Vsebina: Dvajset peto leto, (Urednik)..............................1 Zgodovinske črtice o spodnještajerskem čebelarstvu. (Iv. Jurančič)....................13 Zgodovinski podatki o čebelarski organizaciji na Goriškem. (Fil. Podgornik)..........15 Čebelarstvo na Koroškem. (P. Močnik) ..... ................................16 K proslavi dvajsetpetletnice »Slov. Čebelarja« (J. Virijent)............................18 Spomini. (Peter Pavlin)............................................................19 Vzgojna plat čebelarstva. (Andrej Kalan)............................................21 Ne prezrimo ga. (Jan. Strgar)................ .....................25 Ali si čebelar ? (Fr. Lakmayer)....................................................27 Napredek v čebelarstvu in ueiteljstvo. (A. Likozar)..................................28 Čebelar na plan! (A. Piki)........................................................29 Nekaj besed o čebelarskem potovalnem pouku. (L. Černej)........................30 Čebela zdravnica. (Mate Hafner)................................................31 Najboljši panj. (Henrik Peternel)..................................................32 Sirovi sladkor. (Fr. Lorber)........................................................36 Prisilno razmnoževanje čebelnih družin in omejitev rojenja. (I. Kosi)..................38 Čebelarjem, ki delajo na med. (M. Vidmar)........................................40 Pesem o trotu, (f Papier)........................................................42 Dopisi: Z Ljubljanskega barja. (Fr. Črnagoj)..............................................44 Našim podružnicam. (J. Babnik)..................................................45 Iz Amerike . .....................................46 Iz slovanskih in drugih pokrajin: Čebelarstvo na otckih v severni Dalmaciji. (P. Zahija)..............................47 Kotiček za strica Matijca: Kako sem izplačal tatu........................................................49 Naše opazovalnice. (Jos. Verbič) . . ..................■............51 Listek: V smrtnem strahu. (Mihael Levstik)..............................................53 Gustav Budiegicki in štev. 13. (Fr. P )............................................56 Vesti iz podružnic..............................................................58 Drobiž........................................................................63 Vosek Čebelarsko društvo za Slovenijo bo v prihodnje samo izdelovalo umetne medstene in potrebuje v ta namen večje množine voska. Vsak čebelar, ki mu je na tem, da čebelarstvo prospeva, naj proda svoj vosek društvu, da bo dobil pri društvu pravilno izdelane medstene, ki bodo brez tuje primesi, in katerih se čebele ne bodo branile. Vosek je oddati pri društvenem blagajniku v Jugoslovanski knjigarni, ki plača za kilogram čistega voska, ako se dostavi -ali pošlje brez stroškov po K 120'— za kilogram. Kdor proda ali oskrbi vsaj 10 kg voska dobi na željo poleg denarja tudi poleg omenjeno iz starih letnikov »Slov. Čebelarja« sestavljeno zbirko (okoli 50 številk) brezplačno. Cene čebelarskih potrebščin, prav posebno onih iz pločevine in železa rastejo z ogromnimi skoki. Cene našega cenika so torej neobvezne in veljajo za posamezne predmete samo, dokler je kaj stare zaloge, Kakšne bodo cene, ko poide ta zaloga, je negotovo, gotovo pa je, da nižje ne bodo, 1S l/raniirnu z mladimi maticami proda IJ IVI allJIteV Ant. Ilavar, čebelar Kleče st. 17, p. Dol pod Ljubljano. Cena po dogovoru. Stari letniki Slovenskega Čebelarja so vsi brez izjeme razprodani. Na zahtevo naših članov pa smo sestavili iz posameznih številk razprodanih letnikov zbirke, katerih vsaka obstoji iz približno 50 različnih številk. Taka zbirka obsega za vsakega čebelarja zanimive in poučne članke in mu bo nudila mnogo prijetnih ur na klopici pred čebelnjakom, Zbirka obstoječa iz približno 50 številk velja samo 24 Din in se dobi pri blagajniku Čebelarskega društva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Kupim več A.-Ž. in eksport s čebelami in praznih ter pravilni Langsrothov ameriški, ali tudi zamenjam za pločevinasto točilo. Ponudbe z navedbo najnižje cene na Jože Bradač M. Leše št, 8, p. Krka pri Stični. Naprodaj imam 20 panjev kranjičev z 20 praznih panjev TŠt^Ž: Ivan Sokllč, Zalog pod Sv. Trojico, pošta Dob-Krtina. Cena po dogovoru. Letnik XXV. V Ljubljani, dne 15. marca 1922. Štev. 1.-4. Dvajsei peto leto. Urednik. GLASILO ČEBELARSEKGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Res je res. Resnico samo čisto vselej piši vestni zgodovinar! Ne na levo gledaj, ne na desno! Kaj vrstniki menijo, ne baraj! Kaj potomci poreko, ne maraj! Pater »Slov. Čebelar« 1904. I. Splošni pregled društvenega delovanja. Osmii november leta 1897. je rostni dan Slovenskega čebelarkega diru-š t v a. Po inicijativi tedanjega ravnatelja Kmetijske družbe in sedanjega njenega predsednika g. Gustava Pirca in po prizadevanju staroste slovenskih čebelarjev g. Petra Pavlina in nekaterih drugih ljubljanskih čebelarjev je sklicala Kmetijska družba na ta dan čebelarski shod, na katerem se je sklenilo ustanoviti čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Določila se ie članarina 1 goldinar na leto in sklenilo izdajati strokovni list, ki naj bi izhajal vsak mesec in ki naj bi ga dobivali člani zastonj. Tajništvo Kmetijske družbe je prevzelo natego, da izvrši pripravljalna dela, predvsem, da oskrbi društvena pravila in sprejema člane. Prvi občni zbor se je vršil 24. januarja 1898 v pisarni Kmetijske družbe. Udeležilo se ga je 30 članov. Potrjena pravila so se vzela na znanje, obenem se je na predlog g. Jos. Murze iz Krapjega na Štajerskem sklenila izprememba pravil v tem smislu, da se bodo lahko snovale podružnice po vseh slovenskih deželah. Za prvega predsednika je bil izvoljen navdušen čebelar profesor teologije in ravnatelj Marijanišča g, dr, Frančišek L a m p e , za podpredsednika ravnatelj Kmetijske družbe g, Gustav Pire, za odbornike pa gg. nadučitelj Frančišek Rojina, čebelar Peter P a v I i n in bogoslovec Rado Grmovni k. Na tem občnem zboru so se potrdili sklepi pripravljalnega občnega zbora z dne 8. novembra prejšnjega leta, in sicer predvsem izdajanje strokovnega društvenega glasila, ki naj se imenuje »Slovenski Čebelar«, Uredniški posli so se poverili g. Frančišku R o j i n i, ki je bil takrat nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro. * * « Prva o d b o r o v a seja je bila dne 27. januarja istega leta v pisarni Kmetijske družbe. Predsedstvo je prevzel dr. Frančišek Larcipe, tajnikom in blagajnikom 1 je bil izvoljen R. Grmovnik, uredništvo je prevzel F. Rojina. V tej seji se je sklepalo o preureditvi društvenih pravil, ki se je pa izvršila šele dve leiti pozneje. Čebelar Peter Pavlin. Kmalu po tej seji je izšla 1. številka »Slovenskega Č e b e 1 a r j a«. To so torej suha dejstva o začetku našega društva. Oče njegov je brez dvoma sedanji predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo g. Gustav Pire. Kumovali so pa gg. dr. Frančišek Lampe, Peter Pavlin in Frančišek Rojina, Poleg g. Pirca si je stekel pri ustanovitvi društva največ zaslug Peter Pavlin, ki čebelari že 51 let in je že davno pred ustanovitvijo društva pod vplivom slavnega Amerikanca Franka Bentona vpeljal v svoje čebelarstvo premakljivo delo z veliko mero, »Vsak začetek je težak« — pravi urednik Rojina v članku »Ob sklepu I. letnika Slovenskega Čebelarja«. Pravzaprav je bil prvi začetek razmeroma lahek in vesel. Nepričakovane težkoče so se pa pojavile sredi prvega leta. Lahkomiselni blagajnik je stegnil roko po skromnem društvenem premoženju. Malo, malo je manjkalo, in dete bi bilo zamrlo že v zibeli. Rešila sta ga njegova roditelja in pa žilava vztrajnost in požrtvovalnost njegovih prijateljev. Kljub hudi krizi je šitelo društvo koncem prvega leta blizu 400 članov. Društvena bilanca je izkazovala le neznaten primanjkljaj. Dvajsetštiriletno društveno delovanje prav lahko delimo na pet dob, ki jih označujejo smeri društvenega napredka in pa svetevni politični dogodki v drugem desetletju tekočega stoletja. 1. Porodna doba (1898—1904). Že dokaj let pred ustanovitvijo našega drušltva je jelo tudi v Sloveniji vstajati čebelarstvo iz svojega mrtvila. Baron Rot-schiitz je začel čebelarsko trgovino. Njemu se je pridružil Ambrožič. Oha sta seznanila ves čebelarski svet z našo čebelo. Izven trgovskih krogov se je pojavil pa le tu in tam kak navdušen čebelar (župnika Porenta in Sumper), ki mu je slučajno prišla v roke ta ali ona nemška čebelarska knjiga, iz katere si je pridobil vsaj najvažnejše pojme o raci oi nel nem čebelarstvu s premakljivim delom. Tcda niti posameznik, še manj pa je imela splošnost od tega kako znatno korist. Pre-prosit kmečki čebelar je deloma vedno bolj opuščal čebelarstvo, ali pa je čebelaril po svoji stari navadi dalje, nevede za novo- Dr. Frančišek Lampe, prvi predsednik. dobno gibanje na tem polju. Ko je društvo zastavilo s svojim delovanjem, je bila opaziti splošna neorientiranost tudi med izobraženimi čebelarji, zlasti z czirom na mobilni panj in racionelni način čebelarstva. Poskušalo se je sicer na razne načine mobilizirati naš kranjski panj, a uspehi so bili malenkostni. Edini Peter Pavlin je s svojim »pavlinovcem« dosegel vsaj nekaj. Njegov panj se je precej razširil po Ljubljani in okolici. Šele čebelarsko društvo je zasejalo med slovenskimi čebelarji idejo racionelne mere, racio-nelnega panja in racionelnega čebelarskega obrata. Umevno je, da tudi društvo prva leta ni moglo sltopiti na plan s kakim enotnim dovršenim programom. Najprej je bilo treba slovenske čebelarje zainteresirati za racionelno čebelarstvo s premakljivim delom in širiti splošno čebelarsko vedo. In to svojo nalogo je društvo umelo in cd prvega početka dosledno izvrševalo potom svojega društvenega glasila. Lepa vrsta navdušenih pa tudi izkušenih starejših in mlajših, izobraženih pa tudi preprostih čebelarjev se je zbrala okrog uredhika Frančiška R o -jine in polnila leto za letom predale »Slovenskega Čebelarja« s tečno čebelarsko hrano. S kakim zanimanjem in veseljem smo prebirali urednikove, Likar-jeve, Kurbusove, Jurančičeve, Žnideršič e-ve, Lakmayerjeve, Bukovičeve, Patrove, Lapajneltove, Črnagojeve in raznih drugih sotrudnikov članke, to moremo presoditi le tisti, ki smo od prvega početka neprestano zajemali iz tega neizčrpnega vira teoretične in praktične čebelarske vede. Kako navdušene čitatelje je imel »Slovenski Čebelar«, se vidi iz tega, da je