UDEAMUSIGITUR - Sklenilo se novo šolsko leto, absolventi sred-šol stopajo na novo življenjsko L Za njimi so šolske ure, sitni in inj sitni profesorji, prve ljubezni, lasti in tegobe srednješolskih dni, se jih bodo vedno radi spominjali. Največ letošnjih maturantov se je odločilo za visokošolski študij in naj fim bo uspešno izbran in dokončan. Med številnimi maturanti so bili tudi maturanti škofjeloške gimnazije, ki si v slovo zapeli: Veselimo se.. . — Foto: F. Perdan XXXII. Številka 43 rijji: občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Škofja Loka — Izdaja Časopisno podjetje ' — Glavni urednik Igor Slavec 'orni urednik Andrej Zalar U SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA Kranj, petek, 8. 6. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA - GORENJSKO jVarčujmo z vodo! Zaradi sušnega obdobja, ki traja že mesec dni, kranjski Vo-*od opozarja vse potrošnike vode, da z vodo varčujejo, da jo *jo racionalno, da ne zalivajo vrtov in perejo avtomobilov. loUvliaio da je poraba vode vedno večja, pomanjkanje pa že črtijo v nekaterih krajih predvsem ob konicah Za zdaj ne * omejevali porabe tako, da bi izločali nekatere predele. *ar bodo morali to storiti, če se bo sušno obdobje nadaljeva- -w umejcvau-----' ^r bodo morali to storiti, če ^--------- 'i*će bo potrošnja vode vedno večja. Vodovod Kranj zato prosi vse občane, da s porabo vode kujejo in jo uporabljajo le za najnujnejše namene in potrebe. Juša ogroža letino *%vn;aki Živinorejsko-veterinarskega zavoda Kranja priporočajo ukrepe za ki je prizadela tudi Delavno srečanje pred zborom gorenjskih aktivistov Prvo organizirano tovariško srečanje nekdanjih aktivistov pokrajinskega odbora osvobodilne fronte za Gorenjsko — Pobuda 0 izdelavi monografije o političnem delu — Ta čas najpomembnejša naloga je ustanovitev muzeja ljudske revolucije Siske iz Kranja pnpc ^njšanje posledic suše, ki Gorenjsko C. ka-go- IJj - Čeprav začne takoj Ij' suša na Gorenjskem vse 1* bo minila brez posjedi J Pomanjkanja krme se ne l*1 že odločajo za prodajo C* Jx> zanesljivo vplivalo na , Prirejo mesa in proizvodnjo ^Zato se je treba praznjenja ^gibati, če pa je že nujno. I ''klavnice živina slabše kva-I*Pitanci, plemenska živina pa Takšn o je republiško ^£*>, ki ga je treba upoštevati * Gorenjskem in biti v tem trajno disciplin i ran. teni strokovnjakov Živi voda ino-Go- ki ii ^'erinarskega za B Kranja je susa ta težko naidenio primer-ročila največ škode-na tra-košnia je bila od 20 do 40 "To velja manjša. To velja za p ^.Gorenjske, V v.šj.hpre, ^ ede- kosijo le enkrat, pa je ^ja v nevarnosti, hlaosi Se nepokošene travnike je treba takoj pokositi. Po prvem deževju bo nujno dognojevanje. Na gnojenih površinah je treba na hektarju potrositi vsaj 60 kilogramov čistega dušika (KAN ali NPK 17:8:9). na negnoienih površinah pa do 40 kilogramov čistega dušika na hektar (NPK 12:12:12 ali druga ustrezna gnojila). Krompir je treba okopati, kar preprečuje izparevanje talne vlage. Pred osipavanjem je treha krompir dognojevati z dušikom, osipa van je pa ie lahko učinkovito šele po deževju. Tudi za silažu«) koruzo je priporočljivo okopavanje. Kjer koruza ni bila poškropljena, jo je treba takoj poškropiti s kombiniranimi sredstvi za zatiranje plevela (LASSO ali DUAL + eden od atrazinov + de-herban A). Koruza ne sme zrasti več od 20 centimetrov. J. Košnjek KAMNIŠKA BISTRICA - V sredo, 6. junija, se je na delovnem srečanju v Kamniški Bistrici zbralo nekdanje vodstvo pokrajinskega in okrožnih odborov osvobodilne fronte in oblastnega komiteja komunistične partije za Gđrtfnjsko. Spadalo je v okvir priprav na letošnji zbor gorenjskih aktivistov, ki bo 24. junija v partizanski vasici Rudnik pri Volčjem potoku v kamniški občini. Zelja po tovrstnem srečanju, ki je bilo tokrat organizirano prvič, se je kazala že nekaj let. Širina zbora, ki se ga vsako leto udeleži preko 5.000 gorenjskih aktivistov, namreč onemo- Seme bo ni s^zato bo zelenjave za okrog ^odstotkov manj. Kmetijski ' k?*1 Priporočajo, da je treba kositi vse površine. Tudi ostajajo že leta in leta "i- Kmetijska inšpekcija bo i nadzor, v kolikšni meri se "^lo uresničuje. ^Pomembni so ukrepi, ki se lotiti takoj, da bo škoda manjša. Ker so močna in kmetovalci ne bodo m stroškom, se bo treba tvoriti za regresiranje zagotovitev cenejše ko jSciona na Ljubelj ^enalno srečanje nekda-Kjtfnflcov, internir;m< ev in flv* iz Slovenije bo jutri, 9$ 1979, ob 10. uri pri spo-«£na Ljubelju. S kulturnim ff^°m bo nastopila mladina to in srednjih šol občine Kčenter. Medobčinski r$B NOV za Gorenjsko, ki i% to osrednjo proslavo, i^dovesnost vse Gorenjce, fvtopa mladino- Everestovci dre vi v Kranju Kranj — Naša alpinistična himalajska odprava, ki je osvojila najvišjo goro sveta Mount Everest, bo danes, 8. junija, ob 19.05 prispela na brnidko letališče, kjer jim pripravljajo veličasten sprejem. Potem se bo naSa himalajska odprava napotila proti Kranju, kjer jo bomo pozdravili in ji čestitali za uspeh brez primerjave med 19. in 20. uro. Planinsko društvo Kranj in Planinska zveza Slovenije pozivata Kranjčane in okoličane, da se ob tem času zberejo na Trgu revolucije, kjer bo osrednji sprejem! GASILSKO DRUŠTVO POLJANE Gasilska avto tombola V NEDELJO, 10. JUNIJA 1979 OB 14. URI V POLJANAH NAD ŠKOFJO LOKO PO TOMBOL/ ZABAVA S PLESOM — SREČE LOV goča delovni razgovor o problemih in nalogah. Zato je organizacijski odbor za pripravo letošnjega 11. srečanja gorenjskih aktivistov, ki je oblikovan pri občinski konferenci SZDL Kamnik, prisluhnil tej želji in pripravil prvo delovno srečanje pokrajinskega vodstva osvobodilne fronte za Gorenjsko. Udeležili so se ga tudi: Janez Vari, medobčinski sekretar SZDL za Gorenjsko, Albin Vengust, predsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana in predstavniki kamniškega družbenopolitičnega življenja. Udeleženci srečanja so spregovorili o pomenu nekdanjega ak-tivističnega gibanja, saj so aktivisti pripravljali teren za akcije oboroženih sil, zato je bilo njihovo delo težko, posebej na Gorenjskem, kjer je bil pritisk okupatorja najmočnejši. O ljudeh, ki so soustvarjali našo politično zgodovino, je premalo napisanega. Spominov je veliko, treba jih bo spraviti na papir. Preko organizacij združenja zveze borcev in svetov za ohranjanje tradicij narodnoosvobodilne borbe bo treba vzpodbuditi iskanje resnice o naši politični zgodovini, ki je bila tako kruta in pestra ter tako pomembna za nas. Sklicatelj je na delovno srečanje povabil tudi zgodovinarje in gorenjske muzealce, ki bodo sodelovali pri oblikovanju monografije o političnem delu osvobodilne fronte na Gorenjskem. Njeno*'dokumentarno gradivo naj bi bila pričevanja, zbrana po temeljito pripravljenem programu. Ta čas najpomembnejša naloga pa je ustanovitev muzeja ljudske revolucije, ki naj bi ga že prihodnje leto postavili v Begunjah. Delovna srečanja bodo v bodoče stalna oblika dela, organizirali pa naj bi jih tudi po okrožjih, v katera bi zajeli vse tiste aktiviste, ki so veliko pomenili, vendar so danes že pozabljeni. Pokrajinsko srečanje naj bi bilo povzetek misli in pobud okrožnih srečanj in vsebinska opredelitev vsakoletnega zbora gorenjskih aktivistov. Oživeli so spomini v tovariškem pomenku pred prvim delovnim srečanjem mPokrajinskega odbora osvobodilne fronte za Gorenjsko lldeleiil se gaje tudi Albin Vengust, predsednik izvršnega sveta mesta LjubljanaTki DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ 5. STRAN: V ponedeljek, 11. junija, se bodo ob 17. uri zbrali delegati družbenopolitičnega zbora, v sredo, 13. junija, ob isti uri pa še delegati zbora -krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Tržič. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda velja omeniti osnutek statuta občine, predlog o podelitvi plaket mesta Tržiča ob letošnjem občinskem prazniku, predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v naši republiki, razen tega pa bodo delegati sprejemali še nekatera poročila in predloge odlokov. Z SEJEM OPREME IN SREDSTEV kranj CIVILNE Z4SCITE ^ prosti 4.-9.6.'79 NASLOV. V Pridelek krompirja manjši Čeprav so kmetje letos posadili več krompirja kot lani, ne bo večjega pridelka. Tako kot v Srbiji in na Hrvaškem, kjer so posadili za 18 ali 15 odstotkov več, sta tudi v naši republiki mraz in suša zavrla rast gomoljev. V Sloveniji pa tudi še m zagotovljena odkupna cena krompirja, nastopa pa še vrsta drugih težav. Omejitev vožnje za avtobuse Zvezni komite za promet in zveze je pripravil predlog sprememb in dopolnitev odloka o omejitvi hitrosti in vožnje s potniškimi avtomobili in motorji. Predlog naj bi sprejel tudi zvezni izvršni svet. Največja hitrost naj bi bila 70 kilometrov, avtobusi s prikolico za prevoz potni kov pa naj bi vozili s hitrostjo največ 50 kilometrov na uro. Popis prebivalstva Od 1. do 15. aprila leta 1981 bo v Jugoslaviji popis prebivalsWa, gospodinjstev in stanovanj. Predlog za izdajo zakona o popisu prebivalstva je zvezni izvršni svet predložil skupščini SFRJ. Zakon bo za vso državo določal način, vsebino in metodologijo popisa, pravice in dolžnosti ljudi, ki bodo dajali podatke in tistih, ki bodo sodelovali pri zbiranju podatkov. Zadnji popis prebi valstva je bil leta 1971. Zlonamerne vesti o potresu V tujem tisku, na radiu in po televiziji se širijo zlonamerne vesti o potresu v Črni gori. Po teh vesteh naj bi potres prizadel prav vse kraje v Dalmaciji, poškodoval stavbe, hotele, ljudje, ki pa prihajajo kot turisti v Jugoslavijo, naj bi se po teh vesteh morali cepiti zoper kolero in tifus. Zato so naši turistični delavci precej ostro obsodili laž-nost in zlonamernost ter opozorili na učinkovitejše delo naših predstavništev v tujini. Največ pritožb zaradi stanovanj Veliko ljudi v Jugoslaviji še vedno tarejo stanovanjski problemi. Zato je razumljivo, da je ob reševanju stanovanjske problematike največ tudi pritožb zaradi stanovanj. Samo na Hrvaškem se je število pritožb v zadnjih desetih letih povzpelo na 10.000 letno, dobra tretjina ljudi pa se pritožuje zaradi stanovanjskih problemov. Predvsem povzročajo hudo kri načini delitve stanovanj po delovnih organizacijah. 4500 novih postelj Za letošnjo turistično sezono so na Hrvaškem pripravili 4500 novih postelj v hotelih, počitniških domovih in motelih. Od tega so zmogljivosti najbolj povečali v Poreču, v Splitu, v Trogiru, na Hvaru in v Plitvicah. Do konca sezone bo nared še 5500 novih mest za kampira nje in 6000 turističnih postelj pri zasebnikih. Hrvaška bo letos ponudila okoli 16.000 novih turističnih ležišč. Zadnji srednješolski dnevi V Sloveniji letos končuje osnovne šole 25.000, srednje šole pa 18.000 učencev. Okoli 43 odstotkov se jih namerava vpisati na visokošolske zavode in ustanove, maturantje poklicnih šol pa so se za visokošolski študij odločili le v 2,7 odstotka. Zaposlilo se bo komaj 57 odstotkov učencev letošnjih srednjih šol, iz poklicnih šol pa skoraj vsi, iz gimnazij domala nihče, iz ekonomskih šol dobra tretji na, iz tehniških šol med tret jino in polovico. Svet v tem tednu Kranj — Slovenski republiški sekretariat za ljudsko obrambo je na letošnjem sejmu opreme in sredstev civilne zaščite prvič organiziral razstavit o obrambni vzgoji v našem šolstvu, da bi slovenski mladini predstavi/ in spodbudil zanimanje za vojaške poklice. Obiskovalci razstave lahko spozna jo vse rodove naše armade iz slikovnega gradiva, a delu in življenju v naših oboroženih silah pa jih seznanjajo tudi gojenci srednjih vojaških šol in vojaških akademij. Na sliki: gojenec mornariške akademije v Splitu i /><>g<> votli z dijaki kranjske mlekarske šole. (S) — Foto: F. Perdon JESENICE V ponedeljek, 11. junija, oh 16'. uri ho v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine prva seja predsedstva občinske konference Socialistične zveze z Jesenic. Delegati predsedstva se bodo najprej dogovorili za oblikovanje svetov, koordinacijskih odborov in komisij pri predsedstvu. Zatem bodo razpravljali o osnutku stališč, sklepov in priporočil skupščine SH Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v slovenskem stanovanjskem gospodarstvu ter oceni stanja in neposrednih nalog na tem področju v jeseniški občini. V razpravi bodo oblikovali tudi pripombe k obema dokumentoma (Si KRANJ V torek. "). junija, ie bila v Kranju 54. seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri so obravnavali predlog za poimenovanje nekaterih ulic v Kranju, razpravljali o problematiki obrambnih načrtov in obravnavali nekatere urbanistične zadeve. Govora ie bilo tudi o odstranjevanju posledic potresa in o predlogu odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarskohigienske službe. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič ie sklical včeraj 34. sejo komiteja. Člani komiteja so obravnavali problematiko vpisa v srednje šole, predlog družbenega dogovora o informiranju in informacijo o poteku javne razprave o preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. ŠK. LOKA ______ V torek, 5. junija, je v Zireh potekal razgovor o vključevanju zveze sindikatov v krajevno skupnost. Pripravil ga je občinski sindikalni svet v zvezi s sklepom republiškega sveta za delovanje delavcev pri uveljavljanju delegatskega in komunalnega sistema. V ponedeljek, 11. junija, ob 12. uri se bo prvič sestalo novo predsedstvo občinske konference SZDL. Obravnavalo bo zaključke posveta o kmetijski problematiki v škofjeloški občini, poročilo o javni razpravi o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ocenilo predlog samoupravnega sporazuma o financiranju pridobitve zemljišč in izgradnje komunalnih objektov na stavbnem zemljišču v Dašnici ter imenovalo koordinacijske odbore, sveta in komisije. V ponedeljek, 11. junija, ob 13. uri bo zasedala skupščina skupnosti otroškega varstva. Delegati bodo med drugim obravnavali poročilo o sistematskih zdravniških pregledih otrok, informacijo o investicijski dejavnosti in globalne smernice za razvoj otroškega varstva v občini. M. V Volilna seja SZDL Radovljica - V ponedeljek, 11. junija, bo volilna seja občinske konference SZDL Radovljica, na kateri bodo sprejeli poslovnik za delo konference, razpravljali o poročilu predsednika občinske konference SZDL in nadaljnji vlogi Socialistične zveze, o delegiranju delagatov ter opravili volitve. V radovljiški občini je dvajset krajevnih skupnosti in prav toliko Mladinska organizacija na Trati Skofja Loka — Na področju krajevne skupnosti Skofja Loka uspešno dela pet osnovnih organizacij zveze mladine. Ze dalj časa pa se pojavlja potreba po ustanovitvi osnovne organizacije na Trati, saj je na tem področju veliko mladih. Krajevni svet ZSMS Skofja Loka, ki je usklajevalec dela osnovnih organizacij na področju krajevne skupnosti Skofja Loka je dal pobudo za oblikovanje iniciativnega odbora za ustanovitev nove osnovne organizacije. Vanj so vključili poleg najbolj prizadevnih mladincev tudi Člane ostalih družbenopolitičnih organizacij na tem področju in se na treh posvetih domenili za kadrovsko šesta vo in formirali komisije. Ustanovno konferenco so določili za petek, 1. junija, za predsednika pa predla gali Blaža Jesenka. Krajevni svet ZSMS .Škofja Loka ima v svojem letošnjem programu dela še ustanovitev treh osnovnih organizacij zveze mladine: \ Pušta lu, Zdravstvenem domu in Obrtniku, za kar se že dalj časa kaže potreba. Mojca Pirrnan krajevnih organizacij Socialistične zveze, od katerih je 19 krajevnih konferenc oblikovanih po delagat-skem sistemu, le krajevna skupnost Stara Fužina je oblikovala krajevno konferenco, ki jo sestavljajo vsi delovni ljudje in občani. V krajevne konference je bilo delegiranih 742 delegatov, nekatere krajevne konference imajo kot metodo dela vaške in ulične odbore. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica je na svojih sejah in na sejah koordinacijskih odborov ter organov obravnavala v minulem mandatnem obdobju vrsto pomembnih vprašanj in sodelovala pri razreševanju številnih problemov, ki so se pojavljali. V skladu s svojo usmeritvijo je postala resnično frontna organizacija, v kateri so se uresničevali interesi, želje in potrebe delovnih ljudi in občanov. Poleg organizacije številnih javnih razprav, ki so bile v večini krajevnih organizacij uspešne s številnimi pripombami in zadovoljivo udeležbo, se je Socialistična zveza delovnega ljudstva vključevala v razreševanje perečih problemov in težav. Tako je bila njena stalna naloga uresničevanje delegat skega sistema ter uveljavljanje zakona o združenem delu in samo upravnega dogovarjanja in sporazu mevanja na vseh ravneh. Socialistična zveza delovnega ljudstva je v Radovljici s svojo organiziranostjo in uresničenim de lovnim programom ena tistih druž benopolit ičnih organizacij, ki se resnično uspešno in vsestransko vključuje v vsa družbena dogajanja v občini, v njej prihajajo do izraza vsi interesi delovnih ljudi in občanov in si tako le utrjuje svojo vlogo in družbeni pomen, ki ga v našem samoupravnem socialističnem niste mu ima. D. S Potrditev načel neuvrščenih Predsednik Tito se je vrnil z osemdnevnega obiska v Alžiriji, Libiji in na Malti — Izjava po prihodu na puljsko letališče — V Colombu zaseda koordinacijski biro neuvrščenih držav — Našo delegacijo vodi Josip Vrhovec — Papež na Poljskem — Italija je volila PULJ - Po osemdnevnem obisku v Alžiriji, Libiji in na Malti se je predsednik republike Josip Broz-Tito vrnil v domovino. Po prihodu v Pulj je ocenil obisk v prijateljskih sredozemskih neuvrščenih državah in še posebej poudaril pogovore o nadaljnjem sodelovanju z omenjenimi državami. Sodelovanje z Alžirijo in Libijo je po sodbi predsednika Tita že obrodilo dobre sadove, sodelovanje z Malto pa se lahko še razširi. Prepričani si je dejal predsednik Tito po prihodu v domovino, da mora z__ dobre politične odnose spremljati tudi gospodarsko sodelovanje. Takega mnenja so bili tudi voditelji držav in vlad, s katerimi smo se pogovarjali. Vztrajam, je poudaril predsednik Tito, da je tisto, kar se dogovorimo s tujimi partnerji, treba izpolniti! Seveda smo veliko pozornost posvetili tudi mednarodnim vpraš njem, predvsem nadaljnjim dejavnostim pri doslednem uresr čevanju načel politike neuvrščenosti. Naj takoj poudarim, da smo ta vprašanja obravnavali z enakih stališč. Dobili smo vtis. da je večina neuvrščenih držav privržena izvirnim načelom banja in da vidi v njem poroštvo za svojo neodvisnost in napr dek sveta. Zlasti je bilo izrazito prepričanje, da lahko gibanje i politika neuvrščenosti izpolnita svoje zgodovinsko poslanstvo samo, če sta neodvisen, samostojen in neblokovski dejavnik ao-dobnega sveta. Predsednik Tito je v izjavi ob prihodu na letališče v Pulju tudi povedal, da je bilo med njegovim obiskom govs-ra tudi o medsebojnih odnosih med neuvrščenimi državami. Spori se morajo reševati na miroljuben način. Vse razlike je treba premagovati z demokratičnim dialogom. Dovolj razlogov imamo, da smo lahko optimisti pred bližnjima srečanjima predstavnikov neuvrščenih držav v Colombu in Havani. Med obiskom predsednika Tita in sodelavcev v Alžiriji, Libiji in na Malti je bilo obilo govora tudi o bližnjevzhodni kriai^ Predsednik Tito ocenjuje, da so stališča držav do tega vprašanja sorodna. Obsodbe vredno je početje Izraela. Zato je treba utrditi enotnost arabskih držav in zagovarjati celovito in pravično reševanje bližnjevzhodne krize. Pozornost je veljala tudi sodelovanju obalnih sredozemskih držav. V interesu vseh držav je, da postane Sredozemlje območje miru, zaupanja, varnosti in vsestranskega sodelovanja, ne' območje kriz, konfrontacij in tujega vmešavanja. S poti se vračamo zadovoljni, je dejal predsednik Tito. Po-( globili smo prijateljsko sodelovanje, razen tega pa čutijo na rodi j teh držav do Jugoslavije veliko simpatije. Naš predsednik seje alžirskemu predsedniku Šadliju, libijskemu voditelju Gadariji in voditeljema Malte Mintoffu in Buttegiegu še enkrat iskren«! zahvalil za gostoljubje in prisrčen sprejem. V glavnem mestu Sri Lanke Colombu pa se začenja po-^ membno srečanje neuvrščenih držav. V konferenčnem centri' so se najprej zbrali veleposlaniki neuvrščenih držav in pripravi-4 li vse potrebno za začetek zasedanja koordinacijskega biroja, ki ga sestavljajo zunanji ministri. Članica koordinacijskega biroja je tudi Jugoslavija, našo delegacijo pa v Colombu vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. V Colombu poudarjajo« da je treba odstraniti nesoglasja in prav zaradi tega v Coloaaba ne bo govora o članstvu Kampučije in Egipta. Po sodbi nekaterih držv je njuno članstvo sporno. Koordinacijski biro bo razpravljal tudi o novih članicah neuvrščenega gibanja. Prošnje a* sprejem so posredovali Iran, Pakistan, Grenada in S uri nam. a* sprejem pa utegne zaprositi tudi Mehika, ki je doslej sodelovala na srečanjih neuvrščenih le kot opazovalka. Število neuvrščenih držav bo tako preseglo 90. Na dva zunanjepolitična dogodka je treba še posebej opoaa-riti. Prvi je papežev obisk na Poljskem, kjer ga je pozdravilo več milijonov ljudi. Papažev obisk ni pomemben le za Cerkev, te»-več ima tudi globoko politično ozadje. Italija pa je volila. Rezultati so pričakovani, saj so najmočnejše stranke obdržale primat, čeprav se je njihovo medsebojno razmerje sil spremenilo-Krščanska demokracija in komunisti so zgubili nekaj glasov, socialisti pa so nekaj pridobili. Prav ti premiki bodo otežkočali ] sestavo nove vlade. J. Košniek Spominska slovesnos Komenda - V soboto, 9. junija, ob 16. uri se bodo Komenčani zbrali na spominski slovesnosti na Ko-mendski Dobravi, kjer so Nemci pred 35. leti požgali partizansko bolnico, ki jo je vodil dr. Tine Zaje iz Mengša. -Govoril bo Nande Vode-Sergei, udeleženec narodnoosvobodilne borbe in predsednik kamniške občinske konference socialistične /veze. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Komen da-Moste in mladinci ter mladinke i/ Komende Na slovesnosti bodo sodelovale tudi .note civilne zaščite m splošnega ljudskega odpora, predstavniki JLA in člani komenškega gasilskega društva, ki v teh dneh praznuje svojo 86-letnico. Tako bodo v soboto dopoldne v Komendi izvedli gasilsko vajo in vajo enot civilne zaščite, nakar se bodo v pohodu odpravili na spominsko slovesnost na Komendsko Dobravo. Komenški gasilci bodo v nedeljo. K) junija, v počastitev svojega praz nika pripravili proslavo. Ob 16.30 se hod,, /brali pred komenško osnovno šolo in v povorki, skupaj za narod njmj nošami, odlli na prireditveni prostor, kjer s,- bo ob 14.30 začela proslava. Komenčani doslej niso imeli svo-,ega krajevnega praznika. Letos so se na predlog druibemipolitičnih organizacij in krajevne- skupnosti od- ločili, da bodo v spomin na ti dogodek na Komendski odslej vsako leto praznovali linija. Izvoljeno vodstvo JESENICE — V pol 4. junija, ob 16. uri je bila v i dvorani jeseniške obfti skupščine druga seja obči« konference Socialistične z Jesenic. Delegati konference na seji največ pozornosti tili obravnavi namena in xanu akcije Nič nas ne sme preaen« ter rokovnika za potek akcije, ga je izdelal svet za Iji ' obrambo in družbeno samoi to pri predsedstvu republH konference Socialistične n Slovenije. Delegati so po ot razpravi oblikovali komisijo, bo na osnovi predlogov razp^ ljavcev pripravila sklepe sa ničevanje konkretnih nalog • aeniški občini. Zatem so delegati izvedli >t ve vodstva občinske konfer Za predsednika so ponovno novali Zdravka Črva, sa t tarja pa Slavka Humerco. $ j^j I. JUNIJA 1979 3.STRAN G LAS troke ogroža naš način življenja t polovica otrok v škofjeloških vrtcih ima okostja in gnile zobe - Največji napredek pri razvojno motenih otrocih l mm Loka - V Škofjeloških I " ▼ zadnjih letih posvečajo pozornosti preventivnemu enemu varstvu otrok, v fcp spadajo tudi sistematski Nl Vzgojno varstven i zavod N» namen sklenjeno pogodbo z Nvenim domom v Škofji Loki Kje za preglede namenil 50.000 Wr. Lani je bilo v štirih vrtcih '"j. Novi svet, Podlubnik in - pregledanih 340 otrok od to 543, torej nekaj več kot Pregledani so bili pred-•troci, ki so obiskovali malo ^ndi letos zaradi pomanjkanja ov ne bo dosti bolje. - ^"ocila o sistematskih zdrav-J pregledih — sestavila ga je *4a Križnar, pediater v ot-in šolskem dispanzerju — je . da je v vseh štirih vrtcih •ljenji in okvarami na prvem deformacija okostja. Več kot * otrok, v vrtcu na Trati in ^em svetu celo več kot tri ima skaženo okostje. Naj-je okvar stopal, nog in e. Vzrokov za to je več. Za vanje okvar bo treba več i posvetiti osveščenosti *fa glede pravilnega načina 'j*- Otrok potrebuje za pravi-oj ogromno gibanja, gibalnih ki jih v tesnem prostoru ne Zato preštevilne skupine v ftodijo. Urediti bo treba več površin v okolici vrtcev, večjih naselij in drugod. lahko tudi na zavest Več prostega časa bo treba z otroki preživeti aktivno v naravi, zdravem okolju in ne pred televizijo, v dimu cigaret in družhi betona. Človek je del narave, poudarjajo strokovnjaki, zato postaja vedno bolj okrnjen, če ga iztrgamo iz naravnega okolja. V vseh štirih vrtcih ima več kot polovica otrok gnile zobe. Žalostno je, da imajo nekateri okvarjeni prav vse zobe, da izgleda ustna votlina kot razpadajoča trdnjava, kjer imajo odlično skrivališče in gojišče bacili. Ugotovljene so bolezni prebavil, ki imajo svoje korenine v gnilem zobovju. Zato bo treba v vrtcih nujno uvesti sistematske preglede zob. Dobro bi bilo, če bi v novem vrtcu v Podlubniku zaživela predvidena zobna ambulanta. Četrtina otrok ima govorne motnje. Tudi po vsej Sloveniji ugotavljajo, da narašča število govornih motenj. Govor je ena izmed glavnih komunikativnih možnosti med ljudmi, zato bo treba temu problemu posvetiti vso pozornost. Nekateri otroci so bili že pri logopedu, treba bo razmisliti o nastanitvi terapevta, ki bo obiskoval vrtce. Največji napredek je bil narejen v skupini razvojno motenih otrok. Tako pravijo strokovnjaki, to z veseljem ugotavljajo starši. Zato bo treba vsem prizadetim otrokom omogočiti vključitev v razvojni oddelek. Odslej bo za to skupino še bolje poskrbljeno, saj jo bo trikrat tedensko obiskal terapevt. Dr. Križnarjeva opozarja, da je največji sovražnik zdravja otrok letošnjim dnevom civilne zaščite aznovanje bo delavno o-Kvc* lani so zvezni izvršni diC'n republiški izvršni sveti je t/tolj dogovor o imenovanju :..đoalovanski dan jtft^ia za jugoslovansk leljj* zaščite. Tega dne 1955. le-I *»mreč tovariš Tito podpisi o razglasitvi zakona o *' obrambi, v katerem so »Porabili izraz civilna za-Ker je bil ta datum i -iben mejnik v razvoju ci-■L*f*čite, je postal praznik '• Trikov civilne zaščite kot 1 nLjPlošne ljudske obrambe in ' Mfb* samozaščite. fr**jširšo obliko priprav in rjbo delovnih ljudi in obča-VjzaJcito ter reševanje pre-JJ*f in materialnih dobrin Jff*ih akcijah, naravnih in hudih nesrečah ter v dru-J^ednih razmerah civilno C* razvijamo na osnovi jy»ostL Neposredno jo ure-Wfi° delovni ljudje in obča-JL temeljnih organizacijah «r**f* dela, krajevnih skup-ia drugih samoupravnih Mfaeijah in skupnostih. Za izpolnjevanje nalog in *J>V se organizirajo v štabe J^* civilne zaščite. Pri nas |l' r njih prek 204 tisoč ob-f( Oziroma okrog 11 odstot-Slovencev. tega se za sodelovanje v J in reševalnih akcijah [jajo in pripravljajo v orjak združenega dela, h organizacijah in inte-*4ruženjih, katerih delo-* Posebnega pomena za ci-t*štito. Med njimi je treba 'lasti prostovoljne gasil-**nizacije in poklicne ga-taote, Rdeči križ. Gorsko **o službo, potapljaška 1 ter socialne, zdravstve-narske, komunalne, vodnogospodarske, in preskrbovalne or- prosvetnih delavcev — Občinska izobraževalna prireja jutri, 9. junija, ob Iskrim restavraciji na dan prosvetnih Ob tej priložnosti bo pro avce obiskal sekretar pred -entralnega komiteja ZK ■ Franc Šetinc in spregovo-narodnem položaju naše drže navada, bodo najpriza-prosvetni delavci prejeli ,a in nagrade, v kulturnem lit ve pa je zajeta razstava del in nastop orkestra ter zbora osnovne šole Davo-•ieCerkeli. H, J. V razvoju civilne zaščite se zavzemamo,da bi bila organiziranost, usposobljenost in pripravljenost njenih pripadnikov čimbolj usklajena ter prilagojena konkretnim razmeram in potrebam v določenem okolju. Pripravljenost enot in štabov civilne zaščite za delovanje v vojni, ob naravnih nesrečah in v drugih izrednih razmerah preverjamo z raznimi praktičnimi vajami. Zato je razumljivo, da so v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti, ki jo uresničujejo tudi pripadniki civilne zaščite, v ospredju praktične vaje z najrazličnejšimi domnevami. Zaradi prizadevanj, da bi v samozaščitne aktivnosti vključili čimveč delovnih ljudi in občanov, pa bo praznovanje letošnjega dne civilne zaščite, drugo zapored, prav tako delavno. Največ aktivnosti, katerih namen je nadaljnja krepitev civilne zaščite, v naši republiki načrtujejo ta mesec, seveda pa se bodo nadaljevale še naprej z vso intenzivnostjo. Svoj višek bodo dosegle konec septembra ob sklepu akcije Nič nas ne sme presenetiti. Razen pomembne prireditve, 7. sejma opreme in sredstev civilne zaščite od 4. do 9. junija v Kranju, bosta omembe vredna dogodka v Sloveniji tudi svečana seja republiškega štaba za civilno zaščito 20. junija in izid priročnika o samozaščiti. Aktivnosti v gorenjskih občinah pa bodo potekale takole! NA JESENICAH bo 20. junija vaja specializiranih enot civilne zaščite jeseniške železarne, krajevne skupnosti Sava in občinske združene enote. V KRANJU je bila 5. junija vaja enot civilne zaščite za radiološko-biološko kemijsko zaščito. V RADOVLJIŠKI OBČINI je bilo 5. junija občinsko gasilsko tekmovanje v Bohinju, 15. junija pa bo občinska vaja enot civilne zaščite v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi, 20. junija občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč, do 20. junija pa bodo v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela vaje enot civilne zaščite. V ŠKOFJELOŠKI OBČINI so že izvedli občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite, in sicer 27. maja v Škofji Loki, 20. junija pa bo večja vaja civilne zaščite v krajevni skupnosti Železniki. V TRŽIČU bo 9. junija štabna vaja civilne zaščite, dan pozneje pa »r Z. acijska vaja štabov in enot civilne zaščite. S. Saje splošna življenjska ogroženost. V najbolj občutljivem obdobju hitre rasti in razvoja so otroci izpostavljeni nanehnim spremembam, stresom in nemirnemu tempu življenja. Zato ni čudno, da vedno pogosteje obolevajo. Ne le strokovne službe, predvsem starši so dolžni, da jim po svojih močeh in spoznanjih poma-B»J°- M. Volčjak Nova delitev sindikalne članarine Po skoraj enoletni razpravi o osnutku pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije so člani predsedstva republiškega sveta na Četrkovi seji končno le »prižgali« zeleno luč« predlogu, ki naj bi ga v kratkem sprejel republiški svet. Pokazalo se je namreč, da star način financiranja ovira uresničevanje z ustavo in drugimi dokumenti določeno vlogo sindikatov. Na posvetih s predsedniki in sekretarji občinskih in medobčinskih svetov ter člani republiškega sveta je bilo ugotovljeno, da nekaj osnovnih organizacij ne sprejema predlaganih delitvenih razmerij in da se tudi del občinskih svetov ne strinja s predlagano prerazporeditvijo. Zato je bil prvotni predlog delitve članarine nekoliko popravljen: osnovnim organizacijam bo po novem ostalo 35 odstotkov članarine (prvotni predlog je bil za 34 odstotkov), občinskim odborom pa različno, glede na število članstva. Tako bo občinski svet Zveze sindikatov Kranj razpolagal s 30, Jesenice Skofja Loka s 35, Tržič z 39 in Radovljica s 36 odstotki članarine. S tem predlogom se povečuje tudi solidarnost med občinami: 42 občinskih sindikalnih svetov bo tako imelo večjo udeležbo pri članarini, 19. svetom se pa zmanjša. Vse materialne potrebe osnovnih organizacij znotraj združenega dela pokriva združeno delo samo, tako je določeno že z ustavo. S članarino pa naj se osnovnim organizacijam omogoča njihova osnovna dejavnost, za katero naj v svojem finančnem načrtu rezervira sredstva, za ostale dejavnosti pa naj se odloča po zmožnostih. Analize, ki so bile narejene okrog sindikalne članarine, so pokazale, da je 0,6 odstotka od neto osebnih dohodkov, ki jih člani namenjajo za dejavnost svoje organizacije dovolj. Nujno potrebna pa je bila ta prerazporeditev, saj dosedanja delitev že od leta 1974, ko so bile sprejete nove naloge sindikata, zavira njihovo uresničevanje. D. Dolenc Srečanje mladih tehnikov Jugoslavije Radovljica — V radovljiški občini se že pripravljajo na organizacijo XV. srečanja mladih tehnikov Jugoslavije in VIII. srečanja mladinskih klubov tehnike Jugoslavije v čast jubilejev naše partije, sindikatov, obletnice rojstva Mihaila Pupina, mednarodnega leta otroka in VI. kongresa narodne tehnike Jugoslavije- Mladi tehniki Jugoslavije proslavljajo te obletnice z delovnim prikazovanjem v klubih, sekcijah, krožkih, šolah in drugih organizacijah, kjer se zbirajo. Da bi postalo delo v klubih mladih tehnikov pestrejše in spodbudnejše ter da se spremlja njihovo delo v razvoju tehnične kulture se vsako leto organizira srečanje tehnikov Jugoslavije. Ni naključje, da bo srečanje organizirala letos prvič Radovljica, od 14. do 16. junija. V Radovljici se s to dejavnostjo uspešno ukvarjajo šole, kjer delujejo samostojni klubi mladih tehnikov. Sestavili so tudi že program srečanja, ki vsebuje praktično delo po svobodni izbiri, razstavo tehničnih del Mladih tehnikov in klubov, razstavo pionirske in mladinske fotografije, revijo filmov pionirjev in mladine, kviz, ekipno tekmovanje mladine pri obrambi in zaščiti. Iz vsake republike in pokrajine bo na srečanju sodelovalo po trideset udeležencev. Mladi bodo tekmovali tudi z aktivnostmi na tehničnem področ-ju. Ves prireditveni program bo v Ka-dovljici, v Lescah, ob Sobčevem jezeru, na, letališču v Lescah in na Bledu. D s Brez skrivnosti Skofja Loka — Gorenjske občine se morajo pri pripravi prihodnjega družbenega srednjeročnega plana medsebojno obveščati in druga drugo seznanjati z dokumenti in dosežki na tem področju. Ker še vlada pretirana zaprtost, nastajajo odvečni problemi, ki jih ob večji odprtosti ne bi bilo, so poudarili na škofjeloški seji predsedstva skupščine gorenjskih občin. Za družbenopolitično usklajevanje Gorenjske pri pripravljanju prihodnjega srednjeročnega plana bo skrbel Medobčinski svet SZDL ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij, za strokovno plat pa razen skupščine gorenjskih občin posebno telo, sestavljeno iz delegatov izvršnih svetov, temeljne banke Gorenjske in Medobčinske gospodarske zbornice. Oboji morajo po družbenopolitični in strokovni plati pregledati, kaj je bilo doslej že narejenega, kakšne dokumente imamo in kaj bi kazalo še pripraviti. Še posebej velja izvleči iz predalov analizo o razvojnih možnostih Gorenjske, ki so jo pred leti pripravili strokovnjaki Ekonomskega instituta in še nekatere druge dogovore. Gorenjske občine se različno, vendar skoraj enako zagnano lotevajo priprav prihodnjega srednjeročnega plana. V nekaterih občinah so snovali ob tem še posebej prostorske plane, drugje pa so oboje združili. Odslej naj hi veljal dogovor, da za prihodnje srednjeročno obdobje ne kaže delati družbenega plana posebej in prostorske plane prav tako posebej, temveč naj imajo družbeni plani ekonomsko, socialno in prostorsko komponento. S tem bo dosežena večja celovitost. To pa seveda ne zmanjšuje pomena prostorskega planiranja, ki mora biti usmerjeno na daljši rok in ne le za nekaj let naprej. Jeseniški aktiv komunistov proizvajalcev Pestro delovanje članstva Jesenice — V jeseniški občini že nekaj let deluje aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev. Zdaj ga vodi Andrej Zalokar, delavec temeljne organizacije organizacije Jeklar-na v železarni Jesenice. Aktiv sestavljajo delegati iz 51 osnovnih organizacij Zveze komunistov v neposredni proizvodnji, za njegovo delovanje pa skrbi 5-članski sekretariat. V aktivu, ki pred vsako sejo občinske . konference Zveze komunistov razpravlja o materialih in oblikuje svoja stališča, so njegovi člani preteklo leto delovali na več področjih. Precej pozornosti so posvetili idej-nopolitičnemu izobraževanju članov, oceni predkongresne aktivnosti pa obravnavi gospodarskih gibanj in samoupravnega sporazumevanja v ekonomskih odnosih. Poleg tega so spregovorili o organiziranosti občinske konference Zveze komunistov ter nalogah komunistov na področju vzgoje in izobraževanja, planiranja pa obrambnih priprav in samozaščitnega ravnanja. Največja težava pri delovanju aktiva je bila slaba udeležba nekaterih delegatov na sejah. Nedelavne in neresne delegate so zamenjali, obenem pa opozorili sekretarje osnovnih or- ganizacij, da poskrbe za boljšo ude ležbo. Objektivne težave, kot so iz mensko delo ter delo v dislocirani! enotah, pa bodo pri sklicevanju se ovira tudi v bodoče. Nekaj problemov je v preteklost prav tako povzročalo prešibko pov ratno obveščanje, saj vsi delegat niso poročali o sklepih aktiva v svo jih osnovnih organizacijah, ali p; niso aktiva obveščali o delu in prob lemih svojega okolja. Letos bodo v aktivu posebno po zornost namenili marksistični vzgo ji, saj se zavedajo, da je idejnopoli tična usposobljenost članov še kak< pomembna za uspešno delo v vsel sredinah. Tako bodo obravnaval aktualne teme, razpravljali o delo vanju organov samoupravne delav ske kontrole, načinih in oblikah sa moupravnega informiranja ter uve ljavljanju delegatskega sistema. Po leg tega bodo na sejah aktiva obrav navali tudi rezultate gospodarjenja uresničevanje kadrovske politike tei naloge v akciji Nič nas ne sme prese netiti. Seveda pa bo aktiv staln< spremljal in reševal vse pomembne zadeve, s katerimi se bodo srečaval v osnovnih organizacijah. Rina Klinar Obveščenost kdaj zašepa KRANJ — Komite in konferenca ZKS Kranj sta ocenila gradivo o delovanju osnovnih organizacij in komunistov v delegatskem sistemu, ki je nastalo na osnovi posebne ankete, v katero je bilo vključenih 229 osnovnih organizacij ZK.'200 jih je odgovorilo, ostali pa še vedno molče. Rezultati ankete so pokazali, da je vplivnost osnovnih organizacij ZK v delegatskem sistemu še prepičla, zato ni bilo težko pripraviti stališč, ki morajo stvari na tem področju obrniti na boljše. Vsestransko velja okrepiti obveščanje delovnih ljudi. 