Kronika. IZ POLEMIKE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU. Ivan Hribar pišc mcd drugim: Veliki smotcr, ki si ga je postavil naS narodni Kralj, da reši državo ncznosnih in pogubnih poslcdic izrodivšega se parlamen» tarizma ter jej piidobi v svetu ugleda in kredita, je mcgoče doseči lc s tem.ljitim iz= boljšanjem državnc uprave. Lc^ta se bo iz= boljšala lc ttdaj, če si ustvarimo upravni aparat, iki bo funkcijoniral pravično, tcčno in vestnO'. Ta aparat pa ne sirK biti pdvisen od političnih strank. On mora biti stakn, kakcr so stalni sodniki, ker le kontinuiteta ustvarja smotrnostno upravo. V politično prcpričanjc upravnih urad« nikov Si; seveda nc sme pcsegati, v kolikor se giblj?! v mejah za;konov; toda v službi ga ne smejo nikdar uveljavljati. Njihova na< loga mora biti, da povsem n.strankarsko in nasproti vsem državljanom (.nako vrše za= kone, ker le taka uprava ustvarja pravno sigurnost, ki jc glavni predpogoj za medsc:1 bojno zaupanje in ki cdino morc vesti ik za» dovoljnosti in blagostanju tema dvema naj» mogočnejšima stcbrema državne zgradb:. Zato -ie po mojem mncnju potribna revizija uradniškega zakona v tem smislu, da se do= ločijo najstrožje kazni za vsako zlorabo ura^ da in službe. Pa še nekaj drugega, kar prijatclji dela in reda z veli'kc skrbjo opažajo, da se je raz« pasla pon&kod ja'kc bohotno v naši državni upravi, yz treba z vso energijo in skrajno brt zobzirnostjo odpraviti. Na mcsto kcmo= ditete, ki se nevarno uveljavlja v mnogih uradih in je lastna zlasti inekatcrim višjim uradnikom, ki bi imeli dajati svojemu pods rejencmu osobju dober vzgled, mora stopiti marljivost, mcsto površncsti vcstnost, mcsto počasnosti ekspeditivnost. Vse to ima država pravicO' in dolžnost t.rjati od svojcga uradništva in bo — a'ko svojo nalogO1 prav umi:va in hoče, da bo kdaj dobro urejena — tudi res zahtevala. Naspro« ti temu pa ima tudi nujnO' dolžnost, da svoje uradnike plača tako, da jim bo mogoče po« štcno važnosti stanu in uglcdu države prl= mernc živeti, ,,/,a isvoje rrodbine 'skrbVti \m starosti brez bojazni gkdati v obraz. * Stalnost državnih uradnikcv jc predpo^ goj dobre uprave, je edino poroštvo za rcd, ki mora ali pa bi vsaj moral v njcj vedno vladati. # Uradništva jc v nckih uradih absolutno prcveč. Prišlo je v urade po zakotnih stop^ nicah strankars'ko=političnt' protekcijc. Ono je nc samo brem: državni blagajni, temvcč — v slučajih v katerih sploh v urade pri^ haja — tudi cstalim uradnikom v napotje. Tako uradništvo brcz usmiljenja iz uradov! Naj sc mu izplaoajo odpravninc, kjer je to po zakonu opravičeno. Ta izdatek bo vse? kakor produ^ktivnejši, ko sedanje izplač"va* njc službcnih prejankov, Ikcr bo v veliki meri pov^čal udcjstvovanje drugih, upravi rcs potrcbnih uradnikov. Če se potem k tako pridobljcnim prihrankom pridoda še ne!ka vsota, lahko bo službene prijemke na pravo število r.jduciranega državnega uradništva zvišati tako, da bo država laWko z vsem av* toritativnim naglaskom zahtevala od svojih uradnikov absolutno poštenjc in da bo mogla brez ozira na desno in kvo čistiti njihove vrstc od nevrednikov.