bilo takoj polno pritožb, če se je list kak mesec le količkaj zakasnil. Posebno značilen pojav te sedemletne dobe je boj med posameznimi panji s premakljivim satj'em. Ko je društvo jelo delovati, je bil poleg »pavlinovca« že dokaj razširjen panj s polovično nemško normalno mero. Temu se je pridružil še francoski ali Droryjev in dunajski panj in naposled še Gerstungovec, — Tekmovalo je med seboj tcrej pet raznih panjev s popolnoma različno mero. Vsak je imel svojega zastopnika in zagovornika, ki je skušal dokazati njegove vrline in uporabljivost. Panj z nemško normalno mero so zagovarjali čebelarski trgovci, ki so ga menda tudi prvi vpeljali. Oče Pavlin je čebe-< laril v svojem panju. Droryjev ali francoski panj je posebno zagovarjal dr. V. Šmid (Pater), Jurančič se je trdno in neločljivo oženil z dunajčanom, Žnideršič pa je iz prvega početka zagovarjal veliko mero — torej Gerstungov panj. Rojina je bil za svojo osebo za Gerstungovca, toda kot urednik tedaj še ni mogel odločno zapostavljati Gustav Pire, ustanovitelj Čebelarskega društva, drugih sistemov. Šele proti koncu te dobe se je popolnoma odločil za Gerstungovca, Zanimiv je boj med dunajčanom (Jurančič) in Gerstungovcem (Žnideršič). V tem boju je že leta 1899. zmagal na vsej črti Gerstungovec, Velika ali racionelna m e r a je slavila svojo prvo odločilno zmago. Boj je bil tako ljut, da je premaganec za par let umolknil. Kljub zunanji zmagi notranji boj ni prenehal, Rojina in Žnideršič sta se skupno navduševala za Gerstungovca in ga širila, kolikor so pač dopuščale razmere. Pa tudi dunajčan kljub porazu ni odnehal. Njegov energični in do škode dosledni zagovornik ga je -riporo-' čal in širil po bivšem Štajerskem z velikim uspehom. Poleg obeh je Pater gojil še vedno simpatije za francoski panj, ki pa ni mogel pridobiti trdnih tal in je pozneje, ko se je njegov zagovornik umaknil s pozorišča, popolnoma izginil, Skoro enaka usoda je zadela tudi pavlinovca in nemško normalno mero. Proti koncu te dobe sta se krepko spoprijela Bohun (Avgust Bukovic) in Pater zaradi gnilobe ali usmrajenosti. V tem peresnem boju so- se pojmi o gnilobi raz-bistrili in obveljala je Bohunova, ki je prvi temeljito poučil slovenske čebelarje o tej Nadučitelj Fr. Črnagoj. čebelni kugi. Pater pa je nabral lepo zbirko pristnih narodnih čebelarskih izrazov in očistil čebelarsko imenoslovje tujih, zlasti iz nemščine prevedenih izrazov. V sedmem društvenem letu se je pojavil v društvu odličen sotrudnik Ivan Lampe, ki je neumorno deloval pri društvenem glasilu dolgih 15 let. Društvo je narastlo v četrtem letu na 900 članov, poltem je pa število padlo v petem in šestem letu na 400, do konca sedmega leta se je pa zopet dvignilo na 744 članov. Prvi predsednik je vodil društvo samo ©no leto. Zaradi bolehnosti in premnogih drugih poslov je koncem prvega leta odstopil. Ostalih šest let je bila usoda društva v spretnih rokah Frančiška Črnagoja, bivšega dolgoletnega nadučitelja na Barju. Tajniške posle so opravljali za nesrečnim Grmovnikom eno leto župnik Mekinc, dve leti Rojina, eno leto Ivan Petrič in dve leti Avgust Bukovic. Doi leta 1904. je kruta smrt pograbila več odličnih čebelarskih prvakov in društvenih članov. Prvi se je za vedno ločil od čebel in od društva njegov prvi predsednik dr. Fr. Lampe (1900). Za njim sio šli kar po vrsti: Pavel Lampret, Fr. Razpotnik, Avgust Pucihar, Ropov oea in 1. 1904. M. Ambrožič iz Mojstrane. Na občnem zboru leta 1904. sta bila imenovana častnim članom gg. Gustav Pire in Fr. Povše. Zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev se je vse društveno1 delovanje v tej sedemletni dobi omejilo skoro izključno le na izdajanje »Slov. Čebelarja«. Prva javna prireditev je bila 1. 1902. v Šmarjah pri Jelšah (Kurbus, Jurančič), druga pa leta 1903. pri Sv. Andražu v Slov. goricah (Jurančič). Na bivšem Kranjskem je bil prvi čebelarski shod 1. 1903. v Šmartnem pri Kranju (Rojina, Žnideršič, Pater, Ivan Lampe, Jarc). Istega leta je bilo ustanovljeno samostojno čebelarsko društvo za slovenski Štajer. Koncem leta 1904. je odložil predsedniško mesto Fr. Črnagoj in na občnem zboru je bil soglasno izvoljen predsednikom ravnatelj Kmetijske družbe g. Gustav Pire. 2. Doba čebelarskih shodov in podružnic (1905—1909). Že leta 1903. in 1904. je društveni odbor večkrat sklepal o tem, da bi bilo treba društveno organizacijo izpopolniti s snovanjem podružnic in pouk poglobiti z javnimi predavanji in praktičnimi tečaji. Toda pomanjkanje denarnih sredstev je bilo krivo, da se ta nameira ni izvršila že prej. Ustanavljanja čebelarskih podružnic se je z vso odločnostjo in mladeniško navdušenostjo polotil takratni društveni tajnik g. Aug. Bukovic, ki je sam ustanovil od Nadsvetnik Avg. Bukovic, 1. 1905. do 1908. 17 podružnic. Takoj leta 1905. je bilo ustanovljenih 10 podružnic. Prva je bila kamniška, potem škofjeloška, ribniška itd. Ob priliki ustanavljanja čebelarskih podružnic so se vršila predavanja in tečaji. L. 1905. je bilo 14 shodov; povsod je nastopil navdušeni govornik in propagator umnega čebelarstva A. Bukovic. Pomagali so mu Rojina, prof, Verbič in drugi, L. 1906, se je ustanavljanje nadaljevalo. Bukovic je hitel od kraja do kraja in povsod žel lepe uspehe. Tega leta je bilo že 22 čebelarskih prireditev, na katerih je predaval Bukovic 18 krat. L. 1907. je šlo v istem tiru dalje. Nastopil je kot predavatelj g, Anton L i k o z a r 23krat. Pomagali so mu Rojina, Žnideršič in drugi. L. 1908. je priredil sam A. Likozar 32 čebelarskih shodov. Število podružnic je poskočilo na 27. L. 1909. in 1910. se je nadaljevalo s prirejanjem shodov, predavanj in tečajev. Poleg Bukovica je Likozar pre-oral največ ledine. L. 1907. je A. Bukovic odložil tajniško mesto. Prevzel ga je g. H i n k o Z i r k e 1 - bach, ki je neumorno kot tajnik in blagajnik deloval celih 12 let (do leta 1918 ). L. 1908. se je tudi predsednik g. G. Pire odpovedal in drugič je bil izvoljen predsednikom g. Fr. Čmagoj. Tega leta je bila najboljša čebelarska letina v celi 24 letni dobi. Posebej moramo omeniti shode in praktične tečaje, ki so se v tej dobi prirejali več let zapored pri čebelnjaku g. A. Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Žnideršičevo čebelarstvo je bilo takrat na višku razvoja in vzor modernega vele-čebelarstva na med. Priznati moramo, da je velika večina naših sedanjih čebelarjev prvakov dobila na teh tečajih prvo pobudo za racionelno dobičkanosno čebelarstvo. Žnideršičeva zasluga ] e , da se je j e 1 o čebelarstvo dvigati iz d i 1 e t a< n t s t v a in da se je jela poleg p o e z i ji e uveljavljati tudi praktična stran čebelarstva. Še nek značilen in velevažen pojav iz te dobe moramo zabeležiti na tem mestu: Nadučitelj Anton Likozar. Slava Gerstungovega panja je jela pojemati in je kmalu popolnoma ugasnila. Žnideršič je bil prvi, ki je uvidel, da je prak« tično čebelarstvo na med v teh panjih te- žavno ali celo neuspešno, zlasti v krajih z bolj skromno in neredno pašo. Spoznal je temeljno načelo, da le pri širokem pa razmeroma nizkem plodi-šču dobimo med v medišče. Že 1. 1903. in 1904. je zavrgel vse Gerstun-govce in sestavil po načelih Albertijevega listovnega panja nov panj, v katerem je pa pridržal Gerstungov satnik kot r a -cionelno mero. Pri tem je uveljavil drugo važno načelo, da naj bo medišče enako p 1 o d i š č u. Le na ta način je mogoče prevešati in vsaj deloma omejiti pri čebelarstvu za med tako škodljivo ro- Velečebelar Anton Žnideršič iz Ilir. Bistrice, jenje. Nastal je na ta način vsakomur znani A, Ž.-panj, ki je prišel v javnost 1, 1909. in 1910,, potem ko ga je Žnideršič preizkušal v velikem številu več let. Od leta 1906. do 1909. je zapustilo to solzno dolino zopet lepo število društvenih članov in znanih čebelarjev. Naj omenim le barona Rotschiitza iz Višnje gore in Jerneja Maleja iz Broda pri Boh, Bistrici. Oba sta se pečala izključno le s trgovskim čebelarstvom — eden na moderni način s svetovno reklamo, drugi s tihim delom kot pomočnik trgovca Mateja Bevca iz Boh. Bistrice. 3. Dcba širjenja A. Ž. - p a n j a (1910—1914), Leto 1910. je važen mejnik v zgodovini društvenega delovanja in v zgodovini našega čebelarstva sploh. Neorientiranost in zmeda glede primernega panja je bila premagana. Nazori so se popolnoma raz-bistrili. Za kupčijo originalni k r a n j i č , za med pa A, Ž.-p a n j — to je bilo geslo, po katerem se je uravnavalo odslej vse društveno poučno delovanje. A- Ž.-panj je postal os vsega čebelarskega pouka na shodih, predavanjih in tečajih. Nepričakovani uspehi so vzbudili splošno zanimanje za A. Ž.-panj; to zanimanje je rastlo od leta do leta tako, da je bila potrebščina panjev kljub vsemu prizadevanju vedno večja nego produkcija. Na tisoče so jih izvršila razna mizarska podjetja, na stotine iso jih zgradili čebelarji sami. Kljub temu jih je pa primanjkovalo vsako pomlad. Razen Žnideršičevega so nastala v teh letih večja čebelarstva s čistim obratom v A. Ž.-panjih, in sicer ne samo med izobraženimi čebelarji, ampak tudi na kmete med preproste čebelarje je prodrl A. Ž.-panj. Kjerkoli je prišel v roke pravemu čebelarju, mu je bil obstoj in napredek zagotovljen. Najprej se je razširil po Notranjskem, potem po Ljubljani, po Dolenjskem in pozneje po Gorenjskem. Naj omenim le veliko vzorno čebelarstvo na vrtu Marija-nišča v Ljubljani, kjer se je 1. 1912. vršil prvi dvodnevni čebelarski tečaj. Veliki in vzorno oskrbovani čebelnjaki gg. Buko-vica, Trinka, Mraka, Mačka, bratov Mar-kelj, Kaijfeža, Babnika, Berganta, Lunačka, Barleta, Poliča, Okorna, Sajevica, Jaklja, Vadtnala, Meglena in še mnogo mnogo drugih so nam žive priče, da ima A. Ž.-panj veliko prihodnost. Polagoma je prestopil A. Ž.-panj tudi meje bivše Kranjske. Najprej so se ga oprijeli po Goriškem, potem polagoma tudi po Štajerskem, dasi je imel v Jurančiču hudega in zelo žilavega nasprotnika. Zasejal se je tudi po Istriji, v Dalmacijo in tu in tam po-Hrvatskem. Pot mu je ugladil predvsem Žnideršičev opis v društvenem glasilu 1. 1910. in pa primerna reklama na shodih, predavanjih in tečajih. 4MHI I JF mi JMI Faktor Hink'o Zirkelbach. Vso to petletno dobo je ostalo število podružnic skcro neizpremenjeno (22—23). Čebelarske shode, predavanja in tečaje so prirejali Likozar (47krat), Bukovic, Ro-jina, Lapajne, Strgar, Hafner, Verbič, Žni-deršič in drugi. L. 1912. je stopil društvu na čelo nov odbor s predsednikom notarjem gosp. M-Hafnerjem. Štajersko čebelarsko društvo se je istotako lepo razvijalo. Za pouk je skrbel g. J. Jurančič, praktičen čebelar in neumoren ter nad vse požrtvovalen delavec na čebelarskem polju. Končno spada v to dobo še neka pridobitev, ki je ne smemo zamoleati, L. 1910. je društvo začelo preskrbovati svojim članom sladkor za prehrano čebel. Tisto leto ga je nabavilo 28, 1. 