'Delo delegacij in delegatskih skupščin naj ne bo le sebi namen, temveč mora biti odprto do samoupravnih in poslovodnih organov ter družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Problematika delegacij je še vedno preredek gost na straneh tovarniških glasil, enako pa lahko trdimo tudi za druga sredstva obveščanja. Osnovne organizacije ZK, družbenopolitične organizacije, samoupravni in drugi organi tudi večkrat ne vedo za odločitve občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. -Zato bi kazalo oblikovati informacije za delegatsko odločanje, dostopne vsem uporabnikom. Poročanje s sej delegacij mora biti rednejše. Zapisniki s sej delegacij morajo pogosteje na mize družbenopolitičnih delavcev in članov samoupravnih organov. K temu lahko veliko prispeva tudi uresničitev sklepa občinske konference, da morajo biti posamezni člani osnovnih organizacij zadolženi za delo v delegacijah. -Slednjim pa se je lažje odločati, če vedo za stališča v SZDL organiziranih družbenopolitičnih sil in če le-te obravnavajo problematiko z dnevnih redov skupščin. Pogosto tarnamo, da delegati za svoje poslanstvo niso dovolj usposobljeni. Zato mora biti Zveza komunistov pobudnik za usposabljanje delegatov, v ka- terem morajo razen delavskih univerz sodelovati tudi strokovne službe organizacij združenega dela in skupnosti. Usposabljanje ne sme biti splošno in iztrgano iz vsakodnevne problematike, temveč praktično in usmerjeno k razreševanju vsakodnevnih problemov sredine, kjer delegacija deluje. 'Premalo so izkoriščene metode posvetovanj pred pomembnejšimi delegatskimi zasedanji, prav tako pomembna pa je odločitev, da bosta kranjski komite in konferenca redno obravnavala gradiva za seje občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. J. Košnjek Preslabo pripravljeni Kranj — Republiški izvršni svet je posredoval občinskim izvršnim svetom ugotovitve, stališča in sklepe oh informaciji o lanskih prekinitvah dela. Republiško gradivo ni le gola informacija, temveč predvsem opozorilo, da smo na te dogodke v samoupravni praksi in družbenoekonomskih razmerah premalo pripravljeni. Kranjski izvršni svet se je obvezal, da bo spremljal tovrstne primere na svojem območju. Ni dovolj, da po prekinitvi dela začnemo ugotavljati vzroke in predvsem ga^mo posledice, temveč je najpomembnejše oblikovati tako samoupiavno prakso, da do prekinitev dela ne bo prihajalo in da bo odstanjevanje kali prekinitev dela vključeno v vsakodnevne samoupravne odnose. Ker tega ni, se samoupravni odnosi zaostrujejo in stopnjujejo do prekinitev. Nekatere se pojavljajo zaradi neučinkovitega samoupravljanja, druge pa so tudi izsiljevanje in uveljavljanje interesov posameznikov ali skupin. G L, A S 4. STRAN PETEK, 8.JUNUA 1! Konfekcija edina cokla V tržiškem Triu se najteže prebija obrat usnjene konfekcije, vendar pa je v primerjavi z lanskim »minusom« po letošnjih prvih treh mesecih že na meji rentabilnosti — Največje razvojne možnosti ima izdelava sestavnih delov obutve, uspešno pa posluje tudi trgovina s sredstvi za delovno in civilno zaščito Tržič — Glavna dejavnost tovarne Trio v Tržiču, ustanovljene pred 25 leti, je izdelava notranjkov, ki jih dobavlja vsej slovenski čevljarski industriji, nekaj pa tudi že v druge republike. Teh napravijo vsak dan okrog 22.000 parov, v prihodnosti pa bi jih lahko se več, saj so edini v Jugoslaviji, ki izdelujejo notranjke za prodajo. Razen tega ima Trio se lepe razvojne možnosti za proizvodnjo nekaterih drugih sestavnih delov obutve. Uspešno »cvete« tudi trgovina s sredstvi za delovno in civilno zaščito. Z njimi Trio pokriva domala vso Slovenijo, razen Štajerske. Edina cokla je obrat usnjene konfekcije. Ta je v lanskem letu napravil več kot 2 milijona dinarjev izgu- be, ki so jo pokrili z dohodkom drugih dveh dejavnoti, tako da so poslovno leto kljub težavam uspešno zaključili. Razlog za slabo prodajo sicer kvalitetnih in modnih usnjenih oblačil je zlasti izredno konkurenčna ponudba podjetij iz drugih jugoslovanskih republik, ki spravljajo v obup takorekoč vse slovenske usnjene konfekcionarje. Razen tega je bilo lani po usnjenih oblačilih sploh nekoliko manjše povpraševanje, z izvozom, ki so ga v Triu dosegli za 221.000 dolarjev, pa obrat tudi ni prida pridobil; razen dragocenih deviz, ki so jih v nekoliko manjši višini kot bi jih lahko, uporabili predvsem za nakup rezervnih delov in strojne opreme. Najboljša elektro industrija Radovljica - Aprila je bila vrednost industrijske proizvodnje v radovljiški občini manjša za 2 odstotka v primerjavi z marcem, od proizvodnje januarja in februarja pa je bila višja. V primerjavi z lanskim aprilom se je povečala za 27 odstotkov. Triglav konfekcija p. o. KRANJ, Savska c. 34 sprejme 10 UČENCEV v učno razmerje za izučitev poklica šivilje Od kandidatov se zahteva, da imajo dokončano osemletko in da so zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Prijave sprejema Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34 do 20. 6. 1979. V štirih mesecih se je vrednost industrijske proizvodnje povečala za 23 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Največje povečanje je dosegla elektro industrija za 48 odstotkov. V štirih mesecih so industrijska podjetja realizi rala '33 odstotkov letnega plana. Štirimesečni plan so podjetja presegla za 1.1 odstotek. Elektro industrija je presegla plan za 36 odstotkov, kemična za 20 odstotkov in Elan za 4 odstotke. V drugih panogah plana niso izpolnili. Aprila je radovljiško gospodarstvo doseglo najvišjo mesečno vrednost izvoza. Najbolj se je povečal izvoz v Elanu. Vzrok za to, da v nekaterih delovnih organizacijah niso dosegli plana izvoza je deloma v zmanjšanju naročil in nekonkurenčnosti na tujem tržišču, deloma pa v sezonskem značaju izvoza. Po štirih mesecih je bilo v občini za 14 odstotkov več prenočitev kot v enakem lanskem obdobju. Največje je bilo povečanje v bohinjskih in v blejskih hotelih. Do zdaj so bili tako rezultati v turizmu ugodni in če se bodo predvidevanja uresničila, lahko pričakujemo letos milijon nočitev. Delavci pa so imeli nižji povprečni osebni dohodek od republiškega in gorenjskih občinah, razen v Tržiču. D. S. Salon pohištva '79 Ljubljana — V torek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli Salon pohištva '79, na katerem je svoje utečene programe prikazalo 107 proizvajalcev pohištva iz Slovenije. Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Salon je odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, ki je v svojem govoru kritično ocenil današnji položaj lesne industrije pri nas. V vseh teh letih po vojni smo vse preveč zanemarjali industrijo proizvodne strojne opreme za lesnopredelovalno industrijo in smo danes tretji največji uvoznik te opreme na svetu. Tru- dimo se sicer okrog produktivnosti, vse premalo pa smo naredili za modernizacijo in uvajanje novih tehnologij, ki danes zaposluje še vse preveč delovne sile in daje slabo kvaliteto in majhen izbor. Tako domači kot tuji trg pa je vse bolj zahteven. Ce bi lesna industrija tesneje sodelovala z združeno in zasebno obrtjo in bi na ta način izkoristila bogato kulturno in obrtniško dediščino V proizvodnji manjših, iskanih serij pohištva, bi tudi pri izvozu dosegala veliko boljše rezultate. Letošnji Salon pohištva, ki je v znamenju kvalitete, bodo izkoristili za več razprav okrog problemov naše lesne industrije. j) j) Gradnja dijaškega doma - 5. oktobra lani je bil na Zlatem polju v Kranju vzidan temeljni kamen za nov dijaški dom, ki bo predvidoma stal okrog :i0 milijonov dinarjev. Denar zanj se zbira na podlagi družbenega dogovora o gradnji dijaških domov v Sloveniji. Odprt bo do novega šolskega leta, r njem pa bo našlo prostor 240 učen cev (H. J.) - Foto: F. Petdan Precej na bolje se ie obrnilo, ko se je obrat s 47 zaposlenimi lani preselil v sodobne prostore na industrijski coni na Mlaki in hkrati dobil nekaj sodobnih strojev. Kljub temu so v Triu izdelali interni sanacijski program in dosegli, da je obrat z lanskega »minusa« v letošnjih prvih treh mesecih že prešel na mejo rentabilnosti, čeprav težav še zdaleč ni konec in izgub najverjetneje tudi ne. O preusmeritvi obrata ne razmišljajo. Odločili pa so se, da proizvodnje usnjene konfekcije ne bodo širili. S tem, kar imajo, bodo skušali doseči čim večjo produktivnost, kavliteto in m od n ost izdelkov. V zvezi s tem so že navezali stike s strokovnjaki v Konusu v Slovenskih Konjicah, ki jim pomagajo predvsem po strokovno tehnični plati, možnosti za sodelovanje pa se v prihodnosti kažejo tudi na drugih področjih. Kljub vsem težavam pa ima »brat usnjene konfekcije v Triu tudi pomembno prednost. Zaradi majhnosti se lahko zelo hitro prilagaja povpraševanju in potrebam na trgu ter izpopolnjuje manjša naročila. S tem pa seveda konkurira zlasti na modnem področju. H. Jelovčan Tekstilni center iz Kranja uresničuje program modernizacije proizvodnega obrata Zvezda, ob katerem so že začeli graditi noče prostore in tkalnico. - Foto: F. Perdan Dopolnjen progra Sa sudnjem posvetu sindikalnih delavcev Gorenjske je medobčinski sekretar Zveze komuni stov :a dolenjsko Zdravko Krvi na ostro nastopil tudi proti drsnemu ćasu r občinski/) sluz bali. Zdaj tu omogoča, da občinski uslužbenci popoldne še hitreje »zdrsnejo« domov in če ima delavec opravke pri njih. jih po drugi uri skoraj ne more več ujeti. Tudi sreda, ki je bila postavljena za uradne ure. se zdaj skrajšuje v /)o/)oldanskih urah. To je treba nemudoma preprečiti, je poudaril tovariš Krvina. Ce bomo hote/i našega delavca zadržati pri stroju, mu vendar moramo omogočiti, da svoje opravke uredi v pojmi (lanskih urah in zato bi namesto drsnega delovnega časa bilo bolj pametno uvesti še kakšen popol danski (telovnik. Kranj — Občinska konferenca ŽKS Kram ie na enem od zasedanj sklenila. da ie treba program marksističnega in ideinopolit ićne ga usposabljanja komunistov v kranjski občini stalno osveževati / aktualnimi temami in dogodki Dopolnitev je že sprejel komite na svojem zadnjem zasedanju \ petek, in sklenil predlagati novosti članom občinske konference ZKS v sprejem. Komite predlaga dopolnitev obveznega dela temeljnega programa z dvema dodatnima temama: mednarodni odnosi in načela zunanje politike SFRJ ter družbene dejavnosti - pomembna komponenta proizvajalnih sil. Dopolnjen bo tudi izbirni del. Komunisti kranjske občine naj bi dodatno obravnavali odnos socialističnih sil do religije, cerkve- in klerikalizma, idejna vprašan ta dr« benopolitičnega položaja žen** družin«-, skupščinski sistem iihrauJ delovanje izvršnih organov n, , komunistov pri stanovanjski gadi vi in spodbujanje ustvarjalne drir nosti v organizacijah združe* dela. Razen tega pa v kranjski *fi načrtujejo najrazličnejše natisa posabljanja vodstev osnovnih nizacij ZK. seminarje za pusas področja dela komunistov. % narje za kandidate za sprejeta i seminarje za novospreiete ; • polit ično šolo. Cl ani komiteja so posvetni sebno pozornost literaturi Menih so, da je preveč spjoš j pogosto zastarela, najnovejša ... a na področju literature pa števana. Uspeli medobčinski posveti Na zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je podpredsednik republiškega sveta Miran Potrč ugodno ocenil regijske posvete s predsedniki in sekretarji občinskih svetov, ki so se po vsej Sloveniji zvrstili v maju. Osnovni namen posvetov je bil poenotiti akcije pri uresničevanju programov sindikata, ki so bili sprejeti na republiškem svetu: okrog razporejanja dohodka, čistega dohodka in uresničevanja načel delitve po delu, družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju planiranja, usmerjenega izobraževanja, akcije »nič nas ne sme presenetiti«, kolektivnem vodenju, informiranju, novem načinu finan-siranja v sindikatu in podobnem. Vsi posveti so bili dobro pripravljeni in konkretni, tako da so akcije uspešno stekle po vseh občinah. Pred začetkom počitnic, koncem junija, bodo sklicani še krajši posveti, ki bodo dali smernice za sindikalno delo takoj po kolektivnih dopustih. D. D. Višje najemnine za poslovne prostore Radovljica — V občini se bodo najemnine za prostore, v katerih se opravljajo klasične uslužnostne storitve — kfojaštvo, frizerstvo — povišale za 25 odstotkov, najemnine za druge prostore, kjer se opravljajo druge storitvene in gospodarske dejavnosti (gostinstvo, trgovina) in pri garažah pa se bodo povišale za 30 odstot kov. Tako bo znašala mesečna najemnina za kvadratni meter poslovnega prostora za osebne storitve do 7,50 dinarjev, pri drugih poslovnih prostorih pa do 40,30 dinarjev in pri ga> razah do 20,61 dinarjev, Ugotovili so, da so najemnine sklada stanovanjske skupnosti Radovljica do petnajstkrat nižje od tistih, ki jih zaračunavajo hoteli ali zasebni lastniki hiš svojini najemnikom ali občutno nižje kot v Kranju ali V Ljubljani. Kategorizacijo prostorov bo Alpdom opravil predvidoma do konca leta zato, da se realno ovrednotijo najemni prostori glede na lokacijo, kvaliteto in površino. D. S. Komunisti za gospodarsko stabilizacij Tržiški komunisti se vključujejo v prizadevali za gospodarsko stabilizacijo — Posebno p0 1 nos t investicijski politiki, združevanju dela sredstev, uvozno-izvozni menjavi, cenam, zap slovanju in razporejanju dohodka in čisteč dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodi Tržič - V prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo se vključujejo tudi komunisti v tržiški občini. S tem v zvezi so na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS sprejeli nekaj pomembnih sklepov in stališč, med katerimi velja najprej omeniti izdelavo ocene o tekočem poslovanju, izpolnjevanju ciljev razvojne politike ter dejanskem samoupravnem in družbenoekonomskem položaju delavcev, ki jo bodo pripravile osnovne organizacije ZK skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela in skupnostih. Ob tem pa bo treba izoblikovati tudi konkretne naloge vsakega posameznika pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. V sklopu obravnavanja stabilizacijske politike bo potrebno nameniti posebno pozornost investicijam, združevanju dela in sredstev, uvoz-no-izvozni menjavi, cenam, zaposlovanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke. Pomembne naloge pa čakajo zlasti komuniste v izvršnem svetu skupščine občine Tržič, ki bodo morali oceniti vse trenutne in načrtovane inve-sticiie v občini ter določiti vrstni red njihovega uresničevanja. Preaaai morajo imeti vsekakor naložbe v t ganizacijah združenega dela. k pj slujejo z izgubo ali na robu rvr: ^ nosti ter naložbe, ki se financira«» sredstev samoprispevka, in sac« tiste, ki zagotavljajo'dvu, duktivnosti ob enakem ali mamser številu zaposlenih, uporabo aV surovin m repromaterialov. Ze decembra lani je občinska * ~ ferenca ZKS sprejela sklep, da rm ni svet oblikuje družbeni svet spodarstvo, ki naj bi se vkltaSt prizadevanja za povezovanv V< sko-predelovalne industrij 'v >?W» ter v planiranje v združenem posebnim poudarkom na razv " planih. Sklep doslej Še ni hi! urv>r. čen. Med pomembnejše sklepe komat ja sodi tudi sklep o »zamrzni osebnih dohodkov vsem voljen zaposlenim v občinskem komaei ZKS v letošnjem letu. Enako pr*» ročilo je komite posredoval tud stvom in članom zveze komur -v drugih družbenopolitičnih OJp nizacijah, občinski skupšč -samoupravnih interesnih skupa stih. H. Jel 62 odstotkov otrok v vrtci Skofja Loka - Nedavno tega so M oddahnili starši Škofjeloških malčkov, ko so prejeli ugodno rešitev prošnja sa sprejrh v vrtec- ali ja-sli Nič čudnega, saj so nekateri čakali na sprejem že več let. Na razpis Vzgojno varstvenega zavoda Skofja Loka je- prispelo kar 357 prošenj. Zavrnjenih je bilo le 24. V organizirano varstvo bo tako s prvim septembrom zajeto še 290 otrok. Ostalo predstavlja tako imenovana prioriteta, to so tisti, ki jih postopoma sprejemajo v varstvo. Tolikšno število otrok je bilo sprejetih predvsem na račun novega vrtca v Podlubniku, ki bo zgrajen do septembra. S prvim septembrom bodo tore i bistveno omiliene dosertaJ nje težave, ki jih je povzročala p storska stiska v škofjeloških vrt. V organizirano varstvo -782 predšolskih otrok, kar pomeni odstotkov vseh. ki bivajo v me* Skofja Loka in jegovih okol-ikih i seljih. To je vsekakor zelo rs ljiv podatek. Od tega bo v vrtcih » otrok - sedem v skupini razvoj motenih - v jaslih pa 87 otrok t slej imajo v Škofji Loki tudi dve W stveni družini, ki varujeta 12 otrl Kapacitete bodo torej še vedno f koliko presežene, saj je po normi vih prostora za 744 otrok. Vendar je treba vedeti, da je dejanska i sotnost otrok manjša od vpisane je dnevni osip često večji od 20 stotkov. M Volčji 1 fujUNUA 1979 5. STRAN G TRŽIČ SEJA DRLŽBENO-,*ITlCNEGA ZBORA Sptfine občine Tržič, 'Vddjek, 11. junija, " uri v rriali sejni *ani skupščine |EJA ZBORA IffiVNIH SKUPNOSTI Wine občine Tržič, ^».13. junija, " uri v mali sejni rani skupščine t) A ZBORA Lenega dela ■Mine občine Tržič, % 13. junija, 'uri v veliki sejni fani skupščine Dnevni red i k^olitvi in poročilih komisij za SSajo pooblastil bodo delegati po-V ««pa bodo obravnavali: ^»POLITIČNI ZBOR Ljteestne volitve delegatov v M&enopolitični zbor skupščine (%»enije (\ek statuta občine Trti* M o podelitvi plaket mesta t**« v letu 187» ^4 družbenega dogovora o ati-Ski politiki v SR Sloveniji odloka o zaključnem raču-.^računa občine Trti* za leto k*ilo o izvršitvi proračuna skup-^ občine Trtic za obdobje od JoJM. 187» j*4o o realizaciji programov >tw in skladov skupščine obči-. tic od 1.1. do 30.4. 1878 ,*ilo o izvajanju politike cen *»o4ov in storitev iz pristojno-Mn v letu 1978 ter izvajanju S in obveznosti, ki izhajajo iz Vwgs dogovora o izvajanju %cen in proizvodov in ston- iR81oveniji v letu 1878 fc it imenovanja ika vprašanja Wevnih skupnosti **k lUtuta občine Trti* J<4 o podelitvi plaket mesta >»r letu lt7» 4 mesta tV»be namembnosti kmetij-> * gozdnega zemlji**a v obelil odloka o odstranjevanju od-v občini Trtic i odloka o potrditvi zaključ-rteuna proračuna obiine t« leto 1978 , h o izvršitvi proračuna »kupnine Trti« za obdobje od < JO. 4. 1979 o realizaciji programov SW in skladov akup»*ine ob*i-■M od 1.1. do 30.4. 1979 X o izvajanju politike cen Sdsv in storitev iz pristojnosti, v letu 1978 ter izvajanje jy is obveznosti, ki izhajajo iz Vgs dogovora o izvajanju . o cen proizvodov in storitev ; Wijiv letu 1979 V« izdajo soglasja h stopnji ^Kije stanovanjskih his in Nd v družbeni lastnini V o izdelavi »*fokov"; *r osnutkov in P/^,0«°^?n°; Nuiv za prostorski plan ob*ine simenovanja Vika vprašanja I^&JIJŽENEGA DELA " tatuta občine Trti* fo podelitvi plaket Ha 1970 . ftti. Iratbenega dogovor o »t. politiki v SR Sloveniji £ok. o od*kodn »» -mead! ^be namembnost, kmenj gozdnega zemlji**a v obči odloka o odstranjevanju od-fvSrobcini Trtic ..kliuč-» p/or^na Sf o' Raciji Prjr- V in skladov»kufj*ine ob*' % od 1.1. do 30. 4. 197» & ° •^•tLrlCv ^ Pri.tojnV vfr Tetu 19« ter izvajanje K težnosti, ki i^nju VW dogovor, o »W.n^ k. cen proizvodov in storile , V«iji v letu 197» . ^^.{.vr^kovnih N ° ^fkov in predlogov ^•za^proitor-ki p.an s>iU imenovanja " 4k« vprašanja jb*« predlaga ^/^-Tevnlh %f dela m aborj ^raj ^^d"jvan^ druzDeni l«Ht SljfšV?\ifoie določil« ..«•«»-> 1»78, k?J-V^upnost ob*ine ; ^novanjska s »up alo. t,*aa 0,35 odstotka ca r 1 snovanj TfJ^d 6 milijo-ffiKI Revaloriziran, j,,« dinarja aBJ.k. V^vSl. W amortizacijo dober :^fv ^talo p. bi razpore-\r (klade. DOGOVORIMO SE Pripombi na dogovor o štipendijski politiki Tržičani predlagajo spremembo kriterijev za pridobitev kadrovske štipendije in prispevne stopnje za združevanje sredstev za štipendiranje Novi predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji se od sedanjega razlikuje zlasti v tem, da so v njem opredeljena le temeljna načela in izhodišča štipendijske politike v republiki, enotni kriteriji štipendiranja ter naloge udeležencev družbenega dogovora pri uresničevanju teh načel in izhodišč štipendijske politike, medtem - ko bodo merila in način štipendiranja opredeljena v osnutku samoupravnega sporazuma o štipendiranju, katerega podpisnice so vse organizacije združenega dela. V predlogu je poudarjen kadrovski vidik štipendiranja. To pomeni, da je pri štipendiranju potrebno izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela oziroma družbe in uveljaviti poklicno usmerjanje mladih z upoštevanjem njihovih nagnenj in učnih sposobnosti. V predlogu je tudi opredeljeno, da so kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja, da za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo le tisti, katerih dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne preseže 75 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka v Sloveniii, za razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev pa tisti kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine ne presega zajamčenega osebnega dohodka v republiki za tekoče leto. Nekaj sprememb je še v samoupravni organiziranosti nosilcev Štipendijske politike, medtem ko se bodo za štipendiranje tudi poslej združevala sredstva v višini 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Tržič predlaga zborom skupščine pristop k družbenemu dogovoru z dvema pripombama, ki naj jih zbor podpisnikov upošteva ob pripravi dokončnega besedila ali ob prvi spremembi dogovora. Pripomba se nanaša na določilo, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 75 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Komisija predlaga, naj bi ta dohodek ne presegel poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki. Druga pripomba se nanaša na združevanje sredstev v višini 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Komisija predlaga, da se sredstva za štipendiranje združujejo od 0,5 odstotka, ker se sicer uvaja avtomatizem, ki zapečati 0,5-odstotno prispevno stopnjo ne glede na porabo. Za delegata v zbor udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniii naj bi na zasedanju skupščinskih zborov izvolili Darka Trudna, predsednika izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Tržič. Cene močno presegle dogovorjene Družbeno dogovorjene cene so lani v naši republiki strmo narasle, podobno pa se bo verjetno zgodilo tudi z letošnjimi — Cene, za katere je pristojen tržiški izvršni svet, so bile v okvirih dogovora Izvršni svet skupščine občine Tržič je podpisnik družbenega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 in letu 1979, s čimer se je obvezal, da bo v mejah svojih pravic in obveznosti nastopal v skladu z zakonom o družbeni kontroli cen ter dosledno upošteval vse naloge, določene v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980. Z dogovorom v lanskem letu so se podpisniki zavezali, da bodo sprejemali take ukrepe, da rast cen v primerjavi z letom 1977 pri industrijskih proizvajalcih ne bo prekoračila 9 odstotkov, v prodaji na drobno 12 odstotkov, pri življenjskih potrebščinah 13 odstotkov in pri storitvah 11 odstotkov. Podatki o spremembah cen v letu 1978 pa povedo, da je pri cenah na vseh področjih presežena dogovor- težko, saj je visoka rast vseh oblik porabe v lanskem letu s svojim vplivom pomembno delovala tudi na letošnjo rast cen. jena rast. Cene na drobno so v Slo- veniji dosegle 18,2-odstotno poviša-n je, cene storitev so bile decembra lani višje kar za 20,3 odstotka, življenjski stroški so bili v primerjavi l decembrom 1977 višji za 18,7 odstotka. V tržiški občini so stanarine v lanskem drugem polletju poskočile za 90 odstotkov, najemnine za poslovne prostore so se v skladu z družbenim dogovorom povišale za 30 odstotkov, komunalne storitve za 5,46 odstotka (meja je bila 8 odstotkov), cene obrtnih storitev za 11,8 odstotka, zaradi porasta cen nafte pa so se dvignile tudi cene vozovnic v mestnem prometu Razen tega so se lani povišale fte prodajne cene pasteriziranega mleka, cehe osnovnih vrst kruha in cene SVeŽemU mesu. Prizadevanja vseh ravneh 80 pripomogla k la ie v občini Tržič ostala rast cen v skladu z druž-n dogovorom 6 oblikovanju ceh v letu 1978. Dogovor 0 izvajani! politike cen v letu 1979 določa, da bi v primerjavi z lanskim decembrom v naši republiki cene Pri proizvajalcih porasle za največ 10 odstotkov, cene na drobno za 13, cene storitev za 9,5 in cene živi jen jsk ih potrebščin za največ 13 odstotkov. Izvajanje dogovorjene politike cen pa bo letos izjemno na temu, c okvirna v, Statut zrel za obravnavo Statut občine Tržič, ki zdaj velja, je bil sprejet na zborih občinske skupščine pred peti mi leti. V tem času je bilo iz danih nekaj zakonov, ki so določena področja družbenega in samoupravnega življenja bistveno drugače opredelili. Tudi praksa pri uresničevanju delegatskega sistema je pokazala, da je statut občine Tržič v nekaterih poglavjih nedorečen. Zato so zbori skupščine občine sklenili, naj se pristopi k izdelavi novega statuta. V ta namen je bila imenovana posebna komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta, ki je skupaj z delovnimi skupinami obdelala posamezna poglavja in pripravila osnutek novega statuta. Tega je že obravnaval izvršni svet skupščine občine Tržič in ga dopolnil z nekaterimi pripombami, nekaj pa jih bo prav gotovo prinesla tudi široka javna razprava. Bistvene novosti, ki jih vsebuje besedilo osnutka statuta, so zajete v temeljnih načelih, v katera so vključene tudi določbe o družbenopolitičnih organizacijah. Številne so spremembe v poglavju samoupravljanje in njegove oblike v občini, medtem ko je poglavje družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu, usmerjanje in usklajevanje družbenega razvoja ter način financiranja skupnih potreb delovnih ljudi in občanov usklajeno z zakonom o združenem delu, zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja kot tudi s predpisi o skupni in splošni porabi. Občinska sredstva in skladi se praznijo Denar se na občinskih sredstvih in skladih sicer pridno nateka, vendar pa ga bo za uresničitev nekaterih načrtov zmanjkalo Poročilo o uresničevanju programov sredstev in skladov skupščine občine Tržič, sestavljeno za prve štiri mesece letošnjega leta, daje pregled dotoka in uporabe sredstev za financiranje negospodarskih investicij, sredstev krajevnega samoprispevka, sredstev za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, za nacionalizacijo gradbenega zemljišča ter za vzdrževanje vojaških objektov v Križah. Sredstva za financiranje negospodarskih investicij so bila uresničena 60-odstotno. Tako je bila poravnana obveznost izvajalcu del za cesto vpadnico, vrnjen premostitveni kredit sredstvom samoprispevka, razveseljivo pa je tudi, da so bili programi krajevnih skupnosti pripravljeni že spomladi in je bil torej denar nakazan krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču, v polovičnem znesku pa še krajevnima skupnostima Kovor in Senično. Dotok sredstev krajevnega samoprispevka je v prvih štirih mesecih zadovoljiv. Pojavlja pa se spet izpad prispevkov temeljnih organizacij. Poročilo sicer prikazuje, da je na računu skoraj 40.000 dinarjev, vendar pa je treba povedati, da sta že pripravljeni dve pogodbi, ki bosta zahtevali precej več. Tako je sklenjena pogodba med krajevno skupnostjo Leše in izvajalcem del za cesto vpadnico v Leše v znesku 1,65 milijona dinarjev, za dodatna dela in zunanjo ureditev doma upokojencev pa 10,195.355 dinarjev, za kar Splošna poraba v okvirih Marca letos je bil sprejet odlok o proračunu občine Tržič za leto 1979, ki je določal obseg in strukturo občinskega proračuna. Glede na to, da poročilo, ki ga bodo tokrat obravnavali delegati, zajema obdobje od 1.1. do 30. 4., to je le mesec po začasnem financiranju, nekatere naloge še niso uresničene. Gre predvsem za področji negospodarskih investicij in komunalne dejavnosti, ki sta vezani na zahtevnejša pripravljalna dela. Prihodki v prvih štirih mesecih ne kažejo bistvenejših odstopanj od planiranih. Večji so predvsem zaradi prenesenih sredstev iz lanskega leta in, kot že rečeno, zaradi neizpolnjenih nalog iz komunalne dejavnosti in negospodarskih investicij. Vendar pa je tik pred podpisom pogodba o izdelavi prostorskega plana občine ter katastrskih načrtov, za kar bo uporabljen celoten presežek. Nekoliko pod planom so le dohodki iz zasebnega sektorja obrti in kmetijstva, kar pa je vsakoletni primer zaradi načina predpisovanja teh obveznosti, in takse. Predlog odloka o . . .. odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča vsebuje nove vrednosti odškodnine po kategorijah zameljišča, saj ni bila popravljena že od 1974. leta. Po novem naj bi odškodnina za kvadratni meter zemljišča I. katastrskega razreda in zemljišča, namenjenega za vikende, znašala 40 dinarjev (doslej 20 dinarjev). II. katastrskega razreda 36 dinarjev (20), III. in IV. razreda 25 dinarjev (12 in 8), V. in VI. razreda 15 dinarjev (6 in 4) ter VII. in VIII. katastrskega razreda ter gozda 10 dinarjev (zdaj 2 dinarja). V novih zneskih odškodnin za kvadratni meter vseh kategorij zemljišč je že vračunan znesek 5 dinarjev, ki ga po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih kmetijska zemljiška skupnost odvaja zvezi vodnih skupnosti Slovenije. ... odstranjevanju odpadkov je bil v javni obravnavi od lanskega decembra. V tem času je svoja mnenjha posredovalo šest temeljnih delegacij, v glavnem iz združenega dela. Njihove pripombe se nanašajo prvenstveno na odvoz kosovnih odpadkov, amortizacijsko dobo smetnjakov, kaznovalno politiko, pogostnost odvažanja odpadkov in podobno. Glede tega se predlog odloka tudi razlikuje ; čan Tri fotografske razstave v Kranju Z začetkom delovanja Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju se Kranj polagoma razvija v pomembno galerijsko središče fotografije pri nas. Retrospektivna razstava enega najpomembnejših fotografov med obema vojnama na Slovenskem Frana Krašovca, ki jo je lansko leto pripravil Kabinet, je letos z velikim uspehom obiskala Beograd, Novi Sad in Titograd. Za letošnjo jesen pripravlja Kabinet ob sodelovanju ing. Stojana Kerblerja razstavo z naslovom Socialna tematika v slovenski fotografiji in vrsto predstavitev del naših najvidnejših mojstrov fotografov številne ustvarjalce iz vse Slovenije je letos privabila v Kranj tudi prodajna razstava fotografije, ena prvih pri nas. Poleg naštetih prireditev se v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja vrstijo vse leto fotografske razstave, ki obravnavajo najrazličnejše teme. Tako moramo v tem okviru omeniti prikaz jugoslovanske gledališke fotografije, ki jo vsako drugo leto ob tednu Slovenske drame organizira Prešernovo gledališče v Kranju. S privlačnim ciklom fotografij s potovanja po Indiji nas je v kletnem razstavišču Prešernove hiše seznanil Drago Holyn-ski. Razstava je pokazala, da je mogoče dokumentarne in likovno ustvarjalne interese povezati v učinkovito celoto. V enaki meri velja ta ugotovitev tudi za razstavo fotografij Marka Aljančiča DOL, ki si jo lahko ogledamo v kleti Prešernove hiše in ki pomeni poskus vnašanja problematike varstva okolja v fotografijo. Avtor je z razstavo želel opozoriti na nerešen problem varovanja okolja v samem jedru mesta. Soteska Kokre, ki je bila nekdaj nepogrešljiv sestavni del mestnega ambienta, o čemer med drugim govorijo kot stare upodobitve, je danes pozabljena tako v svoji naravni lepoti kot v vlogi zelenega pasu ali bodočega rekreacijskega centra. V stebriščni dvorani Mestne hišo se je z obsežnim prikazom naravoslovne fotografije prvikrat predstavil kranjskemu občinstvu dr. Luka Pintar. Motili bi se, če bi njegovi fotografiji prisodili samo dokumentarni značaj. Flora v Pin-tarjevi fotografiji, ki je postavljena pred kamero v posebnih svetlobnih pogojih, hoče povedati več. V krhkih oblikah cvetov, potopljenih v svetlobo in senco, je prisoten tudi avtor s svojimi razpoloženji, s svojim optimizmom in bolečino. Gledalec presenečen ugotavlja koliko različnih izraznih možnosti nudi narava ustvarjalcu s svojimi neštetimi oblikami, spreminjajočimi se iz dneva v dan. Pri Luki Pintarju je ambientalni prostor zožen na neposredno okolico fotografiranega objekta, ki je morda prav zaradi tega še bolj intimno in bolj poglobljeno občuten. V nas se pretaka kot živi tok življenja, kakršnega more zajeti objektiv le človek, ki ima tako občutljive oči kot naš avtor. Obseg likovnih prizadevanj dunajskega umetnika Herberta Rybe Mladi slikarji bodo spet prijeli za čopiče Skofja Loka - mesto bratstva in enotnosti mladih — bo danes popoldne sprejela pionirje likovnike, ki že dvanajstič prihajajo v Malo Groharjevo slikarsko kolonijo. Tokrat je prijavljenih kar 424 učencev: 230 z gorenjskih in ljubljanskih osnovnih šol, 130 iz drugih slovenskih krajev, 44 iz Srbije in 20 iz drugih republik in pokrajin.. Med njimi je 50 foto-amaterjev. Male slikarje spremlja 130 učiteljev likovne vzgoje. Tema letošnje kolonije je upodobitev kul-turno-zgodovinskih zanimivosti Škofje Loke in okolice ter utripa življenja in dela občanov. ■ Ker je namen slikarske kolonije predvsem srečanje pionirjev likovnikov in utrjevanje prijateljskih vezi med našimi narodi in narodnostmi bo delo dopolnjeno z bogatim kulturnim programom. • Škofjeloški pionirji bodo svoje vrstnike sprejeli na osnovnih šolah v Škofji Loki in na Trati danes ob 17. uri. ■ Na Mestnem trgu bodo ob 18. uri učenci iz Cerkelj in Reteč pripravili godalni in tamburaški koncert..Zvečer pa bo Viktor Zakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine, sprejel mentorje in člane organizacijskega odbora. _V soboto, 9. junija, ob 7.45 bodo na Mestnem trgu slovesno odprli 12. Malo Groharjevo slikarsko kolonijo. Ob tem bo pevski zbor osnovne šole iz Škofje Loke zapel nekaj pesmi. "Mladi slikarji se bodo nato razkropili po Škofji Loki in okolici in slikali do poznega popoldneva. Od 16. do 18. ure bo na Mestnem trgu igrala godba na pihala gorenjskih občin. V nedeljo, 10. junija, ob 10. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli razstavo del udeležencev kolonije. V kulturnem programu bodo sodelovali: godba na pihala iz Škofje Loke, učenci osnovne šole iz Tržiča in folklorna skupina iz Smederevske Palanke. Razstava likovnih del bo odprta do 5. julija. Udeleženci kolonije bodo prejeli posebna priznanja za sodelovanje. Fotoamaterska dela, učenci bodo filme razvili v svojih šolskih fotolaboratorijih, bodo razstavljena ob koncu šolskega leta. Od kod denar za nov oder? Po prvih grobih izračunih bi za obnovo odra v Prešernovem gledališču potrebovali okroglo 25 milijonov dinarjev Kranj — Prešernovo gledališče iz Kranja se s svojim delom že vrsto let uspešno in enakovredno vključuje v slovenski kulturni prostor in stopa ob bok poklicnim gledališkim hišam. Vedno zahtevnejši projekti pa terjajo primeren igralni prostor — oder. Stavba Prešernovega gledališča je bila zgrajena že pred vojno, po njej, ko se je gledališka dejavnost v Kranju močno razživela, pa je postalo očitno, da prostori ne zadovoljujejo niti najosnovnejših potreb gledaliških delavcev in s tem posredno tudi obiskovalcev. Konec šestdesetih let je gledališče ob družbeni podpori najprej obnovilo dvorano in druge prostore za gledalce, kasneje pa je bil zgrajen še prizidek z garderobami, delavnico in upravnimi prostori. Najpomembnejše delo, obnova odra, torej še čaka. O tem, da je nujno, ni dvoma. Ne le, da se morajo tehničnim zmogljivostim odra prilagajati domači gledališčniki, ko snujejo nove predstave; svojo izvirnost izgubljajo tudi gostujoča dela, mnoga pa v Kranju prav zaradi tega sploh ne moremo videti. Ob razmišljanju, kako urediti oder, da bi zadovoljeval zahtevam sodobne gledališke ustvarjalnosti, se je porodilo več rešitev. Prvi idejni osnutek Je predvideval podaljšanje odra na Tavčarjevo ulico, vendar se je izkazalo, da bi bila ta inačica silno draga, po drugi strani pa bi bila s tem posegom načeta skladna celota tega dela Kranja, ki sodi v prvo skupino kulturnih spomenikov. Druga rešitev je predvidevala pomaknitev celotnega gledališča v stavbo na zahodni strani, kjer je trgovina Elite. Tudi ta izhod bi bil zelo drag, saj bi morali obenem preurediti še dvorano, stopnišče, kabine in še kaj. Nazadnje se je izluščila najspre-jemljivejša možnost obnove odra; oder naj bi podaljšali v dvorano, z rušenjem lesenih stropov nad njim bi bil višji, hkrati pa bi pridobili še stranske prostore za odlaganje kulis in drugih scenskih pomagal. Razen tega gledališčniki predvidevajo še ureditev poda na odru, ki bi bil deloma pogrezljiv, svetlobne, akustične in druge tehnične opreme odra. Po prvih grobih izračunih bi za posodobitev odra potrebovali 25 milijonov dinarjev (2,5 stare milijarde!). Delegati v občinski kulturni skupnosti, ki so dobili »obvestilo« tik pred sejo zadnje skupščine, so precej debelo gledali. Seveda, obnova je nujna, so se strinjali vsi, ki za razpravo o tem že dolgo vedo in ki jim kranjsko gledališče nekaj pomeni. Vendar, kje naj bi dobili toliko denarja? Od revne kulturne skupnosti prav gotovo ne. Na skupščini je bila sicer nakazana rešitev, naj bi ga zbrali deloma s prispevki organizacij združenega dela v kranjski občini, nekaj iz občinskega proračuna, ostalo pa i premostitvenimi krediti, vendar so to zaenkrat le »pobožne« želje brez trdne osnove. Vedeti je namreč treba, da se je združeno delo pravkar odločilo prispevati denar za izgradnjo večnamenske dvorane v Savskem logu in da ne more biti večna molzna krava. Sploh pa ne, dokler jo nek predlog, tako kot je primer /a oder, brez točnih načrtov in finančne konstrukcijo Zato zaenkrat ostaja pač le obvestilo. H. Jerovčan zajema obsežno področje oblikovanja med fotografijo, grafiko in slikarstvom. Na razstavi, ki je po posredovanju Avstrijskega kulturnega instituta v Zagrebu odprta v galerijskih prostorih Prešernove hiše, se nam Herbert Rvba predstavlja po eni strani kot čist fotograf z močnim občutkom za razpoloženjske vrednote, po drugi strani kot fotografični oblikovalec, ki povezuje fotogafske in grafične elemente v zanimivo sintezo in končno kot slikar, ki mu je tempera kot slikarska tehnika poglavitno izrazno srod-stavo. Ne samo po tehničnem, temveč tudi po svojem stilnem izrazu je Herbert Rvba močno raznolika osebnost. Njegove, na realistične osnove oprto fotografske kompozicijo počasi prehajajo v poetično in razpoloženjsko občuteno upodobitve tropskih morskih pej-sažev, ob povezavi fotografije z grafiko pa se uvaljavljajo Rvbine težnje po ekspresivnom izrazu, ki v nekaterih delih dobiva močno simbolično, surrealistično in fantastično obarvano obeležje. Vpliv dunajskega fantastičnega realizma so odraža v avtorjevi fotografiki in še bolj v tempernem slikarstvu, ki ima tematsko izhodišče prav v tej stilni varianti. Ker sta fotografika in kombinirana fotografija tudi pri nas močno razviti obliki fotografskega izražanja, pomenijo dela Herberta Rybe zanimivo informacijo o likovnem ustvarjanju te vrste v našem neposrednem sosedstvu. Cene Avguštin Radovljica — V šivčevi hiši v Ra dovljici je v teh dneh, od 1. junija do 9.junija, odprta knjižna razstava pesnikov slovenske moderne, ki jo je pod naslovom Kette, Murn, Cankar in Zupančič pripravila knjižnica Antona Tomaža Linharta iz Ra dovljice. — Foto: Borut Grče Novo v kinu Noč čednosti v javni hiši je madžarska komedija, ki je bila med drugim prikazana tudi na beograjskem Festu. Zgodba se dogaja na pragu našega stoletja in pripoveduje o podeželskem fantu, ki se zaradi študija preseli V mesto. Sobo najde v javni hiši in vse je v najlepšem redu, dokler ne pride na obisk mati. Punce so prisiljene igrati nedolžnost, da spodobna gospa ne bi posumila, kje sin pravzaprav stanuje. Tudi italijanski film Dobri, grdi, zli je bil prikazan na Festu. Dogajanje je /><>stavljeno v naj-siromašnejši del Rima, kjer živi v enem samem prostoru barake 14-članska družina. Drug do dru gega so hudobni, vse pa privlači milijon lir, ki jih je družinski poglavar d<>bil za izgubljeno oko. Vsi gremo v raj je nadalje vanje francoske komedije Ce kače slon čez plot. Junaki so isti, le nekoliko starejši, zato pa spretnejši v združevanju vsakdanjega žir/jcn/a i priletnimi uricami ljubezni. V prihodnjem tednu bomo razen teh treh lahko videli iefilm s Sandokanom Tiger je še živ in kavbojko Obračun v kačjem klancu. V KONCERT KOMORNEGA ZBORA Radovljica - V petek, 8. junija, bo v osnovni šoli Rad koncert komornega zbora Antona Tomaža Linharta iz Rz±_ Pevski zbor bo zapel dvanajst pesmi, koncert pa se bo začel ob 20. D.& RAZSTAVE IN KONCERT Drevi ob 18. uri bo v mali galeriji Mestne hiše v Kranju p svoja dela Studion Signum (Zagoričnik, Kladnik, Slapar). Pred vijo razstave pa bo ob 16. uri Studio Signum na Titovem organiziral izdelavo »kranjskih grafitov«. Ob 18.30 bodo v Mostno hiše odprli razstavo grafičnih del akademskega slikarja _ Golijo, ob 18.45 pa bo v Stebriščni dvorani otvoritev razstave avstrijskega slikarja Loysa Egga. Kulturni večer bo ob 19.15 v renesančni dvorani zaključil k: klavirskega dua Alenko in Igorja Dekleve ter basista Jožeta S* P. L RAZSTAVA AZTEŠKE KULTURE V GORIČANAH V gradu Goričano pri Medvodah je bila v sredo, 6. junija, razstava o umetnosti Aztekov, ki prihaja iz Nacionalnega ant~ loškega muzeja v Moxicu. Slovenski etnografski muzej jo je pripravil sodelovanju z ambasado republiko Mehike v Beogradu. Repre; tativni izbor azteško umetnosti, ki je največja* letošnja razstava Goričanah, bo na ogled do konca junija. KONCERT GIMNAZIJSKEGA PEVSKEGA ZBORA Skofja Loka - V potek, 8. junija, ob 20. uri bo v galeriji loškem gradu nastopil pevski zbor gimnazije Borisa Ziherla iz Sk Loke. Zbor, ki ga vodi Janez Foršek, bo poslušalcem ob koncu šolsk lota predstavil svojo delo. loški muzej Skofja loka ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsal dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Od stalni zbirk v Loškem muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikane« — loških rojakov. Vse tiste skupino, ki si želijo vodstva po zbirkah muzeja, se morajt, predhodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo v«fcr*lj zasigurano. V GALERIJI loškega gradu si lahko ogledate razstavo del a**H demskega slikarja FRANJA KOPAČA (1885-1941). Razstava je ' ta ob istem času kot zbirko muzeja. celo leto) pač pa tudi v konkiJ spoznavanju gledališkega jezifcrj Anketiranci so odgovorili ti vprašanje, ali menijo, da xM Prešernovega gledališča tpr ponovitev sedmih različnih stav) presegajo volonteriiein skega ansambla. 75 odstt ketiranih ugotavlja, da ta amaterizem in da je profesionalizirati celoten kader PG. A nkete med gledalci potrdila gledališka prizadeval Velik odziv gledalcev na anketo PG — Konsi tivni predlogi in želje Prešernovo gledališče Kranj je ob zadnji abonmajski predstavi za odrasle med redne in tudi bolj slučajne obiskovalce gledaliških predstav razdelilo anketni list z vprašanjem o uspešnosti sezone ter željami za prihodnje. Gledališče ugotavlja, da je bil odziv gledalcev na anketo nad pričakovanji. Med ocenami gledalcev si je najvišje mesto »priboril« komedijski del letošnjega repertoarja. Predstava P. Kozaka »Afera«, ki gotovo sodi med najzrelejše gledališke dosežke slovenskega gledališča, je sicer naletela na izjemno odobravanje gledalcev, toda iz ankete je več kot očitno, da je mnogi gledalci sploh niso videli, saj si ogledujejo le gostovalne predstave, predstave domačega igralskega ansambla pa »izpuščaju«. Glavna želja za prihodnje pa je še močnejši komedijski repertoar. Mnogo anketiranih gledalcev si želi predvsem čim več domačih del, v manjšini pa so tisti, ki zahtevajo repertoar, ki zahteva od gledalca problemsko razmišljanje. Gledališče pa je seveda kulturna ustanova, ki ni namenjena »proizvajanju« smeha za vsako ceno, ampak ustanova, ki v svojem ustvarjalnem delu odseva vso problematiko posameznika in družbe V danem trenutku. Ta problematika pa je seveda lahko obravnavana vihravo komedijsko in tudi zabavno ter resno in razmišljajoče. Vsekakor bo gledališče tudi v prihodnje, uspešne gledališko sezone lahko t Anketa seveda nikakor objektiven pokazatelj reJ treb. Brez dvoma pa je usmerjevalec za celotno politiko Prešernovega gU to.šnja sezona se uspešno Kranjsko gledališče ima Se obveznosti do konca sezone zivno pa se že pripravlja W| njo sezono. preteklih leto to potrjujejo, iskalo mod komunikativnimi ter problemsko zasnovanimi doli. Mod predlogi, oziroma željami so verjetno najzanimivejše naslednje: v,■<' gostovalnih predstav, oziroma predstav V celoti, več predstav za otroke, go »I»nanje gledabščnikov iz Jugoslavije ter adaptacija odra. V opombo tem željam naj le opozorimo, da je Kranj izjemno odf^t za gostovanja, oziroma za gledališko dosežke vseh gledaliških »jezikov«, saj menda v Sloveniji ni kraja, ki bi imel V eni gledališki sezon, več različnih predstav kot jih lahko vidi kranjski gledališki obiskovalec. Tudi predstavo drugih republik so v Kranju prisotne, gledališče pa se zaveda, da bi morali imeti prav teh predeta* ver Glede otroških pred- JU, M tole: kranjsko gledališče že več let .sezonsko uprizarja dve lutkovni predstavi ter ono, lotos rolo dve Otroški predstavi. Prav v letošnji MZOni k gledališče žarelo s koi.ti- nuirano gledališko vzgojo otrok, k, pa seveoa ni le V gledanju predstav [HC samo za dedka M 'iza. i pak Koncert pihalnih orkestrov Skofja Loka - V sobotoJ ja, se bo ob 16. uri začel na " trgu koncert pihalnih or* renjske. Sodelovali bodo: kester jeseniških železariev stvom Milana Knifica. godbi hala Gorje pod vodstvom Velkavrha,pihalni orkester! vodstvom Andreja Puharja orkester občine Kranj pod Miroslava Matica, pihalni Alpina Žiri pod vodstvo« Kanduča in pihalni orkesttf; Loka pod vodstvom Janez* karja. Vsak orkester bo v minutnem nastopu izvedel Štiri skladbe, ob koncu bodo l vsi skupaj in takrat se bo kar 228 pihal in godal. Srečanje pihalnih ork« renjske je pripravila zvezea nih organizacij Skofja Loka lovanju z ostalimi občinskimi mi Gorenjske in je plod nji vedno tesnejšega sodelovanja litve programa. Tako so letos J pravile srečanje pevskih zt renjske v Mengšu in na Je avgusta se bodo v Bohinju folklorne skupine, septembri Škofji Loki pesniki in pisa! '.'iI niki. JUNIJA 1979 7.STRAN G LAS Najprej je treba opraviti dekontaminacijo ceste, po kateri se bodo prebivalci umaknili z ogroženega območja. je krajevno skupnost napadel V napadu je uporabil kemična borbena sredstva. Napad nas ni presenetil Minuli torek popoldan so v okviru 7. sejma opre-sredstev civilne zaščite v Kranju izvedli vajo za radiološko, biološko in kemijsko zaščito imi skupnosti - Vajo si je poleg udeležen-iiodnevnega strokovnega seminarja in uglednih gostov iz vse domovine ogledalo veliko število občanov JKI CENTER )VLJICA, ijska cesta 13 .licitacijo 'W?orni avtomobil imi 1970 la cena 42.000 din uti si lahko ogledajo vozilo vsak dan do licitacije v Šolskem »dovljica. »v višini 10 * izklicne . licitanti plačajo do 'licitacije. * bo 13. 6.1979 ob v prostorih Šolskega Radovljica. Kupec je plačati izlicitirani •^ia davek ter izhciti-^«fo prevzeti takoj. AVTO MOTO DRUŠTVO BLED vabi k sodelovanju VOZNIKE IN VOZNICE z vozniškim izpitom B kategorije, z veseljem do pedagoškega dela s kandidati za voznike motornih vozil. Za delo inštruktorja je pogoj izpit za voznika inštruktorja. Za tiste, ki tega še nimajo, je pogoi za pridobitev izpita starost nad 23 let, vozniški staž najmanj 3 leta. in da ni bil sodno kaznovan. Kandidati naj se /glasijo v AMD Bled, Grajska 24, v torek ali petek od 18.30 do 19. ure. ^ ie v kranjskem kinu Center poteka Minuli torek in *re*°.j* zaščite seminar o organiziranju radiolo me in sredstev civilne' "^„političnih skupnostih. Spremljalo in kemijske zaščite v ^ ^ jugoslovanskih občin, ki so že m udeležencev iz vec g davanjl Publikacijo je v sode m seminarja prejeti * j zveznem sekretariatu za ljudsko centrom za civilno za8"__S:;„ p„ končanih predavan/ih so ude l v okviru J(rH»»"V, ' - ^n&fiito Pri ZVetn*"* ......-----— -j---- rom za civilno zasci h p^ k()nčanih predavanjih so ude Gorenjski sejem 8VOje praktične izkušnje s tega rja v razPraV\,"™za reševanje določenih vprašanj v pri izoblikovali predloge narja izoblm< - Foto: F. Perdan Kranj — Točno ob 15. uri je sirena naznanila nevarnost napada iz zraka. Alarm so v krajevni skupnosti sprožili na osnovi podatkov občinskega centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje iz Kranja, ki je spremljal situacijo v zraku. Delovni ljudje in občani so pohiteli v zaklonišča, zaklonilnike in kleti. 2e tri minute po znaku za nevarnost so letala prvič priletela v napad, dve minuti zatem pa drugič. Odvrgla so kemična borbena sredstva. To je potrdil znak za radiološko, biološko in kemijsko nevarnost, ki so ga sprožili na podlagi poročil z vizualne opazovalnice, pa tudi vsa poznejša dejavnost je pričala o tem. Aktivnosti je vodil občinski štab za civilno zaščito iz Kranja. Po znaku za prenehanje napada iz zraka so na prizadeti kraj prihitele izvidniške enote. Morale so ugotoviti, katera sredstva je napadalec uporabil, koliko jih je in kam so se razširila, pa označiti ogroženo območje. Izvidnica RBK enot Tekstilindusa je sporočila, da je sovražnik uporabil kemična borbena sredstva in živčne bojne pline. Sledila je dekontaminacija cestišča, ki so jo opravili traktorji s škropilnicami iz krajevne skupnosti in cisterne komunalnega podjetja. Zatem so na prostor za dekontaminira-nje prispele enote civilne zaščite in ljudske armade. Postavile so postaje za dekontaminacijo tehniških naprav in ljudi. Enota zdravstvenega doma pa je uredila postajo za splošno medicinsko pomoč. Prebivalci, ki ob napadu niso bili v pravih zakloniščih, so morali prvi oditi na prostor za dekontaminacijo. Pri tem so jih usmerjali pripadniki enot za vzdrževanje reda, saj mora umik potekati organizirano, po dobro označenih poteh. Tisti prebivalci, ki jih je napad zatekel na odprtem prostoru, so morali opraviti samodekontaminacijo, poškodovanim pa so nudile pomoč enote za prvo pomoč iz krajevne skupnosti. Med evakuacijo s kontaminiranega območja so občani uporabili predpisana priročna zaščitna sredstva. Na postaji za dekontaminacijo ljudi z improviziranimi sredstvi so pripadniki enot RKB zaščite izvedli delno dekontaminacijo prebivalcev, na prostoru ob javnem kopališču pa popolno. Po uspešno opravljerif dekontaminaciji ljudi, obleke-in tehniških naprav ter nuđenju splošne medicinske pomoči so enote za RKB zaščito in prvo medicinsko pomoč ob 16. uri in 45 minut sklenila svoje delo. Vaja, v kateri je sodelovalo prek 250 občanov, 4 krajevne skupnosti, 14 organizacij združenega dela in 5 drugih organizacij, je nazorno pokazala, kako moramo ukrepati v primeru napada z radiološkimi, biološkimi in kemijskimi sredstvi. Obenem je potrdila, da le stalno obrambno usposabljanje lahko zagotovi uspešno zaščito in hitro odstranjevanje vseh možnih posledic. S. Saje Hitra postavitev postaje za dekontaminacijo ljudi je odločilnega pomena za uspešno odstranjevanje posledic napada. Umik prebivalstva z ogroženega območja mora potekati organizirano. V postaji za splošno medicinsko pomoč sprejemajo poškodovance. Foto: F. Perdan G L, AS 8.STRAN Kovinarska iz Krškega na sejmu civilne zaščite KOVINARSKA KRŠKO 25 LET Kovinarska je bila ustanovljena pred 25 leti v Vidmu kot obrtna zadruga in se je po 10 letih preselila v industrijsko cono v Krško. Iz 9 ustanoviteljev, zasebnih obrtnikov je zrastel kolektiv, ki danes šteje 650 ljudi in je v lanskem letu ostvaril okrog 400 milijonov din dohodka. Proizvodni program Kovinarske je raznovrsten. Z asfaltnimi bazami, ki jih izdeluje, je poznana po celi Jugoslaviji in tudi nova asfaltna baza za Cestno podjetje iz Kranja je narejena pri njih. Pri izdelavi te baze so posebno skrb posvetili prav filtru za prah. ki bo preprečeval onesnaževanje okolja. Kovinarska ima z izdelavo filtrov za odzračevanje že precej izkušenj. Z njihovim filtrom je opremljena železarna v Storah, prav zdaj pa se skupaj z delovno organizacijo SOP iz Krškega potegujejo za izdelavo filtra za železarno na Jeseni-' cah. Kovinarska je znana kot specialist za izdelavo konstrukcij za razne objekte, in tudi na Gorenjskem stoji nekaj objektov, za katere so izdelali konstrukcijo. To so objekti v železarni na Jesenicah, festivalna dvorana na Bledu, novo skladišče Metalke v Št. Vidu, izdelali pa so tudi vrata za hangarje na letališču Brnik. Delovna organizacija izdeluje tudi antenske in TV stolpe in z njimi so opremili skoraj celotno oddajniško Delovna organizacija, ki ima zelo pester proizvodni program, se predstavlja na sejmu z opremo za zaklonišča radio in TV mrežo v Sloveniji. Kovinarska je tudi izdelala novo oddajno anteno' radia Ljubljana, visoko 162 m. Tudi silosi za žitarice in silosi za moko so zastopani v proizvodnem programu Kovinarske. S silosi za moko bo opremila pekarni v Kranju in v Lescah. Poleg omenjene proizvodnje pa Kovinarska izdeluje tudi avtoklave, reaktorje, visokotlačne cevovode, posode, ki zahtevajo višjo stopnjo tehnike varjenja skupaj" z rentgensko in ultrazvočno kontrolo. Kot zanimivost naj navedemo, da so vsi livni lonci, ki jih uporabljajo jugoslovanske železarne, izdelani v Kovinarski. Delovna organizacije izdeluje tudi tlačne posode za tekoči plin. Izdelava zakloniščne opreme je logično nadaljevanje proizvodnih programov, s poudarkom na specializaciji. Z izdelavo zakloniščne opreme so pričeli pred 2 leti in takrat tudi sodelovali na sejmu civilne zaščite v Kranju. Današnji proizvodni program zakloniščne opreme obsega izdelavo filtrov in ventilacije ter ostale opreme za zaklonišča, izdelavo ventilov za regulacijo nadpriti-ska, protiudarnih ventilov, vrat in vratc, na kratko: kompletno opremo za zaklonišča za 25, 50, 100 oseb je v kombinaciji za 150 do 200 oseb. V jeseni bo zakloniščna oprema dostopna tudi v večjih količinah za trg. Kovinarska izvaja dela kooperanti, obrati od Bregane, ki opravijo pom«! Tiit delež pri izvajanju del. Del •tv« organizacija je v zadnjih letih pol širil a in posodobila proizvodne P'it store in opremo in izboljšala d ^oi ne pogoje. Zgradili so tudi < Nn, družbene prehrane, ki nudi di> % preko 1000 obrokov. Letos proslavili 25:letnico obstoja. r Danes in jutri 84 Prav te dni so iz Kolinske TOZD Slovenj Gradec prišli prvi družinski paketi, ki naj bi našli mesto v slehernem našem domu. V okvir akcije »Nič nas ne sme presenetiti« sodijo, poimenovali pa so jih »Danes in jutri 84«. To pomeni, da je v njih hrane za 7 dni po tri obroke na dan za štiričlansko družino. Strokovnjaki Kolinske, tehnologi za prehrano, so že dalj časa proučevali, kako naj bi bil sestavljen tak paket, ki bi cel teden nudil družini polnovredno, kalorično in zdravo prehrano v slučaju, da nas preseneti ali vojna ali elementarna nesreča. Seveda ni treba, da bi paket čakal le na tako hud slučaj. Tudi drugače bi nam prav prišla takšnale zlata rezerva: za konec tedna, ko nismo utegnili nakupovat, za kampiranje. Seveda bi ga tudi sproti dopolnjevali, da bi vseeno bili pripravljeni na kaj hujšega. Splačalo pa bi se ga nabaviti prvič zato, ker so v njem tako skrbno izbrani jedilniki in so strokovnjaki Kolinske res mislili prav na vse: kompletni zajtrki, kosila in večerje in še sladki poobedki ter razni napitki, evaporirano mleko, prepeče-nec, marmelada, čokolada, sladkor itd. Prav vse je tu. Drugič je pa poceni. Za vsebino plačamo 10 do 15 odstotkov manj, kot če bi posamezne kose kupili v trgovini. Novi družinski paket rezervne hrane je v celoti izdelek jugoslovanske prehrambene industrije in je pri sestavi zastopanih kar 47 različnih proizvajalcev iz vse Jugoslavije. Paket bodo v Slovenj Gradcu le sestavljali. Prav te dni bodo v TOZD Kolinske v Slovenj Gradcu odprli nove prostore, kjer bodo na okrog 700 kvadratnih metrih površine sestavljali pakete rezervne hrane. Osnovna proizvodnja Kolinske TOZD Slovenj Gradec je sicer izdelava tako imenovane citrus baze. Gre za reprodukcijski material za razne brezalkoholne napitke in drugo. S pričetkom nove proizvodnje pa so se tudi kadrovsko okrepili in zaposlili na novo okrog 20 delavcev. Za začetek bi lahko letno sestavih okrog 100.000 paketov, njihova največja zmogljivost pa bi bila kar 300.000 paketov. Naš družinski paket finke in sveče. Neto teže ima jhj to pa 25 kilogramov. Prav pa j I paket hranite v suhem proston možnosti na temperaturi do pinj Celzija. Ne boste pa mogli paketa in jutri 84« kupiti kar v trgov nabavo teh so pooblaščene ne organizacije v delovnih ko vih in plačali ga boste lahko dit v štirih obrokih. Letošnja ki bo veljala do konca leta. H dinarjev. Enaka je za vso Slov< ne glede na katerem koncu je nik. Pakete bo Kolinska s svojimi kamioni in cena vel* kupec. Torej, v Slovenj Gradcu pravljeni na prva večja m Kdaj boste prišli na vrsto, predvsem od vaše sindikalne zacije, oziroma od vas, članov kata, kako hitro se boste domenil količine in poslali naročilo, boste hoteli imeti že za vaš bo treba seveda z naročilom teti. 0»! Z izdelki v paketu daje Kolinska novo kvaliteto naši vsakodnevni prehrani, nudi gospodinjstvu racionalno, raznovrstno, uravnovešeno in dobro prehrano, ter omogoča hitro pripravo kompletnih obrokov. Z vsakim, še bolj bogatim, se ne zamudite več kot deset, petnajst minut. Dnevno dobimo s temi obroki kar po 1903 kalorije, vrednost beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov (predvsem je poudarek na vitaminu C) pa odgovarja dnevnim biološkim potrebam. Paket v predloženi sestavi je pregledala lani posebna komisija, imenovana od Sekretariata za narodno obrambo in Komiteja za tržišče in cene Izvršnega sveta SR Slovenije. Rok uporabnosti posameznih izdelkov je najmanj eno leto ali pa tudi več, kar je posebej označeno na izdelku. Kjer rok uporabe ni nakazan, je le-ta neomejen, kot na primer pri konzervah. Za ilustracijo naj vam damo primer jedilnika za en dan, da boste videli, da se res da iz paketa izbrati bogat in raznovrsten jedilnik. Zajtrk: bela kava, evaporirano mleko, sladkor, pašteta, keksi. Kosilo: gobova juha, špageti, preliv za testenine. Večerja: mesni narezek, prepečene« , čaj, sladkor. 42 jedil je v paketu, poleg tega pa še sladkor v kockah, vžigalice p;;ra- 1JURMA 1979 9.STRAN to\ anje o socialni varnosti invalidnih oseb eben je rehabilitacijski center «.« je bilo v Kranju fco zagotavljanju social-invalidnim osebam, ki ga republiška skupnost varstvo. Ob tej pri lož -i predstavljena tudi štu-za ustanovitev Re-centra za Gorenj-iiiska skupnost za Gorenjske, ki je tudi študije, je namreč že saj opozarjala, da bo Gorenjskem prost oru i za usposabljanje in-i, še posebej zato, ker -'janje invalidske proble-%eva tudi zakon o uspo-* in zaposlovanju invalidov, "je pokazala, da so razmere n» tykem sedaj take. da je >vt| Hrijsfei center nujno poni* T«ko razvito in heterogeno D** V kot ie na Gorenjskem. Potrebuje veliko delovne Utoaio "možnost za zapo-a i* ^ojebV z manjšimi delovni-VS*mi seveda primerno dn % Ze neka i let se kaže, * *rve kadrov v regiji dokaj *an pa zaposlovanje m-* nikakor še n. steklo bilo treba in kot predvi-i Vendar pa ne gre le za aimaio delovnih izkušenj hUe zaposlene, pač pai je inizacijah tudi dokaj •o sicer zaposlenih, n neustreznih delovnih I na taksnih, ki preosta-sposobnostim invalid-trezajo. šibko razvite tudi ka-e v delovnih organiza-. z invalidnimi osebami, li mentorjev za uspo-delovnem mestu, je v >ea rehabilitacijskega L razen osnovne eea in poklicnega uspo-socialne rehabilitacije, iKanie kadrov, to je spravo dela z invadili izacijah. Rehabilitacijskem ijbi ^ usposabljale vse £M* razen seveda slepih, hin gluhih oseb, saj so za Jisnih prizadetosti speci-ie organiziram Sama tri za usposabljanje, invalidskimi delavnicami ter delavnicami pod posebnimi pogoji. Udeleženci posvetovanja so se strinjali z ugotovitvijo, da je takšen center na Gorenjskem nujno potreben ter se zavzeli, da s pripravami za ustanovitev ne bi odlašali. Se posebej je važno, da bi zamisel ocenile vse družbenopolitične organizacije in skupnosti že do letošnje jeseni, da bi bil center lahko vključen v mrežo podobnih ustanov, ki se bodo gradile v Sloveniji, razen tega pa ga bo treba vključiti, če bo seveda sprejet v taksni zamisli, tudi v razvojne usmeritve gorenjskih občin za na slednje srednjeročno obdobje Nalo go za izpeljaVt) te akcije sta prevzela svet za problematiko zaposlovanja invalidov pri Medobčinskem sindikalnem svetu za Gorenjsko ter Med občinska skupnost za zaposloval) ie skupaj z občinskimi skupnostmi -o ciaInoga varstva. I. M. N' ze ore«"**"* %a za usposabljanje in-*H pa seveda nikakor ne Povezave z drugim, cen Pravice, a tudi dolžnosti V dobri veri, da delajo pošteno in prav. so se v 'krajevni skupnosti odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka Plačevali naj bi ga vsi. ki si želijo hitrejšega napredka vasi, zaselkov, ki jim že preseda večni makadamski prah, luknje. Nešteto sestankov so imeli prizadevni posamezniki — več ali manj je povsod tako. da brez zagnanosti peščice ljudi ne gre - nazadnje so razpisali referendum. Krajani so v visokem odstotku prišli na volišče in skoraj soglasno rekli »ja«. tako. da je referendum popolnoma uspel. Vendar pa so ga. vsi krajevni amaterji, nekako pravno polomili, nevede in nehote. Občan, ki se na pravne stvari nedvomno spozna in ki je v tistem času, ko so oni zboravali na krajevnih sestankih, študiral pravne predpise, je povzdignil glas. da pravno-formalno nimajo pravice predpisovati samoprispevka tem in tem občanom. Nazadnje ie sodišče res odločilo, da ima prizadeti prav in je moralo razveljaviti sklep o samoprispevku. O tem je javnost, jasno, morala biti obveščena. Pisalo se ie. da je bil samoprispevek nezakonit in zatorej raz vel javen. Površni in v krajevni skupnosti neaktivni občan - če bi bil aktiven, bi vedel, kako se tem stvarem streže po mučni amaterski poti — je zdaj lahko pomahal in se posmehljivo norčeval iz vseh ljudi, ki delajo v krajevni skupnosti. Bili so upravičeno prizadeti, hoteli so dobro ne le sebi. temveč vsem krajanom, hoteli so po pošteni poti do cest. do prostorov, do vrtca in tako naprej. Nihče ni bil pravilno pravno podkovan, zato je tudi prišlo do razveljavitve. Krajevna skupnost je skupnost vseh delovnih ljudi iit občanov, ki si naj bi vsi prizadevali za njen hitrejši razvoj. Popolnoma razumljivo je. da vsi krajani nikoli ne bodo voljni delati v svoji skupnosti, mahe nerazumljivo pa že postaja, da je v nekaterih krajevnih skupnostih resnično zelo malo dela voljnih krajanov. In se najbrž prav nič ne motim, če trdim, da je med temi, dela voljnimi presneto malo takih. K i so na odgovornih delovnih mestih po organizacijah združenega dela, v družbenih dejavnostih in v družbenopolitičnih skupnostih, takih pač, ki bi s svojimi vsakdanjimi delovnimi izkušnjami lahko veliko pomagali amaterskemu delu v krajevni skupnosti. Ko bi izpolnjevali tudi svojo samoupravno dolžnost v krajevni skupnosti -in ne v njej iskali le pravice - bi najbrž malokrat prihajalo do nepi avilnosti in napačnih zgrešenih sklepov D. Sedei »Čeprav bi zelo rad kaj povedal o delu občinskih skupnosti za varstvo zraka na Gorenjskem,« je dejal predsednik gorenjske interesne skupnosti za varstvo zraka inž. Zoran Krejić.« pa na žalost ni kaj. Izvršni odbor se sicer redno sestaja, vendar ima na dnevnem redu le manj pomembne zadeve, nič takega, kar bi morda že kmalu spremenilo sedanje stanje.« Prizadevanja, da bi uresničevali zakon o varstvu zraka, so v Sloveniji zadnji čas zastala predvsem zato, ker ni bilo določenih materialnih obveznosti za uresničevanje nalog, ki jih zakon nalaga. Predlog o spremembi zakona o varstvu zraka se prav sedaj pripravlja; sprememba zakona naj bi dokončno uredila tudi način zbiranja prispevka onesnaževalcev zraka. Vendar pa v nekaterih občinah ne čakajo ravno na spremembe zakona, saj niso naredili niti prvega koraka, niti niso namreč še ustanovili interesnih skupnosti za varstvo zraka kot to določa zakon. Ljubljanske občine pri tem niso nobena izjema. »Na Gorenjskem imamo interesne skupnosti za varstvo zraka ustanovljene in delo je bilo začeto. Ker pa skupščina skupnosti za varstvo zraka za zdaj nima o Čem razpravljati, se pač ne sestaja. No, v letošnjem letu,« meni inž. Krejić,« se bo vendarle vsaj enkrat sestala, saj bodo delegati morali sprejeti odlok o varstvu zraka za Gorenjsko«. Kakšne naloge pa nam nalaga zakon, tudi dobro vemo. Na žalost pa na tem področju izrazito hitimo počasi. Zelo malo je sanacijskih programov v delovnih organizacijah, na osnovi katerih naj bi se v občinah, ki sodijo v tretjo in četrto območje onesnaženosti, to sta Jesenice in Kranj, naredili občinski sanacijski programi varstva zraka. Pogovor s predsednikom gorenjske SIS za varstvo zraka Prepočasi za varstvo zraka Res so pri tem tudi izjeme, predvsem gre tu za odpraševalno napravo na elektropečeh, kar uvaja jeseniška železarna. Zastoj zaradi neurejenega financiranja, meni inž. Krejić, se še posebej pozna pri pomanjkanju podatkov o onesnaženosti zraka v posameznih območjih. Ker se za zdaj denar še ne zbira, so zastali tudi načrti republiške službe za varstvo zraka pri Metereološkem zavodu Slovenije. Ta je nameraval kupiti mobilen meritveni laboratorij za vso Slovenijo, saj sedanja stalna merilna mesta niso povsem ustrezna. Na tak način bo težko pripraviti seznam virov onesnaževanja, predvsem pa je tudi rok, v katerem je treba meritve opraviti, dokaj kratek. »Na Jesenicah smo že razmišljali, da bi hitreje ugotavljali vire onesnaževanja, če bi se republiški službi za varstvo zraka pridružil vsaj za jeseniško občino še odsek za ekologijo in varstvo okolja jeseniške železarne. Merilne instrumente in strokovnjake namreč imamo, ker moramo sami preverjati delovno okolje in njegovo vplivanje na zdravje zaposlenih. Predlog se mi zdi vreden razmisleka,« meni ing. Krejić, »ie posebej, ker bi bil to korak naprej pri ugotavljanju dejanskega onesnaževanja jeseniškega območja. Sedanje meritve so namreč pokazale, podatki so za lani in predlani, da imamo na Jesenicah čist zrak. Res, da ni v zraku velike SOi, toda govoriti o čistem zraku na Jesenicah, je pač malo huda. Prav zato je tudi pomembno, da dobimo tako za jesenidko občino kot tudi za kranjsko realne podatke. Ne dvomim pa, da bi strokovnjaki v delovnih organizacijah ne mogli pripraviti tudi dokaj natančnih podatkov o emisiji zraka za posamezno proizvodnjo, saj so končno škodljive snovi že od uporabe energetskega vira dalje računsko ugotovljive.« m 9 \C i 4 iT l^MO SE UKLONILI o Toplak o v^a ta leta, kar ga po-N^fca Pa fe doma čisto na °^b?onki Pohorja, v Slo- V pod ob;°n* bil oče. Padel je v ^železničarje .n p*o Jeto Stanko naj bi se hpetirni ?*Xi,ro je kazalo, pa je trgovca in dojr ' Rg *v Ptuju P"~hom. Zidani je, <>d treba. ZJ 1929, ko so gradil. Ino skupaj- . tedanjem kranj-'teje zaposhl pn jtu k]er ,e V P°znai v ruskem ujetništvu, 'ce, ki b dej, rnočne marksiste. ^a,rnl BerniVd, Jaka Vehovec I Niko Bernvzgojili so ga v take- «"u b,,-d kije imel pogum ob »• ftpolit»*nl ni več varen, je odšel v Si^^ea in Staneta C.or-^1 papeŽ J« fvjelovic« - ' ' tanoVitev Kranjske fcvo orozj«; usta Gort.nJHkt.„i. navsezgodaj zjutraj obkolili, mu je uspelo potegniti se okrog grebena in z Jankom Urban-cem sta se prebila proti Jezerskemu. Tu pa ju ie videl lovec, ju izdal in dobili so ju. K sreči sta puški, tisti, ki so ju odkopali na njivi pri Križnarjevih na Okroglem, skrila v skladovnico drv. Stanku so ostali le štirje naboji v žepu, ko so ju dobili. Toda ti naboji so bili prav taki. s kakršnimi je bil ubit tisti gestapovec tam pod Storžičem, ki so raztrgali meso ... 64 dni je čakal smrti v preiskovalnem zaporu v Begunjah. Nobenega upanja ni bilo zanj. Bal se je le, da ne bo zdržal mučenja in sam bi se bil končal, če bi bilo tako. Vezalke od čevljev je že pri zasliševanju v Kranju porinil na konec čevlja in brisačo je imel. Celo poskušal je, če bo šlo. Za okno se je privezal, pa je pokalo. Za križe bi se dalo ... Čakal je in vsakokrat, ko so se začela odpirati vrata, najprej tam na hodniku, potem zunanja in notranja je bilo, kot bi te s tistim velikim kovanim ključem po golih rebrih. Tudi ženo so privlekli in slišal jo je zavpiti. Klical jo je in sojetniki v samicah, ki zanjo niso vedeli, so bili prepričani, da se mu je zmešalo in od celice do celice je šel glas, da je s Toplakom konec . .. Potem je prišel v Mauthausen. 18. novembra 1941. Tu so spoznali, kaj je suženjski red. Od tu, pravi Stanko, bi lahko vsak preživeli napisal svojo knjigo doživetij. Najhuje je bilo do srede 194'?., ko so Nemci dobesedno pobesneli od zmag. Toda Stanko je veroval, da bo ali ušel ali pa, da bo Hitlerja lahko že jutri konec: Samo da se še malo globlje zazre v Sovjetsko zvezo . . . Tako bo in nič drugače, v to je bil trdno prepričan, še iz transporta iz Celovca ie ženi poslal pismo, da se bo zagotovo vrnil. Ko bi vedel, kaj ga čaka v Mauthausnu, pa v Pegami in v Leibnitzu, ne bi nikdar odposlal tistega pisma. Preživeti 4 leta takega taborišča, kot je bil Mauthausen, je bil pravi čudež. Preživeti »štrafkompanijo«, že samo to . . . In če si preživel dva meseca, si preživel, če te niso pobili s kamnom, z lopato ali pa kar z rokami pobesneli kapoti. 