er W oc he nb la tt z um N ut ze n un d Ve rg nü ge n (L ju bl ja na W ee kl y fo r B en ef it an d A m us em en t) w as a s up pl em en t of t he o ff ic ia l L ai ba ch er Z ei tu ng n ew sp ap er . It h ad b ee n pu - bl is he d fo r tw el ve y ea rs , 1 80 4- 18 10 , a nd 1 81 4- 18 18 . I t w as a bo lis he d du ri ng th e pe ri od o f th e Il ly ri an P ro vi nc es , to ge th er w ith t he L ai ba ch er Z ei tu ng , or t he L ju bl ja n~ an ka , as i t ha d be en po pu la rl y ni ck na m ed . In st ea d of p ol iti ca l re po rt s, t he n ew sp ap er p ub lis he d hi st or ic a nd e th - no gr ap hi c ar tic le s, b io gr ap hi es o f pr om in en t pe rs on al iti es f ro m t he K ra nj sk o ar ea , bo ok a nd th ea tr e re vi ew s, a nd a rt ic le s on e co no m y, m ed ic in e, f as hi on , e tc . T he p ap er l oo ks a t ed ito ri al po lic y of t he n ew sp ap er , its c re at or s, a nd d is cu ss es i ts i m pa ct o n th e ar ea o f K ra nj sk o. A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 0 8 (4 9 7 .4 K o st el ) ’’ 1 5 ’’ JU @ N I^ S ta ni sl av , d r., S I 13 36 V as , F ar a 2 K os te l d ur in g Se tt le m en t A tt em pt s of th e U sk ok i i n th e M id dl e of th e 16 th C en tu ry Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 2) , pp . 19 –5 4, 1 95 no te s L an gu ag e Sn . ( E n. , S n. , E n. ) W e ha ve r es ea rc he d th e de ve lo pm en t o f th e K os te l m an or in th e 16 th c en tu ry u p to th e tim e of ur ba r fo r th e ye ar 1 57 0. B y us in g so m e ar ch iv e so ur ce s fo r th e fi rs t tim e, w e de sc ri be t he ec on om ic c on di tio ns o f K os te l su bj ec ts a nd l an dl or ds , an d al so t he d ev el op m en t of v ill ag es in K os te l. A ut ho r’ s A bs tr ac t 149ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 150 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 151ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 152 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 153ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 154 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)