1911. 58, 1. 1912. 260, 1. 1913. 300 in 1. 1914. 390 centov. L. 1914., tik pred začetkom vojne, so se organizirali goriški čebelarji ter ustanovili Slovensko čebelarsko društvo za G o r i š k o. Kakšna usoda ie zadela to bratsko društvo, si lahko mi- slimo, ako upoštevamo, da je bila skoro vsa Goriška od 1. 1915. dalje skozi štiri leta torišče najhujših bojev in predmet popolnega razdejanja, 4. Vojna doba (1915—1918). Strašni časi od srede 1, 1914. do blizu kcnca 1. 1918. so nam še vsem v živem spominu in odveč bi bilo odpirati komaj nekoliko zaceljene rane. Tudi naše društvo je bilo zadeto v živo. Svoje delovanje je moralo omejiti na izdajanje »Slovenskega Čebelarja«, pa še ta se je moral iz gmotnih ozirov izdatno skrčiti. Koliko naših junakov je moralo zapustiti svojie ljubljenke — nekateri za več let — nekateri pa za vedno! ... Društveni odbor je izgubil svojega marljivega in nad vse navdušenega odbornika Alojzija Koprivca, nadučite-lja v Selcih, katerega je v najlepši dobi njegovega mladega življenja pobrala strašna vojna vihra že 1. 1915., tako nenadoma in brez sledu, da niti ne vemo, kje počivajo njegove kosti. Še pred njim j>e padel v Galiciji vzor čebelar in društveni poročevalec F r. G r e g o r i č iz Strlaca pri Šmar-jeti. Koroški čebelar Janez Graf en- a u e r je izdihnil na laški fronti. Koliko jih je pa, ki niso bili prijavljeni in jih torej ne moremo našteti po imenu. Časten jim spomin, lahka jim tuja gruda! Dva znamenita čebelarja in mnogoletna člana našega društva, in sicer J. N. B a b -n i k, bivši društveni tajnik, in N. S a 1 -1 a t h , dolgoletni predsednik kamniške podružnice sta drug za drugim preminula 1. 1918. L. 1916. je umrl društveni častni član F r. P o v š e in dve leti za njim nas je zapustil slavni inaš socialni reformator in velik prijatelj čebelarjev dr. J. E, K r e k. Slovenski čebelarji ju bodo ohranili v najboljšem spominu, Dasi je med vojno društveno delovanje na zunaj skoro popolnoma odnehalo, je bilo notranje odiborovo delo in gibanje v društvenem glasilu dokaj živahno. Značilen je boj za A. Ž,-panj 1, 1915. in 1916., ki ga je izzval goriški čebelar Filip Pod-gornik in ki je rodil najlepše sadove. Nazori so se razjasnili in na vse strani iz-čistili in A, Ž,-panj je obvladal situacijo popolnoma. Od tedaj se je širil še z večjo naglico po vsej Sloveniji. Umevno je, da je bila društvena organizacija po podružnicah zelo prizadeta. Podružnica za podružnico je prenehala, največ zaradi tega, ker so bili voditelji vpoklicani, L. 1918. je društvo štelo samo še 15 delujočih podružnic in število članov je padlo na blizu 1000. Popolnoma uničeno pa je bilo čebelarstvo na Goriškem. Zaradi vojnih zmed so v teh letih tudi izostali običajni občni zbori (razen 1.1916.), pravtako ni bilo mogoče prirejati čebelarskih shodov in predavanj. Le društvenemu odboru se je zahvaliti, da društvo ni popolnoma zamrlo. Kljub velikim težkočam je odbor preskrbel svojim članom 1. 1915. 260, 1. 1916. 200, 1. 1917. 558 in 1. 1918. 318 centov ceneijšega sladkorja. L, 1917. je bila deloma dobra čebelna letina zlasti na hoji. Leta 1916, je bil urednik gosp. Rofina vpoklican v vojaško službovanje- Celih dolgih 13 mesecev je živel takorekoč v prognanstvu, pa tudi v tujini ni pozabil svojega ljubega »Čebelarja«. Vestno je skrbel, da je prihajal na svetlo, čeravno v daljših presledkih. Zaradi malega nesoglasja v odboru je koncem vojne dobe odložil uredniške posle, ki jih je prevzel sedanji urednik. Prav tako je tudi dotedanji predsednik g. M. Hafner, ki je vodil društveno ladjo skozi najhujšo dobo, začetkom 1. 1919. odložil predsedniško čast. Po dvanajstih letih vestnega, neumornega in požrtvovalnega delovanja kot društveni tajnik je tudi g. H. Zirkelbach odstopil in prepustil tajniške posle mlajši moči. Med vojno je društvo moralo opustiti opazovalne postaje, ker so bili opazovalci večinoma vpoklicani, oziroma zaradi nujnih gospodarskih poslov niso utegnili se ukvarjati z opazovanjem. Kljub vsakovrstnim oviram in vsestranskim zaprekam je društvo vendarle srečno in za take razmere dovolj1 uspešno prebilo vojno dobo. Ohranila se je temeljna organizacija, ki je takoj čvrsto zastavila, čim so se razburkani valovi nekoliko umirili. 5. Povojna doba (1919—1922). Izpremetmbaim v društvenem odlboru — predsednikom je bil izvoljen č. g. stolni prošt Andrej Kalan, tajnikom g. J o s. O k o r n , blagajnikom ravnatelj Jugoslovanske knjigarne g. Ivan Mesar — so sledile kmalu po prevratu še druge važne izpremembe v društveni organizaciji sami. Ko so po ujedinjenju padle deželne meje, iz katerih se je izluščila Slovenija, ie umevno, da je tudi društveni odbor takoj mislil na ujedinjenje vseh slovenskih čebelarskih društev. Na prvem povojnem občnem zboru 1. 1919, se je sklenilo izpre-meniti društvena pravila v tem smislu. L. 1920. so bila nova pravila potrjena in vsa slovenska čebelarska društva (razen goriškega) so se strnila v eno samo organizacijo z imenom Čebelarsko društvo za Slovenijo, Po posredovanju društvenega predsednika in takratnega poverjenika za kmetijstvo g. stolnega prošta A, Kalana je de- želna vlada ustanovila mesto potovalnega učitelja za čebelarstvo. Na to mesto je bil imenovan g, J. Okorn, ki je po odstopu g. Zirkelbacha prevzel tajniške in upravni&ke posle pri društvu. Takoj prvo poimlad po prevratu 1.1919. je društvo v zvezi s kmetijskim poverjeni-štvom in s sodelovanjem potovalnega učitelja J. Okorna energično začelo z delom po deželi. Predvsem se je na novo organiziral ves od Jugoslavije zasedeni del Koroške. Pa tudi drugod se je jelo opažati živahno gibanje. Število članov je kmalu nepričakovano poskočilo. L, 1919. je štelo društvo že 48, 1, 1920. — po ujedinjenju vseh društev — pa 99 p o dr u ž n i c. Leta 1921, je ugasnila ena sama podružnica. Število članov je poskočilo leta 1919. na 3305 — najvišje število, ki se je doseglo. L. 1920. je odnehalo za 65, 1. 1921. pa skoraj za 600 članov. Seveda ne smemo zamolčali, da je nepričakovani prirastek na podružnicah, zlasti na številu članov in razmeroma velik odpad 1, 1921. pisati iz-večine na rovaš sladkorja, ki ga je društvo dobavilo 1. 1919. 1800 in 1. 1920. 1000 cent. Leta 1920. je društvo priredilo 32 predavanj, 3 enodnevne in 2 dvodnevna tečaja, 1. 1921, pa 35 predavanj, 3 dvodnevne in 9 enodnevnih tečajev. Glavna prireditelja sta bila gg. Okoirn in Jurančič, L. 1921. je pokrajinska uprava na predlog Čebelarskega društva imenovala J. Ju-rančiča potovalnim uičiteljem za čebelarstvo na bivšem Štajerskem, ki se mu je pri-klopilo še Prekmurje, Kot važen napredek v povojni dobi moramo omeniti ustanovitev blagovnega oddelka, ki se je pod spretnim vodstvom društvenega blagajnika ravnatelja g. Iv. Mesarja jako lepo razvil kljub silnim oviram, ki jih povzroča vedno naraščajoča draginja. Društvo ima skoro popolno zalogo' najvažnejših čebelarskih potrebščin, orodja, panjev in izdeluje z najbolj modernimi stroji satnice. Tudi v tej dobi je kruta smrt položila v grob več društvenih članov in njegovih podpornikov. Nenadomestljiva izguba ¡e zadela društvo s smrtjo Ivana Lampeta, ki je toliko let zalagal »Slov. Čebelarja« z izbornimi članki. L. 1921. sta umrla dva čebelarska trgovca, in sicer J. Kunaver iz Dravelj in A. Bevc iz Boh. Bistrice. Pozabiti ne smemo tudi dr. Lovro Pogačnika, iskrenega prijatelja čebelarjev, ki se je v državnem zboru krepko potegnil za interese našega čebelarstva. Blag jim spomin! V celoti je društvo izvršilo v 24letni dobi 316 javnih čebelarskih prireditev, in Župnik Fr, Lakmayer, sicer 290 shodov in predavanj, 10 dvodnevnih in 16 enodnevnih praktičnih tečajev. Sodelovali so na teh prireditvah gg. Likozar 133krat, Bukovec 51krat, Okorn 43krat, Rojina 20krat, Humek 17krat, Jurančič po ujedinjenju vseh društev 17krat, Slapšak 13krat, Verbič llkrat, Žnideršič 9krat, Lapajne Škrat, Hafner 5krat, Strgar 3krat, Šmajdek 2krat. Po enkrat pa gg.: Luznar, Lovšin, Lampe, Petrič, Črnagoj, Pirnat, Babnik, Piki, Črne j, Hank in Lebar. Shodi in predavanja, ki so jih priredile posamezne podružnice, tu niso všteta. Na Štajerskem je vodil čebelarski pouk g. Jurančič, ki je priredil tekom svo- jega nad 20letnega neumornega javnega delovanja 274 shodov z blizu 9000 ude-ležnikov. Leto Število shodov Udeležba 1904 Neznano Neznano 1^05 21 530 1906 IS 640 1907 31 850 1908 26 950 1909 24 770 1910 26 748 1911 21 523 1912 20 612 1913 20 605 1914 U ¡12 1915 1 160 1919 18 905 1-20 17 647 1921 20 740 Skupaj 274 8952 Poleg tega je priredil v tej dobi 14 dvodnevnih praktičnih čebelarskih tečajev, ki se jih je udeležilo 760 čebelarjev. Čebelar J. Virijent. Društvena imovina. Prva tri leta je bilo društvo zaradi poneverjenja prvega blagajnika pasivno. Od leta 1901, dalje so se pa stroški z dohodki krili in je vsakoletna bilanca izkazovala še skromen preostanek. Najslabše v tem oziru ste bili razen prvih let (do 1904) leti 1911. in 1912, ko je znašal preostanek 946 oziroma 444 K. Od 1. 1913, dalje se je pa društveno premoženje polagoma množilo, tako da v 25. letu svojega obstanka vzdržuje lepo zalogo čebelarskih potrebščin in ima na leto za več stotisoč kron denarnega prometa. Članarina je znašala od ustanovitve društva do 1. 1912, letno po 2 K. L. 1913. do 1917. se je zvišala na 3 K, 1. 1918. na 4 K, 1. 1919. ina 14 K, 1. 1920. in 1921. je znašala po 24 K, 1. 1922. pa 50 K. Leta 1921. je društvo začelo resno misliti na ustanovitev lastnega doma, oziroma tudi društvene čebelarske šole. V to svrho se je na predlog g. V, Vokača na občnem zboru sklenilo zbirati prostovoljne prispevke v obliki »kamenov« po 100 K, Do sedaj se je zbralo v ta namen že čez 30.000 K, kakor je razvidno iz poročila v današnji številki na str. 62, Spomladi L 1921. je društveni odbor kupil za bodoči društveni dom stavbišee. obsegajoče 3000 m" na posestvu tukajšnje ga viteškega reda za okroglih 145.000 K Ravno te dini je društvo dobilo obvestilo, da j'e kupčija od ministrstva potrjena. * * * Po svoječasni inicijativi našega čebelarskega društva je pozvalo Centralno pčelarsko društvo u Zagrebu dne 8. januarja 1. 