1105 je bila njegova taboriščna številka in že prvi njegov kapo v štrafkoinpaniji - takoj je prišel na najhujše - je bil krvolok med krvoloki. V kamnolom so hodili delat in vsako jutro se ie od taborišča vil sprevod ujetnikov. Kot pogrebci so se mu zdeli. Vračalo se jih je veliko mani. Zgodilo se je, da je bilo v ponedeljek v »štrafkoinpaniji.. še /70 liudi. v soboto opoldni' pa iib i«- bilo le Se 70. Pa je prišlo spet 1000 novih. . Jezijo se ti Lasje, k«> pripoveduje, k;tko si moral najti kamen, pa če je bilo do vratu sne ga in si ga moral prinesli na vrb stopnic In nosili so te. kilometrski- kamne, kaputi pa so stavili, bo prinesel in preživel ali ne . . . Koliko jih je obstalo tam na stopnicah! Tudi Janko Urbane. Videl je gestapovca, kako mu je s škornjem skakal po glav i, pa se je Še vlekel naprej, malo višje se je ujel za ograjo, tu pa ga je gestapovec vrgel čez in ustrelil. Pa tak fant je bil! Orodjarje bil v Semperitu . . . In še huje je bilo, ko je zbolel za flegmono — zastrupitev noge. Takrat bi zagotovo šel. če ne bi bilo dr. Padžema, Hrvata, kateremu je Stanko nekoč v »štrafkompaniji« vzel težji kamen in mu dal svojega lažjega. Bil je tako težak, da si je Stanko poškodoval muskulaturo na prsih. Moral si ga znati nest i. sicer ga nisi nikoli prinesel do vrha. Na pol na vratu ti je moral ležat . . . No, ta zdravnik je pozneje le prišel do bolnice, kjer je zdravil intemirance in operiral je tudi Stanka. Kar s škarjami za drevje mu je rezal nogo. Ozdravil jo ie, pa mu jo je nalašč še dvakrat toliko zastrupil, da je malo dlje ostal na revirju in si vsaj malo opomogel. Ko pa so začeli slabe spet pobirati za krematorij, je napel lice in kar stekel skozi komisijo. Bil pa je tako slab. da so ga, ko je prišel spet v kamnolom, k tistim, ki so kamen odvažali, hoteli pobiti kar s kamnom. Vsak kapo se je bal takihle revežev in čim prej se ga je hotel znebiti. Veleli so mu naj stoji mirno, oni pa metali vanj kamne. Odskočil je in rešila ga je le sirena, ki je zatulila za kosilo. »Pusti prasi-co, ga bomo pa popoldne,« je še slišal, ko je stekel. Po juhici se je pomešal v čisto drugo komando. Iskali so ga. okrog njega hodili, pa k sreči le ne našli. Zvečer je hitro našel Maksa Rapolda, starega avstrijskega komunista, ki je preživel tudi našo Mitrovico in ta ga je spravil tja, kjer so delali kocke. Bil je tako slab, da je, ko so mu dali v roko macolo, padel za njo. »Bertl, ta ti bo pa crknil,« so se smejali drugi kapoti. »Ne, ne bo,« je kot nalašč kljuboval Avstrijec Bertl. Opoldne mu je dal malo svoje juhe in tako cel teden. Spet je bil rešen in tudi utrdil se je spet. Potem je nosil spet kilometrske kamne po stopnicah. Bil je še slaboten in ni zmogel. Vedel pa je. da kdor je bil zadnji, ni preživel. Taboriščniki so že odšli zvečer, ko je on tu ostal s kamnom in dva starejša esesovca. Besna sta bila nanj. ker ju je zadrževal, toda lažje sta vlekla s sabo živega kot mrtvega. Metala sta ga s tistim kamnom po stopnicah, toda prišel je do vrha in oba sta mu pomagala-, hočeš, nočeš. Se enkrat je imel srečo. Dež. sonce, zima. vročina. Vreme se ie menjavalo. Pa je bilo lažje prenašati mraz. Sonce je ubijalo. Hudo je bile« tudi. kadar si bil ves premočen od dežja in se je obleka sušila na tebi. Kako ie zazeblo, ko je zapihal veter in kar čutil si kako se mraz zajeda vate. Navadili mi M' tudi na hlad. ki ie prihajal od mrliča. Zvečer so se vlegli tesno eden zraven drugega — če nisi dobil prostora so padale batine — in ko si se zjutraj zbudil, te je zeblo od mrzlega trupla ob tebi. Zoprn mraz ie bil to .. . Strašni so bili transporti potem štiriinštiri-desetega vPegamu inLeibnitz, kamor so gapre-mestili. V Leibnitzu so mesarili ustaši. Bil je prepričan, da bo ostal v Pegau, potem, ko so zložili vse mrliče v jame. Da bodo njih kot očividce zadnje pobili in potem zasuli ... Pa je ostal. Pozimi so mrliče nalagali v skladovnice, ker krematorij ni mogel vseh naenkrat požreti. Ko so na nosilih nesli po dva, tri mrliče, se je dostikrat zgodilo, da je bil spodnji še živ in je vpil, pa so mu kapoti kar snega namašili v usta. Ali pa je zunaj zmrznil in je ob peči spet oživel. Toda, bil je odpisan . .. Pobijajo tvoje tovariše zraven tebe, ti pa si samo nemočen. Kako hudo je bilo takrat, 20. aprila 1942, ko so za Hitlerjev rojstni dan za revirjem postrelili 50 Jugoslovanov, med njimi kar 24 iz Kranja, večina aktivistov, zajetih v Kumerdajevi izdaji. Kolikokrat je bil tako blizu smrti, da jo je že čutil dihati in da je ostal, ima pripisati le nedoumljivi sreči. Kako malo je manjkalo, da ni ostal v kamnolomu, ko mu je naenkrat vse odpovedalo, pa se je nagonsko zvalil po hribu navzdol in spet vstal, kot bi nič ne bilo. Pa takrat, ko ga je kapo, ki se ga je vsekakor hotel znebiti, vlekel pred sam krematorij, pa je bil na srečo prav takrat zaprt, ga vlekel potem h kotlom, da bi ga ubil s pretvezo, da je kradel, pa so bili kotli čisto prazni ... In takrat, proti koncu, v Pegauu, ko so avioni bombardirali taborišče in ga je zasula opeka, da je bil ves pobit. Takrat ga je rešil Tone Dolinšek ... Ko ga je malo pred koncem spet srečal tisti prvi kašo iz »štrafkomande« leta 1941, ni mogel verjeti, da vidi prav. Je mogoče, da je 1105 preživel?! Kar zarezal se je. kot bi srečal starega znanca... Preživel je. Ko so 5. maja 1945 prišli Amerikanci in so interniranci obračunavali s kapoti, vrgli dol tistega mogočnega nemškega orla nad vhodom v taborišče, se je usedel dol in zajokal .. . Ce si prestal tako kalvarijo, potem znaš ceniti življenje. In Stanko ga zna. D. Dolenc Jutri se bodo na Ljubelju spet zbrali interniranci, ljudje, ki so preživeli strahote vojne za žičnimi ograjami. Da bi vam opisali vsaj delček teh grozot, vam tokrat predstavljamo Stanka Toplaka, predvojnega revolucionarja in borca, ki je skoraj 4 leta prebil v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Letovanje otrok v Novigradu Jesenice — Občinska zveza Društva prijateljev mladine bo tudi letos organizirala letovanje otrok iz jeseniške občine v Novigradu. Od 10. junija do 12. septembra bodo otroci letovali v osmih izmenah. Prvo in zadnjo izmeno bodo sestavljali predšolski otroci, v zadnji pa bo nekaj prostora tudi za upokojence. Tako kot vsako leto bo tudi letos v Novigradu letovalo okrog sto 3trok iz socialno šibkejših družin, za katere bo stroške letovanja krila občinska zveza Društva prijateljev mladine z Jesenic. Sicer pa bo cena 13-dnevnega letovanja skupno s prevozom za predšolske otroke 1020 dinarjev, za otroke do deset let starosti 1100 dinarjev, za otroke nad 10 let starosti pa 1184 dinarjev. O organizaciji letošnjega letovanja otrok v Novigradu je treba poudariti, da je še posebno skrbna. Komisija za letovanje pri občinski zvezi je namreč pripravila obsežen program aktivnosti mladih med oddihom na morju. j Dogovor o ohranjevanju pašništva Radovljica - Tudi radovljiška občina naj bi ob ostalih gorenjskih občinah in kmetijsko — zemljiških skupnostih ter drugih podpisala družbeni dogovor o ohranjevanju in pospeševanju skupnega pašništva in planšarstva v kraškem in gorskem območju Slovenije. Udeleženci tega dogovora naj bi zagotovili materialne in druge možnosti, ki bodo dolgoročno omogočile gospodarsko rabo skupnih pašnikov in planin ter ohranjevanje etnografskih vrednot planšarstva. Tako naj bi združevali sredstva za gradnjo prevoznih cest, poti, objektov, smotrno vključevali objekte za usmerjeno množično rekreacijo delovnih ljudi ter poskrbeli za usklajevanje z občinskimi srednjeročnimi načrti razvoja kmetijstva. Tako naj bi organizirano poskrbeli za razvoj našega pašništva prav vsi, ki so z njimi neposredno ali posredno povezani. D. S. SREČANJE SOŠOLCEV - Del stražiških sedemdesetletnikov, ki so skupaj ogulili« osnovnošolske klopi, se redno zbira vsakih deset let. Prvo srečanje je nlo leta 1939, potem pa so srečanja sledila vsakih deset let. Zadnja tri srečanja so bila v gostišču Benedik v Stražišču. Sobotnega srečanja so se ideležili Maks Fabjan, Franc Hafnar, Gabrijel Lužan, Franc Zaletelj, Martin Bajželj, Rudi Bajželj, Vinko Benedik in Jože Dolenc. Manjkala sta Vladimir Blažir in Jože Trilar (jk) — Foto: F. Perdan Gaudeamus igitur in Ljubljanska banka Matura, matura, ti čudna si stvar... so prepevale brhke maturantke^ Ekonomske srednje šole iz Radovljice, ko so se v sredo v sprevodu zale vsem Radovljičanom in poslavljale od dijaškega življenja. Le zrelostni izpit ob koncu meseca in vse skrbi in težave bodo za njimi Zadnja leta so bila na šoli v znamenju Ljubljanske banke, ki jim pomagala pri njihovi mladinski hranilnici in nič čudnega, da so si d« zaželela za maturantski sprevod nekaj prav posebnega: majico z ei mom Ljubljanske banke. Dobile so jih in na belih majicah je poleg rd« gorenjskega nageljna modri emblem zgovorno pričal o tem, da so d« pripravljena trdno stopiti na tla delavca v našem združenem delu in znajo že nekaj več M i * tjffl H Še: Šopek rož za mamo Škodljiva laž Ob dnevu žena smo prigodno zapisali: v neki osnovni šoli je neka tovarišica takole dejala učenki, ko je planila v jok ob naslovu prostega spisa Šopek rož za mamo — mati učenke se je smrtno ponesrečila: »Kaj pa se cmeriš! Ti bo že oče dobil drugo mamo!« In nato nadaljevali, kako sramotno in nedopustno je bilo tako obnašanje tovarišice ob prizadeti in občutljivi učenki. Kmalu nato je pozvonil telefon. Tovarišica, ki se je predstavila, je nujno želela in prosila, da bi se oglasili pri njej na šoli, z besedami: jaz sem tista neimenovana tovarišica v Šopku rož za mamo. Presenečenje je bilo pač neizmerno. Pišeš o neki tovarišici na neki osnovni šoli in o nekem primeru, pa se oglasi tovarišica, ki pravi, da pišemo o njej in njenem nastopu! Srečanje s prizadeto tovarišica je bilo prvo presenečenje. Namesto ohole, mrzlooke in namršene tovarišice, kakor jo je po njenih besedah učenki že moral predstaviti članek, se je pojavila urejena in prijetna. S prizadetimi besedami je najprej odločno zanikala, da bi ona kdajkoli izrekla deklici takšne besede. Res so pisali tak spis, res ima v razredu deklico, katere mati se je smrtno ponesrečila in res so se deklici ovlažile oči, kakor se ji vsakokrat, kadarkoli se v razredu spregovori o mami. Ima pa občutljiva učenka dobro in skrbno staro mamo, zato ji tedaj ni dejala ... »bo pa že oče dobil drugo mamo,« temveč ji je svetovala, naj kaj napiše o svojih starih starših. Na članek jo je opozorila soseska, češ, le poglej, o tebi pišejo. Sama je bila do kraja obupana. Kako je mogoče? Kateri otok — in mogel je biti le otrok iz razreda - je tako poniglavo zloben, tako podel, da preobrača besede, da tako nesramno laže doma, staršem, ki so ponesli to škodljivo laž do časopisa in naokoli. Tovarišica bi nas tožila, ko bi bila v članku imenovana ... Starši so jo tolažili, a ni mogla prenesti. Poklicala nas je ... Prav gotovo nas ne bi poklicala, če bi imela slabo vest, ko bi resnično izrekla tiste neumestne besede, prav gotovo — za vse še vedno anonimna — ne bi vztrajala, če bi šlo za očitno in škodljivo laž. Če bi naleteli na neurejeno, neprijazno in pri starših nespoštovano tovarišica, se ji za otroško poni-glavost tudi ne bi opravičevali; ne bi ponovno pisali, če ne bi prav dobro vedeli, koliko gorja, težkih ur lahko povzroči obrekovanje iz otroških ust. In ne nazadnje, za morebitni koristni poduk: iz kaj veš kakšnega maščevanja sem nekako v četrtem razredu natvezla staršem srhljivo vest, da je scšolec Milan na cesti tako spotaknil tovarišico, da si je zlomila nogo. Ko je vsa vesoljna srenja drla na tragični kraj, mi je postajalo vedno bolj slabo. Kako prav so tedaj imeli starši, ko so me pošteno — da nikoli tako! — nabili po moji razgreto domišljijski in maščevalni buči. . . D. Sedej Srečanje mladih na loškem gradu Skofja Loka - V tedno mladosti je bilo tako kot širom po Jugoslaviji tudi v Škofji Loki zelo živahno. Na predvečer Dneva mladosti so na okoliških hribih zagoreli kresovi in mladi so pripravili kulturne programe. Dober teden prej so se vrstila športna srečanja in kulturne prireditve. Da pa bi bil Dan mladosti zares pravi, je občinska konferenca zveze mladine skupaj z nekaterimi osnovnimi organizacijami in osnovno šolo Peter Kavčič pripravila na loškem gradu osrednjo prireditev, na kateri se je zbralo veliko mladih iz vse občine. V pestrem kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Peter Kavčič in folklorna skupina, navzoče pa je pozdravila predsednica občinske konference zveze mladine Jurka Sinko. Za ples sta poskrbela domača ansambla Naša stvar in Past. Prireditev je dobro uspela, na loškem gradu se je zbralo toliko mladih kot še nikoli doslej. Predsedstvo občinske konference zveze mladine je zato sklenilo, da bodo s tako obliko praznovanja Dneva mladosti nadaljevali tudi prihodnja leta. Mojca Pirman Preddvor bo čistejši Preddvor — Komisija Go turistične zveze za varstvo o konec aprila obiskala tudi P in ugotovila pri urejenosti stvu okolja nekatere poman, sti, ki utegnejo kraju škodov tekmovanju za najlepše urejeni v kranjski občini. Krajevna nost in Turistično društvo menita, da bi pred prvim vanjem morali organizirati dve očiščevalni akciji. Prvo vanje bo namreč že 23. junija Krajevna skupnost Preddvor Turistično društvo z akcijo ne mera vata odlašati. Opozonlo renjske turistične zveze sta resno. Prva očiščevalna akcija jutri, 9. junija ob 15. uri. Ce bo slabo vreme, bo očiščevalna 12. junija, začetek pa bo ob 1 Zborno mesto je pred pisarno stičnega društva. Organizatorja čakujeta množično udeležbo, k le tako akcija uspešna. Kraja reč ne urejujemo za druge, predvsem zase! Poziv velja tega lastnikom stanovanjskih stanovanj, naj poskrbijo za uredijo fasade, odstranijo ali vijo polomljene ograje, ob žive meje in pokosijo travo tudt ograjo in cesto in ne le na vrtu NIC NAS NE SME PRESENETITI )b letošnji akciji in 35-letnici varnostne službe objavljamo pogovor s •"rancem Stefetom-Miškom, ki letos praznuje tudi 40-letnico revo-ucionarnega dela. »Kakšne funkcije ste oprav-jali v VOS?« »Takoj ob vstopu v VOS sem po-tal načelnik okrajnega poverjeni-tva Naklo — Preddvor, čez mesec ni pa član okrožne komisije VOS >anj, in to dolžnost sem opravljal o ukinitve VOS. Kot član okrožne omisije sem bil najprej pomočnik, ato pa komandant varnostnih rup okrožja Kranj.« »Zanima nas, kako je bila organizirana VOS na vašem ob-iiočju?« »VOS v okrožju Kranj je vodila •krožna komisija. Delo v njej je bilo azdeljeno na področje obveščevalne lužbe in področje varnostnih grup. a obveščevalno službo je pravi-)ma odgovarjal en član komisije, a delo varnostnih grup pa dva, in cer komandant varnostnih grup m jegov pomočnik. Pozneje, ko se je okazala potreba po intenzivnejšem 3litičnem in partijskem delu v varnostnih grupah, pa se je namesto pomočnika komandanta varnostnih grup uvedel položaj politkomisarja varnostnih grup. Okrožna komisija je imela še administratorja in kurirja. Za svoje delo je bila odgovorna pokrajinski komisiji VOS za Gorenjsko in okrožnemu političnemu vodstvu. V vseh sedmih okrajih okrožja (pet jih je bilo na levi, dva pa na desni strani Save) smo organizirali okrajna poverjeništva VOS. Tako poverjeništvo so sestavljali: načelnik, njegov pomočnik in komandir varnostnih grup okraja (komandir je bil šele pozneje vključen v poverjeništvo zaradi boljšega sodelovanja obeh področij dela VOS na ravni okraja in celovitejšega sodelovanja poverjeništva z okrajnim političnim vodstvom). Sicer pa je delo varnostnih grup neposredno vodila okrožna komisija oziroma člani, ki so odgovarjali za delo teh grup v okrožju.« Za obveščevalno delo smo v vsakem okraju organizirali še sektorske obveščevalce, tako imenovane krajevne poverjenike obveščevalne službe. Krajevni poverjeniki so bili praviloma ilegalci, v mestih in teže dostopnih predelih okraja pa le-galci. Vsi, načelnik, njegov pomočnik in krajevni poverjeniki, so morali imeti svoje sodelavce — ilegalce, se z njimi redno sestajati ali z njimi kako drugače vzdrževati redne zveze za sprejemanje obveščevalnih poročil in informacij. Tudi varnostne grupe so bile organizirane v vsakem okraju, praviloma po dve do tri, vsaka pa je štela po štiri člane. Na čelu vsake grupe je bil komandir, na čelu večih grup pa komandir varnostnih grup okraja in politdelegat. Varnostne grupe so bile izključno akcijske: uničevale so izdajalce in druge sodelavce okupatorja, pripadnike policijskih in drugih enot okupatorja, opravljale vojaške in sahotažne akcije, pomagale terenskim delavcem pri mobilizaciji novih borcev, zagotavljale varnost tem delavcem na političnih zborih in mitingih in podobno. Grupe so bile izredno učinkovite, udarne in prodorne ter izredno gibljive, saj se niso smele zadrževati po več dni na istem kraju ali celo v zemljankah, hišah ipd. Seveda pa je bila njihova učinkovitost močno odvisna od ustreznega orožja, zlasti avtomatskega, in od eksplozivnih sredstev. Vsega tega pa je zelo primanjkovalo. .. Za vzdrževanje zvez med okraji, okrožjem in pokrajinsko komisijo ifi med sosednjimi okrožji, smo organizirali svoje kurirske zveze, ki so jih vzdrževali kurirji VOS - ilegalci. Zveze znotraj okrožja, so se praviloma vzdrževale dvakrat, navzven pa enkrat na teden, seveda če ni prišlo do večjih zapletov s sovražnikom, kar pa ni bilo ravno redko. Od avgusta 1943 do aprila 1944, kolikor časa naj bi delovala VOS v Kranjskem okrožju, se je zaradi izrednih kadrovskih težav, ki so neprestano spremljale delo na levi strani Save, izmenjalo kar pet načelnikov okrožne komisije (prvi trije svojega dela praktično niso niti začeli) in 1$ čelnikov okrajnih poverjeništev. Varnostnih grup nam je uspelo ganizirati 16. V njih je v celoti r valo 90 varnostnikov, krajenA verjenikov obveščevalne shdfc* 28, od tega devet ilegalcev ia galcev. V zvezi z organiziranjem VU5> treba poudariti, da so obstajale r večje težave glede kadrov in oro Težko je bilo dobiti zlasti iač kader, kajti vojaška enota na območju je bila šibka, na terenu je primanjkovalo kadra celo za 4 sestavo okrajnih političnih vodsl ^ Zato smo si precej kadra našli si ^ iz vrst aktivistov, ki so odšli v ile * lo. Orožje, zlasti avtomatsko, pa sa ^ si morali oskrbeti pri sovražniku. V vsem času obstoja VOS Kranjskem okrožju je v boju s a & ražnikom padlo sedem članov \X \f od tega član okrožne komisije, i yd načelnika okrajnih poverjeništev J štirje varnostniki.« ^ SENADAUUJI iN °ATKEfVl PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO 11 STRAN G i* A .» za red pred hišo v Delavski ulici 5 na kier že več kot leto dni stoji kup odpadnega Sse iz dneva v dan veča? Najbrž bi to morah mamici, ali pa kdo drug, kije odgovoren za lep ZaJesenice oziroma za čisto okolje, saj taka gotovo ne zasluži pohvale! - Foto. J. M. Začela se je košnja in marsikje bo treba pri/ tratiti is< potrebno, da bo seno varno spravljeno in dobra posu seno. Na sliki: Popravilo komolca v rasi pod Storilcem (Bela/. - Foto: li. Malovrh • Med prostovoljnim delom pri graditvi trim-i Jesenicah so zadnje lopate zasadili mladin--dbinec iz temeljne organizacije stanovanjske Tadnje Jesenice. Na najbolj strmem delu steze i stopnice, ob vsej trasi pa so namestili kažipote z navodili za urjenje na stezi. Na sliki: mla-ihminih delih na stezi. — B. B. Kamnik — Na Bakovniku pri Kamniku so delavci splošnega gradbenega podjetja Graditelj iz Kamnika doslej zgradili tri stanovanjske bloke s skupno 183 stanovanji. Ob njih že rasteta dva nova, vsak bo imel 61 stanovanj, ki so že prodana. Polovico jih bo razdelil občinski solidarnostni sklad. Gradnja bo predvidoma končana do konca leta, nakar bodo nova stanovanja gradili na zazidalnih površinah Duplice. B. B. GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO ozorogi oboleli y*ficm — Kljub precejšnjim prizadevanjem ter pre-ukrepom v preteklem letu *?*rje niso prizanesle kozoro-januarja so se pojavile v kozorogov na Ljubelju. Po-.hniigija Zavoda za gojitev lorog Kamnik je pritegni-vanju več strokovnjakov. Itati so bili spodbudni in je širša akcija, predvsem ju prostora, kjer se bodo ^vale za nedoločen čas. V vili 2.500 delovnih ur in laj v obori nahaja 35 oz-kozorogov. Ker pa je preli v enem prostoru, se lahko znova pojavi in bo treba "*čjo oboro. *P na Ljubelju so privlačna zanimivost, zato naj bi pri "^delovala širša družbena in pomagala pri dragem u živali. Radi bi predvsem jo oboro, kar po predra-i okoli 500.000 dinarjev. m gojitev divjadi Kozorog je tako za pomoč zaprosil ijske občine, med drugim ti svet skupščine občine DS TUDI NAS UPOKOJENCEV NISO POZABILI Že deset dni pred otvoritvijo sem dobil vabilo na praznovanje delovnega kolektiva Jelovice. Kot invalidski upokojenec sem bil tega zelo vesel in z navdušenjem sem se udeležil slavja. Najprej so podelili nagrade zaslužnim delavcem. Ob 11. uri je bila uradna otvoritev novih objektov. Razumljivo je, da meje ogled novih proizvodnih prostorov najbolj privlačil. Po ogledu so nas že čakali avtobusi in nas odpeljali do Gorenjskega sejma v Kranju. Za razvedrilo je bilo dobro poskrbljeno in srečal sem se z nekaterimi sodelavci. Tudi upokojenci smo z vabili dobili bone in sleherni se bo rad spomnil, kako smo bili s tem enakopravni še aktivnim delavcem. Na praznovanje mi je ostalo polno spominov. Organizacijski odbor zasluži vso pohvalo, saj tudi na nas upokojence ni pozabil. Rajko Primožič, Ziri VAŠA PISMA UREJANJE ČOLNARSKIH PRISTANIŠČ Bled — Maja letos so blejski čolnarji, ki vozijo blejske pletne, opravili zelo hvaležno delo: sami so tudi z materialom uredili tri čolnarska pristanišča pleten, od katerih je bilo tisto pri Kazini najbolj potrebno popravila, saj se tu ob raznih priložnostih zbere veliko gostov. Delo so strokovno in dobro opravili. Na delovnih akcijah pa niso sode/ovali vozniki motornih čolnov Zavoda za pospeševanje turizma Bled. Prav bi bilo, ko bi čolnarjem plačali vsaj material, saj urejanje pristanišča za pletne sodi k lepšemu izgledu Bleda. Alojzij Vovk Bled KAJ BO Z BLEJSKO TRŽNICO? BLED - TV oddaja o »pre gretem« investiranju me je spomnila na manjšo investicijo, ki zadeva ukinitev blejske tržnice, zaradi izgradnje plavalnega bazena na tem mestu in na rušenje stavbe, v kateri poslujejo Ljubljanske mlekarne. Tržnica na Bledu je skromna in edina, nahaja pa se na križišču treh cest in v sedanji skromnosti res ni primerna za prodajo živil. V glavnem se na tržnici proda veliko spominkov domače izdelave, toda malo jih je res pristnih, ne-kičastih in gorenjskega porekla. Tudi prodaja mleka, mlečnih proizvodov in drugega blaga, posebno malic, ki jih nudi prodajalna Ljubljanskih mlekarn, razbremenjuje okoliške trgovine in nudi usluge avtobusnim potnikom in občanom. Zaradi vseh razlogov in okoliščin bi ukinitev tržnice in proda jalne precej spremenila namembnost in okolico centra Bleda. Gradnja plavalnega bazena na tem mestu, ko ima že vsak hotel dovolj kopalnic in sploh zato, ker imamo tudi jezero, menim, da ni upravičena in še manj potrebna! Gradnja bazena v kraju, kjer ni jezera, je razumljiva. Ker pa se je na Bledu že marsikaj porušilo in zgradilo, ne da bi mogli občani kaj dosti vplivati, se lahko zgodi, da bo tudi namembnost tržnice spremenjena mimo naše volje. Mislim, da bi se vsi morali poglobiti tudi v takšne investicije, ne glede na to, kdo bo investitor, sicer bomo na Bledu res lahko prodajali le sonce, zrak in vodo ter hotelske postelje. Tudi glede rušenja bivšega hotela Triglav, ki je v lasti Via-torja, bi morali svoje najprej povedati občani. Mar niso bile dogodivščine okoli Park hotela dovolj velika preizkušnja za vse? Alojzij Vovk Bled Najboljši gorenjski kemiki so asfalt — Na cesti ^rfJPi je pri Podnartu velik ze-mi i9ad ogrozil del cestišča. + M je geološki zavod iz Ljub-opravil raziskavo terena \j*l načrt za ureditev odseka Vrtnice, so delavci gradbenega iz Tržiča zgradili beton-zid in opravili druga po-fela. Na utrjeno vozišče so i kranjskega cestnega pod-M dnevi položili asfalt, tako y*t zdaj neovirano poteka. Z* odseku bo v prihodnosti Umestiti le še bank ine. (S) — Kranj — Gibanje »znanost mladim« je letos že tretjič razgibalo duh mladih kemikov, da so se pomerili v znanju kemije. Gimnazije je bila tudi tokrat gostiteljica tekmovanja, ki se ga je udeležilo 65 učencev iz osmih razredov ter 75 učencev iz sedmih razredov dvanajstih osnovnih šol Gorenjske. Pokroviteljica tekmovanja ie bila tudi letos tovarna Exoterm, s skromnimi darili pa je vse učence in mentorje obdarila Kemična tovarna Podnart. Med licenci osmih ra*zfedo\ s<> s* najbolje odrezali: Bojana Kališmk iz osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču, Miloš Šmit iz osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici, Saša Ve-sek iz osnovne šole Toneta Cufarja na Jesenicah in Božidar Urh iz osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju. Med učenci sedmih razredov pa so dosegli najboljša mesta: Tomaž Mertelj iz osnovne šole Jeseniško-bohinjski odred v Kranjski gori, Bojan Kloboves iz osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki, Tatjana Cebulj iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju ter Miro Mrak iz osnovne šole SimOna'Jenka VKrahjti. , Ela Teran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (121. zapis) O zelenem kamnu, včasih tako zaŽeljenem okrasu mestnih in kmečkih hišnih pročelij; sem že pisal v 117. zapisu. V KAMNOLOMU Zdaj imam priložnost, tudi v podobi prikazati »Lavren-čev prh«, kot kamnolomu slovitega zelenega groha tudi pravijo, vsaj domačini. Ni pa tako lahko priti v dolino, odkoder je nekoč (še pred štirimi desetletji) toliko voz dovažalo težke tovore kamna do kamnoseških delavnic. Treba se je iz globeli z vasmi »gorenjske Vipave« po Vzpeti na brezjansko ravan, iti mimo Noš in se spet spustiti v senčnato sotesko, ki pa se kmalu razširi — tako. da dobi kar ime Široka dolina. Ko pa prestopimo rečico, dobi konec doline že novo ime — Glina. No. tU na koncu pa je že moj popotni cilj — opuščeni kamnolom zelenega peraškega groha. — Kaže, da povsem zapuščen kraj še ni. Še je nekaj skladov lepega kamna pripravljenih za odvoz — toda bržčas le za zidavo, ne za okrasje. Zeleni peraški kamen — pripravljen za odvoz. V veliki, visoki steni so še sedaj vdolbine, kamor so zatikali opore za nosilne mostovže, sicer pa kake druge mehanizacije ni bilo v tem starem delovišču. Vse je bilo preprosto — kot nekoč, pred stoletji. Sicer pa je bilo kamenje potem oblikovano daleč odtod. ŽALOSTNA GORA Spremljevalec — domačin iz Peračice, ki me je vodil po teh krajih, me je tudi opozoril na ljudsko tradicijo, ki razlaga, zakaj se hribu, vzhodno od kamnoloma, pravi Žalostna gora. Ne le zaradi treh križev (Kalvarije) na 582 m visokem vrhu. pač pa zaradi žalostne pripovedi iz turških Časov. Struktura kamnitih plasti zelenega groha. Da so le-sem, na hrib nad široko dolino, zganjali Turki ujete domačine iz bližnjih vasi in jih tu odbira-li: mlade fante in može za svojo vojsko, dekleta in mlade žene pa za prodajo v suženjstvo. Otroke in starce pa da so kar vse pobili že med potjo ali pa šele v »zbirališču« na gori — odtlej Žalostni gori. Gozdovja, južno od Žalostne gore, se še drži staro ime Grofija. Bil je pač grofovski gozd, ne tlačanski . . . ZORČEV MLIN V JEČI Tako sem prebral pa me je izraz Ječa kar zbodel. Sprva sem menil, da je mlin oziroma grapa, iz katere priteka voda, nekako v zvezi z ječanjem koles ali rak. Zato sem nedavno od tega le stopil do zdaj že opuščenega mlina. Iz vasi Peračice vodi v dolino strma kolovozna pot, ob vodi pa se svet odpre in ponudi se ti kar lep pogled na hiša — mlin — hiša brez stanovalcev, mlin ne melje več . . . Žalostna podoba zapuščenosti! No,, zares mi je šlo za razkritje imena Ječa, v Ječi. Pa tudi to me je zmotilo, zakaj so mlinarju rekli tudi Ječar, pri Ječarju. Domačin — spremljevalec ie povedal svojo domnevo: da je bil mlinar, ki se je pred poldrugim stoletjem tu naselil (daleč od ljudi!), še v francoskih časih ječar v radovljiških zaporih. In da je bil bolj malo ljudomil. Zato se ga je ime — ječar — še kar naprej držalo. Seveda me razlaga ni mogla povsem zadovoljiti, zato sem iskal naprej in našel odgovor: ječa je moka iz zmesi ječmena in rži! Tako sem prebral v starem Pleteršnikovem slovarju (str. 361) iz leta 1894. Tega starosvetnega kmečkega izraza pa v novem Slovarju slovenskega jezika (iz leta 1975) ni več zabeleženega. Tako tudi besede izginevajo, umirajo. Škoda je tem večja, ker je zavestno napravljena in jezik osiromašen za zanimiv izraz. Torej se je mlinarju tako pravilo (»ječar«, z- naglasom na črki e!), ker je pač mlel »ječo«, v starih časih zelo upoštevano moko za vsakdanji kmečki kruh. Zalostinko za umrlimi mlini pa si bom prihranil za prihodnji zapis. Današnji izgled nekoč tako slovitega kamnoloma zelenega groha. Univerza Edvarda Kardelja Akademija za glasbo — Ljubljana PRIREJA v nedeljo. 10. junija ob 17. uri ter ob 20. uri, v gledališču Tone Čufar — Jesenice uprizoritev operete Jacques Offenbach - Srečkova pesem Poleg študentov AG sodelujejo dramski igralec Anton Gogala in bari-tonist opere Jaka Eraša. Simfonični orkester AG vodi znani operni dirigent Milivoj Šurbek, režiser Henrik Neubauer. Vse zveze z vlaki in avtobusi so zelo ugodne. Ljubitelji operetne glasbe Vabljeni! r' <■ J r I J G L, A S12.STRAN petek. a.JUMjiO Požar tli v brezbrižnosti Komisija za preventivo pri škofjeloški požarni skupnosti je maja izvedla dva nočna nadzorna pregleda delovnih organizacij — Med prvo akcijo je poleg škofjeloških obiskala kolektive v Selški, med drugo pa v Poljanski dolini — Ob preverjanju je odkrila vrsto pomanjkljivosti, ki so odraz prešibke samozaščitne kulture Skofja Loka — Z letošnjo akcijo preverjanja obrambno varnostne pripravljenosti pod geslom Nič nas ne sme presenetiti želimo razen drugega doseči nadaljnje poglabljanje zasnove varovanja delovnih in življenjskih razmer ter neposredno organiziranje delovnih ljudi in občanov v sistemu družbene samozaščite kot najmnožičnejše osnove obrambnih priprav. Zato si moramo v vseh okoljih prizadevati ne le za boljše načrtovanje nalog in stalno preverjanje doseženih rezultatov na tem področju, ampak tudi za dograjevanje zamisli o obrambnih in samozaščitnih ukrepih. Izpolnjevanju teh obvez pa gre vso pozornost posvetiti zlasti v osnovnih samoupravnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, saj bo delovni človek in občan le tako postal v svoji samoupravni aktivnosti nosilec pravic in službo organizirano v okviru lastne organizacije, nekatere pa zavarujejo varnostniki škofjeloške temeljne Organizacije Varnosti iz Ljubljane. Gasilske straže in druge dežurne službe imajo le redne delovne organizacije. Iti kakšne so požarno varnostne razmere v njih'.> Odgovor na to vprašanje je pretekli mesec želela dobiti tudi komisija za preventivo pri škofjeloški požarni skupnosti. Da bi ugotovila, kako skrbijo za požarno varnost oziroma kako izpolnjujejo preventivne ukrepe tudi ponoči, je dva majska večera pripravila nadzorne preglede v 16 delovnih organizacijah v škofjeloški občini. V prvi takšni letošnji akciji, ki sicer v tej občini niso redkost, je bila še posebno pozorna; to pa zato, ker je tovrstno preverjanje sestavni del akcije Nič nas ne sme presenetiti. Kaj bi šele bilo, če nad hidrantom ne bi stal opozorilni napis? odgovornosti tudi v obrambnih pripravah in varstvu lastnega družbenoekonomskega položaja. V uresničevanju samozaščitnih ukrepov ima prav gotovo pomembno mesto varstvo družbenega premoženja pred požari in drugimi nevarnostmi. V delovnih organizacijah mora biti to varstvo dobro organizirano predvsem v času, ko proizvodnja stoji oziroma ko so delavci na počitku. Varstvene naloge opravljajo vratarji, varnostniki in ponekod tudi dežurni gasilci, seveda pa so dobre požarnovarnostne razmere v tovarnah in drugih gospodarskih objektih dolžni zagotoviti vsi odgovorni delavci in službe, pravzaprav vsi člani kolektiva. Večina delovnih organizacij v škofjeloški občini ima vratarsko Od Škofje Loke do Selške doline V obeh pregledih ie komisija ugotavljala, kako so urejena delovna mesta, oddelki in celotni objekti, ali so v njih proste evakuacijske poti, ali so zaprta vrata med posameznimi požarnimi odseki, ali so gasilne naprave uporabne, kako je urejena okolica stavb in še marsikaj drugega, kar je pomembno za uspešnost gasilske akcije ob požaru ali reševanju v nujnih primerih. Vratarje in varnostnike, ki so tisti noči čuvali družbeno premoženje, pa je preizkusila s pismenimi testi. Kdor me ob požaru uspe pravočasno sneti, bo z mano lahko Mašil! Kaj je komu mar, da se pod električno razdelilno omarico ne sme ni česar odlagati, ko pa je ta prostor kot nalašč za priročno skladišče! Čeprav bi letošnje samozaščitno ukrepanje moralo potekati v smislu znanega gesla najmnožičnejše slovenske obrambnovarnostne akcije, pa je bila komisija med pregledi večkrat presenečena; žal. prevečkrat neprijetno. Odkrila je vrsto pomanjkljivosti, ki so odraz prešibke samozaščitne kulture. Rezultati prvega pregleda niso bili niti najmanj spodbudni. V Rete-čah, v temeljni organizaciji neke kranjske delovne organizacije, so bili založeni nekateri zunanji in notranji hidranti, gasilni aparati niso imeli veljavnih atestov, vrata med požarnimi odseki niso bila zaprta, transportne in evakuacijske poti pa so bile zatrpane. Razen splošnega nereda v enem od oddelkov je motilo tudi razlito olje na tleh delavnice, saj bi to lahko povzročilo požar. Vprašanje pa je, kako bi ga delavci nah pa so bile razmere celo zadovoljive. Prav tako je spodbudno dejstvo, da ima tovarna za predelavo lesa pri Železnikih poleg varnostne službe organizirano tudi stalno gasilsko stražo. Med ugotovljenimi nepravilnostmi v Železnikih je treba pograjati le nekatere! Na primer, predpisi prepovedujejo skladiščenje izdelkov v kompresorskih postajah, čeprav so delavci pretehtali, da niso gorljivi. Les in drug gorljiv material ne bi smeli hraniti ob proizvodnem objektu. Tudi za skladiščenje jeklenk s plinom je potreben ustrezen prostor, prav tako pa bi v tej temeljni organizaciji neke kranjske delovne organizacije morali imeti pred obratom z lahko vnetljivimi snovmi več ročnih gasilsnih aparatov. Temeljne organizacije Loških tovarn hladilnikov v Vincarjih prav gotovo zaslužijo pohvalo, predvsem Orodjarna in Livarna. Tod so se požarnovarnostne razmere po zadnjem pregledu zelo izboljšale. Kot je komisija ocenila, je njihova skrb za požarno preventivo lahko zgled vsem drugim kolektivom. Po njej bi se morali zgledovati predvsem v obratu iste loške tovarne-na Trati, kjer je komisija odkrila največ pomanjkljivosti. Le-teh ne načelnik škofjeloške temeljne nizacije Varnosti iz Ljubljane lavec postaje milice Skofja spremljala pa sta jo fotoreporteri novinar Glasa, je drugo majsko odkrivala presenečenja v Pol.w dolini. Tudi tod jih ni manjkalo. Delovna organizacija v Soi nju. Njena kompresorska , nima urejenega zračenja, zaradi sar ob vstopu vanjo butne ^ neznansko vroč zrak; in po tk razlito olje. Kaj bi bilo, če bi se vnelo?! Razen na manjši nered špektor opozori le še na to, da skladišču vnetljivih tekočin ni ~ nega aparata. In še štiri delovne organizaoii 2ireh! V prvi, najmanjši. M lani močno poboljšali glede sf in požarnovarnostne urejeno*:: veda pa prostori niso niti nain ustrezni za proizvodnjo, ki te* n dustrijski obliki dela. V drugi, največji, komisija ni I zadovoljna. Čeprav imajo tod : vratarsko službo in gasilsko sta tako za splošno kot požarno ni dovolj poskrbljeno. Kor_.._ motilo, da vratar in gasilec imela vseh rezervnih ključev. i_ silec še nima predpisane izobra: uniforme, predvsem pa to, da u vih pismenih opozoril odgo\ lavci ne upoštevajo. Prav tako ji i šla nekaj založenih hidranr ročnih gasilnih aparatov, zati transportne in evakuacijske ter jeklenke s plinom, ki niso skladišču. Tudi v ostalih dveh žirovskik lovnih organizacijah sta se spil urejenost in skrb za požar:-stvo nekoliko poslabšala od l«» eni nimajo gasilni aparati atesta"^ drugi pa je vratar nepoučen 0 HW nju z inšpekcijsko službo in • *; nicah je bilo olje razlito po tleh Razlito olje, vroč zrak . . . m le ena iskrica, pa imamo požar. Red ali nered, kaj je lepše m bolj varno? uspeli pogasiti, ker dva izmed njih, ki ju je komisija testirala, nista znala rokovati z ročnimi gasilnimi aparati! Tako je komisija lahko ugotovila, da se požarnovarnostne razmere v tej tovarni po zadnjem pregledu novembra lani niso kaj prida izboljšale. V Škofji Loki je požarni inšpektor s sodelavci obiskal najprej dve delovni organizaciji. V prvi so našli nekaj založenih gasilnih aparatov in dnevno zalogo tiskarskih barv, ki ni bila uskladiščena v skladu z veljavnimi predpisi. Čeprav so tod za požarnovarnostno preventivo v zadnjem času nekoliko bolje poskrbeli, pa bi bila glede na dane pogoje lahko še boljša. V drugi delovni organizaciji, ukvarja se z izdelovanjem oblačil, so pregledovale! ugotovili splošno izboljšanje razmer, saj so bile založene le nekatere električne razdelilne omarice. Rezultati pregleda v šestih delu\ nih organizacijah v 2eleznikih so komisijo bolj prijetno presenetili kot prejšnji. Po zadnjem pregledu 80 namreč povsod bolje poskrbeli /..i požarno preventivo, v dveh tovar- kaže naštevati, vendar pa je treba zapisati, da gre za neodgovoren odnos do zagotavljanja ustreznih požarnovarnostnih razmer. Zaradi splošnega nereda bi lahko prišlo do požara, takšne razmere pa bi oteže-vale ukrepe gasilcev. Obisk v drugih dveh delovnih organizacijah v škofjeloškem industrijskem predelu ni bil dolg. saj so se požarnovarnostne razmere v njih zadnji čas izboljšale. Sicer pa se je bližalo jutro, zato ie bilo treba prvo akcijo sklenit i' Drugič Poljanska dolina Komisija, v kater, so tudi tokrat bili inšpektor xa požarno varnost pri škofjeloški občinski skupščini, sekre-tar škofjeloške požarne skupnosti. V poduk in premisi Po vseh uspešnih in neu«,™ pregledih, glede rezultatov nam je komisija sklenila konča: drugo akcijo, da ji ne bi Še 1 drsnilo. Seveda, s takimi in r nimi pregledi bo še nadaljeval, tem bo ugotavljala, ali je I, poročilo z ugotovitvami in pre* lovne organizacije, katerih ii našem pisanju sicer nismo om zato pa smo vse nepravilnosti podrobno opisali, da bi se nad spoznale. In če bodo tudi kje kjer inšpektor še ni bil na . odkrili take in podobne po vosti, je prav, da jih odprav.-, Le z odgovornim ravnanjem M lahko potrdimo, da si v resniot devamo okrepiti našo samoza; kulturo in s tem obvarovati di no premoženje pred nevarm Prav gotovo je, da bodo pi, slej vsaj v večjih delovnih organu eijah morali razmisliti tudi o m.; nju sodobnih tehničnih naprav odkrivanje in javljanje požarov. , bavi opreme za gašenje zahtevne« požarov in izpopolnjevanju teleft skih in drugih zvez. Ne nasadi . bodo morali še marsikaj post popolnejšo strokovno vzgoje cev, da bi v primeru potrebe s —" stvi in opremo za zavarovanje sevanje premoženja znali tudi vati. S Saje KTEK, 8. JUNIJA 1979 13.STRAN.G LAS Pripadniki letalske milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve Uporabni vsak trenutek J ODRA ESKADRILJA Pred dvanajstimi leti je poletel prvi helikopter Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Do danes je vedno sodobnejša modra es-kadrilja opravila že 15.000 poletov, prepeljala 17.000 ljudi in prenesla 170.000 kilogramov tovora — Čakajo na novi helikopter Helikopterji že sodelujejo pri I gorah večini zahtevnejših in težjih reševalnih akcijah - Maja leta helikopter Re- Letali*** Brnik 2LL? JfikrefaHalta za notranje publiškega ^£^,ien;e jeklene ptice brat prvi Šolal Andrej An-1 ,i!kta£Slec ta človek, ki je bilpre-dolšek, ^»^helikopterjem obeta še pnčan. dase nei h hkrati *pa prihodnost, i J Repub. fetek vzpona letaisKe Hikega se sevanja v gorah. Deset slovenskih gorskih reševalcev in zdravnikov ima že veljavno licenco letalca reševalca. To je izredna vrednost letal- ske milice. Prav v tem pogledu je bila služba že deležna številnih domačih in tudjih pohval. Leta 1968 je helikopter prvič reševal življenje v gorah. Od takrat dalje je šel v akcijo 396 krat, smrti pa je otel 112 planincev. Slovenska letalska milica je ponosna na svoj najsodobnejši helikopter A 109 A. Pet potnikov in dva člana posadke lahko prepelje in doseže za helikopter izredne hitrosti in višine. Prav tako lahko sprejme dva ponesrečenca, dva zdravnika ali reševalca, vso potrebno opremo, v kratkem pa bo sposoben prepeljati tudi novorojenčke. To je doslej najahitrejši helikopter v državi, poganjata pa ga dva motorja s po 420 konjskimi močmi. Lep prizor se ponudi, ko se helikopterji Republiškega sekretariata postroji jo pred hangerje. Kmalu se jim bo pridružila nova naprava, še bolj vsestransko uporabna - A 212. Dva člana posadke bo lahko sprejel. 13 potnikov, v skrajnem primeru pa tudi 6 nosil z zdravniško ekipo. Hkrati lahko prenese 2 toni tovora, dvigne pa se 6 kilometrov visoko. Za nakup tega helikopterja je zainteresirano tudi gospodarstvo, ki pomaga pri nakupu. Letalska milica postaja resnična modra eskadrilja . . . J. Košnjek Slike: F. Perdan «-riata?a„otr)e{z za-m ki se ima danes aeve »»VC"T' letalske muice, r^^d^Tvfut-som'i "a Brni-k, »o prevar so v tem času oprali novi hangar, » *ivei; v zraku ur_' Pi^Twr»mov tovora. Z vili nekajkrat ^ k'0" "upbravnost. o vsestransko ip^ ^.^ jih ivlja tredr Uanstvo ~ ~*i-«»huie služba P0t vsakodnevnih rutina re- e - pokazali Vsak e za kih »voj dan jih opravljanje v=-~-^.emno pa j p l^onhel*o0pferja v prim-nh re- Helikopterji so se že nekajkrat izkazali pri prenosu tovora, kar prihaja v poštev pri oskrbovanju planinskih postojank, helikopter pa je še posebno v primeru poplav edina vez 'z ogroženimi. Gibalno predvidevanje Pravilno gibalno predvidevanje je poleg izurjenosti in dobre odzivnosti znamenje človekove omikanosti. Pri športnikih, mojstrih dela in pri opravljanju drugih dejavnosti je gibalno predvidevanje bolj prefinjeno in izrazito, prav tako pa je potrebno pri vsakodnevnih opravilih, posebno v prometu, ki naj bi bil tekoč, brez zastojev, živčnosti in razburjanja. Gibalno predvidevanje pridobivamo z urjenjem, na temelju pridobljenih izkušenj ravnamo v okoliščinah, ki nas čakajo. Cim več je teh izkušenj, tem lažje se človek znajde v novih tekmovalnih ali drugih izjemnih pa tudi vsakodnevnih okoliščinah. Gibalno predvidevanje temelji na jasnih zaznavah, dovolj nazornih predstavah in na pravilnem odmerjanju možganskih pobud ali impulzov, ki usmerjajo gibala. Gre za pravilno odmerjanje mišične napetosti, smeri, hitrosti in zaporedja gibanja. Gibalna pripravljenost se uveljavlja na spolzki poti, na prehodih, križiščih in še posebno pri vožnji, vesljanju na deročih vodah, smučanju in pri športnih igrah. Predvidevanje pravilnega ravnanja ni ločeno, temveč se povezuje z mišično gibalno, ravnovesno, z lastno občutljivostjo, s splošnim gibalnim posluhom in s spretnostjo. Prav bi bilo, da bi to človeku potrebno vrlino urili v okviru splošne vadbe, šport- nih iger in prometne vzgoje. S tem bi stopnjevali varstveno in gibalno omikanost in usposabljali najmlajše za bolj uspešno ravnanje in bolj varno gibanje v gostem prometu. Popolnost predvidevanja se povezuje z uspešnim načrtovanjem, pravilnim in pravočasnim odločanjem, kar je pomembno v številnih življenjskih okoliščinah. Šahisti ob pomoči prodornega mišljenja predvidevajo nasprotnikove poteze, igralci nasprotnikove udarce, v borilnih športih je ob izenačeni tehniki, kondiciji in taktiki odločilno predvidevanje nasprotnikovih akcij in lastnega ravnanja. Miselno predvidevanje pridobivamo s problemskim učenjem ob pomoči navodil in podatkov, gibalno pa z urjenjem. Pri tem pa ne kaže prezreti dejavnega mišljenja. Cim bolj smo izurjeni v delu ali v športni tehniki, v gibanju na kopnem, po snegu ali v vodi, tem bolj smo gospodar gibalnega prostora, uspešneje premagujemo daljave, višino ali globino, se izogibamo nevšečnostim v gorah, nevarnih čeri in valov v vodi, bolj uspešno prilagajamo gibanje členovi-tosti prostora. Gibalno predvidevanje ob pametnem ravnanju, primerni' pozornosti in prizadevnosti nam je v pomoč skozi vse življenje. Pridobivanje in ohranjanje te prepotrebne vrline pa je v vzdrževanju sploine gibalne omike in kondicije. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Krave na letališču Boeing 7:17 je trči/ v krave. To se je zgodilo na indijskem letališču v Nadžpuru. kjer so se prav v trenutku, ko je pristajalo potniško letalo, na s t rez i sprehajale krave. Potniki iz boeinga 737 so jo odnesli brez prask, veliko slabše pa si' je godilo kravam. Po uradnih vesteh letaliških oblasti v Nadžpu ruje bila to že tretja tovrstna nesreča na tem letališču. Nadomestek za človeško kožo Zdravniki in kemiki NDR so izdelali sintetično človeško kožo. ki bo precej olajšala zdravljenje hudih opeklin. Sintetična koža pokriva opečene dele telesa, dokler ni možnosti za presaditev koščkov bolnikove kože. Iznajdba je velikega pomena, kajti smrt zaradi opeklin je po statistiki svetovne zdravstvene organizacije o nesrečah na tretjem mestu. V industrijskih dc*»!:;h umre zaradi opeklin 60.(XX) ljudi na leto. Varnejši avtomobili Proizvajalci avtomobilov v ZDA so izdelali dva prototipa novega modela avtomobila, ki voznika in njegove sopotnike izredno dobro varuje pred poškodbami. Gre za novo konstrukcijo varnostnih pasov, opornikov za glavo in odbijačev, zaradi katerih se vozniku in potnikom tudi pri čelnem trčenju s hitrostjo okrog 64 kilometrov na uro ne zgodi nič. Po uvedbi takih avtomobilov bo mogoče ohraniti na tisoče življenj. Samo v letu dni bo smrtnih žrtev med vozniki in potniki predvidoma za okoli 5000 manj. , BuntU je prvip^^hi'" MNOŽIČNO SOJENJE V turškem mestu Adana bodo postavili pred sodišče več kot 800 ljudi, obtoženih, da so sodelovali v krvavih spopadih muslimanskih verskih ločin decembra lani v Karamanmarasu, ko je izffub'l° življenje več kot sto ljudi. Sojenje bo potekalo na velikem mestnem stadionu. Med obtoženimi za spopade, po katerih so oblasti 26. decembra lani v 13 turskih pokrajinah uvedle izredno stanje, so ženske, učitelji, študentje in profesorji. TE DNI PO SVETU KITAJSKA ODPOVEDALA Kitajska je ud povedala dvoje velikih projektov za gradnjo petrokemijskih tovarn, ki ju je sklenila t japonskimi družbami, ker ima težave s plačevanjem. Po projektih z vrednostjo več kot milijon dolarjev je bila predvidena gradnja dveh petrokemijskih tovarn v Pekingu m Nangkingii. CIPER VABI TURISTE Prvi jugoslovanski turisti, ki bodo letos letovali na Cipru, naj bi prispeli s čarterskim letalom v Nikozijo 27. junija. Vojni spopadi na Cipru leta 1974 so neugodno vplivali na turistični razvoj otoka. Zdaj pa Ciper že lahko ponudi tujim turistom 12.000 postelj v hotelih. Razen prijetnega oddiha čakajo turiste tudi ogledi vrste zgodovinskih spomenikov, od beneškega zidu iz 1567. leta do izredno bogatega muzeja v Nikoziji, omeniti pa je vredno vsaj se Afroditina kopališča v Pafosu in Apolonov«) svetišče v Limasolu. BOGATE ZALOGE PLINA Sovjetska časopisna Agencija TASS je sporočila, da so na naftnem |x>liu Baku V Kaspijskem morju odkrili prvo nahajališče zemeljskega plina. Na poskusni vrtim •it. 42 ho odkrili plin \ globini BBOftmetrov. Cenilo, da 1» lahko tam dobivali milijona kubičnih metrov plina na dan Odkritje je potrdilo o« ene sovjetskih geologov, da so v Rakuju globlje pod zemljo hogat« zaloge plina BRAZILIJA PODRAŽILA KAVO Brazilski inštitut za kavo je za pri*" ameriških centov zvišal izvozno ceno surove kave najboljše kakovosti, tako da stane zdaj libra 1,50 dolarja. Slabše vrste kave so se prav tako podražile za pet centov, in sicer na 1,40 oziroma na 1,45 dolarja. Minimalne izvozne cene instant kave so se zvišale za 30 centov oziroma na 3,80 in 4,30 dolarja. Podražitev kave razlagajo z nizkimi temperaturami, ki so poškodovale 50 do 70 odstotkov raatlin v državi Minas Jerais, med brazilskimi državami drugem največjem proizvajalcu kave. HAVANA KMALU PRIPRAVLJENA Priprave na konferenco šefov držav ah vlad neuvrščenih dežel, ki bo v začetku septembra v kubanskem glavnem mestu Havani, potekajo po načrtu. Poslopje. V katerem bo konferenca, bo dograjeno ze ta mesec. Havana bo torej že kmalu nami. da sprejme delegacije več kot sto neuvrščenih držav iz vsega sveta. PRAGOZD IZGINJA Amazonski pragozd, ki bistveno vpliva na koncentracijo kisika v zemeljskem ozračju, bo do leta 2013 iztreb-ljen, če ga bodo še v prihodnje uničevali tako kot zdaj. Po mnenju britanskega biologa Kerra nenadzorovano uničevanje gozdov že zdaj povzroča poplave in podnebne spremembe v porečju Amazonke. DC-10 LAHKO LETE Ameriški zvezni sodnik George Hart je zavrnil zahtevo, da hi začasno prepovedali polete vseh letal tipa DC-10 nad ameriškim Ozemljem, dokler ne bi ugotovili pravih vzrokov za letalsko nesrečo pri Chicagu. Tako prepoved je zahtevalo ameriško združenje letalskih potnikov in jo podprlo z dejstvom, da se dobrih 14 dni po nesreči niso odkrili pravih vzrokov. Sodnik Hart pa je v obrazložitvi sodnega sklepa omenil, da nihče ne sili potnikov, ki so člani združenja, da potujejo prav z letali DC-10. O LAS M. STRAN PETEK, 8 JUNIJA 1978 " Plavanje Vesnin rekord na 800 m kravi KRANJ - V bazenih Kole-zija v Ljubljani in v Toplicah pri Ptuju je bilo prvo kolo za letošnji plavalni pokal Plavalne zveze Slovenije. V Ljubljani so se v prvem kolu borili mlajši pionirji A in pionirji B, v Ptuju pa člani, mladinci in starejši pionirji. V obeh bazenih so bili doseženi dobri rezultati, čeprav naši plavalci in plavalke v petdesetmetrskih bazenih trenirajo šele nekaj dni. V obeh bazenih je nastopilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk iz osmih slovenskih plavalnih kolektivov. V Toplicah so se borili člani, mladinci in starejši pionirji. Tu sta padla dva slovenska rekorda. Izkazala se je Kranj-čanka Vesna Praprotnik, ki je s časom 9:38,9 na 800 m kravi postavila nov rekord SRS. Sicer so največ uspeha imeli plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Po pričakovanju so nabrali največ točk in tako bodo šli v drugo kolo že z lepo prednostjo. Moštveni vrstni red — 1. Triglav 16.433, 2. Ljubljana 14.270, 3. Rudar (Trbovlje) 10.402. V Ljubljani je plavalo rekordno število mlajših pionirjev A in B. Čeprav so bile na sporedu 1e tri discipline, je tekmovanje trajalo več kot pet ur. Bilo je toliko nastopajočih, da so v nekaterih disciplinah tekmovalci in tekmovalke nastopali kar v eni progi po dva. V moštveni razvrstitvi pri mlajših pionirjih A vodi Triglav, pri mlajših pionirjih B pa so največ točk pobrali pionirji Branika iz Maribora. Vrstni red - pionirji A — 1. Triglav 10.278, 2. Ljubljana 8.965, 3. Rudar (Trbovlje) 2.376; pionirji B - 1. Branik (Maribor) 4.373, 2. Triglav 2.372, 3. Ilirija (Ljubljana) 2.139. -d h KRANJ - Po podatkih šolske poliklinike je deformacijam podvrženo že skoraj 20 odstotkov šoloobveznih otrok. Med poglavitne vzroke smemo šteti avtomanijo, ki ne »ugonablja« le odraslih, ampak tudi otroke. Zato je kolesarska zveza Slovenije, hkrati pa tudi komisija za kolesarstvo pri občinski zvezi telesnokulturnih organizacij Kranj, začela široko akcijo za uvajanje kolesarstva v redne programe šolskih športnih društev. Seveda gre kolesarskim delavcem tudi za pridobivanje perspektivnih tekmovalcev, vendar pa ostaja njihov glavni namen popularizacija kolesarstva kot najbolj množične in zdrave oblike na- ranja in ohranjanja telesne moči. Koles je na pretek in popestritev ter razširitev učnega programa za kolesarjenje bodo otroci pozdravili. Podobno tudi starši, ki pričakujejo od šolske telesne vzgoje več pestrosti, predvsem pa krepke in zdrave otroke. Komisija za kolesarstvo pri ZTKO Kranj je že letos spomladi pripravila dva dragocena za mentorje šolskih športnih društev; trener kranjske Save Franc Hvasti je sestavil učni program za učence od 5. do g. razreda, ki vsebuje opis športnega kolesa in opreme, navodila za vožnjo in razne igre za izboljšanje tehnike vožnje, Boris Holv, član komisije in mentor šolskega športnega društva France Prešeren, pa je pripravil program dela s šolsko mladino, ki zajema razdelitev otrok po starostnih skupinah in potek vadbe, oblike sodelovanja s šolami, vrste tekmovanj, imena kolesarskih inštruktorjev, ki so pripravljeni delati z učenci, ter finančni načrt. Program zaenkrat zajema štiri kranjske osnovne šole: Franceta Prešerna, Simona Jenka, Lucijana Seljaka in Davorina Jenka v Cerkljah. Kolesarjenje v teh šolskih športnih društvih naj bi zaživelo z novim šolskim letom, dogovori z mentorji pa naj bi bili čimprej. Nekaj izkušenj na tem področju v Kranju že imamo, saj je Boris Holy kot mentor SSD France Prešeren kolesarjenje vpeljal pred nekaj meseci. Zanimanja za ta Sport je veliko, vendar pa največjo težavo predstavlja dvoizmenski pouk. Skupina zaradi mentorjevih dopoldanskih obveznosti v Soli lahko vadi le vsak drugi teden. Sicer pa so vaje načrtovane dvakrat tedensko na kolesarski stezi v Stražišču. Učenci so razen koles in tehnike vožnje v dobršni meri že spoznali tudi prometne predpise, kar jim bo prišlo prav posebno pri izpitu za kolesarsko značko. H. Jelovčan Košarka Republiška prvenstva KRANJ — V ženski slovenski košarkarski ligi zahod nastopajo kar tri gorenjske ekipe in sicer Jesenice, Sava iz Kranja in Alpina iz Žirov. Po petem kolu vodijo s petimi zmagami košarkarice Alpine iz Žirov, kranjska Sava pa je z dvema zmagama in tremi porazi na solidnem šestem mestu. Jeseničanke so na devetem mestu. Po nekajletnem premoru so se slovenski košarkarski delavci spet dogovorili za organizacijo letne mladinske košarkarske lige, ki je razdeljena na zahodno in vzhodno skupino. Gorenjska sodeluje v zahodni skupini, zastopata pa jo moštvi Lokainve-«ta iz Škofje Loke in Triglava iz Kranja. Že začetek lige kaže na izredno kvaliteto košarke. Po tretjem kolu vodi ljubljanski Slo-v.in. Kranjski Triglav je z eno zmago in dvema porazoma peti, Lokainvest pa je brez zmage na sedmem mestu. Skupaj nastopa osem moštev. ZAKLJUČENO PIONIRSKO TEKMOVANJE KRANJ — Ekipe osnovnih šol so zaključile tekmovanje »Pionirski košarkarski festival«. Žirovke so pod vodstvom prizadevnega trenerja Erznožnika spet dokaza- le, da so dobro moštvo. Le eno tekmo so zgubile in osvojile odlično drugo mesto. Pionirji so bili letos slabši kot pretekla leta. Izpadli so v polfinalu in se niso uspeli uvrstiti v zaključni del tekmovanja. Zasedli so 13. mesto, kar pa glede na kratek rok priprav ni neuspeh. Ponovno kaže premisliti, da bi nastopale šolske ekipe, ki so bolje uigrane od reprezentance, ki igra skupaj kvečjemu dva meseca. RADOVLJIČANI PRESENETILI RADOVLJICA - Na prvem izbirnem košarkarskem članskem prvenstvu na Jesenicah je vsaka ekipa zabeležila po eno zmago. Tekmovanje je zanimivo, presenečenje pa je zmaga Radovljičanov nad Jeseničani. Zal so morali Radovljičani v drugem srečanju priznati premoč Lokain-vestu iz Škofje Loke. Vsaka ekipa ima po dve točki, kos razlika pa je Radovljico učvrstila na prvem mestu. Drugi je Lokainvest, tretji pa Jeseničani. Drugi kvalifikacijski turnir pa je bil včeraj v Škofji Loki. Organiziral ga je Lokainvest. M Cadež OORENJSKA DRUGA V Zireh so priredili republiško košarkarsko itila prvenstvo za starejše pionirke. Gorenjska se je spet uvrstila r republiški Yinale. Vendar ji popolno zmagoslavje ni uspelo. Gorenjke za katere so igrale firovke, so igrale z Ljubljančankami in izgubile, čeprav so bile prvi polčas Kolesarjenje v programe ŠŠD Nogomet Triglav izločile šele enajstmetrovke KRANJ — Osmina finala /.a slovenski področni nogometni pokal Maršala Tita, Triglav Mercator 5:6 (1:1), .stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnik Torkar (Kranj). Strelci - 0:1 Rogošič (26). 1:1 Moki« (41) — enajstmetrovke — Triglav — Krnic, Mrak, Mokič, Radosavljevič, Mercator — Zupančič, Rogošič, Poljanšek, Boljevič, Babšek. Triglav - Eljon, Dulič, Valant, Kordež, Krnic, Ibrahimovič, Stular. Mrak, Mokič, Radosavljevič, Radkovič. Mercator — Magič, Babšek. Kari/. Rogošič, Zupančič, Samatovič, Poljanšek, Pro-tič, Boljevič, Potočnik, Klemene (kadiš • nik). Po uvodnih minutah pritiska gostujočega drugoligaša iz Ljubljane je enajsterica Triglava vpostavila ravnotežje na igrišču. Po enakovredni igri gostje niso več prišli do izraza, saj so domačini napadali in imeli dve lepi priložnosti da povedejo. Vendar so prvi gol dosegli gostje. Najboljši igralec Mercatorja Rogošič je /. lepim strelom iz kakih dvajsetih metrov premagal vratarja Eljona, ki sploh in posredoval. V nadaljevanju tega razgibanega prvega dela je Mokiču v zadnjih minutah uspelo premagati gostujočega vratarja. V drugem delu je tempo popustil, gostje so imeli terensko premoč, domačini pa no se dobro branili. Se posebno se je izkazal Eljon, ki je po prejetem zadetku branil izvrstno. V regularnem času seje tekma končala /. remijem. Po streljanju enajstmetrovk pa so več sreče imeli gostje iz Ljubljane. Tekmo pa sta odločila Babšek in Stular. Babšek je zadel mrežo, medtem ko je Stularjev strel vratar Magič ubranil. Moštvo Triglava SO tako iz nadaljevanja tega našega največjega nogometnega tekmovanja izločile šele enajstmetrovke, čeprav so bili v sami igri dober nasprotnik ljubljanskemu drugoliga&u. .(||, Trim rokometna liga TRŽIČ - Rokometni klub »Peko« Tržič razpisuje občinsko TRIM ligo v rokometu. Liga se bo pričela 12. junija ob 16. uri na igrišču v Križah, pravico nastopa pa imajo ekipe krajevnih skupnosti in ekipe OOS iz tržiške občine. Igralni čas bo 2 x 20 minut, posameznik pa lahko nastopa le za eno ekipo. Prijave sprejema Stane Oman, BPT Tržič! I Kikel Jutri mednarodni judo turnir KRANJ — Jutri, 9. junija, ob desetih dopoldne se bo v telovadnici osnovne šole France Prešeren v Kranju začel tradicionalni mednarodni judo turnir, ki sodi k praznovanju jubileja partije in drugih družbenopolitičnih organizacij. Sodelovala bodo moštva iz Avstrije, Italije, Hrvatske in Slovenije. Finalna srečanja bodo popoldne po 16. uri. Kranjčani si od jutrišnjega turnirja veliko obetajo, saj so dosegli zadnje čase nekaj lepih uvrstitev. Robert Mar-kič je bil na primer na državnem prvenstvu v Bitoli v kategoriji do 60 kilogramov tretji. Patruljno tekmovanje Šmarna gora 79 V okviru prireditev ob 60-letnici ustanovitve ZKJ bo tudi patruljno tekmovanje Šmarna gora s streljanjem. Patrulje bodo štartale nekje v Vikerčah, se povzpele po strmi poti nad gostilno Kovač na vrh Grmade, navzdol do sedla in potem po severnem pobočju Šmarne gore navzdol proti cilju, odnosno strelišču. Proga bo dolga okoli 8 km z višinsko razliko nekaj več kot 300 m. Patrulje, ki bodo morale biti ves čas skupaj, bodo lahko progo prehodile ali pretekle, štartale pa bodo v presledku 30 sekund. Po prihodu na cilj bodo morale opraviti še streljanje z zračno puško v skupno tarčo. Vsak član patrulje bo imel na voljo tri strele iz stoječega položaja. Za zgrešen strel ali zadetek izven krogov dobi strelec pribitek 1 minuto, za zadetek v belo polje 30 sekund, za zadetek v črno polje ni pribitka. Za končno uvrstitev se seštejeta dosežen čas hoje, odnosno teka in pribitek z.a zgrešene strele vseh treh članov patrulje. Vsi udeleženci patruljnega tekmovanja bodo prejeli posebne značke, prve tri patrulje v vsaki kategoriji pa medalje. Ženske bodo tekmovale v starostnih kategorijah do 25, do 35 in nad 35 let starosti, moški pa do 30, do 40, do 50 in nad 50 let starosti. Nobeden od članov patrulje ne sme biti mlajši, lahko pa so starejši. Točen čas in kraj tekmovanja bo objavljen v skupnem razpisu vseh prireditev. Prijave z natančnimi osebnimi podatki, datumom rojstva in organizacijo ali krajevno skupnost, za katero patrulja nastopa, pošljite na naslov ZTKO občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Staničeva 41. tel. 312 176 najkasneje do srede, 13. junija. Kasnejših prijav ne bo mogoče upoštevati. •J Pavčič Športniki iz pobratenega mesta TRŽlC — V okviru tradicionalnih srečanj športnikov pobratenih mest Ste Mm i« aux Minesa i/. Francije in Tržiča so se tokrat v Tržiču pomerili strelci in šahisti. V dvoboju na 11 deskah s tempom 30 minut na vsakega igralca so zmagali Tržičani 10:1, v hitropoteznem turnirju po ševenin-skem sistemu pa so domačini slavili kar 108,5:10.5, domačin, profesor Edo Koblek. mojstrski kandidat, pa je v simultanki premagal francosko ekipo z 10,5:0,5. Strelci pa so se prav tHko srečali v treh dvobojih. Francozi ho bili boljši v streljanju / niHlokalilinsko in '/nično pmško, dosnačihi pa v streljanju I vojaško puško. J. Kilfel Nogometno moštvo kranjskega Triglava je šele po streljanju enajstmetrovk v osmini finala za slovenski področni pokal maršala Tita moralo kloniti v igri z Vičan i. — Foto: F. Perdan Koristna razprava V tem tednu je bila zaključena javna razprava o nogometu na Gorenjskem in o njegovem razvoju v prihodnosti. Zaključne razprave so se udeležili predstavniki ONZ Kranj kot organizatorja, MNZ Gorenjske, klubov iz Kranja, Železnikov, predstavnik TKS Radovljica in TKS in ZTKO Kranj. Ze udeležba pove, da očitno za selektivni nogomet na Gorenjskem (razen Kranja) ni preveč zanimanja. Velja pa to stanje spremeniti in prizadevanja vseh nogometnih dejavnikov morajo biti usmerjena na uresničevanje dobro izdelanega načrta in ta naloga bo poverjena ONZ kot nosilcu ter komisijam za nogomet in MNZ kot ostalim institucijam, ki morajo selektivni nogomet vsaditi v gorenjski nogometni prostor. V precej burni in plodni razpravi je bila študija pohvaljena kot dobra, seveda pa bodo potrebne določene dopolnitve. Tudi organizacija nogometa v Kranju je primer za ostale. Za normalizacijo stanja in napredek pa je potrebno vključiti vse dejavnike. Sem sodi nedvomno tudi NK Triglav, ki lahko v prihodnosti odigra vlogo, ki mu kot renomiranemu klubu pripada. Ce povzamemo, potem lahko ugotovimo, da se v nogometu dela zadovoljivo le v Kranju, drugje pa bo moral selektivni nogomet šele najti svoje mesto pod soncem. Predpogoj za napredek pa je enotnost tistih, ki žele v nogometu delati. KRANJČANI FINALISTI Jutri bo v Ljubljani finalna tekma tekmovanja ŠŠD Slovenije v nogometu. Finalista ima tokrat tudi kranjska občina, ki jo zastopa SSD Simon Jenko. Kranjčani so bili po občinskem prvenstvu prvi na Gorenjskem brez prejetega zadetka. Pretekli teden pa je bil Kranj organizator pol fin al -nega turnirja. Na njem so bili Kranjčani prvi z dvema zmagama pred vrstniki iz Semedele in Novega mesta. S 3:0 so premagali Semedelo, z 2:1 pa Novomeščane. Upamo, da se bodo tudi jutri srčno borili, uporabili svoje dokaj bogato obsežno nogometno znanje in postali prvaki Slovenije in si priborili pravico nastopa na zveznem turnirju. PRED RAZPLETOM Kranjski selekciji tokrat gostujeta. Posebej težko delo čaka peto selekcijo, ki gostuje v Sežani proti Taboru in mora za visoko uvrstitev izboriti vsaj točko. To pa bo ob vse boljših domačinih in brez Osred-karja precej težko. Pri rekreativcih je prvensto pred razpletom. Osrednja dogodka bosta v Stražišču, kjer gostujejo Senčurjani in na Kokrici, kjer bo Korotan poizkušal osvojiti obe točki. V drugem razredu bodo Podhrezje igrale z B ekipo Primskovega, Filmarji pa s Preddvorom. Pri mladincih bodo odigrane zaostale tekme, prvak pa je Šenčur pred Naklim. Pri drugih selekcijah sta na vrhu Prim-skovo in Naklo, prav Primskovljane pa čaka Se težko srečanje z Britofom. M Suhu PORAZ TRIGLAVA NA JESENICAH JESENICE - V 12. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so Jeseničani spet poskrbeli za presenečenje. Doma so premagali Triglav, Bohinj pa je bil boljši od Bleda. Rezultati: Jesenice : Triglav 2:0. Bohinj : Bled 7:2, Tržič : Lesce 0:3. Dva kola pred koncem vodijo Jesenice z 21 točkami pred Triglavom, ki jih ima 20. Lesce so zbrale 18 točk, Bohinj in Tržič pa imata po 10 točk. Reteče imajo 9 točk, selekcija LTH 5 in Bled 4 točke. V tekmovanju mladincev vodijo Jeseničani pred Bohinjem in Triglavom. V tem kolu so Jeseničani premagali Triglav s 5:0, Bohinj pa Bled s 3:0. V tekmovanju pionirjev so bili doseženi naslednji izidi: Tržič B : Lesce 2:2. Jesenice : Tržič A 11:1, Bohinj : Bled 2:0. Jesenice in Bohinj imfata po 10 točk. Bled pa jih ima 6. P. Nosak Turnir v malem nogometu Tudi letos bo OO ZSMS Gorice ob skupnem praznovanju krajevnih skupnosti Golnik, Trstenik, Tenetiše in Gorice organizirala 6. tradicionalni turnir v malem nogometu. Turnir je po udeležbi med naj-množičnejšimi, saj se gaje lani udeležilo 30 ekip. Letos bo turnir potekal na 3 igriščih istočasno — v Tenetišah, Letencah in na Golniku. Prijave sprejema OO ZSMS Gori če, Letence 1, 64204 Golnik. A M Tekmovanje za praznik TRŽIČ - V počastitev meseca mladosti je občinska konferenca ZSMS, komisija za telesno kulturo in prireditve, pripravila številna športna tekmovanja. Najboljši športniki in športnice v letošnjem letu sc bili člani ekipe osnovne šole heroja Brači-ča, ki so zmagali pred Bistrico in Podlju-beljem. Posamezni rezultati: streljanje - moški: 1. Podljubeij, 2. Ravne, 3. Bračič; ženske: 1. Bračič, 2. FS Karavanke, 3. Taborniki OSM; kegljanje — moški: 1. Podljubeij. 2. ZLIT, 3. Tovarna kos in srpov; ženske: 1. Mercator; 2. BPT - Predilnica 3. Tovarna kos in srpov rokomet - moški: 1. Bistrica, 2. Ravne. 3. Pristava; košarka — moški 3. FS Karavanke; mali nogomet — 2. Tržič-mesto, 3. Pristava; 1. Bistrica, 2. Bračič. moški: 1. Gradbinec. J Kikel Peti šahovski Vidmarjev memorial Quinteros sam na vrhu BLED - Po dnevu počitka je Šestnajst šahistov nadaljevalo četrto kolo na petem mednarodnem šahovskem Vidmarjevem spominskem turnirju. V tem kolu dvorana hotela Jelovica ni mogla sprejeti vseh ljubiteljev Saha. Bila je premajhna, da bi lahko sprejela vse tiste, ki so si želeli ogledati noje na šahovskih deskah. Kot že vsa tri kola nazaj je bilo tudi četrto zanimivo in borbeno do konca. Vsi so hoteli že v prvih urah igranja doseči prednost pred »finišem« partij. Tako je priSlo do nekaterih presenečenj Največjo je pripravil kitajski mojster Qi Jingzuan. ki je že v otvoritvi imel prednost z našim velemojstrom Gligoričem. Kitajski mojster je tudi v nadaljevanju igral dobro in »Gliga« je v trideseti potezi moral podpisati pre dajo. Parma je že v otvoritvi prišel v težave z argentinskim velemojstrom Ouintcrosom. Poizkušal je vse, da bi prednost Argentinca izenačil. To mu ni uspeh, in prvič je v tabelo vpisal ničlo. Derbi kola med Timmanom in Riblljem se je po obojestranski dobri igri končal z delitvijo točk. Larsen in Jelen pa sta prekinila Do prekinitve je danski velemojster imel obilo težav, da je izenačil pozicijo odličnega Jelena. Ta partija se bo končala remi. Velemojster Marja-novič ima v prekinjeni partiji kmeta več v igri z Milesom. Pot do zmage Mar-janoviča pa ho zapletena. Barle spet ni naredil več kot da je podpisal predajo Kuzminu, enako pa je moral storiti tudi Sahovič v igri / Ivkovom K"™1" Sahovič pa sta igralca, k. vSt.r.h kolih »e nista dosegla niti pol točke. Izidi - Timman : Ribli remi, IvkoV Sahovič 1:0. Kuzmin : Barle 1:0. Larsen Jelen prekinjano. Ouinteroa : 1 arma !;(>! Miles Mi/rjanovlči pi-ekinjJn.V, O. Jingxuan : Gligorič 1:0, Ceškovski Marangunič prekinjeno. Vrstni red - Quinteros 3,5, Timman 3, Larsen, Miles 2,5 (1), Ivkov, Kuzmin 2,5, Marjanovič 2 (1) Parma 2, Marangunič 1,5 (1), Gligorič 1,5, Ceškovski, Jelen 1 (1), Qi Jingsuan 1, Barle, Sahovič O. -dh I in »-.. Slovenski mojster Jelen na Bledu dobro igra. Ce bo tako nadaljeval, bo izpolnil prv{ bal za mednarodne gu{Mdjstra. r-J Fdto: F:"Perdo* *JH. 8 JUNIJA 1979 15. STRAN G L A GROBI ASFALT ZE POLOŽEN - Ni še dolgo, ko so se v krajevni skupnosti Ubnica odločili za samoprispevek za asfaltiranje krajevnih cest in potov ter onkliučkov pa je groba asfaltna prevleka že prekrila nad 5 kilometrov cest. Taki je bilo tudi obljubljeno volivcem ob referendumu. Cestno podjetje iz KrVniti namerava kmalu vgraditi tudi fino plast asfalta. S tem bo prva faza garanja cest v Žabnici in na Sutm. od koder je posnetek, končana. Qk) -Foto: F. Perdan Zakonske spremembe za varnejšo vožnjo Na eni od bližnjih sej bo zvezni zbor skupščine SFRJ na predlog avrSnega sveta obravnaval in sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu. Zakon, ki naj bi prispeval k izboljšanju prometne varnosti na naših cestah, naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Kakšne so novosti? Doslej so morali imeti osebni avtomobili varnostne pasove, ni pa folo zahteve, naj bi bili potniki tudi privezani. Predlog zakona vsebuje tudi takšno zahtevo. Na prednjem sedežu poleg voznika tudi ne bo smel »deti otrok mlajši od 12 let. Na ta način naj bi izginili s cest prizori, ko jt marsikomu ledeneia kri v žilah, če - v nevarno situacijo zapeljal •oznik z malim potnikom na pred-ijm sedežu ali v naročju sopotnika, '■■ pa bilo tudi malo nesreč, ko je v trčenju otroka s prednjega sedeža kot izstrelek vrglo skozi prednje «eklo. Med zanimivimi novostmi v predvojni zakona je tudi, da bo moral TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 20 din, špinača 25 din, cvetača 27 din, korenček stari 20 din, korenček novi 38 din, česen 50 din, čebula stara 9 din, čebula nova 22 din, grah 24 din, kumare 20 din, Paradinik 35 din, paprika 81,20 din, slive 35 din, jabolka 19,90 din, pomaranče 18,30 din, limone 17,60 din, ajdova moka 24,20 din, koruzna moka 11,50 din, kaša 17 din, surovo maslo 67 din, smetana 41 din, skuta 31,70 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 10 din, repa 8 din, orehi 227,50 din, jajčka 1,90 do 2,50 din, krompir stari 9,40 din, krompir novi U din. KRANJ Solata 25 do 30 din, špinača 28 din, cvetača 36 din, korenček 18 din, ^eaen 45 do 50 din, čebula 16 din, fool 25 do 30 din, pesa 12 din, kumare 20 din, paradižnik 46 din, Paprika 80 din, slive 36 din, jabolka ■ ^ do 18 din, jagode 40 do 50 din, pomaranče 18 din, limone 26 din, ajdova moka 20 din, koruzna moka 10 do 11 din, kaša 25 din, surovo maslo 78 din, smetana 40 din, skuta IS do 20 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 16 din, orehi 200 din, jajčka 2,20 din, krompir 8 do 10 din, krompir novi 26 din, češnje 30 do 40 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. junija, bodo oapne uulednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa m dežurne sledeče prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje, živila — prodajalna SP Pri mostu, Vodopivčeva 16, prodajalna SP Oskrba, C. Kokr. odreda 9, prodajalna Emona — market, Delavska 20 (Straii&če), Samopostrežna prodajalna Planina l, Zupančičeva 17. JESENICE: Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici SKOFJA LOKA: SP Frankovo naselje, Mesnica Kidričeva 65 TRŽIČ: Poslovalnica Merkator, Trg svobode 27, poslovaln ica Merkator, Deteljica, Bistrica, poslovalnica fAerkvtor Pristava voznik v naselju omogočiti vključitev v promet vozil javnega mestnega potniškega prometa ali posebej označenemu vozilu za prevoz otrok, ko speljujejo s postajališča. Kršitelji naj bi predvidoma plačali mandatno kazen 200 din. Novi zakon o varnosti na cestah prinaša tudi sicer že pričakovane omejitve hitrosti. Znano je. da je pogost vzrok prometnih nezgod neprimerna hitrost, šele na to sledijo ostali vzroki. Samo v zadnjih dveh letih je na jugoslovanskih cestah umrlo več kot 10.000 ljudi, več kot 140.000 je bilo ranjenih, škode pa je bilo za okoli 3 milijarde din. Z omejevanjem hitrosti, kot jo predlaga novi zakon, številke o nesrečah in posledicah nikakor ne bi smele biti tako visoke. Hitrost vožnje bi bila na večjem delu cest omejena na 90 km na uro, na avtocestah do 120 km na uro, na cestah rezerviranih za promet z motornimi vozili pa na 100 km na uro. Zakonske spremembe o varnosti v cestnem prometu obsegajo tudi ukrepe za večjo varnost pešcev. Varnostni trikotnik bo moralo imeti odslej tudi vlečno vozilo, ne le vozilo, ki ga vlečejo. Novosti se obetajo tudi kandidatom za voznike motornih vozil. Predviden je podrobnejši in širši program poučevanja, vključene pa bodo tudi teme, ki naj bi vplivale na razvoj medčloveških odnosov, spoštovanja razumevanja in solidarnosti med udeleženci v prometu, posebej pa bi bila tudi poudarjena »defenzivna« vožnja. Iz programa pa bi črtali sedanjo prvo pomoč. Ne nazadnje je v predlogu sprememb zakona tudi občutnejše povišanje kazni. Tako naj bi bile mandatne kazni dvakrat višje od sedanjih, kazni za najhujše prometne prekrške pa naj bi bile še višje tako za posameznike kot tudi za pravne osebe. Popolna novost je tudi predlog vrednotenja prometnih prekrškov po točkovnem sistemu, kar že uporabljajo v nekaterih drugih državah. LOTERIJA Srečka št. din 60 30 70 50 44560 1.030 68760 2.030 8J850 5.000 117150 10.000 131850 10.000 72 30 23672 5.030 130122 1.000 74662 1.000 051142 10.000 289112 10.000 84 40 974 100 66844 5.000 148384 50.040 392464 10.000 36 70 386 80 676 80 5486 400 8286 400 50676 3.160 91896 1.000 272286 10.000 48 50 68 30 88 50 728 80 42248 1.050 1 20 54451 1.020 80101 1.020 Srečka št. d»n 080941 500.020 267311 10.020 3 20 49093 1.020 55963 2.020 80223 1.020 019573 10.020 198293 10.020 45 40 465 200 0405 500 35345 1.040 73295 1.000 398935 10.000 27 30 67 30 6747 500 15767 1.030 335207 10.000 351727 10.030 442077 10.000 09 30 69 40 89 40 999 100 13709 2.030 49479 1.000 68459 1.000 204849 10.000 392549 10.000 542879 10.000 544079 10.000 NESREČE Povzročil nesrečo in odpeljal Kranj — V ponedeljek, 4. junija, se je ob 19.40 na regionalni cesti med vasmi Milje in Britof pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Martin Pangeršič (roj. 1934) iz Preddvora je peljal proti Kranju, ko ga je v bližini Milj prehiteval neznani voznik osebnega avtomobila verjetnoznamke lord. Prav tedaj je iz nasprotne smeri vozila kolona treh ali štirih vozil, zato se je voznik Pangeršič ustrašil, zavil v desno na ban-kino, od tu pa je avtomobil zaneslo na travnik, kjer se je prevrnil. V nezgodi je bila lažje ranjena sopotnica v Pangeršičevem avtomobilu Jožica Berke. Voznik lorda ni ustavil, pač pa je odpeljal naprej in za njim poizvedujejo. Nenadoma na bankino Skofja Loka — V ponedeljek, 4. junija, ob 14.30 se je na Kidričevi cesti pripetila prometna nezgoda, v kateri so bile štiri osebe ranjene. Voznik osebnega avtomobila Jože Kočevar (roj. 1949) iz Škofje Loke je peljal od bencinske črpalke proti mestu, iz neznanega vzroka pa je zapeljal v desno na bankino in tam zadel pešca Petra Pokorna (roj. 1970) in Marušo Pokorn (roj. 1943) oba iz Škofje Loke, avtomobil pa je nato trčil še v steber javne razsvetljave. Marušo Pokorn in njenega sina ter voznika in njegovo ženo so ranjene prepeljali v Klinični center. Padel s kolesom Kranj — Na Ljubljanski cesti se je v semaforskem križišču pri Iskri v torek, 5. junija, nekaj pred 14. uro pripetila prometna nezgoda. Ivan Kuhar (roj. 1940) z Britofa se je na kolesu peljal od Labor proti mestu in je v križišču zavijal desno na svski most. Vendar pa ni uspel zvoziti blagega ovinka, na levi strani je zadel dvignjen robnik in padel. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. Pri prehitevanju s ceste Kranj — V torek, 5. junija, ob 18.30 se je na lokalni cesti Jošt — Stražišče pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Dobroslav Vidovič (roj. 1940) iz Ljubljane je peljal po klancu navzdol proti Stražišču in pri tem prehiteval voznika osebnega avtomobila nemške registracije Marka Sršena. Pri prehitevanju pa je Vidoviča zaneslo v desno s ceste, kjer se je žele po 42 metrih prevračanja ustavil. Med prevračanjem sta padla iz vozila voznik in sopotnik Božo Kramar (roji 1934) z Zasavske ceste v Kranju. Oba so ranjena prepeljali v Klinični center. Škode na vozilu je za 50.000 din. Trčenje v križišču Boh. Bistrica - V sredo, 6. junija, ob 15.30 se je na regionalni cesti med Boh. Bistrico in Nomenjem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Odar roj. 1948) iz Lepenc je v križišču s ceste za Lepence zavijal v levo, pri tem pa je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Gabrijelu Copu (roj. 1953) z Bleda, ki je pripeljal po regionalni cesti. V trčenju je Čopov avtomobil odbilo s ceste v jarek, voznik čop pa je bil pri tem lažje ranjen. Škode na vozilih je za 30.000 dinarjev. Padel pred avtomobil Železniki — V sredo, 6. junija, ob 15. uri se je na lokalni cesti v Železnikih pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Petra Trojar (roj. 1961) iz Železnikov je peljala po cesti proti Ojstremu vrhu, iz nasprotne smeri pa je po sredini ceste pripeljal voznik kolesa z motorjem Janez Koblar (roj. 1956) iz Martinj vrha, ki je pred srečanjem močno zavrl in zaradi tega padel pred avtomobil. V nesreči si je zlomil nogo. L. M. Počitnice bodo — toda ne za zmikavte (1) Le še malo, pa se bodo začeli dopusti. V začetku julija pa tja do pozne jeseni se začne večje preseljevanje i/, mest na morje ali v druga letoviška mesta v notranjosti, pa v planine. Nekateri zapuste dom za nekaj dni, drugi morda za mesec ali celo več. Kadar odhajamo za dlje časa, ni nikoli dobro v naglici zakleniti in odbrzeti, nato pa nas med dopustom skrbi, če smo zaprli plin, pozabili na pipo in podobno. Morda smo pozabili zapreti celo malo okno v kleti ali kopalnici? To bi bila prav tako velika napaka kot. če smo pozabili ugasniti štedilnik. Kajti poletje prinaša s praznimi mestnimi ali pa tudi podeželskimi stanovanji priložnosti za tatove in vlomilce. Za nekatere so izkušnje iz preteklih let dokaj žalostne. Res je izjemna smola, če nam med odsotnostjo v stanovanju poči vodovodna cev in poplava uniči stanovanje. Tega sicer ne moremo predvideti, vendar pa je dobro, če se dogovorimo s sorodnikom ali sosedom, da vsak dan vsaj malo pogleda v stanovanje, če je vse v redu. Luč, ki zasveti v stanovanju, je vedno tudi znak. da tja nekdo zahaja, zato s tem tudi oviramo morebitne nepoštene namene zlikovcev specializiranih za obiskovanje stanovanj. Preizkušnje z zvoncem, s telefonom, opazovanje poštnega nabiralnika so vsekakor podatki, sami po sebi dovolj zgovorni za nepoštene. Lani je bilo na Gorenjskem pa tudi po drugih krajih Slovenije prav s takšnimi metodami vlomljeno v celo vrsto stanovanj. Nekateri stanovalci so nepovabljenemu eelo olajšali vstop v stanovanje na ta način, da so v poštnem nabiralniku pustili ključ. To je sicer malo drugače, a vendar podobno stari navadi na podeželju, da se ključ za domače pušča pod predpražnikom ali na oknu za cvetličnim lončkom ali celo obešen na žchljiču na podboju vbodnih vrat. Ce je v stanovanju še denar pod blazino in zlatnina na nočni omarici, smo nepovabljenemu resnično močno olajšali delo. Ko smo se o tem pogovarjali s kriminalisti UJV Kranj, so nas še posebej opozorili tudi na vikende, v katerih praviloma ljudje puščajo vredne predmete, tako kot nekateri v parkiranih avtomobilih puščajo pravo razstavo svojega imetja. Ob pogledu na fotoaparate, magnetofone ali torbice, v katerih je denar, nepridiprave kar zasrbijo prsti. Včasih ie dovoli tudi. če je v avtomobilu zbirka značk, da nekoga »zapelje« v vlomi Včasih pa niti ni treba, da svoje premoŽenje razstavljamo: neka tera stanovanja so. kot nas je opozoril neki bralec. tako grajena, da je dostop v notranjost preko okna ali balkona prava igrača. Vsako zračenje in odpiranje oken je zato v tem primeru lahko izzivanje tatvine. Projektanti, ki so načrtovali nekatere takšne gradnje, pač niso pomislili, da bi utegnila tako »odprto« grajena stanovanja stanovalcem povzročati tudi velike skrbi in pa škodo. Novost iz Save — za večjo prometno varnost Svetleče pnevmatike Na razstavi v okviru X. zveznega prometnega tekmovanja osnovnih šol, ki je bilo sredi maja v Skopju, je bilo prikazanih vrsta pripomočkov za večjo varnost otrok in drugih udeleženeov v prometu. Narokavne svetleče trakove sicer že nekaj časa izdelujemo pri nas in so jih šolarji na nekaterih šolah tudi dobili; tako so jih na primer v kranjski občini na pobudo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dobili vsi prvošolci. Seznam proizvodov, ki lahko zaradi svojih določenih lastnosti povečajo varnost otrok in tudi odraslih v prometu, pa se širi — sicer počasi, a vendarle. Tako se je splitska Jugoplasti-ka lotila izdelovanja čevljev, torbic in otroških vetrovk opremljenih s svetlobo odbijajočimi snovmi, tako da so dobro vidni ponoči. Podobne lastnosti imajo tudi otroške pelerine Tekstilne tovarne Prebold. Na razstavi v Skopju pa so vzbudili pozornost tudi plašči za kolesa in mopede tovarne Sava Kranj, ki imajo na boku trak, ki ponoči odbija svetlobo. Takšne plašče so v Savi začeli izdelovati že lani, vendar pa je za to novost, ki jo je pohvalil tudi republiški svet za preventivo in vzgojo v prometu, več zanimanja šele sedaj, ko je pač sezona za kolesa in mopede. »Svetleče trakove, ki so ameriški proizvod, uvaža zagrebški Velebit,« je povedala dipl. inž. Renata Jan iz Save. »Svetleči trak se s pnevmatike ne da odstraniti, saj je vulkaniziran skupaj s plaščem in je torej trajen. Trak se zasveti dobro Že na razdaljo 150 metrov, kar je še dovolj varna razdalja, da kolesarja opazi vozilo, ki pelje tudi s 100 km na uro. Seveda se trak zasveti najbolje, če pade nanj svetloba pod pravim kotom, vendar pa se sveti tudi, če je kot manjši. Zato je na primer kolo najbolj vidno, če ga žarometi osvetlijo od strani, to je recimo pri prečkanju ceste. Vendar pa so poskusi pokazali, da se kolo sveti tudi pri svetlobi od zadaj oziroma s prednje strani, saj kolesar praktično nikoli ne vozi v popolnoma ravni črti in pri obračanju pedalov vedno rahlo premika tudi prvo kolo, da ne omenjam še tega, da so ceste tudi ovinkaste, tako da se vozila med seboj osvetljujejo pod različnimi koti.« Novim plaščem za kolesa in mopede so nadeli komercialno ime Blisk in so jih samo do novega leta prodali več kot 30.000. Svetleči trak ob boku plašča je praktično trajen, saj se ne obrabi, na odboju pa začne izgubljati šele potem, ko je pnevmatika prevozila že okoli 5000 km.- L.M. Bled — Po precejšnjih prizadevanjih turističnih in drugih delavcev na Bledu so sklenili samoupravni sporazum o financiranju strehe nad drsališčem. Splošno gradbeno podjetje Gradiš je že začelo z deli; upajo, da bo blejsko drsališč*: dobilo streho pred začetkom svetovnega prvenstva v veslanju. — Foto: F. Perdan Opeka zadela otroka Radovljica - V ponedeljeii,-4. junija, ob 13.35 se je v Poljčah na delovišču SGP Tržič pripetila huda nezgoda. Ko so delavci popravljali streho hiše št. 26, so z nezavarovanega delovSiča metali neuporabno strešno opeko. Kos opeke je zato zadel 5-letnega Roberta Gavraniča, ki je takrat prišel na vrt. Hudo ranjenega otroka so v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico. OLAS16.STRAN PETEK, t. JUHU* 1979 Če ste rade pomladno razigrane, romantične, se boste odločile za lahko ohlapno obleko j i z roiastim vzorcem, ki jo v pasu in zapestjih stisne elastika in napravi mehko padajoče gube in naborke. Tudi ob vratu so naborki, izrez se pa zavezuje s trakom. In blago? Lahko je I jersey, lahki) pa bombaž in njegove mešanice. DRUŽINSKI POMENKI IZ domaČe LEKARNE Zoper drisko pripravimo odlično domače zdravilo, tako da zrele borovnice pustimo v medu 4 do 5 tednov. Dajemo ga po žličkah. Hripavost bo prešla, če bomo pili lipov čaj, dobro oslajen z medom. P Krče pri otrocih pomirja kamilični ali pelinov čaj, primerno oslajen z medom. Za astmatika je zvečer pravo okrepčilo čajna žlička medu. dobro pomešana z nastrganim hrenom. Kosilo z malo kalorijami Omleta s spina č o Za 2 osebi potrebujemo: 450 g špinače, 6 jajc, 4 žlice mleka, sol, poper, 50 g masla, nariban sir, t paradižnike, smetano, mu-škatni orešček Spinačo operemo, prevremo. odcedimo in drobno sesekljamo. Potem jo stresemo na vroče maslo, posolimo, popopramo, dodamo še malo muškata in na koncu prelijemo s smetano. . Za omleto stepemo jajca in mleko, posolimo in popopra-mo ter na maslu spečemo dve omleti. Z obeh strani jo zlato rumeno opečemo, damo na krožnik in napolnimo s pripravljeno špinačo. Paradižniki' potresemo s sirom in na hitro zapečemn v pečici. Teknili bodo pa tudi kar surovi. Ta mesec na vrtu Cvetačo za pozno jesensko uporabo sejem o v prvi polovici junija. Tako pridelamo do konca julija do- GGGGGGGGGG Žajbelj v kuhinji V italijanski kuhinji /<■ sila pri ljubljen. Malce grenak okus žajblja gre dobro k mastnemu mesu m pe rutnini. V Italiji mešajo žajbelj celo med makarone. Morda še njihov recept za take makarone: 10 žajbJjevih listov pope čemo v 6 žlicah olivnega olja. doda mo pot kilograma kuhanih mukam nov m potresemo z naribanim par mezanom. Na koncu le še preli jem,, z raztopljenim maslom. volj moćne sadike za sajenje na stalno mesto. Raje tokrat sejmo posamezna semena, da bomo dobili močne sadike. V razdalji 5 X 5 cm pritisnemo po dve semeni cvetače za 1 cm globoko v rahlo prst. Po vzniku pa pustimo le po eno rastlino. Seveda pa za to pozno setev izbiramo sorte, ki hit ro rlorašča io. Zimsko endivijo bomo sadili proti komu julija, zato moramo že v začetku junija poskrbeti za setev. Za vzgojo sadik potrebujemo približno 5 tednov Sejali moramo dovolj redko, da ne bomo imeli slabotnih sadik. Na kvadratni meter posojen..* pol grama sem. na. to pa nam zadošča za okrog 200 sadik. Ce se nam le pregosto posei« . ro razredčimo čimprej, tako da i< med rastlinicami vsa i cm pr« »štora. Kumare nam bodo bolje delale, če jih lahko usmerimo na kakšno ogrodje, da se vzpenjajo. Posebno v deževnem vremenu se nam bo to izplačalo, ker na mokri zemlji kumare hitro gniieio. Za ogrodje lahko uporabimo late in med njimi napeto licu ali vrvico Pa tudi žično mrežo lahko uporabimo za tako ogrodje, le dovolj velike luknje mora imeti (vsaj 10 X 10 (in). Nikarte pa kumar zalivati / vodo naravnost i/, pipe. Premrzla ie žanje in jih lahko zavre v rasti Zato raie vodo prej natočimo v sod ali kakšno primerno večjo posodo, kjir se čez dan segreva, zvečer pa zahvajmo Kako hladne naj bodo pijače? Mineralna voda in sadni sokovi nas osvežijo le. če so mrzli. Če postrežemo z navadno vodo, io poleti ohladimo še s kockami ledu. Posebno pri vinu je važna prava temperatura, da pridi do pravega izraza vonj in okus (bouquet). Lahka rdeča vina ohladimo na 12 do 14 stopinj Celzija. težia na Hi do 18 stopinj Celzija, bela pa na 8 do 10 stopinj Celzija. Prava temperatura šampanjca in penečih vin ie le od .'I do 0 stopinj Celzija. Pretopel se preveč peni in izgubi na okusu. Svetlo pivo naj ne bo hladnejše od 8 stopinj Celzija in m toplejše od 12 stopiti j Celziia. temno pivo pa naj ima okrog 10. a največ 14 stopinj Celziia. Zganja pa so najokusnejša, če imajo med 8 in 10 stopinj Celziia. MARTA ODGOVARJA Milena — Kranj Prosim za nasvet, kako naj imam narejeno obleko iz blaga, katerega vzorec vam prilagam. Stara sem 22 let, visoka 171 cm, tehtam pa 59 kg. Odgovor Obleka je ravno krojena, pod podloženim sedlom je nagubana, zapenja pa se na tri ali štiri gumbke. Rokava so nabrano vstavljena pod komolci pa so stisnjena z ožjo obrobo. Obleka sega čez kolena, čez nosite pas iz usnja ali elastike. I Podplati pri novih čevljih ne bodo škripali, če jih namažemo z vazelinskim ali lanenim oljem. Praznovanje v Žirovnici r Najlepši mesec ie prav gotovo n\ni. Travniki so prepolni dehtečega cvetja, po drevju žvrgo' o ptički, po prostranih poljih se razposajeno igra mladež. Sredi cvetočega mainika je leta 1892 v majhni zagorski vasi začel svojo življenjsko pot velikan revo lucije tovariš Tito; človek, ki je neizbrisno zaznamoval naš čas in se zapisal v zgodovino naših narodov. A 25. maj ni samo rojstni dan predsednika Tita; to je tudi dan mladosti, praznik sreče, ljubezni, delovnega poleta in ustvarjalnosti mladih. Tovariš Tito je letos praznoval že svojo 87. pomlad. Kako radi bi mu wfjk njegov praznik toplo stisnili roko in M zazrli v obraz človeka, ki je v zgodovini zaoral globoko brazdo humanizma, revolucionarnosti pravice in miru! Radi ga imamo in to mu vsako leto dokazujemo tudi s štafeto mladosti, ki je odraz bratstva in enostnosti vseh mladih. V Žirovnici smo dan mladosti počastili kar se da slovesno. Na predvečer praznika smo v Rebru nad našo šolo zakurili kresove, 87 bake! S ŠOLSKIH KLOPI To sem jaz To je pesmica o meni, ki sem jo napisal sam, nihče mi pomagal ni, zato bolj slabo zveni. Rodil sem se na Jesenicah, tam dobil sem tudi ime, dodala mi ga je zdravnica, ki daje injekcije. Malo sem premajhen in malo sem predebel, vendar to me nič ne moti, to mi ni napoti. Sandi Komar, <> a r OMfl šole bratov Zvan, Gorje pa se ie zlilo v veličastno podobo peterokrake zvezde, simbola vseh delavcev in komunistov. Naslednjega dne smo pionirji in mladinci iz osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc, Antona Tomaža Linharta iz Radovljice in iz naše šole že tretjič krenili na pohod po partizanskih poteh Kokrškega odreda pod očakom Stolom. Letos so se nam pridružili še učenci ljubljanske gimnazije Vide Janežič in pionirji- iz Varaždina ki so pobrateni z radovljiškimi vrstniki. Po-hodnike so spremljali borci, ki so živo obujali spomine na vojno. Na prvem pohodu 1975. leta smo odkrili vrsto spominskih plošč na mestih, kjer so nekdaj taborili borci Kokrškega odreda. Učenci od prvega do šestega razreda so krenili v skrito Titovo vas. Tu je od decembra 1944 do januarja 1945 taborilo 140 borcev Kokrškega odreda. Cilj učencev sedmih razredov pa so bile lovske koče, v katerih je štiri mesece prebivala 3. četa Kokrškega odreda. Zdaj sta na teh mestih spominski obeležji, posvečeni Kokrškemu odredu ter Leopoldu Jesenku in neznanemu partizanu, ki sta umrla ob nemškem napadu na koče aprila 1944. leta. Učenci osmih razredov smo si za cilj zastavili Poljsko planino, kjer je od srede maja do julija 194-1 taborila 3. četa Kokrškega odreda. Taborišče je bilo zelo prikladno, saj so borci lahko opazovali vsak premik sovražnikove- vojske. Končni cilj vseh udeležencev pohoda pa je bila dolina Završnice. Na jasi stoji skala, trda kot je bil trd boj za lepšo, pravičnejšo družbo. In na njej odlitek • skujšane. v verige vklenjene roke. To je spomenik skojeVCU in naprednemu borcu za pravice delavcev Dragoljubu Milo van o viču. Ob tem spomeniku je bila za ključna prireditev. Pobodnike je pozdravil komandant Kokrškega odreda Stane Prezidi, o vlogi m pomenu mladine v današnji družbi pa h spregovorila sekretarka osnovne organizacije ZSMS Žirovnica Breda Ambrožič. Čeprav smo bili utrujeni, je po zaključku bogatega programa po cesti še dolgo odmevala ubrana mladinska pesem. Mateja Ov.-enek. H. b. i. osu šole v Žirovnici Nekoga moraš imeti rad Na svetu je preveč denarja, preveč želja po oblasti in premalo ljubezni. Nekoga moraš ljubiti, nekomu moraš dati upanje, da je ljubljen. Ljubezen je silna moč, ki te naredi hrabrega, ki strada, da nasiti druge, ki je psovana, pa ne sliši kletev, ki hodi prek grobov, pa se ne trese pred smrtjo ... Ljubezen in 20. stoletje. Stoletje, ki ne pozna ljubezni, ki ne pozna sreče, ki ne pozna žalosti in obupa. Pa vendar joče. Joče nad lastno majhnostjo, sebičnostjo in slo po maščevanju. Malo je v naših srcih ljubezni. Nihče več ne ve, kaj je opojna moč, ki osrečuje in hrabri. Nekoga moraš imeti rad v tej potapljajoči se barki 20. stoletja. Teja Kerštajn, H. b r. osn. šole v Kranjski gori Za vse otroke sveta Otroci it! mladina s složnnstjo povezujejo vse narode sveta. Med njimi vlada bratstvo in enotnost. Otroci ne vedo za vse krivice, ki jih delajo starejši. Ne vedo za razliko med črnimi in belimi otroki. Ne gledajo, kakšno polt imajo njihovi prijatelji. Vendar pa jim velikokrat starejši vzamejo vse veselje, ker jih opozorijo na razlike med rasami. V glavo jim vcepljajo, da so otroci s črno poltjo manj vredni kot pa otroci z belo. Jutro na kmetiji Petelin s svojim kikirikanjem oznanja, da je prišlo jutro. Se enkrat ponovi svojo pesem, nato utihne. Kokoši v kokošnjaku če kokodakajo. -Jutranja zarja se Zariše za strmim pobočjem, ki se dviga za kmetijo. Luna je že zalila. Svetle zvezde bledijo m na/o izginejo kot bi jih : neba zbrisala nevidna roka. V hlevu muka živina. \' daljavi buči Kolpa, ki malo niže od kme ti/c pada čez umetno pregrado, tu pa je reka še čisto mirna, ko maj opazno se premika. Potoček veselo žubori. Tam oh njem stoji mlin. katerega kolo se že leta ne vrti vet. Staro /c. zarjavelo in poraslo z mahom. Po kolovozu onstran reke ropota voz. Kol/>a je ovita z meglo kot z belim pajčo Ionom. Zarja ><■ veča m kmalu zariše svetel lok čez nebo Vso narava /c pripravljena na prihod soncu. Ptice veselo prepevajo budnico, rože zaspana odpirajo cvetne ro.se. Takrat M na travniku zale Hkečejo rosne kapl/c. zaka/ sonce /e poslalo .sco/ prvi pozdrav. Vsa narava se zablešči t h poti sonc nego /utra. Sc i ;eia lakov a<. (i. a r OS Stane Žagar, Kranj Na žalost je na svetu še veliko otrok, ki trpijo zaradi lakote in nasilja. Za razne vojne niso otroci nič krivi, pa se morajo vseeno boriti in velikokrat tudi po nedolžnem umreti. Vsi ti otroci bi se veliko raje igrali s svojimi vrstniki. Otroci v nerazvitih državah pa trpijo zaradi delitve sveta na revne in bogate. Ce se odrasli sovraži io. potem naj vsaj otrokom prizanašajo Se veliko drugega trpljenja je. ki ga morajo otroci današnjega sveta prestajati. Glavno pa je to, da se otroci vseh narodov med seboj ljubijo. • Anita Drolc, 8. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Kaktusi Od vseh devetih kaktusov sta samo dva popolnoma enaka. Katera S KTEK. 8.JUHHJA 1979 17.STRAN G LAS 9. JUN. 8.00 Poročila 8.06 Ljudje in zemlja, ponovitev 9.05 Gucio in Cezar, otroSka serija 9.15 Vrtec na obisku: Nenavadna trgovina 9.35 Čarobno sedlo 10.05 Pisani svet 10.40 Alarmni znaki in signali, oddaja iz cikla Družbena samozaščita 11.00 Sevanje, dok. film 11.30 J. Janicki: Pota Poljske. TV nadaljevanka 13.00 Pariz: Finalna teniska tekmovanja za ženske, prenos pribl. 15.00 625 15.45 Poročila 1550 Trilogija o davnih časih. nad. in konec mlad. filma 16.55 Nogomet Budučnost : Sloboda. prenos 18.45 Nas kraj 18.55 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Offenbachove norčije. TV nanizanka 21.00 Pekel na Pacifiku, film 22.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 19.15 Test 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer z 21.00 Poročila 21.10 Feljton TV Zagreb — I. program: 15.40 Poročila .15.45 TV koledar 15/i.r> Zmajeve otroške igre 16.f).r> Nogomet Budučnosi : Sloboda 18.4.'i Prizori iz. družinskega živ ljenju 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.45 TV dnevnik 22.(H) V soboto zvečer NEDELJA 10. JUN. 8.50 Poročila 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov 9.30 W. Mankowitz: Dickens iz Londona — TV nadaljevanka 10.25 Sezamova ulica — mladinska serija 11.,10 Kmetijska (Kidaja 12.30 Poročila Katastrofe, dokumentarni Rim Terasa in okrasni vrt. oddaja o gojenju rož Mednarodni turnir v preskakovanju zaprek in v dresuri, prenos iz Lipice Poročila Glasbena oddaja Športna poročila Faraon, celovečerni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik Triglav konfekcija Kranj vam nudi večjo izbiro ženskih letnih oblek in halj iz bombaža. Vse izdelke dobite v naših prodajalnah v Kranju, Tržiču in Kamniku. \ TA TEDEN NA TV Sobota Celovečerni famameriA Ske izdelave PEKEL ina PACIFIKU pripoveduje o ameriškem P^^^r' shem mornariškem oficir in ki se znajdeta na sa-rnntnem otoku sredi PacifikaFilm je bolj zgodboro nasprotnih značajih kot nT vojni film. Igratai Lee jMarvin in Toshiro Mafu-ne. Nedelja FARAON režiserja Jer-*Jin Kawalcorowicza je fifnet po ^odovinsk^rn romanu Boleslava Prusa. £a„t*>li ie v romanu pla-s^čno naslikal zapleten mehanizem države ter v ?em Okviru skušal analizirati politiko in oblast. Svo-Z'razmišljanja je Prus Ju%Del močiti z živo pred-^vitvijo enega najmanj Zlih faraonov Ramzesa vMiz 19. stoletja pred s štetjem. Film ostaja literarni predlogi, J na s širokopotez-0berfTamahi režiser ohra-nlT bVtvene elemente %mskega spektakla. Naj pira najlepše meljev oddaji ponedeljek \r današnji UI *nl ZA MLaub *„ogledali, kako uspeš-SZfeka izgradnja dija-"SiTinštudenstskih do-*kt v naši republiki v ok-Široko zastavljene ak-mrU oi'novih domov«, ki Ci)€ đ sMenila 1980 leta. se bo ^Jnie ie tudi za-Avt°Z kako1 mladi živijo nimalo, f?*° se na v domovih *p krV*e£ncih v domu grad pn učencin ter bJTZ,i medicinskih sestrahf t, njihovem novem m ternatu- IN JULIE je T%£ o srečanju dveh zg?dJh osumljencev, obe mladlL le to tudi srečanje neTttin pariško ulico M z '^^ebivalci.^dob- no kot Tom in Julie so večina umetniki, so to bili ali pa bi radi postali. Dogaja nje drame ilustrirajo odlomki iz Puccinijeve opere La boheme. Torek CAS, KI 2IVI je doku-mentarna oddaja; tokrat bo pripovedovala o padalcih, ki so bili prisiljeni spustiti se na jugoslovansko ozemlje in ki so našli zavetje pri partizanih. Sreda Ameriški barvni film ODNOSI je nastal pred desetimi leti pod režijskim vodstvom Elia Kazana, ki je napisal tudi scenarij. Za glavne igralce je izbral Kirka Douglasa, Faye Du-naway in Deborah Kerr. Pripoved je osnovana predvsem na čustvenih prikazih, bolj malo pa je prisotna logika. V filmu je Kazan dosledno speljal dramaturgijo retrospektiv, kar v njegovem dotedanjem filmskem ustvarjanju nismo poznali. Kratka vsebina: Eddie poskuša narediti samomor. Z avtomobilom se namerno zaleti v tovornjak. Toda nesrečo preživi. Takrat sklene, da ne bo več govoril in da se ne bo vrnil na delo. Sčasoma zvemo, od kod vsa Eddijeva zagrenjenost in razočarrnost. Zapustila ga je ljubica in odšla z drugim moškim. Eddie pada iz krize v krizo, počenja neprištevne stvari, dokler ga ne zapro v umobolnico. Toda končno se obe ženski, žena in ljubica, nekako sporazumeta in s skupnimi močmi spravita Eddi-ja v normalno življenje. Petek Skoraj v vseh evropskih državah in tudi pri nas se je poprečna življenjska doba nagnila že čez 75. leto. Ta doba se še podaljšuje. Zato se vedno bolj zanimamo za stare ljudi in njihove težave; posebno mla dini skušamo čim bolj približati značilnosti človekove starosti, da bi jo prav razumeli in da bi s svojimi odnosi pomagali starim ljudem do zadovoljstva. Na vse to so med drugim mislili avtorji oddaje iz cikla ČLOVEKOVO TELO I 20.00 D.SušiC: Tale - TV nadaljevanka 20.55 Novi svet - brez velikega brata dok. oddaj« 21.35 TV dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Šport ni pregled 22.35 Nogomet CZ : Partizan. reportaža Oddajniki II. TV mreže: 13.30 Pariz: Mednarodno teniško prvenstvo za moške, prenos Ki.(K) Atletska tekmovanja za pokal •Jugoslavije, prenos iz Suhoticc 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včera j. danes, jutri 21.05 Film PONEDELJEK 11. JUN. 17.15 Poročila 17.20 Glasbena pravljica: C osminka gre po svetu 17.35 Britanska enciklopedija. serijski film 18.05 Notranja arbitraža v delovni (trganizu iji oddaja iz ( ikla Pravice in dolžnosti 18.20 • Kongres pat »logov 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tom in Julie - TV drama 21.50 TV dnevnik 22.05 Kulturne diagonale Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Zgodbe o palčku 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 .Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film 12. JUN. 17.30 Poročila 17.35 Zapisi za mlade: Rado Simoniti 18.05 Palčki nimajo pojma. otroška oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Cas, ki živi: Zavezniški padalci v NOB 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.45 A. Halev: Korenine - TV nadaljevanka 21.30 Evropski operni pevci: Antonin Svorc 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Pustolovščina - otroška oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 TVigra 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.30 Znanost 22.15 Zabavno glasbena oddaja 13. JUN. 16.55 Poročila 17.00 Z besedo in sliko: Moje akcije 17.15 Obzornik 17.25 Prenos šport nega dogodka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Odnosi 22.05 TV dnevnik Opomba: Od 13.6. do 20.6. 1979 bo v Torinu evropsko košarkarsko prven stvo. V spored bomo uvrščali srečanja jugoslovanske reprezentance. Oddajniki II. TV mreže: 19.30 TV dnevnik 19.55 Saint Gaudens: Igre brez meja — prenos 21.30 TV dnevnik 21.45 Športna sreda ČETRTEK 14. JUN. 17.05 Poročila 17.10 Gucio in Cezar — otroška serija 17.20 Apokalipsa živali — dok. film 18.10 Od slike do slike 18.35 Obzornik 18.45 Glasba starega Jadrana: Hvar 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 Otroci, dokumentarna oddaja 21.15 Glasbeni magazin 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Vabilo na potovanje — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.00 Poročila 15. JUN. 17.20 Poročila 17.25 Deček Skok — otroška serija 17.40 Otroci kamnov — mladinska nadaljevanka 18.05 Narodna glasba 18.35 Obzornik 18.45 Človekovo telo - izobraževalna serija 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Frank Ross na prostosti — serijski film 21 50 TV dnevnik 22.05 625 22.25 Nočni kino: Umazanci- Bi I Iv Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV.dnevnik \ madžarščini 18.00 TV dnevnik 18 15 Otroška oddaja . 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20,00 Na dnevnem redu je kult ura 21.00 Včeraj, danes, jufri 21.20 Liki revolucije 22.05 Zabavno glasbena oddaja 22.-V> (Ilasbena odda ja Pri 2IVILIH v GLOBUSU se spet dobi iskana ribja spe-cialiteta: dimljeni slaniki. Pravijo, da je njihovo suho meso odlično s hrenom, s krompirjevo solato, s polento, v juhi itd. Cena: 197,15 dni za kg (okrog 55 din za dve ribi) IZBRALI SO ZK VAS Tole lahno dvodelno obleko smo poslikali v Murkini MODI v Radovljici. Iz mešanice bombaža in maklena je. Krilo je podloženo. Dobi se v velikostih od 38 do 42. Barve: oranžna in rjava i»' temni podlagi. Cena: 980 din Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU dobite te dni prav vse za morje in taborjenje: od Šotora do lara, ležalnikov in hladilne torbe. Z znakom svetovnega prvenstva v veslanju so opremljeni vsi tile kozarci in pepelnik, ki smo jih poslikali v novi Murkini prodajalni PLETNA na Bledu. Cena: od 75,30 do 156,90 din Pri Zarjini TEKSTILKI nt tržnici na Jesenicah imajo praktične prenosne omarice za livanje, ki se raztegnejo in zlože. V njej res lahko hitro najdemo tisto, kar iščemo. Cena:630 din Pri ALMIRI lahko te dni ugodno kupite žensko ali moško jopo iz pravega shet-Ianda. Ženske, model LON-DRA, se dobe v velikostih od 38 do 44, moške, model BO-BO, pa v velikostih od 96 do 112. Barva: beige, drap. Cena: znižano do 40 odstotkov L Pri FUZINARJU na Jesenicah so bogato založeni s posodami in džezvami iz pravega jenskega stekla. Cena: džezve 12,90 do 96,10 din posode samo 57,20 do 107,66 din KINO KINO 1 KINO KINO FILM Kranj CENTER 8. junija amer. barv. krim. OPERACIJA ZEBRA ob 16., 18. in 20. uri 9. junija amer. barv. krim. OPERACIJA ZEBRA ob 16. uri. ob 18., 20. in 22. uri ni kinopredstav. 10. junija ital. barv. vvest. CRNI MORILEC ob 10. uri, amer. barv. krim. OPERACIJA ZEBRA ob 15., 17. in 19. uri, prem. franc. barv. kom. VSI BOMO ŠLI V RAJ ob 21. uri 11. junija prem. madž. barv. NOC ČEDNOSTI V JAVNI HIŠI ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! 12. junija prem. madž. barv. NOC ČEDNOSTI V JAVNI HIŠI ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke. 13. junija prem. ital. barv. DOBRI, GRDI, ZLI ob 16., 18. in 20. uri 14. junija ital. barv. DOBRI, GRDI. ZLI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 8. junija nem. barv. OBRAČUN V KAČJEM KLANCU ob 16.. 18. in 20. uri 9. junija hongkon. barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 16. uri, meh. barv. vvest. OBRAČUN V KAČJEM KLANCU ob 18. in 20. uri 10. junija hongkon. barvni akcii'Ai KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 14. uri, angl. barv. erotič. EMILY ob 16. uri — otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! - amer. barv. BETSY ob 18. uri, prem. ital. barv. pust. TIGER JE ŠE ŽIV ob 20. uri 11. junija ital. barv. pust. TIGER JE ŠE ZIV ob 16.. 18. in 20. uri 12. junija ital. barv pust. TIGER JE ŠE ZIV ob 16.. 18. in 20. uri 13. junija ital. anter. barv. vvest. CRNI MORILEC ob 16., 18. in 20. uri 14. junija amer. barv. tragikom. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 15.30. 17.45 in 20. uri Tržič ■ 9. junija amer. barv. BETSY ob 18. in 20. uri, prem. franc. barv. kom VSI BOMO ŠLI V RAJ ob 22. uri 10. junija amer. barv. akcijska drama SPOPAD V JETNISNICI ob 15. uri. angl. barv. krim. UGRABITEV ob 17. in 19. uri, prem. madž. barv. NOC ČEDNOSTI V JAVNI HIŠI ob 21. uri 11. junija angl. barv. krim. UGRABITEV ob 18. uri, prem. ital. barv. drame DOBRI. GRDI. ZLI ob 20. uri 12. junija angl. barv. erotič. EMILV ob 18. in 20. uri. Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 13. junija amer. barv. krim. OPERACIJA ZEBRA ob 18. m 20. uri 14. junija amer.barv. krim. OPERACIJA ZEBRA ob 18. in 20. uri 10. junija amer. ital. barv. west. CR-NI MORILEC ob 15. uri, ital. barv. erotič. drama EMANUELA - BELA IN CRNA — otrokom ne dovolimo ogleda filma — prem. ital. barv. DOBRI, GRDI ZLI ob 21. uri 11. junij hongkon. barvni akcijski KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 18. in 20. uri * 12. junija hongkon. barvni akcijski KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 18. in 20. uri 13. junija amer. barv. BETSY ob 18. in 20. uri 14. junija hongkon. barvni pustolovski KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 18. in 20. uri Duplica 9. junija ital. barv. DOBRI. GRDI. ZLI ob 20. uri 10. junija meh. barv. vvest. OBRAČUN V KAČJEM KLANCU ob 15. in 17. uri, amer. ital. barv. CRNI MORILEC ob 19. uri 13. junija franc. barv. kom. VSI BOMO ŠLI V RAJ Ob 20. uri 14. junija ital. barv. pust. TIGER JE ŠE 21V ob 20. uri Cesnjica v Bohinju 10. junija amer. barv. krim. DILLIN-GER ob 17. uri.' angl. barv. erotič. EMILY ob 20.30. Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 11. junija amer. barv. vojni PETORICA Žigosanih ob 17. in 19. uri 12. junija mar. barv. vojni PETORICA Žigosanih o»>v 17. in 19. uri 13. junija amer. barv. pust. BASTER JE LJUBIL BILLY ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 8. junija amer. barv. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 18 in 20. uri 9. junija amer. barv. PETORICA ŽIGOSANIH ob 18. in 20. uri 10. junija amer. barv. PETORICA ŽIGOSANIH ob 18. in 2()..uri 11. junija angl. barv. DOŽIVETJA INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 18. in 20. uri 12. junija angl. barv. DOŽIVETJA INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 18. in 20. uri 14. junija amer. barv. NOC. KO JE NASTAJAL STRIPTIS ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 9.Junija ital. barv. SMRTONOSNE ROŽE ob 19.30 10. junija domači barv. BOŠ KO BUHA - RAČUNAJTE NA NAS ob 19 30 Skofja Loka SORA PRIŠLI SO Z nem. GRŠKE PROFESIO 8 PROFESIO-MALI. MALI MALI. MALI 8. junija amer. barv. NOČJO ob 18. uri. SMOKVICE ob 20. uri 9. junija amer. vvest. NALCI ob 18. in 20. uri 10. junija amer. vvest NALCI oh 18. in 20. uri 12. junija ital. drama ČLOVEK* oh20. uri 13. junija ital. drama Cl.OVEK ob 17.30 in 20. ur 14. junija amer. avant. ZLATI RAN-DEVOUSobŽO. uri Železniki OBZORJE 8. junija amer. vvest. PROFESIONALCI ob 20. uri. ob 20. uri 9. junija nemški kometi. GRŠKE SMOKVICE ob 20. uri 10. junija amer. krim. PRIŠLI SO Z NOČJO ob 18. uri, nem. komed. GRŠKE SMOKVICE ob 20. uri 13. junija hongkon. karate BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 20. uri KamniK wm 9. junija ital. barv. erotič. drama EMANUELA - BELA IN CRNA oh 8. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! — prem. ital. barv. pust. TIGER JE ŠE ŽIV oh 22. uri \___.___ Jesenice RADIO 8. junija amer. barv. komed. NOC KO JE NASTAJAL STRIPTIS ob 17. in 19. uri. 9. junija amer. barv. komed. DOŽIVETJA INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 17. in 19. uri MX junija amer. barv. komed. DOŽIVETJA INŠTRUKTORJA VOŽNJE <•!> 17. in 19. mi Kranjska gora 9. junija domači barv. BOŠKO BUHA - RAČUNAJTE NA NAS ob 20. uri 13. junija amer. barv. PETORICA ŽIGOSANIH ohm uri Radovlji 8. junija .>arv. zabav. NA.fr^ VEČJI LUBIMcC NA SVETU ob 20. uri 9. junija amer. barv. zabav. NAJVEČJI LUBIMEC NA SVETU ob 18. uri. amer. barv. TOBOGAN SMRTI ob 20. uri 10. junija amer. barv. TOBOGAN SMRTI ob 18. uri. amer. barv. zabav. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 20. uri 11. junija amer. barv. TOBOGAN SMRTI ob 20. uri 12. junija amer. barv. TRKN ob 20 uri 13. junija amer. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 20 uri 14. junija ital. barv. krim POLICAJ ob 20. uri Bled 8. junija jug. barv. TREN ob 20. uri * 9. junija amer. barv. NIAGARA itn 18. uri, jug. barv. LJUBICA ob 20 uri 10. junija amer. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 18 in 20. uri 11 junija jug. barv. TRKN ob 20 uri 12. junija amer. barv. zabav NAJ VEČJI IJUBIMEC NA SVETI ol> 20. uri 13. junija amer. barv TOBOGAN SMRTI ob 20. uri 14. junija amer. barv. zabav. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETI' .vr* 20. uri O L/A S18.STRAN PFTEK. 8.JUMJA 1971 RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30. 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (danes dopoldne«, 11.00, 12.00, 13.00, 14 3, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.55. Prvi 4.30 8.08 9.05 9.45 10.05 11.05 11.20 11.40 12.10 12.30 12.40 13.20 13.30 14.05 15.30 16.00 1 7.05 18.00 18.30 19.25 19.35 19.45 2130 23.05 23.10 00.09 9. JUN. program Dobro jutro! Pionirski tednik Z radiom na poti Turistični napotki Sobotna matineja Zapojmo pesem zbor Maribor Po republikah in pokrajinah Domače viže Godala v ritmu Kmetijski nasveti dr. Julija Smole: Kako vzgojimo novo sadno sorto Veseli domači napevi Danes do 13.00 -Iz naših krajev — posebna obvestila Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Glasbena panorama Od melodije do melodije »Vrtiljak« Kulturna panorama Orkestrske miniature Iz dela Glasbene mladine Slovenije Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute celjskim instrumentalnim kvintetom Sobotni zabavni večer Oddaja za naše izseljence Lirični utrinki Portreti jugoslovansk ,i poust varjaleev in ustvarjalcev zabavne glasbe Nočni program — glasba 13 35 14.00 Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi.ste jih poslušali Glasba iz Latinske Amerike Srečanja metodu Hitri prsti Mikrofon za Evo Sršen Naš podlistek R. Marinković: Angel Lepe melodije Glasbeni casino Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev Vročih sto kilovatov Naši kraji in ljudje Glasbena medigra Stereorama S OS - V soboto obujamo spomine Ples v soboto Zrcalo dneva Glasba in konec oddaje 16.00 16.15 16.40 17.35 18.00 18.35 18.50 1925 20.30 21.30 22 45 22.55 . ji program Id ..j Promenadni koncert 10.50 Misel in pesem j i .jO Na ljudsko temo j 6.