1921. vsa jugoslovanska čebelarska društva na skupen posvet v svrho ustanovitve Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev. Dne 23. julija 1921 se je vršil ustanovni cbčni zbor v Osijeku. Skupna organizacija pod imenom Savez jugoslaven-skih pčelarskih društava se je ustanovila in je tekom leta začela s svojim delovanjem. II. »Slovenski čebelar«. Ko gledam pred seboj lepo zloženko — 24 letnikov »Slovenskega Čebela r j a«, mi uhaja spomin nazaj na tisti dan, ko sem prejel 1. številko I. letnika. Nikdar ne pozabim, kako hlastno sem jo prelistal, s kakim užitkom sem jo prebiral, kako skrbno sem jio shrainil in kako težko sem pričakoval prihodnjih. In kolikrat se je ponovil ta prizor, preden je narasla ta krasna zbirka, ki danes krasi mojo knjižnico! .. . In čegarvo deilo je to? Tvoje, dragi Frančišek Rojina, in pa delo Vaše, prezaslužni sotrudniki »Čebelarjev i«! Dragi France! Ko bi Ti vedel, kako s težkim srcenn pišem te-le vrstice! Rad bi povedal mlajšemu čebelarskemu naraščaju, ki ne -pozna »Slovenskega Čebelarja« iz prvih dob in ki ne pozna Tebe niti Tvojih zvestih pomočnikov — »Čebelarjevih« so-trudnikov izza davno minulih let — rad bi jim povedal, kaj je »Slov. Čebelar« slovenskim čebelarjem in koliko hvaležnosti so dolžni Tebi in vsem tistim, ki so s Teboj vred prvi orali trdo ledino na našem čebelarskem polju. Ali ne morem najti pravih besed, da bi dovolj v živo označil, kar čutim v srcu. Kdor hoče prav ceniti Tvoje in »Čebelarjevih« s ot rudni kov zasluge, mora poznati Tebe in vseh 21 letnikov »Slovenskega Čebelarja«, ki so jih znašali marljivi sotrudniki in ki si jih Ti uredil. Poznati mora pa tudi- vse razmere, v katerih si deloval dolgih 21 let. Ne rečem preveč, ako trdim, da bi nihče na Tvojem mestu ne bil vzdržal tako dolgo in kdo ve, kaj bi bilo z našim društvom in njegovim glasilom, ko bi bil Ti odnehal. Toda čim hujši so bili časi in čim bolj so se zdele ovire nepremagljive, s tem večjo žilavostjo si zastavil iznova, vedno iznova. ne maraje za zabavljice, ki so padale od raznih strani. Sursum ccrda — kvišku srca! To je bilo Tvoje geslo in v tem znamenju si vedno zmagal. Skozi vseh 21 letnikov se vijejo kakor rdeča nit Tvoji temeljiti, s toplo ljubeznijo do stvari pisani strokovni članki, potopisi, notice, odgovori — sploh Tvoje blago- dejne, navduševalne in pomirjevalne besede. Po množini in po številu člankov Te je dosegel Jurančič, toda po vsebini, po tisti samo Tebi lastni toploti, polni ljubezni in nedosegljivega humorja, to ni dosegel nihče. Vem sicer, da ne maraš hvale, kajti hvalijo Te Tvoja dela. Vendar pa Te prosim, da ob tej slovesni priliki, ki si ;c imel tclikirat v mislih, sprejmeš v imenu Nadučitelj Frančišek Rojina. Čebelarskega društva in v imenu vseh slovenskih čebelarjev za svoje 2 1 1 e t n o nesebično in tako plod onosno delovanje na polju slovenskega čebelarstva iskreno in odkritosrčno zahvalo. Pridenem še prošnjo: Pozabi, kar je bilo! Stopi zopet, če ne na čelo, pa vsaj v krog »Čebelarjevih« sotrudnikov! Iz srca Ti bomo hvaležni vsi! Razen bivšemu 211etnemu uredniku gre enaika zahvala vsem »Čebelarjevim« so-trudhikom in dopisovalcem, ki jih je bilo v vseh 24 letih okroglo 150 in ki so priobčili v »Čebelarju« nič manj nego 1382 daljših spisov in 1040 krajših poročil in notic, Ogromtaa so ta števila. Ogromna Je tvarina, ki je nakopičena v teh letnikih. Velik, neprecenljiv duševni zaklad je naš »Slovenski Čebelar« — zaklad, ki naj ga čuva vsak član v svojo in v korist svojih potomcev. Spodobilo bi se, da bi našteli imenoma vse »Čebelarjev©« trudoljubne sotrudhike. Nadučitelj Hinko Likar. Toda zaradi omejenega prostora naj navedemo samo tiste glavne stebre, ki so zlasti izpočetka tako požrtvovalno in krepko podpirali urednika pri njegovem težkem poslu. Poleg urednika se je najbolj odlikoval naš čebelarski prvak g. J. Jurančič. Oglasil se je takoj v I. letniku in potem z malim presledkom sodeloval skozi vso 241etno dobo (125 člankov). V prvi dobi društvenega delovanja so bili razen urednika in Jurančiča poglavitni s ot rudniki gg. Kosi, Likar, Žnideršič, La paine, Kurbus, I. N. Babnik (f), Lakmayer, Bukovic (Bohun), dr. V. Šmid (Pa- ter), Likozar, Črnagoj. Pozneje so se pridružili gg. I. Lampe (f), Zirkelbach, Vidmar, Slapšak, Virijent, Strgar, Močnik, Lukman, Vodopivec, Černej, Vadnal, Štu-par, Levstik in še mnogo drugih. V novejši dobi so krepko podpirali društveno glasilo razen prej naštetih tudi gg. Peterlin, Hafner, Petemel, Podgornik, Jakelj, Kajfež, J. Babnik, Josip Koprivec (f), Šega, Polič, Okcrn in še dolga vrsta samih navdušenih praktičnih čebelarjev, ki so pisali iz lastne mnogoletne izkušnje, iz prakse za prakso. Z urejevanjem opazovalnih postaj se že dolgo vrsto let trudi prof. Jo s. Verbič, ki zasluži za svoje požrtvovalno poslovanje vse priznanje. Slovenski čebelar! Pridno prebiraj društveno glasilo in se ravnaj po njegovih navodilih! S tem boš koristil sebi in narodu, s tem boš pa tudi najlepše pokazal hvaležnost do njegovih sotrudnikov. Čast jim! Omenjeno je bilo že, kako ogromno število člankov in spisov je priobčil »Slovenski Čebelar« v 24letni dobi svojega obstanka, Sledeča razvrstitev kaže število spisov, razvrščenih po vsebini: Teoretični 321, praktični 423, gospodarski 36, organizatorični 98, potopisi, potovalni zbori, inozemske organizacije 23, čebelno pravo 10, životopisi 77, posmrtnic 13, statistika 6, o panjih 37, o čebelnjakih 10, uporaba orodja in produktov 59, če-belna paša 12, sovražniki in bolezni čebel 30, listek 1, dopisov 2%, raznoterosti 798, drobiž iz organizacij 229, pesmi v vseh letnikih. Prvi letnik »Slov. Čebelarja« je obsegal 6 tiskanih pol, drugi 8V2, tretji 6V2, četrti in peti po 10% pole. Od 1, 1903. dalje pa se je tiskal izvečine na 12 tiskovnih po-lah. Med vojno se je zopet skrčil na 8, 9 in leta 1918 celo na 4V2 pole, L. 1919. se je zopet razširil na 10, 1. 1920, na 11 in leta 1921, na 12V4 pole. Izhajal je do 1. 1915. po 12 krat na leto. L. 1915, ira 1916. je izšel pa le šestkrat, 1. 1917. petkrat, 1918. štirikrat, 1919. de- vetkrat, 1920. 10 krat, leta 1921. pa /.opet 12 krat. Do 1. 1912. se je tiskal v Blaznikovi, od 1. 1913. dalje pa v Jugoslovanski tiskarni, Istega leta ga je društvo obleklo v barvan ovitek, * * * Slovensko čebelarsko društvo! Naj ti bo usoda mila tudi v bodočih 25 letih! Druži, vzpodbujaj, uči in vodi naše čebelarstvo po potu pravega napredka! Objemi v svoje okrilje vse slovenske čebelarje in pripelji jih do viška idealnih in gmotnih uspehov! Zgodovinske čriice o spodnješiajerskem č ebelarsl vu. Iv. Jurančič — Andrenci. Razvoj naroda je odvisen od njegovega političnega položaja, zlasti v gospodarskem in prosvetnem oziru. Slovenci smo bili že od davnih časov politično razkosani, razcepljeni v več dežel. Ni čuda torej, da se i naš živelj ni razvijal enotno. To se je čutilo v vseh strokah, torej tudi v čebelarstvu. Razen tega smo imeli že v deželah samih politično in narodnostno cepitev. Kranjska je bila edina dežela, ki se je mogla imenovati slovenska, zato se tudi v čebelarstvu pojavlja nekak bolj enoten značaj. V vseh drugih deželah so živeli Slovenci v manjšini; poleg njih je bila kaka druga narodnost, ki si je vedela pridobiti večino, moč, prvenstvo. Enoten, izviren značaj kranjskega čebelarstva se zrcali v tem, da je prvotni čebelni panj po celi deželi enoten k r a n j i č , medtem ko se na Štajerskem pri starih, prvotnih panjih najde precejšnja razlika, ki naravnost kaže na izvor panja in občevanje oziroma stik s soseščino. Južni del, okrajno glavarstvo Brežice, Celje in Konjice, ima kranjiče; severni del, Ptuj, Maribor koše, ki so prišli z Nemškega; zahodni del, Slo-venjgradec, ima kranjiče, prihajajoče iz Koroške; vzhodni del, Ljutomer, pa zopet koše več ali manj ogrskega kroja. In ta vpliv soseščine se je pojavljal še poprej tudi pri vpeljavi modernih panjev s premakljivim delom. V severne kraje je prišel »d u n a j č a n« od severnih sosedov, ob zahodni meji pa iz Koroške isti panj, V Prekmurje in odtod čez Muro na Mursko polje je prodrl ogrski Neiserjev panj, ki so se ga tam oprijeli z neverjetno žilavostjo. Ako zasledujemo na Štajerskem mejo, kako daleč je razširjena »kranjska čebela«, jo bomo našli ravno tam, kakor daleč segajo kranjski panji, t, j, v brežiškem, celjskem, konjiškem in po večini v slovenj-graškem okraju. Spričo pomanjkanja strokovnega slovstva, časnikov in drugih učnih sredstev je bil čebelarski napredek v Sloveniji dol-premakljivim satom prodrl na Slovensko že okoli leta 1875., vendar je bil še v jako go časa zelo neznaten. Četudi je panj s nedovršeni obliki in ostal je znan le tu ali tam kakemu posamezniku. Toda leto 1989 nam je prineslo v tej zadevi preporod, ko se je v Ljubljani ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo, ki je začelo izdajati strokovni list »Slovenski Čebela r«. Od tedaj se more računati na uspešen napredek, ko so se jeli v strokovnem listu objavljati poučni spisi in kazati čebelarski uspehi drugih narodov in ko )'e društvo poleg tega jelo na shodih razširjati čebelarsko vedo. Da so se tudi štajerski čebelarji vrlo zanimali za novo društvo, priča naslednji izkaz članov: leta 1898 vseh članov 380, med temi Štajercev 91; leta 1899 vseh članov 530, med' temi Štajercev 133; leta 1900 vseh članov 635, med temi Štajercev 163; leta 1901 vseh članov 346, med temi Štajercev 29 (?); leta 1902 vesh članov 351, med temi Štajercev 107; leta 1903 vseh članov 379, med temi Štajercev 108. Za strokovno izobrazbo je bilo pri posameznikih posebno veliko zanimanja. Ko se je leta 1900. na Dunaju ustanovila čebelarska šola s tečaji za izobrazbo čebelarskih učiteljev, se je tega tečaja prvi udeležil g. Tomo Kurbus, nadučitelj v Slivnici pri Celju, leta 1901. Naslednje leto 1902 mu je sledil Iv. Jurančič, čebelar, Sv. Andraž v Slov. goricah. Čez nekaj let po tem je obiskal in dovršil ta tečaj še g. Bruno Rozband, učitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju. Razen tega sta enak tečaj v Gradcu izvršila še gg. Ljud. Černej, sedanji okr, šolski nadzornik v Celju, in A. Piki, čebelar v Savinjski dolini. Po dovršenem tečaju so usposobljenci še z večjo vnemo širili čebelarstvo v prvi slovenski čebelarski tečajna dan 6. in 7. oktobra 1902 v Šmarje pri Jelšah. Zanimanje je bilo izredno veliko ter je tečaj kljub neugodnemu vremenu končal v popolno zadovoljnost udeležencev. Udeležba je bila za prvokrat vsekako povoljna; sešlo se je namreč 18 vnetih čebelarjev iz 10 sodnih okrajev. Lella 1903 je Iv. Jurančič priredil drugi dvadnevmi tečaj pri Sv. Andražu v Slov. goricah dne 28 in 29. junija. Tukaj je bila udeležba ogromna iz vseh