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno — Schumann, Ravel, Chopin, Farkas 16.45 Glasba je . . . glasba j #.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev jo.00 Minute stare glasbe - Angl -ška renesar čna g'asba za lutnj 1 19.30 V IjudsL -m tonu ■ )';"() Modest Musorgski: Boris Goi!unov 9f£00 Sobotni n >čni končen .)•> 50 Literar.n nokturno 10. JUN prvi program 4.30 Dobro jutro' g.07 Radijska igra za otroke Marjan Marine: Zmaj frfotaj o,50 Skladbe za mladino g 05 Se pomnite, tovariši. ■ 0.06 Kar znaš. to veljaš.. I ywNaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo j.3.10 Obvestila in zabavna glasba 1,3.20 Za kmetijske proizvajalce j 3 50 Pihalne godbe i4.05 Humoreska tega tedna 14.25 15.10 15.30 15.55 16.20 17.05 17.50 18.34 19.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.10 00.05 S popevkami po Jugoslaviji Listi iz notesa Nedeljska reportaža Pri nas doma Gremo v kino Popularne operne melodije Zabavna radijska igra Glasbeni intermez/.o Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT — Studio Skopje Glasbena tribuna mladih Lirični utrinki Mozaik melodij in plesnih ritmov Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio študent na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Znalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 19.05 Karta zveč za večer z dunajskimi filharmoniki 21.05 Sodobni literarni port ret Ernesto Sabate 21.25 Peter Iljič Čajkovski: Odlomki iz opere Jevgenij Onjegin 22.15 Iz komorno- glasbenega opusa Vilka Ukniarja PONEDELJEK Prvi program 11. JUN. 4.30 8.08 8.25 8.40 9.05 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14.25 15.30 16.00 17.00 18.00 18.25 19.25 19.35 19.45 20.00 21.05 22.20 23.05 23.10 Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Ringaraja Pesmica za mlade risarje in pozdravi ■Turistični napotki za naše goste iz tujine »Rezervirano za . . .« Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti ing. Jože Šile: Vrste in sorte dosevkov za Slovenijo Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13 00 - Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Od melodije do melodije »Vrtiljak« Studio ob 17.(K) Naša glasbena izročila Zvočni signali Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom Franca Miheliča Iz naše diskoteke Glasba velikanov Popevke z jugoslovanskih studiev Lirični utrinki Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek navalu 202 13.00 Z evropskimi revijskim i in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur velikega zabavnega orkestra Mantovani 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza 21.00 Popularnih dvaiset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.(K) En sam, zadva, za tri... 11.50 Človek in zdravje I (i.00 Aktualni problemi mark; izma 16.20 Tako muziciraju . . 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poust var jalnost 20. stoletja — Pojo /bon RTV Zagrei) 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji 20(K) Literarni večer 100 let slovenske lirike I. 20.40 Z našimi opornim) pevci 21.45 Razgledi po sodobni glasbi: Svetovni glasbeni dnevi 1978 v Helsinkih 22.50 Literarni nokturno 12. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol II. Revija mladih glasbenikov v Cerknici 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti dr. Jože Rihar: Dodajanje matic I 2.40 Po domaČe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vojtech Jirovec: Kvartet v D-duru za flavto, violino. violo in violončelo 18.15 Glasbene miniature 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času (S. Mokranjac) 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Od premiere do premiere 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja dixielanda Albert Nicholas Ragtinie Band - Art Hode'S Chicagoans 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.05 Lahke note 16.40 Discočezdan 17.35 Iz partitur revijskega orkestra VVilliam Gardner 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Zavrtite, uganite... 21.30 Rezervirano za novo 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Radijski operni list Luigi Cherubini: Medeja 10.40 Radijska šola za srednjo stopnjo Slovenska narečja in pokrajinski pogovorni jezik 11.10 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Slovenska narečja in pokrajinski pogovorni jezik 16.30 Operni koncert 18.05 Družba in čas -Dr. Janko Prunk: Delavsko gibanje med oktobrsko revolucijo in zmago fašizma v Evropi 18.20 Minute za Davida Ojstraha 19.00 Z našimi solisti.. . Collegium musicum Maribor 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Pariški glasbeni večeri 21.55 Bela Bartok: Divertimento za godala 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd Jugoslovanska glasba 21.35 Vabilo v studio dvaindvajset 22.50 Literarni nokturno 113. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9 05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti— ing. Jane/. Pogačnik: Pomen gozdov pri prostorskem načrtovan |u 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kult ure 13.00 Dan«« do 13.00 - Iz naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi ja jo 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 IHiKi Škatlica /. godbo 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Naš gost 20.1") Koncert za besedo 20.40 Biseri glasbenega inpresionizina 21.05 Georges Bizet: Odlomki iz opere Carmen 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični ut rinki . 23.10 Jazz pred polnočjo Pharoah Sanders — Ornette Colcman 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno I 4.00 S solist i in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrštVnosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 I/, jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kult ure 17.40 Iz partitur simfoničnega orkestra »CapitoU 18.(K) Progresivna glasba 18.40 Konce:! v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Zvočni portreti - David Holland in Bane Phillips 21.00 Melodije po pošti 22.45 Zrcalu dnev a 22.55 Glasba in konec oddaje Tretj 10.05 11.00 11.40 10.00 16.20 17.00 17.44 18.05 18.15 19.30 19.45 20.00 22.00 22.50 i program Se pomnite, tovariši! Na krilih petje Ludvvig van Beethoven: Trio s klarinetom, op. 11 v B-duru Zborovska glasba našega preporoda Ars antiqua Sonata 20. stoletja — Pavle Sivic: Sonata za neprepariran klavir. Bela Bartok: Druga sonata za violino in klavir Joseph Havdn: Trio v C-duru Mednarodna radijska univerza Stereofonski operni koncert Izbrana proza Glasbeni intermezzo Večer simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana V nočnih urah Literarni nokturno ČETRTEK 14. JUN. Prvi 4.30 8.08 8.30 9.05 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 16.00 17.00 18.00 18.15 18.35 19.25 19.35 19.45 20.00 21.45 22.20 23.05 23 10 00.05 program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan VIII. tekmovanje učencev glasbenih šol Jugoslavije — zbori Z radiom na poti Rezervirano za . . . Znane melodije Kmetijski nasveti — dr. Janez Verbič: Paša telet in mladih goved Od vasi do vasi Danes do 13.00 -Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam .. . Mehurčki Koncert za mlade) poslušale e Jezikovni pogovori Od melodije do melodije »Vrtiljak« Studio ob 17.00 »Vsa zemlja bo z nami zapela« Lokalne radijske postaje se vključujejo Minute z basistom Jožefom Sfabejem Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Pozabljene strani I.: Pozabljeni poet je Lepe melodije Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev Lirični utrinki Paleta popev k jugoslovanskih avtorjev Nočni program -glasba Drugi program lo.oo Četrtek na vato 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz klub I 7.40 Iz partitur orkestra Horst Janknvvski 18.(M) Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Besed« v ročk u 21.00 Naš glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Radijska šola za višjo slopn jo Kaj vemo o ljubezni 11.10 Romantično 1 1.25 Zborovska glasba jugoslovanskih narodov 1 1.40 Tekoča repu za 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo Kaj v emo o ljubezni 16.30 Iz stare poljske glasbe 17.00 Ura za Ric bardom St i aussom 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Recital pianistke Zdenke Novakove 19.40 Matija Babnik. Sonata za klavir in violino 20.00 Dirigent Sir Adrian Hi m 11 in organist 15. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober .dan 8.30 Glasbena pravljica Ivo Petrič: Zgodba o Ferdinandu 8.45 Naši umetniki mladini poslušalcem Tomaž Rabe: Pomlad 9.05 Z radiom na poti 10.05 »Rezervirano za . . 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti dr. Jože Ferčt j: Gospodarsko križanje govedi naj bo načrtno 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 V tempu valčka . . . 14.25 Naši poslušalci . čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program — glasba — Studio Koper Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.(X) Jazz v komornem studiu The Svvingle Singei s — Monique Thus 13.35 Znano in priljubljenu 15.45 Vroče - hladno 17.35 Odmevi z gora Danilo Cedilnik — Den: Oranžna svetloba 17.45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 19.28 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza Mednarodni festival JAZZ OST VVEST, Nurnberg 78 (IX. del): Volke. Kriegel — Mal VValdron 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje RADIO TRIGLAV JESENICE Tretj 10.05 10 40 1110 11.45 16 00 I ti.tO 17.15 18.05 18 45 19.00 19.49 20.00 20.15 21.15 22.15 22.50 i program Po Talijinih poteh Kadilska šola za nižjo stopnjo Moj dnevnik Orkestrski utrinki Jezikovni pogovori Kadilska šola za nitjo stopnjo Moi dnevnik Pota naše glasbe Z nekdanjimi pev i i Sest najsi st run Variacije na pozabljeno temo Radi|ska igra Levvis Nkosi Ritem nasilja Glasbena medigra Glasbene miniature 7. jugoslovanskih koncert nih odrov D Šostakovič: Simfonija št 8 v c -molu, op. 86 Iz jugoslovanske operne literature Literarni nokturno UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 megaherza - Jesenice in okolica 11X1,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila - obvestila. 16 30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 L 19 ■ 20 21 22 ■ 23 24 ■ 26 i 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 1 41 42 43 44 45 ■ 1 47 ■ * 49 50 ■ 53 r 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. mesto v Sibiriji ob reki Angari, 7. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega, 13. pripadnik rednih, regularnih čet, 15. ženska ali žival, ki ropa, roparica, 17. predlog, 18. špansko žensko ime, nekdaj popolarna popevka, 20. močna nit za Šivanje usnja, 21. ekstravaganten španski slikar. Salvador, 23. lošč, 25. alifatski radikal s petimi oglikovimi atomi, 26. razvrat-nost, 28. kratica za Narodna banka, 30. starorimski pozdrav, 31. rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika v Goriških brdih, 32. ime znamenitega srbskega pesnika, književnika Jovanovića-Zmaja, 34. literarno delo v obliki dialogov, tudi poslopje dramskega gledališča, 36. predindoevropski narod, prebivalci starove-ške dežele Ligurije, 39. skandinavski drobiž, 40. zdravniška kratica brez posebnosti, 42. glina; težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešana s peskom, 44. očiščena in obeljena vlakna bombaža, 46. objetje, 48. koroška junakinja iz turških časov, Sketova povest »Miklova Z. . . «, 50. grška pokrajina Elis, 52. vrsta vrbe, 54. središče vrtenja, 55. ljubkovalno žensko ime Renata, 57. sla-botnost, 59. gradbeni material iz žganih silikatov in aluminatov za izdelovanje betona, 60. glasilo italijanskih socialistov. Navpično: 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo, 2. kdor skrbi za red, 3. Aloiz Gradnik, 4. potovanje in začasno bivanje v tujih krajih zaradi oddiha, zabave, 5. bolezensko ali strastno poželenje, 6. optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak, 7. večji ali manjši del zemeljske površine, 8. grška črka, 9. kratita za in podobno, 10. reka v Italiji, ki se izliva v Ligursko morje, 11. stanje med budnostjo in spanjem, 12. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima, 14. večje leposlovno delo v prozi, 16. kraj pri Stuttgartu, severno od Ulma v ZRN, 19. srbska kraljica 1875 do 1889, žena Milana Obrenoviča, 22. francoski pesnik, član Francoske akademije od leta 1870. Alphonse-Marie-Louis de, 24. Lili Novv, 27. smrdokavra, 29. mestece na jugu Švedske, severno od Malmbja, 33. mesto v državi Veracruz v Mehiji pod istoimenim vulkanom. 34. mesto v južni Angliji ob Doverskih vratih, vojno in trgovsko pristanišče. 35. učenec na realki, 37. zimzelen gozdni grm, bodika, božje drevesce, 38. velik kup, grob, 41. severnoitalijanska reka Pad, 43. francosko ime za Aalst, flandri-jsko mesto v Belgiji, 45. ime našega slovničarja Bohoriča, 47. ožji sorodnik. 49. italijansko mesto v Piemontu, znano po muškatu in penečih vinih, 51. grška boginja nesreče, 53. dvaindvajseta črka feničanske pisave, thaw, 56. avtomobilska oznaka za Krapino, 58. osebni zaimek. Rešitve pošljite do srede, 13. junija na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z. dne 1. junija: 1. presta 7. doktor 13 brentar. 14 abortus. 16 \va 17 Travnik 19 ale 20. ralo, 22. arest. 23. tren, 24. Ikeda. 26. alke. 2,. ruta. 28. cona. 30 Jalen 32 at 33. VB, 35. Janka. 37. ječa, 39. rate. 41. tank. 43. tapir. 46 znak. 47. Orjen. 49. Nola.50. Ktt.5l. interes. 53. Lin, 54. Laramie. 56. ideolog. 58. meteor. 59. naklon. Prejeli smo 106 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrad«, (70 din) prejme Vida Rugale, Kidričeva 3. 64000 Kran. 2 nagrado (60 din) prejme Iva Slapar. Koroška 14. 64000 Kranj. 3. nagrado [50 dinl prejme JaroalavGoajala, Cesta talcev 71.64000 Kranj. Nagrade bomo poslal, po posti. Podob« minljivo.ti - Drevo, ki odmira, mpropa*yočaJ******* ha. Koliko simbolike lahko človek ^znavpo^na^idVf^ se je Se pred nedavnim pretakal življenjski sok, v domačiji je bival ,« 'delal človek. Drevo ne rodi več sadov in tudi hiša ne ^i^čs^ namenu. Vendar, enako drevo bo narava zasejala na drugemimeUu, s skodlami krita streha pa bo ostala le spomin na nekdanjo arhitekturo prebivalstva alpskih krajev. (S) - Foto: F. Perdan PETEK. 8.JUHUA 1979 19. STRAN.O L« A S RAZPIS ŠTIPENDIJ TKR» Tovarna vijakov ^W Mmm PLAMEN KROPA, p. o. razpisuje za šolsko leto 1979/80 naslednje štipendije: 1. Visoke šole (visokošolski študij) FNT metalurgija 1 štipendija 2 Srednja šola Tehniška srednja šola - strojna smer Upravno administrativna šola 1 štipendija 1 štipendija 3 Poklicna kovinarska šola ' Poklicna elektro šola 10 štipendij 1 štipendija Prijave bo sprejemala kadrovska služba S2 - Tovarna vijakov Plamen Kropa p. o. do vključno 29. 6. 1979. K.ndidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1.65 pr.lož.t,: rW«*ilo o učnem uspehu oziroma spričevalo o zaključnem ,zP.tu. Splošno gradbeno podjetje GRADBINEC Kranj, Nazorjeva 1 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Stanovanjske visoke gradnje Kranj objavlja delovne naloge in opravila VODJE GRADBENEGA SEKTORJA Pogoji: končana višja ali srednja šola gradbene smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit. Za razpisane delovne naloge in opravila se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave. Oskrbovanost planinskih koč Po podatkih Turistične zveze Slovenije so redno odprte in oskrbovane: koča v Tamarju, Aljažev dom v Vratih, dom v Planici, Erjavčeva koča na Vršiču. Cesta na Vršič je kopna do Erjavčeve koce, s soške strani pa bo zaprta predvidoma do konca julija, ker jo bodo asfaltirali. Koča na Gozdu in Mihov dom sta odprta v sobotah in nedeljah. NA PLES V SOBOTO, na vrtu hotela Jelen v Kranju ob 19. uri igra Ansambel Jevsek. V Begunjah ob 19. uri igra Selekcija. V Olševku ob 19. uri Grintovska noč. V SEDEL.JO, NA VESELICE na -Suhi ob 15. uri igra Selekcija V Komendi ob 15. uri igra Lojze S/ak s pevci. '.' QHi |i t ll ob 16. uri igrajo Trgovci. Gostiln« .LOVEC Goric« Promenadni koncert na Bledu V nedeljo, 10. junija, bo v Zdraviliškem parku na Bledu spet promenadni koncert. Tokrat bo igral pihalni orkester iz Gorij. Predlagamo hlet Mogoče ste že ohis. ali in poznate gozdno učno pot po šmarnogorski Grmadi, ali pa sploh še niste slišali zanjo. Prva urejena gozdna učna pot v Sloveniji, odprta leta 1974, se začenja in končuje v Vikrčah, ki so izhodišče za mnoge poti na Šmarno goro. Pot je urejena s smer lirni puščicami, markacijami in napisnimi tablami in se povzpne od Vikrč do najvišje točke za 350 m. Z zmernim tempom in postanki jo lahko prehodite v 3 urah, med potjo pa boste spoznali nižinski in planinski gozd, rastje na melišču, seznanili pa se boste tudi z označbami gozdarskih meja. Organiziran ogled Celja za osnovnošolce 1. program (krajši) ogled mesta in enega izmed muzejev 2. program (daljši): enourni ogled mesta, ogled enega izmed muzejev. Stari grad z razglednim stolpom in enolončnico v gostišču na Starem gradu 3. program (posebni): ogled mesta, enega izmed muzejev, ene delovne organizacije (Toper, Libela, Aero ali Metka), Starega gradu z razglednim stolpom in enolončnico v gostišču Stari grad. Informacije daje in sprejema prijave: Turistično društvo Celje, 63000 Celje, pp 94, Tomšičev trg 7, tel. 063/22-388. Novi ■ prostori kranjskih obrtnikov Skupščina Obrtnega združenja kranjske občine je sklenila kupiti staro osnovno šolo Simona Jenka na Primskovem. Skupščina se je hkrati tudi odločila prodati sedanji dom obrtnikov v Tomšičevi ulici v Kranju. To sta bila pomembna sklepa skupščine Obrtnega združenja Kranj. Stara primskovska šola bo popravljena in modernizirana, ob njej pa bodo urejeni tudi parkirni prostori. Sedanji dom v mestu ne more več služiti namenu. Pretesen je, razen tega pa novi prometni režim v Kranju prepoveduje parkiranje v središču mesta. Šola na Primskovem je prostorna, njena lega pa ugodna. Ker v tem delu Kranja ni bančne poslovalnice, se je Obrtno združenje Kranj sporazumno s krajevno skupnostjo Primskovo, skupščino občine Kranj, Beograjsko banko — temeljno banko Ljubljana in Podjetjem za PTT promet Kranj odločilo oddati del spodnjih prostorov v najem. Kranjski obrtniki so konec lanskega leta ustanovili tudi Gorenj- sko obrtno zadrugo. Začasne prostore so ji ponudili v Tomšičevi ulici, ki pa niso primerni zaradi velikosti in lege. Zato je zadruga odkupila malo šolo na Primskovem. Popravila jo bo, uredila parkirne prostore in vsa druga dela, tako da bo potlej lahko zadruga normalno poslovala. Nedvomno bodo novi prostori na Primskovem pomembna pridobitev ne le za Obrtno združenje in zadrugo, temveč tudi za Kranj in Gorenjsko, kjer je obrtništvo pomemben del gospodarske dejavnosti. Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli FRANCE PREŠEREN KRANJ objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA z opravljenim strokovnim izpitom za delo v kombiniranem oddelku podaljšanega bivanja v Dupljah 2. ADMINISTRATORKO z dokončano administrativno šolo za opravljanje delovnih nalog v pisarni šole 3. HIŠNIKA z izpitom za voznika B kategorije in nekaj znanja iz elektrostroke Za vsa mesta je predvideno 3 mesečno poskusno delo. Nastop službe bo po dogovoru. Prošnje je treba nasloviti na Komisijo za Delovna razmerja 15 dni po objavi. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Skofja Loka vabi k sodelovanju za opravljanje prostih delovnih nalog 1. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoji: poklicna šola lesne stroke (mizar), 6 mesecev delovnih izkušenj. 2. ZAHTEVNA BRUŠENJA ŽAG IN REZIL Pogoji: poklicna šola lesne stroke (ostrilec orodij) 6 mesecev delovnih izkušenj. 3 ZAHTEVNA ELEKTRO VZDRŽEVALNA OPRAVILA Pogoji: poklicna šola elektro stroke (obratni elektrikar), 6 mesecev delovnih izkušenj. 4. ZAHTEVNA STROJNO VZDRŽEVALNA OPRAVILA Pogoji: poklicna šola kovinske stroke (strojni ključavničar) 6 mesecev delovnih izkušenj. 5. LIKVIDACIJA ZAHTEVNE FINANČNE DOKUMENTACIJE Pogoji: ekonomska srednja šola (ekonomski tehnik) 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo za opravljanje vseh del in nalog od 1. do 5. traja 1 mesec. Za vse zgoraj navedene delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijave do 20. 6. 1979 na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56. SPALNICE — DNEVNE SOBE — KUHINJE i r* r*f*\ Knc gfoBuS OBVEZNICE - KUPON št. 1 SA I KJ Kt V« O ■»"»VJ I C In/ V O za ceste VoUajcl KRANJ lahko uporabite ZA POLOG pri POTROŠNIŠKEM POSOJILU Potrošniško posojilo: do 50.000 din Brezplačna dostava pohištva na dom, oziroma 25 km Brezplačna montaža pohištva — razen kuhinj. v GLOBUSU Kranj v TINI Kranj v Salonu kuhinjske opreme DEKOR Kranj in vseh ostalih prodajalnah KOKRA KRANJ O L, A S 20. STRAN PETEK. 8. JUNIJA 1979 Razpisna komisija pri svetu Delovne skupnosti Carinarnice Jesenice ponovno razpisuje prosta dela in naloge ZA UVOZNO IN IZVOZNO CARINJENJE IN VODENJE IZMEN NA MEJNIH PREHODIH Pogoji: — dokončana višja šola ekonomske, pravne ali tehnične smeri, — v poštev pridejo samo moški kandidati, ki imajo odslužen vojaški rok, — kandidati morajo hiti mlajši od 30 let, — kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo (Uradni list SFRJ št. 64/74 od 13. 12. 1974), — kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje razpisa, bodo pred sprejemom testirani. Stroške prihoda na testiranje nosijo kandidati sami. Poskusno delo traja 3 mesece. Prošnje z obširnim življenjepisom, kolkovane z 2 din državne ■ takse pošljite ali osebno oddajte v Odseku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, Ul. m. Tita 37. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE NAKLO Valilnica prodaja 10 tednov stare jarkice rjave hy-sex — dobre nesnice vsako sredo, od 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje. Obenem vam sporočamo, da je razprodaja enoletnih kokoši nesnic — po znižani ceni — vsak dan. TZE NAKLO Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Tržič Komisija za volitve in imenovanja razpisuje prosta dela in naloge PREDSTOJNIKA ZAVODA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE Pogoji: — visoka izobrazba pedagoške smeri, %j — najmanj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse pri delu z odraslimi, - ustrezne družbenopolitične in moralnoetične vrline ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi 15 dni od objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič. Prijavi naj priložijo program razvoja zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, s posebnim poudarkom na področju izobraževanja odraslih. Odbor za delovna razmerja OSREDNJE KNJIŽNICE OBČINE KRANJ razpisuje prosta dela in naloge KNJIŽNIČNEGA MANIPULANTA za administrativno tehnična dela pri obdelavi knjižnega gradiva za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: — 2-letna administrativna šola — znanje strojepisja. Poskusno delo je obvezno v skladu s SS o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. Lastnoročno napisane prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema uprava knjižnice 15 dni po objavi. r Filbo DOFILBO BOHINJSKA BISTRICA Na podlagi sklepa delavskega sveta komisije za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje naslednja dela in naloge: 1. VODJE RAČUNOVODSTVA vodenje in koordinacija dela računovodske službe Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, zaželena tri leta delovnih izkušenj na delih in nalogah v računovodstvu. 2. VODJE KOMERCIALE vodenje in koordinacija dela komerciale Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj. 3. TEHNIČNEGA VODJE vodenje in koordinacija tehnične službe Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba strojne lVe smeri in tri leta delovnih izkušenj, poseben pogoj: kandidat mora v roku 12 mesecev po imenovanju opraviti strokovni izpit. Za razpisana dela in naloge pod točko 1, 2, 3 se od kandidatov zahteva moralnopolitična neoporečnost. Kandidati ob prijavi predložijo okvirni program razvoja službe. Dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se razpisujejo za obdobje 4 let. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v DO FILBO Boh. Bistrica zaradi povečanega obsega poslovanja objavlja naslednja dela in naloge: 1 TEHNOLOGA za opravljanje del in nalog izdelave tehnoloških postopkov in normativov časa in materiala Pogoji: 4-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj. 2. ODGOVORNEGA PROJEKTANTA -vodje projektive za vodenje in koordiniranje dela ter izdelava zahtevnih projektov Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri, ^ tri leta delovnih izkušenj, T poseben pogoj: strokovni izpit, katerega lah- ko delavec pridobi 12 mesecev po sklenitvi delovnega razmerja. 3 KONSTRUKTORJA I za izdelavo zahtevnejših konstrukcijskih rešitev Pogoji: višja ali 4-letna srednja šola strojne smeri, tri leta delovnih izkušenj. 4 VODJE MONTAŽ nadzor ter vodenje montaž Pogoji: 4-letna srednja šola ali delovodska šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poseben pogoj: strokovni izpit, ki ga delavec lahko pridobi 12 mesecev po sklenitvi delovnega razmerja. 5. ODGOVORNEGA MONTERJA za vodenje montažne grupe in opravljanje zahtevnih montažnih del na montažah Pogoji: poklicna šola kovinske smeri in 5 let delovnih izkušenj, izpit za varilca, izpit za voznika B kategorij". 6. PROJEKTANTA II. za izdelavo projektov pod nadzorom Pogoji: 4-letna srednja tehnična šola ali delovodska šola strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj. 7. 10 VK ali KV KLJUČAVNIČARJEV za opravljanje ključavničarskih del Pogoji: poklicna šola, delovne izkušnje zaželene. 8. 10 VK ali KV KLEPARJEV za opravljanje del predelave pločevine Pogoji: poklicna šola, delovne izkušnje zaželene. 9. 10 VK ali KV MONTERJEV za opravljanje montažnih del na terenu Pogoji: poklicna šola kovinske smeri, delovne izkušnje zaželene. 10 KV ELEKTRIČARJA za opravljanje vzdrževalnih del, elektroinštalacij ter montaže elektro opreme na montažah Pogoji: poklicna šola elektro smeri - jaki tok, delovne izkušnje zaželene. 11. STRUGARJA opravljanje strugarskih del Pogoji: poklicna šola - strugarske smeri, delovne izkušnje zaželene. 12. 5 VARILCEV za opravljanje del varjenja konstrukcij. Pogoji: strokovni izpit za varilca, delovne izkušnje zaželene, 1 leto. 13 NK DELAVCA za opravljanje pomožnih in transportnih del Pogoji: osnovna izobrazba, delovne izkušnje zaklene. 14 10 UČENCEV V GOSPODARSTVU za poklic ključavničar ali klepar Pogoji: zaključena osnovna šola ter fizična sposobnost. Za vsa razpisana dela in naloge od točke 1. do točke 13. je poskusna doba 3 mesece. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke S stanovanji delovna organizacija ne razpolaga. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del in dokazili o zahtevani izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov FILBO - Boh. Bistrica, Ajdovska 2. Kmetijsko živilski kombinat KRANJ, z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD KLAVNICA objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: 1 KV TRGOVCA ali KV MESARJA za opravljanje del ambulantna prodaja mesa in izdelkov Poseben pogoj: eno leto delovnih izkušenj 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje del vodenje evidenc obratovnega knjigovodstva Poseben pogoj: eno leto delovnih izkušenj na knjigovodskem področju i ADMINISTRATORJA ali KV PRODAJALCA za opravljanje del mehanografsko knjiženje Poseben pogoj: izpit za mehanografsko knjiženje, eno leto delovnih izkušenj na knjigovodskem področju Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2 Kranj, 15 dni po objavi. Industrijski kombinat 53 PLANIKA Kranj objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge: OBRATNEGA MEHANIKA II - dva delavca Za dela in naloge se zahteva kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj. Poskuno delo 2 meseca. pouke« TO DO POLIKEM trgovina TOZD CHEMO Ljubljana, Maistrova 10 vabi k sodelovanju kandidata za opravljanje del in nalog 2 PRODAJALCA za prodajalno Chemo Kranj Pogoji: poklicna trgovska šola VEČ UČENCEV za poklic prodajalca Pogoji: dokončana osemletka Pismene ponudbe o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: POLIKEM TRGOVINA TOZD CHEMO Ljubljana, Maistrova 10 - kadrovska služba. Vse ostale informacije dobite v kadrovski službi, tel. 320-385. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj razpisuje dela in naloge RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE Pogoji: visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit za učitelja in 5 let delovnih izkušenj. Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat moralnopolitične kvalitete kakor tudi organizacijske sposobnosti ter sposobnosti in interese za delo z odraslimi. Pismene prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnimi izkušnjami pošljite na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1,15 dni po objavi. Razpisana dela in naloge se prevzamejo 1. 9.1979. Tovarna obutve n. sol. o. TRŽIČ DSSS objavlja prosta dela in naloge v finančno-računovodskem sektorju ANALIZIRANJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI -DOMAČI TRG Pogoji za sprejem: — ekonomsko-komercialni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj v finančni administraciji, — aktivno znanje srbohrvatskega jezika poseben pogoj: — natančnost, — sposobnost sodelovanja. VODENJE KNJIGOVODSTVA SKLADA SKUPNE PORABE IN REZERVNEGA SKLADA Pogoji za sprejem: — ekonomski tehnik m, 1 leto delovnih izkušenj v finančno-računovod-ski službi. poseben pogoj: — natančnost, — sposobnost sodelovanja, — sposobnost logičnega mišljenja. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo pismene prijave z ^»^^SJSS pogojev v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dneh po onjavi. t v ♦ 4 4 4'-*** «1 • t * fTEK, g. JUNIJA 1979 21.STRAN GLAS Obveščamo vse udeležence prometa, da bo od 6. 6. do 20. 11. 1979 zaradi rekonstrukcije zaprt most cez TRZISKO BISTRICO V BISTRICI PRI NAKLEM. Obvoz za osebna vozila ie možen po magistralni cesti. Avtobus bo za kraiane Bistru e ustavljal v Dolenji vasi pri his. lod-hrezje 138 z naslednjim voznim redom. Smer Kranj: Odhodi iz Krope 5.05 Odhodi iz Krope 6.15 Odhodi iz Radovljice 9.40 Odhodi iz Radovljice 13.05 Odhodi iz Radovljice 15.40 Odhodi iz Radovljice 19.10 SMER GORENJSKA: Odhodi iz Kranja 6.25 Odhodi iz Kranja 9.25 Odhodi iz Kranja 13.20 Odhodi iz Kranja 14.25 Odhodi iz Kranja 18.25 Odhodi iz Kranja 22.25 Prihod v Dolenjo vas 5.20 Prihod v Dolenjo vas 6.33 Prihod v Dolenjo vas 10.04 Prihod v Dolenjo vas 13.29 Prihod v Dolenjo vas 16.04 Prihod v Dolenjo vas 19.34 Prihod v Dolenjo vas 6.40 Prihod v Dolenjo vas 9.40 Prihod v Dolenjo vas 13.45 Prihod v Dolenjo vas 14.40 Prihod v Dolenjo vas 18.40 Prihod v Dolenjo vas 22.40 Šolski avtobus vozi po voznem redu. vendar se proga podaljša do Dolenje vasi. Istočasno bo začasno uvedeno avtobusno postajališče na parkirnem prostoru gostilne Potočnik, vendar samo za potnike, ki želijo potovati v Kranj. t?n M rndorodukt OOUR ATOS, Magazinska 69, Zagreb, telefon 576-679. 576-47! SOUR Monting rtu ™""lletne opreme za zaklonišča, razstavlja na sejmu civilne zaščite v Kr za izdelavo in monta J nrafirama: kombinirano posteljo, vrata in vratca in venti lacijske nt -479. tovarna ranju med za izuriui y.....- . KVO;eea programa: Kornumumm /*umivi/u, nuni in vratca m venri lacifSRC naprave za drugim tudi novosti iz m o/ * ^ ATOS nudi kompleten enginecring, izdelavo opreme, montažo, preskus in - za 25,^ y*nf)pri,nw j'fi atestirana pri pooblaščenih institutih in prilagojena Uradnemu listu II/76 predajo za i MERKUR VELEŽELEZNIIMA KRANJ ZDAJJEČAS — DA SI KUPITE KOLO IDEALNO PREVOZNO SREDSTVO BREZ PARKIRNIH PROBLEMOV ZA SLUŽBO IN REKREACIJO v/ELlKA IZBIRA KOLES V MERKURJEVIH PRODAJALNAH GLOBUS ELEKTRO-MOTO BLAGOVNICA ŽELEZNINA - KRANJ - RADOVLJICA - SKOFJA LOKA - GORENJA VAS Kadrovski sektor delovne organizacije M saixx Umro _^rh_J industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov o.sub.o. vabi k sodelovanju strokovne sodelavce za opravljanje del in nalog pri V Z D R Z K V A N IU ELEKTRON IK K Pogoj: — višja strokovna izobrazba elektro smeri in 3 leta delovnih izkušeni, ali — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok z več leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektronike. KONSTIU'IRAN.jr ELEKTRO KNKRCKTSKIH NAPRAV Pogoj: - višja strokovna izobrazita elektro smeri (jaki tok) in '2 leti delovnih izkušen i. ali - srednja strokovna izobrazba elektro smeri, jaki tok z več leti delovnih izkušenj pri konstruiranju elektroenergetskih naprav. Istočasno vabimo k sodelovanju več STRU-GARJEV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, KURJACEV in delavcev za delo v proizvodnji. Odločite se — nudimo vam: — stimulativni' osebne dohodke. — organizirano usposabljanje doma in v tujini. — možnost napredovanja. — gibi jivi delovni čas Za vsa objavljena dela oziroma naloge velja poskusno delo <>() delovnih dni. razen v primerih ko se kandidati že lahko izkažejo z ustrezno stro kovno usposobljenostjo, preverjeno v praksi. Ponudbe sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, v 15 dneh od dneva objave. Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Tržič Komisija za volitve in imenovanja ponovno razpisuje prosta dela in naloge URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: — najmanj srednja šolska izobrazba gradbene ali njej sorodne smeri, — ustrezen strokovni izpit, — moralnopolitične kvalitete. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od objave komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič. Gorenjska obrtna zadruga KRANJ o. sub. o. Tomšičeva ul. 14 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE z dokončano srednjo ekonomsko šolo, 10 let delovne dobe, 5 let prakse na podobnem delovnem mestu. Rok prijave 15 dni. Z OBVEZNICAMI POSOJILA ZA CESTE KUPON ST. 1 Gasilska oprema Ljubljana s prodajnim skladiščem Ljubljana. Lev stikov trg 7 in Murihor, Koroška 12, razstavlja na sejmu civilne zaščite v Kranju kompletno opremo za civilno zaščito in protipožarno službo. G LAS22.STRAN. PETEK, 8.JUNUA 1979 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica JANEZA BUČARJA iz Šmartna 1 pri Cerkljah se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih; sodelavcem 1)0 SGP - Gradbinec, Iskra in mesariji Kepic. Zahvaljujemo se tudi dr. Beleharju, zdravstvenemu osebju,bolnice Golnik za njihov trud in skrb kakor tudi zvonarjem in duhovnikoma za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Šmartno, Voglje, Toronto, Doluth, 4. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene in nepozabne mame LOJZKE DORNIG se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedoma Horvato-vima in sostanovalcem, kolektivu in sodelavcem Mercator TOZD - Preskrba Tržič4 Iskra Lipnica za pismena in izrečena sožalja in sočustvovanje v najtežjih trenutkih; za darovano cvetje m vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahva-jujemo se tudi pevcem za lepo zapete žalostinke ter g. župniku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo dr. Martinčku za dolgoletno zdravljenje, pomoč in lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni! Tržič, 4. junija 1979 ZAHVALA V dneh, ko se pomlad v poletje spreminja, se je končala življenjska pot naše drage mame, tašče in stare mame IVANKE SMOLE roj. Vester Naša iskrena zahvala velja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki so se zvrstili ob njenem mrtvaškem odru. Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti Posebno se zahvaljujemo tov. Sitarju za izrečene poslovilne besede in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Najlepša zahvala zdravnikom in medicinskim sestram Psihiatrične bolnišnice Begunje /a dolgoletno skrb m nego. Iskrena zahvala tudi kolektivu Iskra Otoče. ooigoiet Vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, iskrena hvala! Žalujoča hči Albina z družino ter ostalo sorodstvo! Mišače, 5. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame, babice in prababice, sestre in tete FRANČIŠKE JANC Jančeve mame iz T egunj se iskreno zahvaljujemo sem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so jo spremili na njem zadnji poti ji daro ah cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaliti jemo sosedom, ki so ram pomagali, Psihiatrični bolnici Begunje za darovana ven a kvintetu bratov Zupan .z Kovorja za zapete žalostinke ter g. župniku za pogrebni obred! Vsi njeni! Begunje, Ribno, Sp. Otok, Gorica, Vrhnje, 31. maja 197«) MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM ■ OBLETNICA Minilo je leto dni, ko nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, sin, brat, stric in stari ata ALOJZ TRAVEN invalidski upokojenec iz Stražišča S hvaležnostjo se ga spominjamo, a bolečina v srcu ostaja. Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in nam pomagali v težkih trenutkih, iskrena hvala. 1 Vsi njegovi! Prodam OJAČEVALEC senprini (80 do 120 W) brez zvočnih skrinj primeren za pevsko ozvočenje za 7.500 din. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure pri Batagel Stanetu, Planina 2, Kranj 4362 Prodam SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo (zelen žamet). Perko Peter, Zalog 2, Golnik 4364 Prodam OBRAČALNIK, KRAVO po izbiri in hrastove DESKE (50 X X 30). Korit no 39, Bled 4366 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Predoslje 5 4370 Ugodno prodam dolgo belo poročno OBLEKO št. 38. Tel. 27-044 od 14. ure dalje 4372 Prodam nov še nerabljen motor z garancijo za kosilnico BCS. Trnje 3, Skofja Loka 4373 Prodam devet mesecev brejo TE-LICO frizijko. radovljica, Kranjska št. 17 4407 Prodam PRALNI STROJ Gorenje PS 653. Ogled v soboto od 8. do 16. ure. Knific, Krani, Jezerska c. 84 4408 Prodam devet mesecev brejo TE-LICO. Krani, Mavčiče 45 4409 Prodam tri cvetoče OLEANDRE s posodami, primerne za gostinske terase. Kranj, Jezerska c. 87 4410 Ugodno prodam komplet SPALNICO (orehov furnir) s posteljnimi vložki. Informacije od 16. do 17. ure po tel. 22-160 4411 Ugodno prodam košnjo TRAVE vrtov in travnika. Koželj Alojz, Ho-temaže 16, Preddvor 4412 Prodam devet mesecev brejo KRAVO in PŠENICO. Lahovče 42, Cerklje 4413 Prodam KRAVO pred telitvijo, po izbiri in karambolirano ZASTAVO 750, prevoženih 40.000 km. Voklo 62, Šenčur 4414 Prodam 300 kosov rabljene OPEKE (folc). Kutinova 3, Krani, Orehe k 4415 Prodam novo vezano OKNO 120 X 150 in 16 m robu in »burdure« za oblogo balkona iz kvalitetnega češkega marmorja (kristalino). Krani, C. na Klanec- 17/a 4416 Prodam ELAC GRAMOFON z OJAČEVALCEM QUADRO-SOUND 2 x 25 W (4X12,5W). Telefon 25-288 4417 Po ugodni ceni prodam novo PEČ tam stadler, 25.000 kcal. Kerstnik Franc, Ravne 5, Tržič 4418 Prodam TRAKTOR NBBI 18 KM. Šuštar Justin, Ojstri vrh 10, Železniki 4419 Prodam nov oljni GORILEC za centralno ogrevanje z garancijo in STRESNO OPEKO bobrovec. Vele-sovo 24, Cerklje 4420 Prodam TELICO tik pred telitvijo. Zabije 4, Golnik 4421 Prodam KRAVO s teletom. Voglje 56, Šenčur 4422 Prodam nekaj kub. m GLINE. Kokra 66, Zg. Jezersko 4423 Prodam nov PRALNI STROJ. Česen Marija, Šorlijeva 18, Kranj 4424 Prodam KRAVO po izbiri. Dolar Franc, Zeleče 9, Bled 4425 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO. Šorel Marija, Zasip, Stag-ne 25, pri Bledu 4426 Prodam približno 3500 kosov STREŠNE OPEKE (bobrovec), zaračunam 2000 kosov po 1.00 din. Telefon 064-28-214 ali DELO podružnica Kranj, tel. 21-280 4427 Prodam tri BIKCE in KRAVO s teletom. Alpska 92, Lesce 4428 Prodam več do 40 kg težkih PRAŠIČEV. Posavec 16, Podnart 4429 Prodam portale za enokrilna vrata iz peraškega kamna, primerne za kamine in kleti. Kolman Franc, Visoče 3, Tržič 4430 Prodam 300-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Horvat Rozi, Ul. Gorenjskega odreda 16, Kranj 4431 Zamenjam dobro ohranjen MOPED za rabljen MEŠALEC betona ali rabljene ELEMENTE. Finžar-jeva 3, Lesce, Vrhunc 4432 Poceni prodam belo POROČNO OBLEKO. Ribno 27, Bled 4433 Prodam PEČ za centralno ogrevanje (35.000 kcal.) z bojlerjem. Telefon 41-013 Kranj 4434 Prodam ŠOTOR za 4 do 5 oseb, tudi na potrošniško posojilo. Sušnik, Tržič, Blejska 3 4435 Prodam eno leto stare KOKOSI. Zadrana 18, Duplje 4436 Ugodno prodani kompresorsko ŠKROPILNICO, kot priključek za kosilnico Olimpija ni šest stojišč grabnarjeve naveze. Sušnik, Bohinjska Bela 82 n 4437 Prodani črnobelo TELICO, težko .r>50kK v osmem mesecu brejosti, potomko zelo dobre mlekarice. Logon-dai. Strahu.i 51, Naklo 4438 Prodam črnobel TELEVIZOR. Kotnik, Dražgoška 3, Krani 4464 Prodam štiri leta staro KOBILO '/■ rodovnikom, kasač, »sulki« m »šir«. Košak Janez, Hrvaški brod 22, Šentjernej na Dolenjskem 44^5 Prodam dvoredni PLETILNT STROJ standard super 5 ter ŠOTOR za 4 osebe. Informacije samo popoldan po tel. 27-601 4466 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in KRAVO s teletom. Visoko 5, Šenčur 445$ Prodam električni ŠTEDILNIK na 4 plošče s pekačem. Britof 174 4469 Prodam 80 do 100kg težke PRAŠIČE. Predoslje 85, Kranj 4470 Prodam dva 5 do 8 tednov stara BIKCA in 3 kub. m SIPE. Kozjek. Huje 13, Kranj 447] Prodam material za leseno hišico, primerno za vikend. Informacije po telefonu 22-002 od 12. do 14. ure' 4472 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Begunjska 9 4473 Prodam krotko PSIČKO nemški volčjak z rodovnikom. Šenčur. Kranjska c. 14 4474 Prodam PEČ STADLER, 30.000 kal. Štular, Ljubno 62. Ogled popoldan 4475 Prodam kompletno KUHINJSKO POHIŠTVO, HLADILNIK in dva ŠTEDILNIKA. Demšar Janez, Vin-carje 15, Skofja Loka 4475 Prodam PEČ za centralno kurja-vo, 30.000 kal za 5.000 din, kurjena štiri sezone. Jurman Franc, Ladja 31, Medvode 44--Prod am dve KRAVI.- eno s teletom ali brez in eno v 8. mesecu brejosti. Janko Kristane, Srednja vas 13, Šenčur * 44-s Prodam POROČNO OBLEKO krem barve, št. 38; in SIMCO 1100 po delih. Beguš, Pristava 80, Tržič 4479 Prodam KRAVO s teletom in mladega OVNA. Loka 88, Tržič 4480 Prodam stoječo TRAVO Lahovče 61, Cerklje 44$] Prodam 400 kg težkega VOLA za pleme. Ferjan, Ribno 19, Bled 4482 Ugodno prodam lesen loiterski VOZ. Sp. Brnik 33, Cerklje 4483 Prodam KOSILNICO pasouali ter navaden, enobrazden »DREVO PLUG«. Tavčar, Dolenja Dobrava 27, Gorenja vas 44^ Takoj prodam črnobel TELEVT ZOR, ŠTEDILNIK: (dve plov" elektrika, 4 plin in pečica na plin) ter ŠTEDILNIK na drva z eno ph>š vse uporabno in dobro ohranjeno Kordeš, Poljanska 8, Skofja Loka Prodam enoosno PRIKOLICO za traktor domače izdelave, nosilnosti 3.000 kg, dolžine 4 m, širine 1.50 m. Vizjak Franc, Breznica 8, Skofja Loka 44^ Čistokrvno NEMŠKO OVČAR KO z rodovnikom in vzrejnim dovoljenjem za dve leti, zelo ugodno prodam. Skofja Loka, Jegorovo *>9 tel. 064-60-898 44^; Prodam dva BIKCA za nadaljno rejo. Voglje 95, Šenčur 44^ Prodam več TELIC simentalk po telitvi. Zasavska 41, Kranj. Orehek 4489 Prodam SADIKE ageratuma. ta-getesa, petunij itd. Joža Konc, Mošnje 37, Radovljica 4490 Poceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Mencinger. Alpska 68, Lesce, tel. 75-600 4491 Prodam osem mesecev brejo KRAVO bohinjko. Sp. Lipnica 13, Kamna gorica 449; Prodam štiri leta staro, belo, otroško POSTELJICO z jogijem. Šim-nic, Koroška 14, Koroška Bela. Jesenice 4493 Prodam nov ČEBELNJAK <3x 4), opazne PLOŠČE, STROJ za izdelavo strešne opeke ter 5 m dolge hrastove »PLOHE« (50 mm) primerne za stopnice. Kranjc, Bukovica 19/1, Vodice 4494 Ugodno prodam 500 betonskih PLOŠČ (40X40). Kavran, Adergas 35, Cerklje 4495 Prodam brejo KRAVO in salonitne PLOŠČE. Zg. Brnik 36. Cer kije 4496 Prodam težek VOZ »TAJSEL« v voznem stanju. Grošelj, Grad 29, Cerklje 4497 Prodam KRAVO s teletom (tretje tele). Podbrezje 27, Duplje 4498 Prodam enoosno kiper PRIKOLICO, mladega MERJASCA in KRAVO s teletom. Krč Janez, Kokršk. log 10, Kranj 4499 Prodam otroško POSTELJICO ter globok in športni VOZIČEK Ostojič Olga, Vodopivčeva 16 III. Kranj 4500 Prodam APARATURO FBT 200 VV in MIKROFON s stojali. Ogled v nedeljo dopoldan. Lesce, Alpska c. 4 4501 Prodam gradbeno LOPO (4 x 5 m) Naslov v oglasnem oddelku 4502 Prodam KRAVO simentalko 2 mlekom, dva TELETA za zakol ter dve TELICI za osemenitev. Grobin. Cešnjica 24, Podnart (503 Prodam manjšo, ročno, angleško KOSILNICO znamke TOLBAT. K lavora, Kranj, Levstikova 8/a 4504 Prodam električno gradbeno OMARICO. Raspet Justin, Franko- KTEK, »JUNIJA 1979 .23.STRAN G »o naselje 64, Skofja Loka, telefon 51-447 4505 Prodam enofazni HIDROFOR za sili vodovod. Crnilec Janko, Stranj 23, Naklo 4506 Prodam 2500 kg CEMENTA an-3ovo. Kadune Janez, Šenčur. Stete-tova36, tel. 41-027 4539 Prodam vrtne KLOPCE. Grego rifeva 5 Kranj, Čirče 4540 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po 19. uri, tel. ^ftSdam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Naklo 81, tel. 47-387 kupim Kupim dobro ohranjen športni 7TROŠKI VOZIČEK za dojenčka. Huber Miro, Britof 202, Krani 4507 Kupim OTROŠKO KOLO. Tele-ka 25-701 4508 vozila Prodam dobro ohranjen OPEL KADET karavan, letnik 1968 Ogled Tldan. Perko Peter, Zalog^ PrcSam VVARTBURGA. 2.58 M. Wovčan Dušan. Tupal.če 8, Pred^ *pJodam ŠKODO 1000 MB regi-zk^o do maja 1980. Lončanček Slavko, Retnje 11, Križe, Tržič ^ »_ _ -.PT^KA«, letnik 1971 s ^ottelil/oTeleVon 26-091 4441 Prodam FIAT 750. Smledniška ffipORDnM-letnik 1969. Prantar, Dobro polje 11. Brezje ^ Prodam novejšo ZASTAVO 750 s Jnf Številko. Ogled v ponedeljek JTorek Radovljica, MajstrovaJO Prodam PONY EXPRESS in vrtne klopi. Virmaše 60, Skofja Loka 4445 Kurjim novejši avto WAKi SURTTaravan. Naslov v oglasnem •pStom ZASTAVO 750 letnik 372. s parno Številko. Sv. Duh 91^ V dobrem voznem stanju prodam . - „ o^bm avto N»u PrSJJ7 120TC letnik 1970. Mah PRINZ l^ou j 28-100 Jože, Šorhjeva 29, Kranj, tei. ^ d ~i m 7ASTAV0 750, registrira-Prodam ^AS i" Beravs Slavko, no do marca 1980- »era ^ -^"iflca 62. Cirte ^ .Pr0daLovinske barve. Informacije ^lene kov nske oa cin, po telefonu Zi>-^ 445() pdni3!f FORD ESCORD 1100, ^ B.12 letnik 1975. Britof Tržič Blejska 3 ^ Prodam ZA» i" 4454 1973. Zabnica »H „hrHnien NSU Prodam dobro ohran^ in m Vprašajte v petek p p wboto. Kranj, hranien M O P E D z zavorami "a *vy ,• 4456 \?Tk ?45 teniki TOVORNI AV- Prodam 5-tonsKi R TO OM tigroto 55. Suha ^ Prodam ohranjen, dv*Meti, s U r VARTBURG /"n/ože0glpartizanska 5* urah- Pmtar Jože. r 4458 Ble? anredai karamboliran Prodam sPr.\~ /07, z vsemi na-NSU 1200,. letnk 197L z } guft. *«M*tnimi ri meni 42 Bohinjska aik Milan, Nomenj 4z, 4459 Bistrica •„♦riran VW. starejši Prodam ^Sff"otoče 28, Pod-nnik. Stegnar Julko, uio ^ ftCOTA« po de,ih Prodam »r'^!-,. 1977, novejši RENAULT I?' letmkte. 75-l24 ali tip. Informacije po iei 4461 ^072 i PRIKOLICO in S^LADO.n.e2fnr.972. Crn, Prodam LAU . Nak|() 446.j ^ r>J3 -etnlk .^P ^5r4^v„,ra= itanju, prodam, m- 4510 *We,ku , um ohranjeno ZASTA-Prodam dobro oh™ J febrUarja - S5SA^K iS.1 as 1975, registrirano___- r Krani. Ulica MoJe I«W CP G^a'veKkrnTK Gorenj^ Pijadaj« V t^k: Združeno podjet£ ti^k Ljubljana K»R» Ljud.k« Pr!V,NaSlov urednj*va n tarjeV" li.ta: Kranj, . r-VTet"^ -Ć0U0n.«P03-3S.»9Ke - T«: ij„ »tevilka "»^JJik. odgovor«, le/oni: Kl»v"' " a23-341, uredn-«K,|fc.S novinarji 21-860 m.lo- o*"?' Naročnina: letna JJ no prometnega.u4211/72. Stankovič Zoran, Partizanska 29/a, Kranj 4512 Prodam ŠKODO 1000 MB s parno številko v voznem staniu. Telefon 28-531 4513 Prodam AMI 8. letnik 1970. Hu-dobivnik Jože, Kokrica, Betonova 42 4514 Ugodno prodam avto PZ 125 v zelo dobrem staniu. Grad 56, Cerklje 45 i.r) Prodam »SPAČKA«, letnik 1973 s parno številko. Zg. Bitnje 25, telefon 21-311 4516 Prodam R-4, letnik 1974. K osel j Anton, Lipnica 5, Kropa 4517 Prodam PEUGEOT 204. letnik 1967, registriran do januarja s parno številko za 35.000 din. Šilar, Tomin-čeva 1, Stražišče, Krani 4518 Ugodno prodam FORD CAPRI 1300. Vari. Cešnjica 23. Podnart. Ogled popoldan 4519 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 lux, letnik 1971 v voznem staniu. Gašperšič Franc, Zanova 4, Krani, tel. 23-763 4520 Prodam ZASTAVO 750. Arh, Mladinska 13, Bled, tel. 77-773 4521 Prodam STROJ za fiat 750, po generalni. Oblak Mihaela, Gorenja vas 141 nad Škofjo Loko 4522 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1970, neregistrirano v voznem stanju. Ogled od 15. do 20. ure vsak dan. Uršič, Sv. Duh 163 4523 Prodam neregistriran FIAT 850. Telefon 064-62-410 4524 Prodam PRINZA 1200 ali po delih. Kamnitnik 16, Skofja Loka 4525 Prodam MOPED T-12 in starejši šivalni stroj SINGER. Eržen, Zab-niea 59. Ogled v nedeljo dopoldan 4526 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, bele barve. Bašel j 8 4527 Prodam R-4 TL-S, letnik 1977, prevoženih 27.000 km. Informacije po telefonu 60-057 4528 Prodam ZASTAVO 750. Bradač, Golnik 67 4529 Prodam neregistriran VW 1300, letnik 1965 in nedokončano PRIKOLICO za osebni avto za 15.000 din. Vaissajzen, Klane 22, Komenda 4530 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972 v voznem staniu. Lahovče 61, Cerklje 4531 Prodam neregistriran AMI 8 break, letnik 1972 v voznem stanju ter novo levo in desno dno za AMI 8. Bele, Radovljica, Gorenjska 22. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure 4532 Ugodno prodam HONDO moto-kultivator F 24, 4.5 KM, KOSILNICO, snežno FREZO in drugo, vse novo, brezhibno. Pogačar Jože, Bled. Ribno 21/a 4533 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 101, letnik 1973. Informacije Kranj, Kidričeva 26, tel. 26-014 4534 AMI, letnik 1969 za rezervne dele zelo ugodno prodam. Vprašaite po telefonu 23-818 4535 Ugodno prodam MOPED tomos avtomatic. Ziherl, Levstikova 1, Kranj 4536 Prodam BMW 1600, letnik 1971 in AMI 8 break. letnik 1971. Telefon 74-213 4537 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled v petek popoldne in soboto. Šimnic Zdravko, Zasip, Ledina 5, Bled 4538 Prodam AUDI 60, letnik 1969, dobro ohranjen. Ing. Ahačič Janez, Škofia Loka, Partizanska 22, telefon 60-257 4539 GOLF - J bele barve, letnik 1978, prevoženih 19.000 km, prodam ali zamenjam za zazidljivo parcelo od Škofje Loke do Liubliane. Telefon 064-69-284 4540 ZASTAVO 750, letnik 1969, primerno ohranjeno, ugodno prodam. Marko Konc. Poljšica pri Podnartu 1, tel. 70-122 4572 POSESTI STANOVANJA Oddam SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij. Stanonik. Demšar-leva 24. Skofja Loka 4541 Mati z dvema odraslima otrokoma išče v Kranju komfortno najem-niško STANOVANJE. Šifra: Mirni 4549 V Kranju kupim dvosobno ali dvosobno STANOVANJE s KABINETOM. Plačam v gotovini. Bre-mec, Mrakova 2, Krani 4550 Oddam dvosobno STANOVANJE v Britofu za 2 do 3 leta. Ponudbe pod: Predplačilo 455' Na Bledu oddani opremljeno SOBO solidni uslužbenki. Pod šifro: solidna 4552 Komfortno dvosobno STANOVANJE s telefonom v stolpnici v Kranju zamenjam za enako ali večje v Radovljici ali na Bledu Ponudbe pod: Vila-blok-hiša 4553 Iščeva GARSONJERO ali ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Šifra: Študentki 4554 Kupim enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju po možnosti s centralno. Naslov v oglasnem oddelku 4555 Prodam GARAŽO za nebotičnikom. Ponudbe po telefonu 22-215 4556 Prodam takoj vseljivo HIŠO v bližini KRANJA. Znidar. Sp. Brnik 46. Cerklie 4557 Prodam GARAŽO na Planini. Vprašaite po telefonu 27-815 4558 Takoj kupim KMETIJO ali KMEČKO HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Plačam v devizah 4559 ZAPOSLITVE V redno delovno razmerje avtoli-čarske stroke takoj zaposlim kvalificiranega ali priučenega delavca ter vajenca. A VTOLICARSTVO. Močnik, Britof 162, Krani. telefon 23-619 4327 Sprejmem več vajencev za izuči-tev MIZARJA. MIZARSTVO ISKRA Janez, Zbilje 4, Medvode 4333 KINO KRANJ zaposli za 2 uri, dnevno, med 6. in 9. uro dopoldan.V upokojenko za čiščenje bifeja v kinu Center. Informacije tel. 21-771 ali na upravi podjetja 4563 PASTIR intelektualec išče PA-STIRICO intelektualko za pašno sezono 1979. Pogoj: znanje kuhanja žgancev in molža krav. Interesentke naj se javijo 16. in 17. junija 1979 osebno pri Stanetu na naslov Zasip. Muže 4, Bled 4564 Sprejmem vajenca. SLIKARSTVO, Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 4565 Iščem zidarska dela vseh vrst. Žago i Isa, Kokriški breg 1, Krani 4566 Špreimem UČENKO ženske FRIZERSKE stroke. Cilka Cemažar. Trnje 11, Železniki 4567 Brivsko frizersko pomočnico in vaienko takoi sprejme SALON KO-RITNIK. Skofja Loka 4568 Sprejmem KOVINOSTRUGAR-JA ali priučenega delavca za delo na stružnih avtomatih. Informacije po telefonu 24-735 4569 PRIREDITVE Ansambel »SPEKTER« sporoča, da igra v nedeljo, 10. VI. popoldne ob Zbiljskem jezeru. Vabljeni! Gasilsko društvo SUHA pri Pre-dosljah priredi v soboto. 9. junija, ob 19. uri DRUŽABNI VEČER; ter v nedeljo 10. iuniia ob 15. uri VRTNO VESELICO. Igral bo ansambel SELEKCIJA. Obrakrat KEGLJANJE ZA KOŠTRUNA. Vabijo GASILCI! PROSLAVA 85-LETNICE G D KOMENDA bo v nedeljo. 10. junija, oh 13.30 — zbor gasilcev in narodnih noš pri šoli, ob 14. uri - povorka na slavnostni prostor, ob 14.30 — priče-tek proslave; potem velika VRTNA VESELICA s srečelovom. Zabaval vas bo LOJZE SLAK s pevci. Vabljeni! 4542 ŠD GRINTAVEC OLŠEVEK vas vabi v soboto, 9. junija, ob 19. uri na GRINTOVŠKO NOC; in v nedeljo, 10. junija, ob 16. uri na VELIKO VRTNO VESELICO na igrišče v Olševku. Za dobro počutje bosta skrbela prireditelj in ansambel TRGOVCI. Bogat srečelov. Vabljeni! 4543 Vsako soboto ob 19. uri PLES v hotelu JELEN v Kranju. Igra ansambel ANDREJA JEVSKA 4544 00 ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Nastopa skupina SELEKCIJA 4545 Skupina SELEKCIJA obvešča, da v soboto 9. junija igra v Begunjah in ne na Suhi, kot ie pomotoma objavilo G D Suha 4546 Obveščamo upokojence tovarne SAVE, da bo IZLET 4. julija po Gorenjski. Prijave sprejema savska trgovina do 15. junija. Pohitite s prijavami, ker ie število mest omejeno. 4547 r OBVESTILA Obveščamo upokojence tovarne SAVE, da bo IZLET 4. julija po Gorenjski. Prijave sprejema savska trgovina do 15. junija. Pohitite s prijavami, ker ie število mest omejeno. 4547 OBRTNIKI POZOR! Izkušen poslovodja vam poceni vodi knjigovodska dela Ponudbe pod: Vesten _ • 4548 /- Gostilna ALEŠ na Bregu ob Savi obvešča cenjene goste, da ima novo telefonsko številko: 40-138 J Čistini talne obloge in oblazinjeno pohištvo. Gogala Marko. Kidričeva 38. Krani. telefon (Sen iak I 22-059 3850 ROLETE in ZALUZIJE naročite Špilariu. Gradnikov a 9. Radovljica, telefon 064-75-610 3851 NOVA KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA. C. Staneta Žagarja 5 (80 metrov od avtobusne postaje-) čisti oblačila iz tekstila in vse vrste usnja (velur. semiš, itd.) strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto neprekinjeno od 7. do 18. ure. Inž. R. Zoreč DEŽURNI VETERINARJI od 8. 6. do 15. 6. 79 dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kaju-hova 23, tel. 22-994 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 za občino Kranj VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Šk. Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občino Skofja Loka HOČEVAR Jernej, dipl. vet., Jesenice, Titova 13, tel. 82-062, 82-094 za občino Radovljica Jesenice "J nega srečanja z menoj, lahko dvigneš moj naslov v oglasnem oddelku Glasa pod šifro: darling 4561 OSTALO IZGUBLJENO V noči med 27. in 28. majem sem izgubil SUKNJIČ in rjavo »AKTOVKO« na poti od Kranja do Visokega. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi na naslov: Šenk Lojze. Hotemaže 50, Preddvor Pri objavi malega oglasa št. 4337, dne L junija bi se moralo pravilno glasiti, da odda sobo za nekaj urno tedensko pomoč. Zaradi nastale napake se ji opravičujemo. 4562 Opozarjam opazovano osebo, ki vzela traktorske dele, da jih vrne, sicer bom tožil. Šuštar Justin, Ojstri vrh 10 4467 ZAHVALA NAJDENO NaidenO moško KOLO se dobi v Podbrezjah 99. Duolie 4570 Našel se ie elanov ČOLN, kanu, dvosed. Dobi se: Prebače vo 65, Kran i 4571 POZNANSTVA Srečala sva se 27. aprila v bližini Petrinja, kjer si bila na obisku s svojimi starši z avtom Lado K R-573-82. Spomni se počitka in malice ter fanta s stoenko; Ce si želiš ponov- Jagodic Jože in Marija se iskreno zahvaljujeva za tako hitro, množično in požrtvovalno pomoč pri gašenju požara na gospodarskem poslopju, reševanju premoženja in odstranitvi posledic poklicnim gasilcem iz Kranja, predvsem pa prostovoljnim gasilcem iz Nakla, vsem tistim vaščanom Cegelnice in okoliških vasi in vsem tistim sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomaga., pri požaru in ki nam sedaj pomagajo pri obnovitvi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Jagodic- Zupan, Cegelnica 1, Naklo Razpisna komisija za imenovanje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli Padlih prvoborcev Žiri razpisuje prosta dela in naloge POMOĆNIKA RAVNATELJA OS Padlih prvoborcev Žiri Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole in morajo imeti pet let vzgojnoizobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo biti pedagoško razgledani, družbenopolitično aktivni in imeti ustrezne organizacijske sposobnosti. Kandidat bo izbran za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom s podatki o dosedanjem delu v 15 dneh od objave na naslov: Osnovna šola Padlih prvoborcev Žiri — razpisni komisiji. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijave. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka SIMONA MARKLJA-ŠIMNA se iskreno zahvaljujemo dragim sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti stali nesebično ob strani, izrekli sožalje, nam vsestransko pomagali, mu darovali vence in obilo cvetja ter ga tako polnoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni celotnemu osebju zdravstvenega doma v Radovljici; ravno tako tudi hvala zdravstvenemu osebju pnevmološkega oddelka sanatorija Golnik za nego in skrb v času njegove bolezni. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru Lipa iz Radovljice za lepo zapete žalostinke; delovni organizaciji Veriga Lesce za podarjeni venec in počastitev s praporom delovne organizacije. Zahvala tudi društvu upokojencev iz Radovljice, delovnemu kolektivu tovarne Elan za pomoč in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Radovljice za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Marija, sinova Jože ter ostalo sorodstvo Majo in Simon Radovljica, Jesenice, Ljubljana, Bremen, Dunaj, Toronto, 18. maja 1979 BLEJSKE TEŽAVE Mlinski mladinec takole piše: »V Glasu štei ilka 38 sem pod rubriko Bodičar opazil sestavek z množičnim obrekovanjem Bleda in mladine Mlina. Z več stvarmi se z dopisnikom ne strinjam, najbolj grdo pa je to, da občan Bleda, prebivalec Mlina obrekuje Blejee in njihov Bled. Po stilnem izražanju menim, da je to Alojzij Vovk, ki naj se raje oglasi na krajevni skupnosti in s svojimi predlogi pomaga urejati Bled seveda, če ne upa le kritizirati Zdi se mi, da vse ni tako hudo kot on prikazuje. Do zaprtja c< ste in urejanja kanalizacije ji prišlo zaradi povečave hotela Lo vec, kar jv nova pridobitev z< Bled. Gostje in obiskovalci Bleda pa imajo prost in urejen pločnik ob delovišču. tako da jim ni treba plezati. Glede trimskih stez pa ima Bled zelo lepo Riklijevo pro menado in trimsko stezo v bližini blejskih Vezenin. Kidričeva cesta pa bo zelo lepa in široka, manjka le še fin asfalt urejene bankine, luči in malo posejane trave. Danes sem se peljal po njej s kolesom, a tudi na enem mestu ni bila prekopana. Najbolj pa me je prizadelo obrekovanje Mlina in njegove mladine. Mislim, da je mlinska mladina za pohvalit, saj je zelo aktivna. S svojo reci tatarsko skupino prireja ob vsakem prazniku proslave v novem gasilskem domu. Pa tudi druge dejavnosti ne manjka. Jezero pa je letos zavidljivo čisto, te sivo-rdeče barve pa so normalen pojav, saj ga vsako leto povzroča cvetenje alg.« Blejski dopisnik je — vsaj po mojem mnenju — dokaj lepo in dobro opisal blejske težave, predvsem pa objektivno. Piše /hi o šolski mladini nasploh in ne <> mlinski, ki je, rad verjamem, dokaj aktivna. Le jezero ni zavidljivo čisto, cvetenje alg povzroča kanalizacija, ki množično teče v jezen t . .. VEČERJA, KI JE NI BILO Kranj - »V petek. 25. maja. so kranjski gimnazijci, maturantje priredili ples na sejmišču v Savskem logu. O ja, ples je že bi/.« piše maturantka, »kar prijetno se je bilo zavrteti ob zvokih instru mentov in prepevanju Ota Pest nerja. Tudi Tof je spravljal v dobro voljo .zre/ostnoizpitneže' in njihove ponosne starše, ki so se s krulečimi želodci vse bol/ obra čali proti improvizirani kuhinji. Ura je bila že polnoč, plačane, ob 20. uri obljubljene in po ozvočenju trikrat napovedane večerje pa od nikoder. In je tudi ni bilo. No. nekaj omizij /c tik pred na stopom drugega dne le dobilo krožnike z že ohlajenim mesom in krompirjem, a brez jedilnega pribora ali s samo štirimi žlicami na šest oseb. .Nisem kriva.' se je opravičevala ena izmed strežnic, .če ste lačni, jejte z roko. da se ne bo ohladilo'' Gostišče Adergas, ki se je ponudilo za pripravo slavnostne ve čerje, je proti jutru pusti/o oditi domov okrog 900 lačnih želod cev.« Vaja »Zaščita'79« KRANJ - Potres v Črni gori je ponovno opozoril na velik pomen pripravljenosti vseh za hitro in učinkovito ukrepanje ob takih in podobnih nesrečah. Priprava prebivalcev na primerno ravnanje ob katastrofah pa je tudi eden osnovnih ciljev akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki bo doživela svoj višek konec septembra, ter vseh drugih dejavnosti občanov ob dnevu civilne zaščite, 20. juniju. Ena takih vaj v kranjski občini bo 9. junija zjutraj. V vaji »Zaščita *79« bodo sodelovali prebivalci krajevnih skupnosti Cirče in Voklo, delavci delovnih organizacij IBI, Sava, SGP Gradbinec, Kmetijsko živilski kombinat, Zvezda, Zavod za požarno in tehnično zavarovanje in Zdravstveni dom ter člani Radio kluba in Lovske družine. Pripadniki enot civilne zaščite bodo med vajo prikazali svoje izkuinje m znanje, ki so jih pridobili ob potresih v Skopju, Banja luki, Posočju in Crni gori. Namen te vaje je tudi prikaz razvoja samozaščitnih In obrambnih priprav ter prihodnjih nalog na Področ-C V. Balažič Blejsko jezero boleha Strokovnjaki so si zdaj vsaj edini v ukrepih za čimprejšnjo sanacijo Blejskega jezera - Najhujši problem je izliv kanalizacije v jezero — Vodotoki so umazani — Družbeni dogovor o združe vanju sredstev za sanacijo Bled — Slovenski strokovnjaki so si zdaj edini vsaj v tem. kako naj bi ozdravili eno najlepših alpskih jezer pri nas — Blejsko jezeri), Tako kot vsa podobna jezera po svetu — na Švedskem je umrlo že 10.000 jezer zaradi hitre industrializacije — se tudi Blejsko jezero ni moglo ubraniti vplivom industrializacije. Ze nekaj let je znan problem evtro-fizacije jezera, pojav, ki ga še pospešuje priliv odpadnih voda. Le-teh pa je iz leta v leto več. ker na Bledu še niso popolnoma uredili kanalizacije. Zaradi tega so se hitreje razvijale tudi alge in prihajalo je do »cvetenja« jezera, kar mu ie dajalo nenaravno barvo. Letos januarja so opazili novo toksično algo. ki pa se k sreči ni razvijaju naprej, saj se ie jezero hitro otopii-lo. V minulih letih so poskušali jezero zdraviti z različnimi ukrepi, tudi z uvajanjem Radovne v jezero, razmišljali pa so še o »nategi«, ki jo imajo vsa podobna jezei'a v Avstriji in po svetu. Vendar se je ukrep uvajanja čiste Radovne v jezero izkazal kot premalo učinkovit, saj je blejska kanalizacija tekla še naprej v jezero, z obrobnih kmečkih vasi pa so se v jezero stekali onesnaženi potoki. Zaledje Bleda je tudi kmetijsko, kmetje se intenzivno ukvarjajo z gojenjem ribeza in zaradi Bled — V sredo, :io. maja, je bil na Bledu posvet o sanaciji Blejskega jezera m o družbenem dogovoru o združevanju sredstev za »zdravljenje« našega najlepšega alpskega jezera. Posveta, na katerem so govorili o dosedanjih ukrepih za sanacijo in o prihodnjih nalogah, so se med drugim udeležili d r. Avguštin Lah. predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja i-Ljubljane, predstavniki Zveze vodnih skupnosti, republiški sanitarni inšpek tor. predstavniki Kemičnega inštitutu Boris Kidrič, predstavniki republiških organov in itrganiZUcij. predstavniki skupščine občine in družbeiiopolitie .ih organizacij Rodni /nce fer drugi. - Foto: F Perdan Dražje oskrbnine v vrtcih Z dokaj pičlo razpravo, čeprav bi bilo pričakovati ravno nasprotno, je prejšnji teden skupščina otroškega varstva Kranj sprejela predlog po povišanju oskrbnin v kranjskih vrtcih. S tem se je praktično v kranjskem otroškem 'arstvu končalo obdobje »sociale«, zaradi česar so bile kranjske oskrbnine dolga leta med najnižjimi v Sloveniji. Starši so namreč prispevali z oskrbnino manj kot polovico ekonomske cene, oskrbnina pa je bila, tako kot je sicer še naprej, še dodatno regresirana glede na dohodke družine. Tako velik družbeni prispevek, zaradi katerega v kranjski občini družbeno varstvo otrok ni posebej močno bremenilo družinskih proračunov, pa se je zdaj pokazalo tudi v svoji slabi luči. Prispevek skupnosti otroškega varstva k oskrbninam je postal namreč tolikšen, da je ostajalo na primer v r t DEŽURNI NOVINAR tel.: 21 -860 Cotontbo Zvezni sekretar za zunanje zadeve in vodja jugoslovanske delegacij* na sestanku koordinacijskega biroja Josip Vrhove« se je v Colombu srečal s šefi ver delegacij. Pogovarjali so se o ministrskem sestanku, predvsem v luči priprav na šesti vrh ter o dokumentih, ki naj Iti jih h preje I koordinat i jski biro. Beograd — Na minuli se|i obeh /borov skupščine SFRJ ho delegati podrobno preučili vrsto aktualnih vprašanj uresmreva nja srednjeročnega plana in perspektive /a to in nalsednjc- leto Referat je imel predsednik Zveznega izvršnega sveta Veseliti Djuranovir. ki je poudaril, da je visoka raven domare konjunkture poglavitni pospeševalet nerav noves|a v laijov-nodenarnih odnosih Posojila ZDA za Crno goro - Vse velike ameriSke hanke so pripravljene .Jugoslaviji odobriti .150 do '1M0 milijonov dolarjev za odpravo posledii potresa v Crm gori, ce se liodo za to odločile jugoslovanske hanke. kar pa je odvisno <>d pogojev kreditiranja. Suaa pustoši - Vremenoslovei še ne napovedujejo padavin, tolažijo le z nekaj več krajevnimi padavinami saj se z zahoda počasi približuje nevihtna fronta Suša ho torej še neusmeiljeno pustošila po poljih, hudo jo občutijo že v Pomuriu m tudi na Gorenjskem. Vodovodna podjetja povsod na Gorenjskem priporočajo občanom, da omejijo poral>o vode. da ne zalivajo vrtov, perejo avtomobilov in da skratka vodo racionalno uporabljajo, kajti sicer ho prihajalo do zapor in omejitev porab* lanskem letu le borih 10 odstotkov sredstev za nove investicije. Kaj pa pomenijo premajhna sred stva za gradnjo novih vrtcev v današnji situaciji v Kranju, ko morajo komisije za sprejem odkloniti po nekaj sto otrok vsako leto, saj ni za vse dovolj prostora, najbrž občutijo Številni starši brez varstva. Kljub novim vrtcem, ki so v kranjski občini zrasli zadnja leta predvsem s po močjo samoprispevka, pa predvsem zaradi prave naselitvene eksplozije v krajevni skupnosti Planina, vrtcev še vedno zelo primanjkuje. I'r i\ zato skupnost otroškega varst\ Kranju meni, da sredstva, ki s. rajo iz prispevka za otroške- vai ne gre več v tolikšni meri uporabljati kot prispevek skupnosti i oskrbninam, pač pa bi večji delež namenjali v sklad za novi vrtec, ki ie predviden na Planini. Nove cene, ki pa jih mora sprejeti tudi izvršni svet skupščine občine, naj bi začele veljati s 1. julijem letos Medtem ko se oskrbnina pri dohodku od 1.000 do 3.000din na člana ni veliko povišala, saj je razpon od 250 din do 1050 za predšolskega otroka in 365 din do 1520 din za dojenčka na mesec, pa je za družine z višjim dohodkom občutno višja: pri dohodku nad 4500 din na člana je oskrbnina za predšolskega 1350din, za dojenčka pa 1880 din. Pri tem je treba še dodati, da se je pri novem obračunavanju oskrbnega dne v vrtcih dvignila tudi režija, kar pomeni, da se pri plačilu oskrbnine ne bo več toliko poznalo, če je bil otrok odsoten nekaj dni. Včasih že kar visoka odsotnost otrok namreč ni vedno zaradi bolezni, pač pa iz drugih vzrokov. Kakor je sicer povišanje oskrbnin v vrtcih bilo pričakovati tudi zaradi višanja materialnih stroškov, saj so se tudi ekonomske cene oskrbnega dne od lanskih 2016 din na predšolskega otroka in 4257 din za dojenčka v letošnjem letu Že povečale, so delegati vendarle še opozorili, da bi kazalo nekatere probleme, ki bi se morda pojavili zaradi te podražitve, posebej obravnavati. Za sedaj še ni mogoče reči, ali bo bližnja podražitev oskrbnin prizadela določene katego rije staršev in v koliki meri, posluh za težave posameznih pa naj bi seveda omilil potrebno, a vedno tako neprijetno dvigovanje oskrbnin- L. M. občutnega gnojenja prihaja tudi do onesnaževanja potokov. Treba bi bilo poiskati rešitev, ki bi bila najbolj zadovoljiva in ki bi zares omogočila, da se jezero ozdravi. V občini so zato izdelali načrte in projekte ter sprejeli nekaj odlokov, da bi zavarovali obalo jezera in samo jezero. Ureditev kanalizacije je eden najbolj pomembnih, saj bodo le tedaj, ko V jezeru ne bo več odpadnih voda, lahko resnično ugotovili, kako onesnaženo je in kakšna zdravila najprej in najbolj pričakuje. Tudi sodelovanje tujih strokovnjakov bo najbolj učinkovito tedaj, ko v jezeru ne bo več odplak in ko bodo le tako zbrani vsi podatki o Blejskem jezeru. Limnološka postaja na Bledu bo primerno kadrovsko zasedena morala dati us-t rezne podatke. Primerni sanacijski ukrepi naj bi torej rešili Blejsko jezero, ki je začelo pri nas prvo dajati znake umiranja. Vse izkušnje bodo dragocene tudi za sanacijo drugih naših jezer, ki niso več tako čista kot so bila pred desetletji. Onesnaževanje grozi vsem, industrializacija je na pohodu, jezera pa niso le naravna privlačnost, temveč so pomembna predvsem za razvoj turizma. Sama radovljiška občinska skupščina finančno sanacije Blejskega jezera ne bo zmogla, kajti po oceni bi veljala 250 milijonoiv dinarjev. Zato so se na minulem posvetu o sanaciji Blejskega jezera na Bledu dogovorili, da je zdravljenje jezera širšega slovenskega pomena in da naj bi jezeru vrnili zdravje vsi podpisniki družbenega dogovora, ki prihajajo v javno razpravo. Blejsko jezero je sestavni del naših naravnih lepot in znamenitosti, sestavni del Triglavskega narodnega parka in tako. kot se moramo prizadevati za hoj proti onesnaževanju narave in človekovega okolja, ie tudi naša družbena skrb, da zavarujemo Blejsko jezero pred nadaljnjim onesnaževanjem in izumiranjem. D. Sedei Praznik Bukovice — Sinkov turn in Vodic V soboto. 9. junija, se začenja praznovanje krajevnih skupnosti Bukovica — Šenkov turn in Vodice, ki se bo nadaljevalo z vrsto prireditev vse do konca prihodnjega tedna. Krajevni praznik, 13.junij, je letos posvečen 35-letnici obstoja petdnevnega osvobojenega ozemlja na Selu in okolici ter uspešnega preboja Gorenjskega odreda iz sovražnikovega obroča 13. junija 1944 pri Vesci. 60-letnici KPJ ta55-letnici društva kmečkih fantov n deklet Tako bodo v soboto ob 15. uri odkrili spomenik revolucije v l tihu. delo kiparja naivca Petra Jovanoviča, ob 16.30 spominsko obeležje, ki bo pričalo o preboju v Vesc i tei ob 17.30 spominsko ploščo borcu NOV Dušanu Oto-: ičarju - Samu na Selu. Odkriti, obeležij bodo medsebojno povezana s salvnostno povorko in kulturnim programom. OB 18.30 pa se bo začel partizanski večer ori smučarski koči na Selu. Iskra ponudila pomoč Kranj - Iskra se na letošnjem sejmu sredstev civilne zaščite predstavlja tudi s številnimi sodobnimi napravami za zveze, ki vzpodbujajo med obiskovalci precejšnje zanimanje. Iskrine naprave za zveze so dobrodošle tudi v primeru potresa v Črni gori. Čez dober mesec- bodo odšli v Crno goro strokovnjaki Iskre, ki bodo s sodobnimi radijskimi zvezami povezali občinska središča, krajevne skupnosti, večja naselja in pomembnejše organizacije združenega dela. Oprema je vredna okrog 7 milijonov dinarjev. Pobudo so dali delovni ljudje Iskre sami, s pomočjo republiškega sekretariata za ljudsko obrambo pa so se že povezali z občinami Herceg Novi, Kotor, Tivat, Budva, Bar, Ulcinj, Cetinje, Nikšič in Danilovgrad. -j* , Blejsko jezero je potrebno nujne sanacije, kajti onesnaženje je že tolikšno, da jezero počasi, a zanesljm, umira. 'Najprej bodo morali urediti kanalizacijo, ki teče v jezero in sc šele nato dogovoriti, kako bi ježem najbolj učinkovito zdravili -Foto: F. Perdan AKADEMSKI KOMORNI ZBOR KRANJ Akademski komorni zbor vas vabi na 10. jubilejni letni koncert, ki bo v soboto 9 junija 1979, ob 20.15 v dvorani kina Center. Obenem vas vabimo na otvoritev razstave Deset let Akademskega komornega zbora Kranj, ki bo v petek. 8. junija 1979, ob 19. uri v Prešernovi hiši. tovarniška prodajalna etel ica vam nudi skrb za vaše udobje