okrajev Spod. Štajerske; prvi dan namreč okoli 150, drugi dan pa do 200. Oba dneva je predaval sklicatelj. Kot zadnja točka tečaja je bilo zborovanje v zadevi ustanovitve čebelarskega društva za Spodnje Štajersko. Tozadevni predlog se je z velikanskim navdušenjem sprejel. Izvolil se je sledeči pripravljalni odbor: gg. Jož. Zelenik, načelnik okr, zastopa, posestnik in čebelar pri Sv. Urbanu; Iv. Jurančič, Iv. Strelee; nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Fr. Kranjc, naučitelj pri Sv. Barbari pri Mariboru. Ko so bila pravila potrjena, se je vršil prvi občni zbor, ki je volil sledeči odbor: Jož, Zelenik, predsednik; Iv. Jurančič, namestnik; Iv. Strelec, tajnik; Jož. Wesiak, učiitelj pri Sv. Urbanu, blagajnik; Al, Pogrujc, učitelj v Hajdini, odbornik. Potovalnim učiteljem je bil imenovan Iv, Jurančič. V poznejših letih vodilne \a vplivne osebe v društvu so bili še gg.: A. Zdolšek, sedajni okrajni sodnik v Kozjem, Jos, Kosi, poštni nadoficijal v Celju, Ljud. Černej, okr. šolski nadzornik v Celju, Tomo Kurbus, nadučitelj v Slivnici pri Celju. Novoustanovljeno' društvo, ki je sprejelo »Slov. Čebelarja« kot društveno glasilo, je takoj začelo prirejati shode in ustanavljati podružnice. Letno se je vršilo 20 do 30 poučnih shodov, na katerih je večinoma predaval Iv. Jurančič, razen tega še gg. Černej, Piki in Kurbus. Društvo je dobro napredovalo, od lelta do leta je število članov raistlo, tako da je prišlo do vojske na 800. Ob desetletnici svojega obstanka je društvo priredilo čebelarsko razstavo v Celju od 15. do 19. sept. 1912, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela; saj je bilo obiskovalcev mnogo nad 1500, Razstav-ljalcev se je priglasilo 114, od teh je bilo odlikovanih 82, — Ureditev in razvrstitev vse razstave je bila poverjena Iv. Juran-čiču, ki je bil ob koncu razstave odlikovan z dragoceno zlato uro za njegovo desetletno delovanje kot drušltveni potovalni učitelj. Ta prva slovenska čebelarska razstava, dasi se ni vršila v kakem velikem obsegu, je vendar potekla ugodno in s prav dobrim uspehom, tako da se je prireditelji radi in z veseljem spominjajo. Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko je delovalo, kakor poprej, tudi nadalje do vojnega preobrata. Po ujedinje-nju pa 50 se tudi deželna čebelarska društva strnila v celokupno »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Zgodovinski podaiki o čebelarski organizaciji na Goriškem. Fil. Podgornik, učitelj, Slap ob Idrijci. Dvojnega jubileja: 25-letnice »Čebelarskega društva za Slovenijo« in dičnega »Slov. Čebelarja« se veselimo in v duhu udeležujemo tudiSlovenci-eebelarji, ki smo po rapallski pogodbi pripadli k italijanski državi in živimo v krajini, ki nosi sedaj novo uradno ime Julijska Benečija. Ker je napočila za naše čebelarstvo kakor tudi za čebelarstvo v Sloveniji z razsulom Avstro-Ogrske nova doba, podajam na izrecno željo g. urednika in gotovo v zanimanje tovarišev-čebelarjev na obeh straneh nove meje v jubilejni številki »Slov. Čebelarja« nekaj zgodovinskih podatkov o organizaciji čebelarstva na Goriškem pred svetovno vojno in sedaj. Ko je bilo ustanovljeno leta 1897. v Ljubljani »Osrednje slov. čebel, društvo«, so se tukajšnji čebelarji z veseljem oprijeli nove organizacije. Ustanovljeni sta bili dve podružnici, ena na Grahovem ob Bači, druga v Rihembergu, ki sta šteli po 37, oziroma 35 članov. Veliko čebelarjev pa je bilo včlanjenih neposredno pri osrednjem društvu. Ker pa tukajšnji čebelarji niso imeli od društva, ki je imelo svoj sedež izven dežele, vseh ugodnosti, so jeli misliti na ustanovitev lastnega čebelarskega društva. Pobudo k temu je dala grahovska podružnica v 3. številki »Slov. Čebelarja« leta 1914., in že 1. junija istega leta se je vršil v Gorici pri »Jelenu« ob obilni udeležbi ustanovni občni zbor »Slov. čebelarskega društva za Gori-š k o«, čigar pravila je potrdilo bivše c. kr, namestništvo v Trstu. Na navedenem občnem zboru je zastopal »Slov. osrednje čebelairsko društvo« g. A v g. B u k o v i c. V prvi društveni odbor so bili izvoljeni: J o s. Rakovšček, nadučitelj, predsednik; A n t. Podgornik, pristav kmetijske šole, blagajnik in predsednikov namestnik; Fran Kašča, nadučitelj, tajnik; Janko. Vodopivec, nadučitelj, J o s. V a 1 e s , prožni mojster, A. R e g g i, žel. paduradnik, in I. F o n z a r i, veleposestnik, za odbornike; A nt. Mleku ž, nadučitelj, in Ivan U r š i č , posestnik, namestnika. Svetovna vojna je kmalu nato prekinila delo novega, življenjapolnega društva in uničila čebelarstvo na Goriškem skoraj popolnoma. Po končani vojni vihri se je društvo leta 1919, obnovilo in je štelo lani 300 članov. Vendar društvu kljub lepemu številu čanov ni bila zagotovljena bodočnost, ker ni upalo na podporo od strani vlade. Ko je bilo izposlovalo, sklicujoč se na tozadevno naklonjenost vlad prejšnjega režima, za svoje člane sladkor' za krmljenje čebel, so se beneški slovenski čebelarji temu čudili, ker na kaj takega v prejšnjih mejah Italije niso bili vajeni. Raditega se je društvo na občnem zboru v Gorici dne 3. svečana 1921 razpustilo in ustanovilo »Slovensko čebelarsko zadrugo za Julijsko Bene-č i j o«, registr. zadrugo z ornej. jamstvom. — Sedež v Gorici.. Delež 10 lir z desetkratnim jamstvom. Člani prvega načelstva so: 1. J o s. -Rakovšček, nadučitelj, predsednik. 2. Dr. J o s. L i č a n , profesor bogosl., podpredsednik. 3. Dr. L e o p. Bobič, deželni pod-tajnik, tajnik. 4. Fran Gorkič, deželni uradnik, blagajnik. Zadruga, ki je bila s sklepom okrožnega sodišča v Gorici, odd. III. z dne 24, svečana 1921 Firm 54/Cons, V 58/1., vpisana v sod-nijiski zadružni register, je šele v razvoju in šteje danes okoli 150 članov. Poučne članke o čebelarstvu nam bo prinašal novoustanovljeni in v Gorici izhajajoči mesečnik »Gospodarski list«. Skušalo se bo doseči, da postane dični »Slov. Čebelar«, katerega tako zelo pogre- šamo, strokovno» glasilo čebelarjev tudi tostran državne meje. Lep čebelarski pozdrav kličemo slovenski čebelarji Ju!. Benečije vsem bratom čebelarjem po širni Sloveniji, vama pa, vrla jubilanta : »Bog vaju živi v prospeh slovenskega čebelarstva!« Čebelarsivo na Koroškem. P. Močnik — Tolsti vrh. Med koroškimi Slovenci je čebelarstvo močno razširjeno, bolj nego med nemškimi sodržavljani. Vsaj je pa Koroška naravnost za to kakor ustvarjena, ker ima kolikor toliko ugodne pašne razmere, spo-mladtao resje, sadje, borovnice, smreko, ajdo in jesensko resje, cvetja torej dovolj! Kakor je Korošec v vsakem oziru konzervativen, tako tudi v čebeloreji. On čebe-lari v kmečkih panjih, bolj na roje, za moderno čebelarstvo je težko dostopen. Dologo časa so bili čebelarji brez pobude prepuščeni samim sebi. Ne smemo jim torej preveč zameriti, ako niso bili dostopni za novotarije. K večjemu, da jie kak župnik ali učitelj gojil čebele v panjih s premakljivim delom, toda smotreno se ni delalo. Nemško čebelarsko društvo s sedežem v Celovcu je delovalo le bolj med Nemci in če je nastala kaka podružnica tudi na slovenskem ozemlju, so bili vedno merodani politični oziri, manj gospodarski, kakor je bilo to na Koroškem sploh običajno. Ker pa so čebelarji povečini narodno zavedni, se nemško društvo ni moglo udomačiti med Slovenci. Posebno delavno pa sploh ni bilo, četudi je imelo svojega potovalnega učitelja — Nemca, ki je seveda potoval le po nemškem ozemlju. Kmečki panj, ki je udomačen med našimi čebelami je dolg 75—80 cm, širok 37 cm in visok 16 cm. Tu pa tam se je panj že malo zožil, toda povečini se te mere drže, po skušnjah, da le velik panj da lepe in močne roje. Zelo v navadi je prevažanje čebel na pašo, posebno v pod-junsko dolino in okolico Celovca, kjer se-iejo mnogo ajde. ¥ ¥ * Boljši čebelarji, ki so umeli važnost čebelarske organizacije za napredek, so se že ob pričetku Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani obračali nanj. Tako najdemo n. pr. v prvih letnikih »SI. čebelarja« med tedanjimi člani že mnogo Korošcev. Tudi dopisniki so se že oglašali. Tako n. pr, Doniž Gaser iz SI. Plajberga (1901), J. Smrekar iz Bajtiš (1901), Matevž Užnik iz SI. Plajberga (1907), Ne smemo tudi pozabiti župnika Janeza Sumperja v Skočidolu, ki je spisal knjigo »Slovenski Bučelarček«, ki je izšla leta 1870 kot književen dar družbe sv. Mohorja. Sumper je imel originalen panj v obliki moža, iz katerega so izletavale čebele skozi usta in r .. J Počasi pa je pričelo društveno življenje tudi med koroškimi čebelarji. 19. s u -šca 1906 je bila ustanovljena v Rožeku prva podružnica čebelarskega društva v Ljublja-n i. Predsednik ji je bil mizar Gregor Ar-nejc v Rožeku. Na ustanovnem shodu je govoril g, A. Bukovic. Led je bil prebit; sledile so druge podružnice, leta 1908 Št, Janž v Rožu, leta 1909 Zg. Vesca, Kot-mare vas, Brnca, Žvabek, leta 1910 Po- dravlje in Bilčovs, » » • Pozneje pa so podružnice zopet ena za drugo1 zaspale; ostali sta le še podružnici Podravlje in Zg. Vesca. To žalostno dejstvo je napotilo učitelja Josipa Jekla v Apačah in še nekatere druge vnete čebelarje, da so se pričeli baviti z mislijo na lastno čebelarsko društvo. O Binkoštih leta 1913. se je vršilo v Celovcu čebelarsko zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno ustanoviti »Slovensko čebelarsko društvo za Koroško«, s sedežem v Celovcu. Izvoljen je bil pripravljalni odbor s predsednikom J. Jeklom, ki je izdelal pravila. Z odlokom deželne vlade od 3. IX. 1913 št. 3808 so bila pravila potrjena. Tako se je vršil 26. oktobra 1913, pri Trabesingerju ustanovni občni zbor. Tudi Osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani je poslalo svoje zastopnike na občni zbor. V odbor, ki je vodil društvo do razpada Avstrije, so bili izvoljeni: Josip Jekl, šolski vodja, Apače, predsednik; Gregor Arnejc, mizarski mojster, Ro-žek, podpredsednik; Martin Černut, posestnik, Loče1 pflii Beljaku, odbornik; Urh Hafner, župnik, Melviče, odbornik; Lovro Horvat, nadučitelj, Globasnica, odbornik; Josip Miiller, posestnik, Št. Janž v Rožu, odbornik; Janez Piček, posestnik, Otoče, odbornik; Josip Vošplernik, Podravlje in Josip Pavi, Dolinčice, namestnika. Kot društveno glasilo je ostal »Slovenski Čebelar« ter tako tvoril še nadalje vez med društvom v Ljubljani in onim v Celovcu, Kakor prej, tako so tudi še sedaj hodili na zborovanja gospodje A. Bukovic, A. Likozar in Fr. Rojina, in niso le kazali na napake pri čebelarstvu, ampak so čebelarje opozarjali tudi na modernejši način čebelarstva. Novo društvo je pričelo pridno oživljati zaspale podružnice in ustanavljati nove; toda zaradi svetovne vojne ni tako napredovalo, kot bi bilo lahko v mirnih časih. Zadnji občni zbor bi moral biti 27. decembra 1918 v Celovcu, pa je izostal zaradi domačih bojev. Za sladkor jc društvo pridno skrbelo, kar je bilo med vojno mnogo vredno' in za pričetek društva potrebno. Upeljalo je tudi obvezno zavarovanje čebel proti tatvini in nezgodam. V obče je doba društvenega delovanja bila bolj organizatoričnega pomena. Do pravega smotrenega delovanja z ozirom na napredno čebelarstvo ni prišlo, večinoma zato, ker )'e predsednik sam bil bolj zavzet za čebelarenje v kmečkih panjih in za trgovino s čebelami, torej, ni propagiral čebelarenja na med na moderni način. Kakor jle razvidno iz poročila na občnem zboru dne 15. avg, 1916 je štelo društvo leta 1914, 256 članov. Pozneje je število naraslo na 300. Tako so nastale polagoma podružnice: Sv. Tomaž pri Škof-jem dvoru, Podravlje, Galicija, Št. Lipš— Žitara vas, Šmarjeta v Rožu, Pliberk. Ka-zaze, Doberla vas. Železna Kaplja, Globasnica, Sele pri Borovljah, Loga vas, Ko-stan/e, Brdo pri Šmohorju, Lisna, Bilčovs, Zg, Vesca, Št, Tomaž pri Celovcu, Št. Janž v Rožu, skupina 0,strica; Črna, Mežica, Guštanj, Prevalje. Kot konkurenčno društvo proti čebelarskemu društvu je bilo 22, marca 1914. ustanovljeno v Dravogradu »Čebelarsko in sadjarsko društvo v Sp. Dravogradu«, ki pa je bilo nemško. Predsednik mu je bil Miloš Schmiedhofer. Štelo je 16 članov, pozneje 11, Leta 1917. se je preobrazilo v »Podjunsko čeb, društvo v Pliberku«. Predsednik je ostal isti. To društvo je bilo brez pomena, četudi je bilo naročeno na »Čebelarja«. * * * Razpad Avstrije nam je dal Jugoslavijo, koroški žal le dvoletno jugoslovansko upravo, V tem času je društveno delovanje posebno oživelo, žal da je nesrečno glasovanje napravilo vsemu konec, Takoj v vigredi leta 1919 so dobili Korošci kolikor yih je tedaj bilo pod našo upravo, za pozdrav dva vagona čebelnega sladkorja, ki se je delil v Sinči vasi. Večji del tega sladkorja je prišel v roke čebelarjem, precej pa ga je ostalo v Sinči vasi na kolodvoru, kjer je prišel » Volksv, ehrov-cem« v roke, ker se je nepričakovano razdrla fronta in se ¡e naše vojaštvo umaknilo. Naslednji čas je veljal organizaciji čebelarskih podružnic. Po vseh občinah so oživele podružnice ali se ustanovile nove. Podružnice v Rožu so bile združene v »Podružnični zvezi Borovlje« 8 podružnic s 186 člani), one Podiunske doline (12 podružnic s 427 člani) v »Podružnični zvezi Pliberk«. Čebelarsko društvo je pa tudi skrbelo za pouk. Gospod v. sad. nadz. M. Hu-mek je potoval po Rožu od podružnice do podružnice in bodril čebelarje, v Podjun-ski dolini pa je enako deloval potovalni učitelj J. Okorn. V Pliberku je bil 7. in 8. septembra 1919 praktičen tečaj, na katerem je predaval g. J. Okorn. Da pa zainteresira čebelarje tudi za napredno čebelo-rejo, je čebelarsko društvo dalo brezplačno podružnični zvezi Borovlje 16 A. Ž. in 16 eksportnih, podružnični zvezi Pliberk pa 24 A. Ž. in 24 eksportnih panjev, ki so se razdelili po podružnicah raznim naprednim čebelarjem. Tudi sladkorja je bilo dovolj'. Podružnice v Mežiški dolini pa so še vrhutega dobile po eno točilo. Podružnična zveza Pliberk je izvedla leta 1919 štetje vseh čebelarjev, ki so bili v njenem področju, po navodilih izdanih od Čebelarskega društva v Ljubljani. Statistika kaže, kako razvita je čebeloreja na Spodnjem Koroškem. Naštelo se je 698 čebelarjev, od katerih je bilo organiziranih 311, to je 44%. Leta 1919 j© prezimilo 6065 panjev, vzi-milo pa 19 A. Ž., 11 eksportnih, 268 drugih z mobilno stavbo, 6805 kmečkih panjev, skupaj 6805 panjev. Podatki niso samo iz Podjunske doline, ampak so tudi iz občin severno Drave, ki so bile pod našo upravo, ter iz Mežiške doline. Tako je nizek odstotek organiziranih čebelarjev razumljiv. Severno Drave namreč ni nobene čebelarske podružnice. V ti kratki dobi je »Čebelarsko društvo« v Ljubljani veliko storilo za koroške čebelarje, ne glede na škodo, ki jo je imelo v sladkorni aferi leta 1919. S tako temeljitim delom tudi kratka upravna doba ne more ostati brez trajnih in dobrih posledic. Sicer danes koroškim Slovencem še ni bilo mogoče, da bi zopet oživeli svoje čebelarsko društvo, ki je obstojalo prej ker imajo dovolj drugega opravka, da si zasigurajo vsaj osebno varnost! Društvo za društvom sei vzbuja — vstalo bo1 tudi čebelarsko društvo — o tem smo prepričani. Če tudi nas zaenkrat loči državna meja, druži pa nas ljubezen do naših čebelic, ki z vsakim letom na novo oznanjajo, kaj1 edino vodi do o s v o b o j e -nja — delo in z O'pet delo. K proslavi dvajsetpeileinice „Slov. Čebelarja.4 J. V i r i j e n t Malo imam tovarišev, ki bi bili pri zibelki »Slovenskega Čebelarja«. Mnogo jih je pobrala smrt, nekaj jih je uskočilo, ker so bili mnenja, da od društva nimajo nič dobička. Pravi čebelarji so pa ostali zvesti društvu do danes. Radi so se udeleževali shodov, predavanj, občnih zborov in drugih čebelarskih prireditev. Njihova zvestoba je — Kamnik, obilo poplačana. Danes se lahko prištevajo k naprednim čebelarjem in od svojega čebelarstva imajo duševni in gmotni užitek. Kdor je čebelar z dušo in telesom, ta ne bo odnehal, naj pride kar hoče. Skopuh pa naj cpusti čebelarstvo! Njemu ni za pouk in napredek. Ako ne zagrabi takoj in na debelo, ni zadovoljen. Kako prijetni čuti in spomini morajo navdajati pravega čebelarja ob 25letnici našega društva! Koliko prijetnih uric smo preživeli na klopici pred ulnjakom v teh 25 letih, prebirajoči »Slov. Čebelarja«! Koliko poučnih, mikavnih, kratkočasnih in šaljivih člankov in dopisov smo prebrali in koliko pobude in praktičnih navodil nam je nudilo čebelarsko berilo! Danes se opravičeno lahko veselimo, ko uživamo sadove, ki jih je rodil trud in požrtvovalnost naših učiteljev in voditeljev- Slava jim! Društveni člani in sočebelarji! Nadaljujte započeto delo za vedno večji napredek v čebelarstvu! Učite mladino, vodite jo na čebelarske shode in predavanja! Nabirajte neumorno nove člane, da ga ob društveni 501etnici ne bo čebelarja, ki bi ne bil član Čebelarskega društva. Vse naj prešine zavest, da zunaji strokovne organizacije ni napredka! Bog živi vse čebelarje! Spomini. Peter Pavlin — Ljubljana. Lani, ko sem večkrat počival na čebelarski klopi pred čebelnjakom, so se mi obujali spomini ina pretekle čase in marsikaj iz moje Slletne čebelarske zgodovine mi je prišlo na misel. Kaj vse je že zapadlo večnosti! Koliko1 dragih čebelarskih prijateljev, ki so mi svojčas delali druščino, je odšlo v večnost. Kje so danes naši čebelarski pionirji: dr. Lampe iz Marijanišča, Lampe iz Kranja, Smodinov oče iz Šiške, Mihelc, Gulba, Martinčev Janez, Bizjan iz Podutika, Frank Benton...? Vse je pobrala smrt! Od spominov ne more nihče živeti, vendar so pa tudi taki, ki so vredni, da se zapišejo in ohranijo za poznejši rod. Marsikoga bo zanimalo, kako smo začeli čebelariti s premakljivim delom, zlasti z veliko mero, zato sem napisal sledeče vrstice. Prvotno sem čebelaril, kakor vsi drugi, v kranjičkih. Naenkrat so začeli strašiti v časopisih z » d!zi er z on ov anim kranjskim panjem«. Seveda sem iz radovednosti kupil tak panj — še dobro se spominjam — pri trgovcu s suho robo, Pakiču v Ljubljani, za vodo, kakor smo takrat rekli. Po navodilih ranjkega urednika »Slovenske Čebele«, Jožefa Jeriča, sem zvišal satnike na 10 y zamolklo brnele. Nič ni motilo globokega nočnega miru, le tam v daljavi j'e pela Gradašči-ca svojo enakomerno, šumno pesem in hitela preko jezu dal,e, Ljubljanici v naročje. Čakal sm dolgo, štel udarce trnovske ure, pulil travo in preganjal spanec, ki mi ni dal miru. Dolgo sem se mu upiral, navsezadnje sem srečno zadremal... V polsnu se mi je zdelo, da nekdo prihaja. V trenutku sem bil zbujen in sem napeto poslušal.,. Nič ni bilo! Škoda, sanjalo se mi je! Zopet slišim stopinje, sedaj prav razločno ,,, vsak dvom je izključen! Od razburjenosti in pričakovanja drhtim in škle-pečem z zobmi. Kar opazim tam v senci stare jablane moško postavo, ki stoji nepremično. Neznanec se nezaupno ozira okoli. Pomirjen stopi sedaj par korakov naprej, potem pa steče po prstih črez travnik in se skrije za čebelnjak, toda se naglo vrne in obstane za polico ob moji desnici. Ključ v vratih zaškriplje .,. tat poskuša odpreti... stresa vrata, obrača ključ ... ne gre! Čebele šume razburjene. Kmalu nato slišim odmev brce v polico in pritajeno klet-vino , .. Sedaj se je tat premaknil in obstal tik pred menoj. Razburjen sem do skranosti. Dlan pritiskam na usta, da bi tat ne slišal mojega težkega sopenja. Pred sabo vidim par nog.., previdno prožim roki — na gorjačo se nisem domislil — bliskoma zgrabim za gležnja in potegnem z vso silo k sebi — zamolklo udari truplo ob tla .. . Takrat sem zgrabil nasprotnika za hlače nad stopalom.. Brcal je na vso moč, pa se le ni mogel iztrgati — držal sem ga kot klop. Medtem sem se urno izkopal izpod police. Ko je tat to opazil, se je naglo vzdignil in pričel udrihati s pest/o po moji glavi. Pa kako! To me je še bolj razdražilo in planil sem kvišku ter se zavalil nanj. Dolgo in srdito sva se potem premetavala po tleh in trda mi je predla, pa sem ga končno1 vendarle užugal. Bil sem popolnoma iz uma in tako raztogo-ten, da nisem vedel kaj delam. Udrihal sem po tatu brez presledka z vso silo, dokler sem mogel. Šele ko ves spehan odneham, opazim, da se tat nič ne brani in da se sploh ne gane. Njegov obraz je bil spačen, okrvav- ljen, oči zaprte .,. Stresem se. Od srca mi prihaja val tesnobe. Zdi se mi da sanjam. Čudna misel se me oprijema .., Planem kvišku in odskočim. Oko mi 'e bilo prikovano na obraz pred menoj na zeml i in od strahu sem se tresel kot šiba na vodi. Strašna misel, da sem tatu v jezi ubil, je postajala čimdalje bolj živa. Še vedno v dvomih zgrabim tatu za rame in ga stresam, kličem ga, poslušam če še diha, skušam ga posaditi, prigovarjam mu. da naj vstane — vsa moja obupna prizadevanja so ostala brezuspešna. Postal sem ves trd od groze; prepričan sem bil, da se je zgodilo, kar nisem mogel verovati par tenutkov prej. Rad bi bil od strahu zakričal, pa ni šlo, in ganiti nisem mogel, tako1 so se mi kolena šibila. Navsezadnje sem se vendarle premaknil in pričel bežati čez travnike, njive in jarke .. . Sam bogve kod. Zavedel sem se šele pred trnovsko cerkvijo, ves upehan, obnemogel in obupan. Tam sem ugibal kaj sedaj. Po dolgem obotavljanju sem ves skesan krenil proti mestu, da se predam sodišču. Tistega pota ne bom pozabil nikoli? Še danes mi je tesno, če se spomnim nanj in čudim se, da sem ostal živ. Ko sem pritaval v mesto, mi naenkrat pride na misel, da je morda tat le še živ, da je mogoče le omamljen obležal, ali pa da se je potuhnil. Hlastno sem se oprijel te zadnje rešilne bilke in se takoj napotil' nazaj k čebelnjaku. Na gričku pred čebelnjakom sem obstal in od daleč pogledal tja, kjer je prej ležal tat,,, ni ga bilo več tam. Stekel sem bližje, preiskal vso okolico — res, prav res ga ni bilo .., Od samega veselja nisem vedel kaj bi počel. Begal isern semtertja, taval okoli čebel, sedel za hipec na klopico, vstal, oziral se po okolici — v srcu pa sama radost, Od veselja solznih oči sem ogledoval zabreklo desnico, podplute nohte, blatno obleko. Tisto jutro se nisem mogel nagle-dati čebel. Nikdar več potem ni solnce tako lepo vzhajalo in nikdar pozneje nisem božjega sveta tako občudoval kakor tisto yutro... Prijatelj, ki to bereš, si medtem že uganil, da se je tat le potuhnil, ko je videl, da mi ne bo kos. Ko sem zbežal jaz, je pa tudi on odnesel pete in prijazne pozdrave, ki jih )'e prejel od mene. Kasneje sem našel v rosni travi sled, ki se je vil čez široki travnik in se izgubi al v daljavi. Tatu ni bilo več blizu. Čez par dni sem našel na »bojišču« šop rdečih brk, od strani sem pa kmalu nato čul, da so fantje Kovačevega Matevža pretepli, kje, sc pa ne ve. Izpulili so mu polovico brk, rdečih kot lisičja dlaka ... Drobna ročica me je pravkar potre-pala po rami in radoveden glasek me je vprašal: »Očka, kaj1 pa. pišeš?« — »Neko žalostno in veselo zgodbo,« odgovorim — Ozrem se, moj »trekovček« berači z očmi, da bi povest tudi njemu povedal. In res ga \namero v naročje in pričnem: »Enkrat je živel mlad, neroden fant.. .« ., Stric Matije. PRZOVRLNICE. December 1921 Jos. V e r b i'č Več nego polovica decembrovih dni in več nego dve tretjini januarjevih dni ie bilo po vsej Sloveniji oblačnih. Padavine' so bile pogoste, a ne posebno izdatne, razen koncem opazovalne dobe, ko je zapadel debel sneg. Povprečna toplina zraka je bila pod ničlo, v januarju nižja kot v decembru. V malo krajih in redkih slučajih se je toplo-' mer približal + 10° C. Vendar so se čebele iz proti jugu obrnjenih panjev v zadnji tretjini decembra skoraj povsod pomalo prašile in trebile. ; j , Griže se letos ni bati, ker čebele pre-zimujejo na dobri hrani. Tudi nadležnost senic in drugih ptic, o katerih še vedtto dobivamo pritožbe, jo ne bodo povzročile,, če bomo uporabljali priznana protisred-stva. Samo od Sv. Gregorja pri Ortneku smo dobili poročilo, da so se že v de-! cembru pojavili znaki omenjene bolezni. in januar 1922. '— Ljubljana. ■ Poraba medu je bila v januarju večja nego v decembru, vobče pa primerna. Prevelika je bila v škof ji Loki, na Javorjih in v Novem mestu; vzroki iz poročil niso razvidni. Neverjetno se nam zdi, da :so opazovane čebelne družine v Zg. Por-čiču in v Olševku pri Kamniku porabile na mesec približno po 20 dkg, še posebno, ker se nam javlja, da so njihovi panji na 'chtnici vsaj tako težki in močni kakor A1 A - A, Z.-panji- Gg. poročevalce prosim, da vestno za-beležujejo težo panjev, in sicer do konca marca vsakih deset dni, od aprila dalje pa vsak dan. Da bodo njihova poročila laže razumljiva, naj nam redno naznanjajo, katere, kdaj, koliko časa in v kaki množini cveto rastline, ki dajo čebelam pašo. Nepoznane priložite poročilu suhe, jih bomo tukaj določili. N op. TJ O "t n< o* 1 c/3 1 g* 2. ° S1 c i-i c oro. ro D o cr >t ro •o o PO o N< a h*« •o on ro 3 Z o < o 3 TO Ul 00 O o o< TO < ib. O O C/3 < b t TO SO. O >1 h- (/>< TO C TO ** 13 h C/> ST O C-H P < O a. P t- o p 3- o< < ir o o 3. a m o< n vD P 00 3" — ^ — (O ^ 3 3 3 tO o 3 p 3- O 3 o< n 1o O 3 O a TO k* c »j GJ O P 3 3 ^ c 3 ui Ul vO 3 P •o 1-t W. . G o cr c 00 o Ul T3 >-t i—. • "S" cr c cr IS' 3 P O Ul p 3. 3 o o 3 O S 1D M (O O« 0 3 TO >1 iT S-- 5-3 > > > > > i g | o. ¡ 5. ^ ^ ^ 13 Ca a > > > > > N< N< N< N< N< * •§ S g s I (TO, o Si p T cr i i Mil IO — oí o m to OU" C« GC Ul o o --- oc c !OIO o< ! I I II I I I II I I I I I I I I I I I I II I I I I I I II I 1 I I I I tO — tO — — W CO I tO tO "O — -J ocooocmouiool ou ioi (cu o — — IO — — — I M uto Mto - ¿ xüOünna I ooomui4»-oui4* — — tO — — — UM UU - — — W eco o o oo oio oo o o o^ m to o I M i M ' II II II II I I i mu au 4^ u —j-J to ui -J ^-O) —to o -Ji- O U O ČS OO OO Ul 00 4^0 tO — O I I I I I I I II I I I II II i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I II I I g U IOM MM O O O Oí O to — to to — to O U> O O O O W — tO — ~ O ui O O Ul lili II cr 3. oí oo G) cnv m h o o o o c o; I 3 cr re cn o n 2 CCJ C s" 10 o i ++ U 00 ++++++ to -a oo o rja, za tajnika Močnik Peter s Tolstega vrha, za blagajnika Sokol Adnlf, naduč. v Kotljah, za odbornika Pratnekar Jurij in Ko-žej Franc oba iz Podkraja. Redni občni zbor čebelarske podružnice v Zagorju ob Savi je bil dne 8 decembra m 1. Navzočih 38 članov. V odbor so bili izvoljeni gg.: Al. A s i č, Loke, predsednik; Iv. Lovrač, Podlipovce, podpredsednik; Lojze Kolenc, Zagorje, tajnik in blagajnik; odborniki: Jos. Turk, Zagorje, Ivan Drnovšek, Aržile, Jan. Zupan, Brezje, Jak. Kovač, Tirne, Ivan Forte, Koire-dež, Iv. Grabnar, Kanderše; preglednika računov gg.: Matevž Zaletel in Ivan Čebular. Delegat za občni zbor L. Kolenc. Podružnica šteje 46 članov. Za društveni diom se je nabralo 316 K. Izredni občni zbor čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico bo dne 12. marca t. 1. ob pol 11. uri predpoldne v bralni dvorani »Jugoslovanske tiskarne«, Hi, nadstropje. Na dnevnem redu je sklepanje o pravilniku glede uporabe dire in posvetovanje glede skupnega čebelnjaka pod Krim:m. Zaradi važnosti obeh točk je udeležba obvezna. Občni zbor čebelarske podružnico za Ljubljano in okolico je bil dne 26. decembra 1921 ob navzočnosti 18 članov. Iz poročila posameznih funkcijomarjev posnemamo, da so bile v poslovnem letu 3 odborove seje in 1 javno predavanje. Tudi blagajniško stanje je zadovoljivo. Članov je podružnica imela 93. — Na predlog g. Humeka odobri naknaidno občni zbor nabavo dire za. prepeljavanje čebel. — Nadalje sklene >občni zbor na predlog istega gospoda, da se naprosi osrednje čebelarsko društvo za subvencijo ali brezobrestno posojilo za kritje stroškov za čebelarski voz. — Tudi se sklene, da naj se vrši v letu 1922 vsak mesec po en čebelarski shod s predavanjem, istotako tudi vsak mesec po ena od-borova seja. — Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni sledeči gospodje predsednikom: Ivan Elsner, podpredsednikom: Julij Slap-šak, tajnikom: Fran Prezelj, blagajnikom: Fr. Petrove, odbornikom: Fran Lunder, Vladimir Arko, Ivo Verbič, Stanko Vrhove in Vinko Metlikovič. Društvena knjižnica ima 41 zvezkov od teh samo 37 z razno čebelarsko vsebino. Na zadnjem rednem občnem zboru se je na pred-g. Jos. Kajfeža razpravljalo o knjižnici in se sklenilo, naprositi vse člane, da v to svrho darujejo knjige, ki bi jih lahko pogrešali. -. Zato se obračamo do vseh članov z vljudno prošnjo, da blagovolijo darovati razne čebelarske strokovne knjige društveni knjižnici. Manjkajo nam tudi nekateri letniki »S 1 o -ven. Čebelarj a<. Za izpopolnitev bi po- trebovali: od letnika 1898 10 izvodov, od 1899 9, od 1900 9, 1901 10, 1902 9, 1903 10, 1904 7, 1906 9, 1907 12, 1908 12, 1909 11, 1910 11, 1911 10, 1913 10, 1914 10, 1917 7, 1918 11, 1919 10 izvodov. Čebelarje, ki bi lahko pogrešali te letnike prosimo, da jih darujejo, oz. ponudijo društvu v nakup, ali pa v zameno za letnike 1905, 1912, 1921, katerih imamo dovolj v zalogi. Imena darovalcev bomo objavili v listu. Odbor. Čebelarski shodi na Štajerskem in v Prek- murju. Oglase za poučne shode oziroma za predavanja se naj blagovoli vposlati podpisanemu najmanj dva meseca pred vršitvijo, da se morejo pravočasno predložiti pokrajinski upravi v odobreoje in šele potem se objavijo v »Slov. Čebelarju«. Vse to uredi podpisani sam, objavo v navadnih časnikih in pri cerkvah pa naj preskrbijo sklicatelji eventuelno načelniki podružnic. Naj se približno naznani tudi čas, vsaj mesec, kdaj se naj shod vrši. Prvi pomladni shodi, n. pr. v aprilu, naj se naznanijo takoj, da ne bo čas. prekratek. — Iv. Jurančič, pot. učit., pošta Sv. Andraž v SI. g. Tajniške vesti. Današnja jubilejna številka obsega štiri tiskovne pole in velja torej za; štiri mesece. Naslednja številka izide v prvi polovici majnika. Nekatere podružnice nam kljub dvakratnemu pozivu niso poslale imenikov. Prosimo, da to takoj store, ker drugače člani ne bodo dobili lista in jih tudi pri razdelitvi sladkorja ne bomo upoštevali. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Podružnice, Id nam še niso javile delegatov za občni zbor, prosimo, da to store, — 1. številke imamo še dovolj na razpolago, vendar opozarjamo podružnice na to, da se bo naslednja številka tiskala samo v toliko izvodih, kolikor bo članov. Zato hitite z nabiranjem novih članov. Denarja tajništvio osebno pod nobenim pogojem ne sprejema, ampak ga pošljite p o" položnic i. Prosi se tudi, da se ne pošilja denarja v pismih. Glede predavanj se bo željam podružnic ustreglo, — Podružnice »Zveze Celje« naj se tozadevno obračajo direktno na g. Jurančiča- Potom »Saveza« smo prosili za 3 vagone cenejšega sladkorja pomlad. Najbrže pa ne bo nič in se nikdo naj ne zanaša na to. Čebelarska podružnica za Celje in okolico je imela dne 20. novembra ¡ob 4. uri popoln dan v gostilni Krušič na Savi svoj redni občni zbor, ki je bil v primeri s prejšnjimi leti izredno dobro obiskan. Iz poročila tajnika smo izvedeli, da ima podružnica v tekočem letu 63 članov, iz poročila blagajnika pa, da ima 385 K prebitka. Odbor se je sestavil sledeče: Josip Kosi predsednik in tajnik, Miloš Levstik podpredsednik, Anton Mirnik blagajnik, Matko Zgajnar, Martin Pere in Slavko Rajh odborniki. Rudolf Volavšek in Anton Močan pa preglednica računov. Med slučajnostmi je gosp. Levstik predlagal, da naj bi se prihodnje leto naimeravani sadjarski razstavi pri-klopila tudi čebelarska razstava v Celju, ako se ne bode vršila v Ljubljani. O stvari se bode o svojem času razpravljalo. Nato se je razvila prijetna zabava, pri kateri smo se posvetili tudi čebelarski literaturi zabeljeni s čebelarsko latinščino in zaokroženi z narodno pesmijo. Tako smo preživeli zopet enkrat nekaj prav prijetnih čebelarskih uric, kljub letošnji grozanski mizeriji. Prej ko smo se razšli, pa smo dognali, da bo prihodnje čebelarsko leto izredno dobro. Torej vendar enkrat! — Tajnik. Vsem podružnicam bi svetovali, da skličejo tekom aprila meseca izredni občni zbor v svrho proslave društvene 25letnice. S tem bi se pridobilo mnogo novih članyv, nabralo še kaj kamnov za »Društveni dom« in sploh poživila ideja organizacije in solidarnosti. Na vsak način bi se pa moralo to izvršiti, še preden izide majeva številka »Slov. Čebelarja «5 torej do konca aprila in poročati d ) 7. maja t. 1. H Sredstva proti mravljam: Karbolinej, katran, petrolej, kreolin; en del boraksa in dva dela sladkorja v prah stolčeno se potrosi, kjer se pojavljajo mravlje. Preizkušnja satnic oziroma voska. Najpreprostejši način preizkušnje voskove pristnosti je sledeči: Košček satnice ali voska se dene v bencin. Pristen vosek se v bencinu raztopi ter razpade v drobne luskinice v nekaterih urah; pomešan oziroma nepristen vosek pa razpade le deloma ali ostane celo neizpreme-njen. — Na drug način se še preizkuša s špiritom: V steklenico s špiritom se dene košček pristnega voska. Na to se priliva tako dolgo vode, da vosek ne plava na površju, niti se ne potopi na dno, temveč plava precej v sredini, ti. j. ta mešanica ima z voskom enako težo. V tej tekočini lahko preizkušamo sumljivi vosek, ki naVadno plava na površju, ako je nepristen. — Jurančič. Darovi: Za »Čebelarski dom« so do 10. febr. 1922 vplačali sledeči gg. in podružnice: Ivan Jurančič, čeb. učitelj v Andrencih p. Sv. Andraž za kamne št. 481, 482, 483 in 488 100 Din; Evgen Antauer, učitelj v Tišini, p. Slatina Radenci 75 Din; Ivan Lukman, učitelj v Šoštanju za 7 kamnov 175 Din; Okrajni zastop laški po g. Mihi Hrastnik, Brstnik—Laško za kamne št. 321, 322, 323 75 Din; Čeb. podr. v Metliki za kamne št. 731—740 250 Din; Čeb. podružnica Gorje pri Bledu za g, Jak. Jan in Kmetijsko društvo po 50 Din, za gg- Jožef Sodja, Štefan Ranzingar, Vink-> Rožič, Šimen Čeme, Jakob Kocijančič in Jakob Polda po 25 Din, skupaj 250 Din: Čeb. podružnica Zg. Drav. polje: Fran Pišek, Janez Pintar, Janez Rudolf vsi iz Orehove vasi in Ludevit Pintar iz Maribora po 25 Din, skupaj 100 Din; Alojzij Ka-strevc, zobotehnik v Beogradu 75 Din; Mestni magistrat v Ljubljani 250 Din; Anton Gro-belnik, posestnik, Bršlin—Novo mesto 25 Din; Fran Žužek s Kopanja, Ant. Adamič ml. iz Prapreč, Jožef Kostelic iz Predol in Anton Žitnik iz Račnega po 25 Din, skupaj 100 Din; Čebel, podružnica Rcb 50 Din, J ^o^dete- 50 Din, Al. Intihar 25 Din, Franc Jaklič 25 Din, Fel. Peteriin 25 Din. skupaj 175 Din; Ivan Hro-nek, prokurist, Ljubljana, 100 Din; Jak, Bab" nik, poštni poduradnik iz Zg. Šiške 75 Din; Adolf Arko, ravnatelj I ia 50 Din; ^e» belarska podružnica v Vodicah 50 Din; Čebel. podružnica v Velikih Laščah 125 Din; Čebelarska podružnica Vič, in sicer: Stanko Vel-kovrh, uradnik tob. tovarne, Albin Bergant, višji stražnik, Vič št. 256, Jos. Kravanja, vla-kovodja, Pot v Rožno dolino št. 43, Anton Kušar, posestnik, Glince št. 9, Feliks Papst, ključavničarski pomočnik, Glince št. 102 in Alojzij Pogač ar, posestnik Glince št. 173 po 25 Din, Jože Mrak, čebelar, Vič 100 Din, torej vsa podružnica 250 Din; Čebelarska podružnica za Poljansko dolino, in sicer Ign. Čadež iz Srednje vasi 100 Din; Florijan Gostič iz Poljan nad Škofjo Loko 25 Din; Čebel, podružnica v Kamniku 100 Din; Čebel, podružnica v Dolskem 50 Din; Čebel, podružnica Zg. drav. polje v Orehovi vasi 125 Din; Čeb. podružnica v Polhovem gradcu 75 Din; Adalbert Salzer, trgovec v Letušu, p. Rečica ob Paki 25 Din; Čebel, podružnica Št. Ilj, p. Mislinje, 25 Din; Fran Smiole, posestnik in ključavničar, Spod. Šiška 50 Din; Čebel, podružnica v Marenbergu 150 Din; Emil Ecker, Ljubljana 250 Din; Čeb. podružnica Sv. Trojica v SI. goricah 50 Din; Čebel, podružnica Dobrava pri Ljubljani 25 Din; Fran Ajdič, Skorno št. 2, p. Rečica ob Paki 25 Din. — Dosedaj se je nabralo 7765 Din. Luka in Jaka. Luka r Jaka, ali veš, kdo je najsrečnejši človek na svetu? Jaka: Kako naj jaz to vem? Saj vendar ne poznam ljudi celega sveta. Kdor ima največ denarja, je najbolj srečen. Luka: Slabo si jo pogodil, dragi Jakec! Jaka: No, pa povej ti Luka! Luka: Najsrečnejši človek na svetu je čebelar. Jaka: Kako to? Luka: Navadni zemljani imajo medene tedne le malo časa, čebelar pa jih ima do smrti. Jaka: Ta pa je res dobra. Sedaj pa se hočeva najinih muh še tem bolj poprijeti, da bodla najini tedni res medeni. Satnice. Vsem društvenim članom javljamo, da bomo še ta mesec začeli izdelovati z najnovejšimi društvenimi stroji satnice (umetno satje). Čebelarji, ki potrebujejo satnice, naj brez odloga pošljejo ali prineso vosek v Ljubljano v Jugoslovansko knjigarno. Skušali bomo po možnosti promet tako urediti, da bomo sproti zamenjavali satnice za vose k. Opozarjamo pa, da bomo sprejemali edino le prvovrsten popolnoma prečiščen vosek, V nasprotnem slučaju bomo primorani odračunati primerne odstotke za kalež, oziroma sprejem odkloniti. Ceno za izdelovanje bomo določili pozneje, ko bo delo v tiru. Računali bomo le režijo brez kakega pribitka. Listnica uredništva. Bera za jubilejno številko »Sloven, Čebelarja« je bila tako obilna, da smo morali veliko gradiva odložiti za poznejše številke, kljub temu, da se je pričujoči zvezek izdal na štirih tiskovnih polah, namesto na treh, kakor je bilo izpo-četka določeno. Vse gg. sotrudnike, ki v tej številki torej niso prišli na vrsto, vljudno prosimo, da to cproste in potrpe do prihodnjič. Sčasoma pride vse na vrsto1. Saj jubilejno leto traja do konca tega leta. Prav zaradi tega smo morali skrčiti tudi mnogoštevilna in obsežna poročila iz podružnic. Ko bi hoteli priobčiti samo ta poročila, doslovno, bi napolnili z njimi lahko dve številki. Listnica upravništva: G. Podobnik, Pro-sek: Denar prejeli. — Jubilejno številko »Čebelarja« smo poslali samo tistim članom, ki so za tekoče leto plačali članarino. Vse podružnice in člane prosimo, da nam takoj javijo, če kdo lista ni prejel. — Nekatere po^ družnice pošiljajo denar za »Dom« skupno s članarino, na društvenih položnicah. V svrho lažjega poslovanja jih prosimo, da pošiljajo denar po položnicah za »Čebelarski dom«, katere dobijo pri g. prof. Josipu Verbiču. Vsaka pošiljatev denarja naj se točno označi, da vemo ali je poslani znesek članarina, ali za sladkor ali za blagovni oddelek. * * * Prve številke se je razposlalo 2243 izvodov, in sicer 2022 izvodo-v članom društva. — Imenike nam je poslalo 90 podružnic, od teh 5 novih. Od 13 podružnic ni nobenega glasu in sicer so to sledeče: Bled, Boh. Bistrica, Brezovica pri Ljubljani, Fara pri Kostelu, Kočevje, Trebnje, Št. Vid pri Stični, Sv. Andraž v Slov. Goricah, Sv. Benedikt v Slov. Goricah, Ljubno pri Celju, Murska Sobota, Sv. Vid niže Ptuja, Vitanje. — List se pošilja samu tistim članom, ki so list plačali, ne pa samo naročili. Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Cena Din P 200 195 — 6 — 2 _ 18 — 40 — 30 — 25 — 12 — 25 — 12 — 8 — 20 — 4 — 2 50 2 — 4 — 45 — 10 — 6 — 2 — 12 _ 15 — 18 — 15 — 28 — ■ 8 — 120 — 18 _ 15 — 4 — 3 — 475 — 40 — 10 — 14 — 6 — 2 — 800 — 650 — 15 — 2 50 1 50 — 50 7 — 5 — 3 — 3 — 45 — 4 — _ 50 11 — _ 75 _ 80 12 Tek. štev. Predmet 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami.................. Isti na 9 okvirov ........................... Deska za pritrjevanje satnic.............../'''.*:'' Euskol. Sredstvo za pomirjenje čebel in razkuženje panja. (Gori dolgo in je po- rabno brez kadilnika.) Cena za zavitek z 9 koščki......... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) . . Kadilniki I. vrste............................ Isti II............................... • Isti m. „ ............................. Kapa, čebelarska, navadna brez tkanine.................. Ista boljša s tkanino.......................... Kolesce za vtiranje žice I vrste..................... Isti II......................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov.............. Matičnice (kletke) I. vrste......................... Ista II............................ Ista III.......................■ . . . . Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti............. Žična mreža za okenca (pocinkana) a m2.................. Nož za izpodrezavanje satja....................... Nož za odkrivanje satja.......................... Odvijač za vijake.................... • • ;..... Okvirčki. Garnitura za zbijanje okvirčkov. (Korito za žaganje remeljcev) . . . Pipa čebelarska s cevko.......................... Ista brez cevke....................... Pitalnik za A.-Ž. panj........................... Posode za med, pločevinaste a 5 kg.................. Iste „ „ „ a 10 kg............... Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž, panju).......... Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj pr. m2............... Satnice 39 X 23 cm a kg.......................... Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov.............. Sito za čiščenje medu, leseno....................... Spone za rokave I. vrste par....................... Iste II. ,, par....................... Stiskalnica za satnice 25 X 40 cm...................... Stojalo in posoda za odkrivanje satja.................... Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev..................... Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic).......... Ščetica za ometanje čebel......................... Šilo za vrtanje luknjic........................... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm, nemški fabrikat . , . . Isto za 4 okvire, domač izdelek........... Vilice za odkrivanje satja......................... Zapahi za žrela: a) kovinski (Heidenreichov sestav).................. b) leseni (Trinkov sestav).............. ....... Žica za pritrjevanje satnic, 1 dkg.................... Kovinska garnitura za A.-Ž, panj; ' a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............. b) 2 nosilca za matično rešetko......,............. c) 2 tečaja za vratica a Din 1*50................... d) 4 tečaji za bradi a Din —...................... ej 2 mreži za okenca a m2..................... f) 4 zapahi za okenca p. Strgar a Din 1'—............. g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —"25.............. h) kvačice iz železne žice, kilogram................. i) 1 kljukica za vratica, večja ................. . . j) vsi potrebni vijaki........................ k) kos matične rešetke 33 X 25 ................... Gospodarska zveza v Ljubljani prodaja specerijsko in holonijalno blago, umetna gnojila in hrmiia, sir, surovo maslo in kondenzirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. o Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah.