ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 10. V Ljubljani 1. oktobra 1884. Leto XIV.
Sirota.
ihar strašno besnčč
Vže pozno v noč bobni; In mesec prej blesteč Otožno zabledf.
Ne čuje petje se, Ne vidi zvezdic U\r ;
V	bridkósti vse je. mrè, Razsaja ljut vihdr.
V	samoti tam nekdó Britkó drhti, ječi,
Ozira se v nebó In moli in solzi.
Sirota uboga je,
Mori jo mraz in glad;
V britkostnej bedi je Uboga sirotMd.
Umrli so jej vsi, Ločili se 'z svetd,
Le ona tii trpi Ter moli iz sred.
Molitev vroča vrč Tjà gori do nebä,
Kjer biva Bogec zlat Kjer neha bčda vsa.
Zrelogorec Vipavski.
Poštne hranilnice.
atroci ljubi! majheni ste še in mladi ter ste najrajše doma pri svojih ^roditeljih, bratcih in sestrah, s katerimi vsak dan občujete; a 6ni i. ^^iizmed vas, ki hodijo v Šolo, občujejo tudi z učiteljem in svojimi součenci. t?®? Ali nikarte misliti, da je to že ves svet; mnogo mnogo še drugih ▼ Y l)udi živi na svetu, s katerimi tudi vi pridete po večkrat v kako dotiko.
Vsi ti ljudje žive v manjših ali večjih družbah, po vaseh, trgih, večjih ah manjših mestih ter na različnih krajih bodi si katere koli dežele. Da
morejo ljudje drug druzega podpirati in braniti, zvezani 90 v velike družbe. Tako veliko družbo ljudi, ki ima (svojega vrhovnega poglavarja in iste postave, imenujemo državo. Vsak človek, ki pripada v to veliko družbo, imenuje se državljan, Tudi vi, čitatelji „Vrtčevi", da-si še runjheni in mladi, vender ste državljani velike in mogočne države avstrijsko-ogerske monarhije.
Kraj, kjer ste se porodili, imenuje se vaš rojstveni kraj. V tem preljubeznjivem kraji je tekla vaša zibelka, cvetele so vam prve cvetice in prepevale ljube ptičice. Se ptičica znä in ljubi svoje gnezdo, kako bi človek mogel pozabiti svojega prisrčnega rojstvenega kraja! — Dežela, v katerej je naš rojstveni kraj, imenuje se tndi naša materina dežela. Nam Kranjcem je materina dežela Kranjsko, Štajercem Štajersko, Korošcem Koroško, Primorcem Primorsko, Cehom češko, Moravcem Moravsko i. t. d. V materinej deželi je preživel vsak človek svojo mladost. Ondò nam je znan sleheren hribček in vsaka dolinica nas spomina veselih mladih časov; vsak studenec nam pripoveduje od preteklih mlađih let. Lepi travniki in zelene ledinice nam kažejo, kako smo trgah prve cvetice, lovili pisane metulje in kako veselo se nam je stekalo naše mladénsko življenje. Kdo bi bil vender tako mrzlega srca, da bi ne ljubil svoje materine dežele!
Ah pómneti vam je treba, otroci ljubi, da vse poprej rečene dežele, recimo: Kranjsko, Štajersko, Koroško i. t. d. so dèli naše velike in mogočne države avstrijsko-ogerske monarhije. V tej velikej državi je razven nas Slovencev še mnogo mnogo drugih ljudstev, ki govore različne jezike, imajo različne šege ali navade, ter so združena pod očetovsko oblast našega presvitlega c sarja Frana Josipa 1. Avstrijsko - ogerska monarhija je tedaj naša občna domovina, katero ljubiti, ter za njen blagor delati in skrbeti je vsacega državljana sveta dolžnost.
Presvitli cesar Fran Josip I. je naš državni oblastnik, naš občni oče, ki prav po očetovski skrbi za pravi blagor ih srečo vseh svojih podložnikov, ki žive v tej velikej državi ter so mnogih narodov in različnih jezikov. Vse svoje državljane bi rad videl srečne in zadovoljne, ter bi vsem rad storil to, kar je pravo in dobro, kakor dober oče svojim ljubim otročičem. Njegovo skrbno oko je vedno obrneno na blagor in korist države ter dela vedno na to, da hi se z učilnicami in .drugimi primernimi napravami pospeševalo blagostanje državljanov. Eavno tako plemenite namene imajo tudi óni, kateri stojo našemu cesarju zvesto na strani, da mu pomagajo upravljati to veliko državo. Ti so cesarski kraljevi oblastniki, kateri imajo pravico, čast in oblast od cesarja. Presvitli cesar ima svoje ministre, v vsakej kronovini pa svoje namestnike ali deželne poglavarje. Vsaka dežela ima svoja okrožja s svojim poglavarjem in z uradniki, kateri v imenu presvitlega cesarja vladajo svoje okraje ter skrbé za njih srečo in blagostanje.
Za vzrejo in izomiko državljanov, kakor tudi za to. da bi se ljudem olajšalo potovanje iz jednega kraja na druzega ter bi lehko občevali tudi s tacimi, kateri žive daleč daleč od nas, ustanovila je država ogromno število občekoristnih naprav, recimo ; učilnice, knjižnice, železnice, pošte in brzojavne urade i. t. d. K najlepšim in najkoristnejšim tem napravam se štejejo brez dvojbe c. kr. pošte. Le pomislite, otroci, ako bi bil kdo izmed nas v prelepem stolnem mestu našega cesarstva na Dunaji, ali pa v primorskem mestu Trstn,
ali bodi si v katerem koli mestu, ki jo zelò daleč od našega domačega kraja, ne mogel bi se razgovarjati in občevati s svojimi rojaki, znanci in prijatelji, ako bi ne bilo prekoristnih poštnih uradov, ki imajo nalogo, da izročujojo vsa pismena poročila v roke naših preljubih, ki bivajo daleč od nas, bodi si v katerem koli kraji. A ne samó liste in dopisnice, tudi novce in drage vrednostne stvari lehko vsak čas vzprojemamo in odpošiljamo po c. kr. poštnih uradih. Več kakor štiri tisoč taoih občekoristnih uradov imamo v našem cesarstvu.
Hišo, v katerej je tak poštni urad, lehko poznate po cesarskem orlu in poštnem rogu, ki sta naslikana na lesenej tabli, visečej nad velikimi vrati poštne hiše. Dan in noč delajo v t&kej hiši pridni C. kr. poštni uradniki. Vse naše pošiljatve smemo z dobro vestjo zaupati poštnim uradom, ki je hitro odpošljejo na določeni jim kraj, in država nam je porok, da nas odškoduje za vsako škodo, ako bi se kaka stvar, katero smo poštnem uradu izročili, bodi si izgubila ali pokvarila.
A ne samó to, da e. kr. poštni uradi vzprejemajo pisma in druge stvari ter je odpošiljajo na óne kraje, kamor smo je namenili, — državno uprav-ništvo naložilo jim je še drugo jako važno nalogo, namreč to nalogo, da avstrijskim podložnikom olajšujejo novce štediti (varovati).
Kaj znači beseda „štediti"?
Štediti se pravi vsako stvar čuvati ali varovati, čas s pridnostjo in delom dobro obračati, takih stvari si ne kupovati, kinamjihuineobhodnotreba, menj potroši ti nego si pridobimo. Kdor je varičen, vselej poprej dobro prevdari, predno kaj izdi; on se vpraša, ali mu je stvar, katero kupuje, neobhodno potrebna ali ne, ali mu je koristna ali samó prijetna. Še le po tein prevdarku kupuje stvar, ker mu je znan prigovor, ki pravi : ,.Kdor kupuje, česar mu ni treba, izmanjkalo mu bode skoraj tega, česar mu je treba." Kdor pridno dela in štedi (hrani), temu se morda pripeti, da mu pomanjkanje pogleda v hišo, ali v hišo priti mu ne more.
Da bi Ijudjé laže štedili, imamo vie zdaj marsikatere koristne naprave. Tako imate vi, otroci, svoj „šparovček", v katerega spravljate krajcarje, ki vam jih dado roditelji ali sorodniki ; po večjih mestih imamo v ta namen velike hranilnice, kamor ljudje svoje novce na obresti pokladajo. Ah vse te naprave ne zadostujejo, ker denar v vaših „šparovekih" ne narašča sam o sebi, a hranilnice po velikih mestih so navadno predaleč, da bi ljudje od vseh krajev nosili svoje novce vanje. Vse to je spoznalo državno upravništvo ter reklo: Državljani, bodi si stari ali mladi, radi bi štedili, ali premalo je ugodnih naprav v ta namen ; zatorej imajo odslej vsi poštni uradi od vsacega, bodi si kdor koli, vzprejemati prihranjene novce in jih koristno nalagati na obresti.
Kadar greste, otroci ljubi, mimo kake pošte, kamor ste vže izvestno kako pismo nesli od svojih starišev, ne pozabite, da na tej pošti je tudi hranilnica — poštna hranilnica — in da njeni uradniki so vsak čas pripravljeni, da vam pomagajo štediti. Poskusite samo jedenkrat. Vsak naj prešteje v svojem „šparovčktr domi prihranjene krajcarje, in kdor najde, da ima 50 krajcarjev ali morda še več, vzame naj te denarje in jih nese na bližnjo pošto v poštno hranilnico. Dotični poštni uradnik vzprejel bode vsacega prav prijazno in mu vse razložil, česar inu je vedeti treba. Ako mu kdo izmed vas izroči svoje prihranjene krajcarje, zapisal jih bode v vložno knjižico, in to
10*
knjižico borie potem vam izročil, če imate potem zopet nekoliko nabranega denarja, ravno tako jih zopet lehko nesete na dotično pošto, in poštni uradnik vain bode vsak znesek sproti zapisal v vložno knjižico. Ves denar, kolikor ga je kdo vložil, ostane potem njegova svojina; kadar koli kdo hoče, dobi ga zopet lehko nazaj, in država, rekši družba vseh državljanov skupaj mu je porok, da se mu ne izgubi niti jeden krajcar.
A še nekaj je treba, da vam povem. Mala glavnica, katero je kdo vložil v poštno hranilnico, narašča mu ne le po poznejših ulogah. ki jih novič naloži, nego tudi sama o sebi po obrestih. Recimo, da bi kdo v 1. dan januvarja kacega leta vložil sto krajcarjev (jeden goldinar), naraste mu ta vsota koncem leta na 103 krajcarje, in tako dobi vložnik za vsak v poštno hranilnico vloženi goldinar vsako leto, rekel bi, kakor v darilo za svoje štedenje, po tri krajcarje obresti. Ako je kdo vložil 10 gld. in jih pusti polnih 10 let v poštnej hranilnici, dobi po pretočenih 10 lotih 13 gld. 44 kr. iz hranilnice nazaj. Kdor pusti svojib 10 gld. 25 let v poštnej hranilnici, naraste mu teh 10 gld. na 20 gld., rekši; iz jednega krajcarja stamu narasla 2 krajcarja, iz jednega goldinarja dva goldinarja.
Pómneti je treba tudi še to, da ni treba čakati, da bi imel kdo ravno 50 kr. ter bi še le potem začel štediti svoje denarje ; lehko začne tudi že s petimi krajcarji. Nihče naj no misli, da je ta vsotica petih krajcarjev prepičla, ter ni vredno, da bi začel ž njimi štediti. Nek imovit človek, ki si je s pridnostjo, zmernostjo in varičnostjo mnogo premoženja napravil, rekel je, da si je vse premoženje pridobil s tem, ker je krajcar h krajcarju pokladal a iz krajcarjev so mu narastli goldinarji. In ta človek je prav govoril, ker je delal, kakor nas uči narava sama. V naravi vidimo, da kapljica s kapljico naredi velikanske vode, velotoke in morja, ki gonijo parostroje in nosijo ladije. Krajcarji se dado primerjati vodenim kapljicam. Ako si nabereš pet denarnih kapljic — pet krajcarjev — ne odlašaj štediti, nego urno pojdi k poštnemu uradu, kjer dobiš od poštnega uradnika za svojih 5 krajcarjev tako imenovano hranilno-karto, ki ima ta namen, da si lehko prihraniš tudi menj nego 50 krajeaijev. Na to karto se prilepi marka za 5 kr. Kadar koli si prihraniš zopet novih 5 kr., kupiš si novo marko za 5 kr. in jo prilepiš na hranilno-karto. Kadar ima karta 10 tacili mark, vredna je »0 kr., in ti jo neseš k poštnemu uradniku, kateri jo vzprejme za vlogo 50 krajcarjev. Ako še nimaš vložne knjižice in oddaš hranilno-karto, ki ima prilepljenih 10 mark po 5 kr.. dobiš od poštnega uradnika rečeno knjižico, v katero ti zapiše, da si si prištedil 50 kr. in jih vložil v poštno hranilnico ; ako pa že imaš vložno knjižico, zapiše ti vanjo prihranjeno vsoto od 50 krajcarjev kot novo vlogo.
Takó vam sem povedal, otroci ljubi, kar vam je vediti treba o poštnih hranilnicah. Preberite ta sestavek po večkrat, bodite pridni ves čas svojega življenja, delajte pridno in bodite varični. Kdor je priđen in štedi, tega so denar drži, a lenega se denar ne prime. Kdor je variceli v mladosti, temu se ni bati bede ; kdor se ne priuči štediti v mladosti, ta se pozneje varičnosti privadil ne bode nikoli.
Kdor želi še podrobnejšega poduka o poštnih hranilnicah, ta naj stopi k poštnemu uradu, kateri mu je najbliže, in poštni uradniki mu bodo z veseljem pojasnili vse, česar mu je vedeti treba.
[Po nemökem predelal loan Tornii^.
Kralj Matjaž.
(Priobèujc Fr. Hubad.)
A	i-
narodnih pripovedkah živi kralj Matjaž še denes. Otroci govore, kadar se igrajo:
„Križ kraž, Kralj Matjaž, Daj mi groš, Bom si kupil nož, Luknjo vrtal, — poč !"
Priprosto ljudstvo misli, da kralj Matjaž spi v nekoj gori, ki je najvišja na zemlji, a njen vrh je pččen. V votlini leži vsa vojska Matjaževa na trebuhu in spi. Iz votlino pelje pot, ki je zavarovan z durmi. Nihče ne more iz votline, a noter gre lehko vsak, kdor najde dori.
Sredi vojakov stoji miza od slonove kosti. Za mizo sedi kralj Matjaž in spi. Njegove brke so že vzrasle skozi mizo in se ovijajo okolo miznih nog. Kadar bodo ovite vse štiri noge, probudil se bode kralj Matjaž. Poslal bode svoje poslance, palčke ali kraljičke, na svet. Kadar se bodo poslanci vrnili, začel bode buditi svoje vojake in kadar bode vsa vojska na nogah, prišel bode na svitlo 6no leto, v katerem bode velika noč na dan sv. Jurija. Tedaj se bode začela strahovita vojska. Kralj Matjaž bode zgubil vse vojake, samo sedem mu jih bode ostalo. Teh sedem bode gnal pod lipo, kder bodo odpočili ter ž njim premagali ves svet.	(Zapùai M. Burk.)
II.
Matjaž je bil kmet na Ogerskem. Ko je bil umrl tedanji kralj, zbrali so se velikaši, da bi volili novega kralja. Oni dan, ko je bilo voliti, èel je Matjaž na polje orat. O póludne mu je prinesla žena kosilo. Matjaž je preobrnil oralo (plug), postavil jed na železo in mislil: „Volilci jedó pri srebrnej mizi takisto, kakor jaz pri železnej."
Ko je južinal, ugledal je najedenkrat krono v zraku, ki mu je stala nad glavo. Matjaž zgrabi otiko, da bi krona ne padla nanj. Z otiko odbije kosec krone, ali ona mu vender pade na glavo in ostane na njej.
Skoraj po tem se pripeljejo volilci z zlatom okovanim vozom, posadé Matjaža vanj in ga peljejo v mesto ter okličejo za ogerskega kralja.
Tako je postal Matjaž kralj ogerski in slovenski, samo da ni imel cele krone, ker jej je bil odsekal kosec z otiko.
Bil je prijazen svojim podložnikom, ljubil pravico in ostro kažnjeval vsako hudobijo.
Plemenitaži so ga začeli sovražiti, ker jih je krotil ter ni pripuščal zatirati ubozega kmeta. Sklenili so zatorej, da ga bodo umorili.
Ali Matjaž izvč njihove hudobne namere, zbeži na Moravsko in začne kopati premog pri Olomucu. Preživel je ondu celih sedem let.
Ali božja roka je pokazala Ogrom očitno, koliko krivico so storili svojemu kralju. Vseh sedem let ni padlo niti kapljice dežja po Ogerskej, in ljudje so umirali od žeje in od gladi. Začeli so zatorej iskati kralja Matjaža, ali niso ga našli. Necega dne je ugledal mož, h kateremu je hodil Matjaž jést, da njegov gost ja s srebrno žlico. Radoveden ogleda žlico in najde na njej Matjaževo imó. Hitro razglasi to novico po vsej okolici. Ogri pridejo, uklenejo Matjaža z zlatimi verigami, peljejo ga na Ogersko nazaj in ga posadé zopet na prestol.
Ali njegova pravičnost mu novič nakoplje sovraštvo plemenitažev ; zopet se dogovore, da ga bodo umorili. Matjaž zbere svojo vojsko in otide k Cehom v Blansko goro, kder spi še denes s svojimi vojaki. Kadar pride čas, vzbudil se bode in premagal ves svet,____(ZapUal M. Murko.)
in.
Živela je žena, ki je imela jednoletnega otroka. Bila je siromašna, in ljudjé so jo zaničevali. Zatorej se napoti in gre z otrokom po svetu. Hodila je že dva dni okolo, a nikjer ni dobila prenočišča. Zdajci pride v velik gozd. Zašla je ter ni mogla najti pravega pota. Tavajoč po gozdu, najde več miz, obloženih z najdražimi jedmi.
Mati sede z otrokom za mizo ter se najesta do sitega. .Potem se začne otrok igrati z igračami, ki so ležale po tleh. Radovedna je žena, kaj pomenijo mize; gleda sèm, gleda tjà, a povsod vidi pripravljene mize. Naprej idoč, pride do visoke gore. Tu zagleda železna vrata, ki so peljala v goro. Vojak je stal pri njih na straži.
Žena prosi vojaka, naj bi jej odprl. Vojak odprè in žena stopi v goro. Ali glej, zdajci zaloputnejo vrata takó trdo za njo, da so zemlja strese. Žena ide dalje. Na desnej in levej ob potu so ležali vojaki in spali. Joden izmed njih se vzbudi in pelje ženo do mramorove mize. Za mizo je sedel kralj Matjaž. Njegove brke so bile vzrasle takó velike, da so bile tri inizine noge ž njimi popolnem obvite, a četrta je bila tudi že nekoliko obrastala.
Matjaž se probudi, vzdigne glavo in vpraša ženo, kdo zapoveduje zdaj na svetil. Žena mu povó ime tedanjega vladarja, a Matjaž pobegi glavo, ter zopet zaspi.
Žena se je vrnila po istem potu, po katerem je bila prišla ter pripovedovala ljudem, kaj je videla in slišala.	(Zastal M. Ha-ic.)
(Dalja prihodnjič.)
Medved in zajec.
(Baseu.)
■ |Vdved sreča zajca, očita mu: „Kaj bodeš ti, sirota uboga, ki si takó ||majhen, imaš takó tenke nožice kakor špilje in drobno telò, da bi te f l''hko prelomil. Poglej mene. kak hrust sein, da bi tebe kar v pesteh
zmlèl!" — Zajec molči. V tem pride lovec. Zajec s šibkimi in urnimi nogami ubeži, a močnega, pa neukretnega medveda lovec ustreli.
Zajec si misli: „Koliko boljše je, da nisem takó močan in ncukreteu kakor medved."	Pokobj&n,
U	Ber n o.
er no je glavno mesto mejne grofi Ivino Moravske, ter leži na sotočji Svitave in Švarcave. Okolica tega mesta je zelò prijetna in rodovita, a njegova lega jako ugodna v prospeh trgovine med Ogersko in Cesko
z jedne, med Avstrijskim in Slezijo zopet z druge strani. Bernojepa tudi najlepše mesto na Moravskem ter glavno tržišče vsega cesarstva za raznovrstno volnino in tkanino, ter rokodelsko blago sploh. Ima lepe, široke ulice in sedem javnih trgov ; največji in najlepši je tako imenovani „veliki trg" s krasnimi vrtovi in lepim „Marijnim spomenikom" v podobi stolpa. Cerkev
ima Berno 17, med katerimi ee posebno odlikuje v gotskem zlogu zidana stolna cerkev sv. Petra. Omeniti nam je tudi še farno cerkev sv. Jakopa, ki ima 91 m visok stolp in na oknih krasne slikarije na steklu. Tudi avguštin-ska opatija v predmestji „Starem Bernu" je vredna, da jo opómnemo, ker ima sloveč veliki oltar od nmetoljnika J. Rotter-ja. Druga znamenita in lepa poslopja so: nova deželna hiša; mestna hiša z lepim v gotskem zlogu narejenem vhodom; krasno gledališče na velikem prostoru, ki je bilo pozidano 1882. 1. in je z električno lučjo razsvitljeno. Učilišč ima Berno lepo število za različne stroko znanstva; recimo: više tehnično učilišče, dve gimnaziji in dve realki, učiteljsko izobraževališče, mnogo obrtnih učilnic, nižih šol in drugih naučnih naprav. — Na pokopališči nam je treba opómneti nadgrobni spomenik slavnega slovanskega jezikoslovca Josipa Dobrovskega, ki je umrl 1829. leta.
Obrt, vzlasti suknarstvo, doseglo je v Bernu visoko stopinjo. Uazven sukna se izdeluje v Bernu tudi druga volnina, prtenina in pavolnik, železnina in pesni sladkor. V izdelovanji volnine prekosi Moravska vse druge dežele našega cesarstva, naj se vže gleda na vrednost ali na raznovrstnost tega blaga. Ta obrt cveté najbolj v Bernu, ki je prvo tovarniško mesto za suknino in volnino.
Zgodovina mesta Berna je jako zanimiva. Mesto je stalo vže 884. leta. V letu 1428. so ga oblegli Husitje, 1467. 1. češki kralj Jurij, v tridesetletnoj vojski Švedje. Ko je Napoleon I. posedel Dunaj, šel je preko Dunava in preložil svojo vojsko na Moravsko v obližje mesta Berna, a 1866. 1. so zopet Prusi oblegli to zgodovinsko znamenito mesto.
Berno je štelo po ljudskej štetvi od 1880. leta 79:219 prebivalcev, a zdaj jih ima baje vžo mnogo preko 80 tisoč.	i. T.
Prevzetnost se sama kaznuje.
^	(Narodna pripovedka.)
§il je gospodar, ki je imel jako prevzetnega in izbiričnega hlapca. Nobena jed mu ni bila po volji. Vzlasti boba ni mogel videti. Kadar koli je »m prišla skleda z bobom na mizo, vselej je žlico obrnil ter rekel : „ako fyl se bob žlice prime, jedel ga bom, ako ne, ne bom ga jedel I"
Minulo je nekaj let. Hlapec ni več služil, imel je svojo kmetijo. A ni ravno dobro gospodaril. Tudi je bil premalo varičen, in zató si v boljših letih ni ničesar prihranil. Slabe letine pridejo, ter ga takó pritisnejo, da je bil primoran iti k svojemu nekdanjemu gospodarju boba prosit. Ta mu reče, „da naj gre ž njim v žitnico. Ondu vzame vevnico, obrne jo in reče: „ako se bob vevniee prime, dal ti ga bom, ako ne, ne bom ti ga dal !"
Hlapec se spómne svoje nekdanje prevzetnosti ter prosi gospodarja od-puščenja. A on, ki je bil mož dobroga srca, odpustil je hlapcu, nasipal mu boba in rekel: .Pómni, da Bog kaznuje vsako prevzetnost o svojem času !"
fV. Praprolnik.
M	Bosna in Bošnjaki.
sna ineji na severu ob Slavonijo po reki Savi, ob Hrvatsko po rekah ni in Glini, nekoliko pa tudi po suhej zemlji ; na vzhodu se drži örbije, od katere jo ločite reki Brina in Ibar, nekoliko pa tudi gorovje. Na jugu se dotika Kumelije, Albanijo in Ùrnegore, a na zapadu sega tjà do jadranskega morja in Hrvatske, od katere jo loči gorovje in reka Una.
Bosna je zelò rodovita dežela in zaradi obilih voda jako ugodna živinoreji in poljedelstvu. Bošnjakom ni treba posebnega truda pri obdelovanji zemlje ; da-si gnoja skoraj niti ne poznajo, vendor jim zemlja stotero plačuje njihov trud, vzlasti v gorenjej Bosni. Povsod raste pšenica, rež, jačmen, oves, posebno pa turšica (koruza), ob katerej se Ijudjó največ žive. Obilo se pridela tudi sočivja in sadja, a bosenske češpljo, iz katerih se kuha uajboljša slivovka, slovi daleč po svetu.
Trgovina je še precej živahna, da-si ni še na óuej stopinji, na katerej bi lehko bila. Vzrok temu so slabe ceste in obča nevarnost po njih.
Tovaren dežela do sih dob ni imela, pač pa mnogo rokodelcev, ki izdelujejo večinoma samó najpotrebnejše stvari za domače ljudi. Bošnjaki, živeč stoletja pod turškim jarmom, napredovali so jako malo, večidel je ostalo vse onako, kakor je bilo pred sto in sto leti.
Bošnjaki so po veri kristjani a po jeziku Slovani, ker govoré srbski jezik, katerega tudi Slovenci lehko razumejo in govoré, kor je zelò podoben hrvatskemu jeziku. Oblačijo se v temno obleko. Na glavi nosijo rudečo kapico „fes" imenovano, a nekateri si glavo ovijajo s temnim suknom, kateremu „turban" pravijo. Hlače nosijo široke od modre barve, ki jim do kolen segajo. Na nogah imajo opanke : telò si opasujejo s širokim pasom. Vsak Bošnjak nosi usnijato torbico, v katero spravlja različne stvari, ki mu jih je na potu treba.
Glavno mesto v Bosni je Sarajevo, ki je središče bosenskih Srbov in njihove kupčije. Po najnovejšem popisu od 1879. 1. ima Sarajevo 21.377 prebivalcev, med katerimi je po veri 14.849 mahomedanccv, 3.747 starovercev, 698 katoličanov in 2.077 Židov. A pómneti je treba, da ta popis ni natančen, ker so se mnogi, boječ se iz neumnih razlogov ljudskega štetja, za nekoliko
časa tajno izselili iz Sarajeva, a po ljudskem štetji se zopet povrnili v mest«. Lehko se tedaj vzame, da ima Sarajevo najmanj do 32.000 prebivalcev. Hiš ima Sarajovo 6110.
Znamenito je tudi mesto Travnik, ki stoji ravno v sredi Rosno na lepem travniškem polji na reki Lašvi; na severu tega mesta se vzdiguje planina Vlašič. Travnik se deli na dvoje: na trdnjavo in na mesto izpod nje. Trdnjava je jako stara, iz dòbe bosenskih kraljev; sezidana je na vznožji planine Vlašića in je branila mesto Lašvo, katero so sezidali stari Rimljani. Dolenje mesto je iz novejšega časa iu je sezidano na istem mestu, kjer je bilo stara mesto Lašva. Travnik ima mnogo prodajulnic, kjer se prodaje blago iz Sarajeva, Trsta in Dunaja.
Travnik šteje preko 14.0(10 prebivalcev; večina so Mohamedanci. Se le pred nekoliko leti so si Srbi sozidah novo cerkev; tudi svojo šolo imajo. Odlikujejo se od vseh Bošnjakov s čisto obleko ; tudi siromaki se čisto nosijo, posebno ženske se lepo oblačijo, ker so jako ponosne.
Bosna je bila 14(55. 1. od Turkov premagana ; plemstvo se je vsled tega poturčilo in zato ohranilo svoja posestva, a ljudstvo je ostalo krščansko, izgubilo vse in strahovito trpelo od divjih poturčencev. Tukaj ni prostora, da bi vam na drobno popisal trpljenje in bédo, katero so kristjani mnoga stoletja prebijali pod turškim gospodarstvom.
A zdaj je temu vse drugače. Turška oblast nad kristjani v Bosni in Hercegovini je zdrobljena od onega dne, ko je avstrijska vojska pod povelj-ništvom generala Filiporlća prestopila deželne meje in slavno zmagala v lil. dan avgusta 1878. 1., ko so naši vzeli Sarajevo, glavno mesto Bosne. Tako ste prišli lepa Bosna in Hercegovina v avstrijsko oblast in Avstrija si je s tem pridobila dve deželi, ki bodete pod modro vlado našega presvitlega cesarja gotovo v veliko korist našej državi.	/. t.
Zemlja se vrti.
Jčitolj so v šoli otrokom razlagali, da solnce vedno mirno stoji, a zemlja Ittó. «e okolo solnca suče. Komaj so učitelj svoje lice obrnili proti tabli. ^ . pošepta neverni Matijček součeneu Kajetanu v uhó : „To pa že ne more biti resnica; le učitelju se vrti v glavi, da kaj tacega veruje." Kajetan ne reče ničesar, sainó z roko mahne, češ, molči zdaj, — Iz šole se otroci odpravijo domóv, preoblečejo se in pojužinajo. Po póludne se naša znanca snideta v ravnokar pokošenej dolini in naš nagajivi Matijček leže ondu na tla ter se vali po bregu nizdoiu. Privalivši se v dolino, hoče vstati, a vrtoglav obsedi na tleh in slabo mu prihaja, ker se vse: griči in dolina, skala in drevo vrti okolo njega. Ko si pomore na nogi, reče resno svojemu tovarišu: „Zdaj verujem tudi jaz, da se zemlja vrti. saj vidim, kakó se vse suče okolo mene." Tovariš se mu smeje in reče: „Nikar ne misli, da se res stvari sučejo okolo tebe, to ti dela le vroča kri v'glavi, tvoja pamet se vrti zdaj in se je vrtela tudi do póludne v šoli. ko ti ni bilo mogoče razumeti jasnih učiteljevih dokazov."	Gr.
t Krajcar opisuje svoje življenje.
Iva sem zagledal na Dunaji luč sveta, poslali so me v svet, in v ^rnuxS. urah sem se pripeljal z jadernim vlakom, v žepu nekega trgovca, -Saetta obali jadranskega morja, v Trst. Bil sem takrat še lep, svetal in nepokvarjen. Trgovec je imel mladega sina, in da bi mu storil malo veselja, podaril ine je otroku, ki izvestno ni znal, da imam tudi jaz svojo vrednost, da brez mene ni goldinarja. Cvilil sem mu v žepu — kakor ljudje pravijo — in težko je čakal ugodnega trenotka, da zleti z menoj k branjevki ter me dà starikavej ženici za kopo rudečih č rešen j. Slednjič se mu to posreči in bil sem zopet v velikej družbi bratov krajcarjev. Ali v njihovej družbi sem zgubil uže nekaj svoje prvotne svitlobe in lepote. Še tistega dne na večer nas jo razpostavila žena v svojem zaduhlem stanovanji v dolgih vrstah po mizi, in ko nas je preštela, poinède nas v mošnjiček in zaveže. Ve6 dni nisem z druzimi tovariši vred videl belega dne ; zatorej ne vem, kje smo bili ta čas spravljeni. Za nekaj dni sem bil zopet rešen te sužnjesti ; žena, naša gospodarica, dala nas je — menda v zameno — na milost in nemilost v roke velikemu, zaraščenemu možu. Kakor sem takój slutil, bilje to nekov trgovec in nisem se varal. Z njim sem potoval v daljne kraje, na Laško, kjer se mi pa ni nič kaj dobro godilo. Ko smo dospeli v Milan, hitel je mož z nami — bilo nas je uže prav malo v žepu — v neko menjalnico ter nas zamenjal za druge nam podobne, bakrene brate, ki so pa bili vender dokaj različnejši od nas. Dolgo smo ležali v blagajnici, prestah mnogo vročine, dolzega časa in Bog zna, kaj še druzega. Slednjič nas pošljejo v Trst, kjer se je začela nova doba mojemu življenju.
Moj gospodar je bil nek gospod, ki je šel na „Velikega zvonarja," najvišjo goro na Koroškem. Ne vem po kakem naključji sem mu padel iz žepa ter obležal gotovo 3000 metrov visoko nad morjem, na stezi, ki pelje na vrh gore. Moj gospodar me ni veliko pogrešal, a druga je bila za mene. Strah in gròza sta me preletavala v tej samoti in misel, da bodem obležal za vse veke, tirala me je do skrajnega obupa. — Dan je minul za dnevom, a pomoči ni bilo od nikodar. Sneg je začel uže naletavati in me zakril očem rešiteljev. Hvala mojemu bakrenomu zdravju in mojej bakrenej naravi, prestal in preživel sem dolgo zimo pod težko sneženo odejo. Tudi vodeni curek kopuečega vzpomladanskega snega me ni mogel utopiti, da-si je dolgo drl nad menoj. Na te nezgode je prišel dan rešitve. Po stezi prisopiha s počasnim korakom ubog črednik, ki je nabiral planinskih cvetic. Drug druzega sva se razveselila, ko sva se ugledala. Pobral me je in vtaknil v žep. Sedaj sem še le videl, kako hudo me je dolga zima oškodovala. Zelenec me je bil precej ob-jedel, in moja prvotna lepota je popolnem zginila. — Ali hvaležen, da sem bil rešen gotove smrti. stopil sem rad v svojo službo. S tremi drugimi tovariši sem romal v dolino k pekarji, ki je utešil našega lačnega gospodarja s hlebom kruha.
Da-si sem do sedaj u Že mnogo prestal, vender me ni nobeden mojih gospodarjev poškodoval telesno. Druga se mi je pa godila pri mojem novem komaj desetletnem gospodarji, ki me je dobil iz pekarjevih rok. V teku jed-nega dné me je takó pokvaril, da sem bil od slej vedno v zasméh svojim
čvrstim, nepokvarjenim tovarišem. V moje bakreno meso ji? zavrtal luknjo, navezal me na dolgo nit in sukal po zraku, da sem odletaval na vse strani. — Naposled pii jo narezal na zadnjo stran z nožem križ, ki mi ni nikdar več zarastel. Tako razmesarjenega me je nesel v prodajalnieo ter si kupil za me sladkih rožičev. Koder sem hodil od sili dob, povsod so me nezaupno ogledovali.
Kakor znano, dajejo nas vbogajme starini, bolehnim ljudem, ki si ne morejo z delom kruha služiti. Tudi mene je to doletelo. Dobil me je nek starček, ki je zniölil za zdravje onega, ki me je dal njemu v last, mnogo očenašev ter me je bolj njegoval, nego li bogatini moje po vrednosti više brate in sestre. Mož je živel po največ od milostinj, ki jih je dobival po hišah. Tudi oblačil si ni kupoval za svoje novce. Spravljal nas je za dne čase, ko mu ne bode več mogoče hoditi po hišah. Zavezal nas je v stopalo stare nogavice in ondii smo životarili z njim vred. Skrival nas je skrbno tujim očem, posebno pa ónim, ki ne vedo razločevati rkaj je moje ali tvoje." Osoda je hotela, da sem prišel tudi tatu v roke. Nek mlad postopač izmaknil je starcu skrit mošnjiček in okoristil ž njim sebe in svoje pajdaše. Postopači so se spravili k igri in v kratkem času sem obšel igralno mizo sto in sto-kratov. Plačevali so z menoj zgubljeno igro. Po končanej igri odidejo v žganjarijo, da dobé za nas žganja. Krčmar žganjarije je bil moj novi gospodar, kjer se pa nisem dolgo mudil. Se tistega dnó me vrže kot milodar v cerkveno pušico, kjer sem ležal dolgo časa. Po tem dolgem odmoru pošljejo me gospod župnik z mnogimi drugimi tovariši k svečarju za cerkvene sveče. Svečar me vtakne v žep kot denar za svoje vsakdanje potrebe. Ko se je neeega dne izprehajal ob železnej cesti, izmisli si šalo, za kratek čas položiti na železnocestni tir krajcar, da ga parni stroj malo pretare. Nesrečna njegova roka prime mene, ker sem bil med vsemi najgrji in najslabeji. Položi me na tir, po katerem je v nekoliko treuotkih prisopihal dolg tovoren vlak. Težak stroj in dolga vrsta voz pretisnila in razdrobila mi je moja bakrena rebra do dobrega; a neusmiljeni svečar se je smijal mojej strašnej podobi. Nič več nisem bil za rabo. Vrgel me je med staro železnino, kjer zdaj popolnoma zapuščen čakam svojega konca.	n. Podkrajsek.
Zgodovinsko - mestopisni obrazci.
(Spisuje P. F. H.)
XIV. Ljubljana.
(Dalje.)
(a razvalinah nekdaj cvetoče Emone seje kmalu vzdignila nova naselbina. ?Ko so si Longobardi prisvojili Norik in Panonijo, sezidali so okolo 527. 1. v sedanjem Gradišči novo trdnjavo. Pozneje je Narzes. slavni grški vojskovodja cesarja Jnstinijana. prema,gavši Longobarde, mesto olepšal in utrdil 554—580.1. Ko je prišel potem v nemilost pri cesarji, preživel je tu poslednje dni svojega življenja.
Po teh krajih živoči Slovenci so vzdihovali skozi polstoletja pod krutim gospodarstvom divjih Avarov ali Obrov, dokler jih ni iz te krute sužnjesti rešil Samo, ki je ustanovil veliko slovansko kraljestvo 624. 1. Kakih sto let
je bil zđaj mir in cvetelo je blagostanje ; Slovenci so živeli pod svojimi vojvodi in župani. Tudi v Ljubljani je bila baje taka županija.
Ali mir ni dolgo trajal : jela ga je kaliti nova nevihta, preteča od zahoda.
.Frankovako gospodstvo se je širilo vedno bolj in bolj. Iz začetka so se Slovenci bojevali s Franki skupaj proti neusmiljenim Avarom ; ali s tem so si zaménili le gospodstvo. Za Karola Velikega 788. 1. so si Franki podjarmili deželo. Izvest ilo je, da so zasedli tudi holmec ol i mestu. sezidali na njem grad in ga utrdili, a okolo njega se je jela širiti sedanja Ljubljana ob desnem bregu Ljubljanice, nasproti starej Emoni.
V	poprejšnih stoletjih je trpela dežela veliko kvare po divjih Avarili a zdaj zopet po divjih Madjarih, ki so se bojevali proti Nemčiji in Italiji. Okolo lili). 1. je bila krvava bitka z iMadjari poleg Ljubljane. Ko je Oton 1. 955. 1. uničil moč Madjarov na polji.ob reki Lehu, začela je Ljubljana zopet oveteti. Na grada je bila deželna knežka pfalca, da-si za tega časa Ljubljana še ni bila deželi glavno mesto.
Iz desetega stoletja naprej nimamo sporočil. Verjetno je, da so si Nemci prisvojili te kraje in slovenski narod jim je bil suženj.
„Sicer te jc za dolgo noč pokrila, lu vgasnil bil ti zgodnje zarje svit ; Ko mnogim sestram sreča je svetita, Bil tebi blišč prijazne zvezde skrit. Osoda grenka ni te zadušila, Nad tabo čul moči nebeške ščit, In po stoletjih spet si oživela,
V lepoti rajski večno boš živela."	(Okiski).
Po divjih Avarili in drugih narodih je zginilo tudi kerščanstvo iz naših krajev. Da so se naši pràdedji pokristijaniii. gre v prvej vrsti hvala Oglejskim patrijarhom, vzlasti »v. Pavlinu (od 770—802. 1.) in Solnograškim nadškofom. Ker so pa oznanovali kersčausko vero Nemci, kateri niso znah slovenskega jezika, razširjalo se je le počasi. Iz te dòbe imamo tudi najstarejše slovstvene slovenske spomenike. Pripoveduje se tudi, da so pobožni brodniki vže 745.1. sezidali cerkvico sv. Nikolaja. — Oglejski patrijarh i so bili višji cerkveni glavarji ter so imeli veliko oblasti ; ž njimi so tekmovali koroški vojvode Ortenburgerji.
V	jedenajstem stoletji je v Izubijani zabiležiti lo malo novic. Leta 1006. je morila huda kuga ljudi po Ljubljani in njenej okolici. Vaivazor nam poroča, da je pomorila nad 17.000 ljudi. To število, da-si nekoliko prenapeto, kaže nam vender, da je bila Ljubljana vže močno obljudena. Tudi trgovina jo bila jako živahna v tem stoletji. Znana sta nam dva trgovca, prvi : Peter Berlak, ustanovil je sirotišnico (1011. I.); drugi: Baldorie po imenu, sezidal je cerkev sv. Filipa, katera se je pozneje izročila frančiškanom in je bila pozneje posvečena Materi Božjej. — Kako pobožnega duha so bili Ljubljančani v onej dòbi, kaže nam poročilo, v katerem čitamo, da se je podalo (1057. 1.) preko sto romarjev na daljni pot v Jeruzalem. Večino teh romarjev so Arabci pomorili, a nekaj so jih odpeljali v sužnjest. Tudi brez prijetnih zabav Ljubljančani v rečenej dobi niso bih. Leta 1092. je priredilo starešinstvo dirko z ladijami po Ljubljanici ter odločilo v ta namen troje daril : tovor vina, 3 vatle sukna in dvoje nogavic. Kdor je hotel dobiti prvo darilo, moral je pometati
svoje tekmece z drogom iz ladije v Ljubljanico ; za drugo in tretje darilo je moral vse prekositi na hitrosti. Leta 1143. je brat mejnega grofa iz Kranja priredil turnir, katerega se je udeležilo plemstvo iz sosednjih dežel. — V jeseni 1190. leta je Ljubljanica preplavila mesto, da so se morali ljudje v ladijah voziti po ulicah. Leta 1210. so se krakovski in trnovski brodniki borili s pestmi za jeden tovor vina v razveseljevanje in razvedrenje mestne gospode.
Ortenburški vojvode so delili Ljubljani raznih pravic, da bi se jej bili bolj prikupili, ter so po večkrat prebivali v Ljubljani, kakor n. pr. vojvoda Bernard ; ž njim se je naselilo plemstvo v Ljubljano. S tem se je Ljubljana za mnogo povéèala. Za döbe rečenega vojvode so se naselili prvi redovniki reda sv. Frančiška v Ljubljano (1233. 1.)
Ravno tako je Ljubljano odlikoval tudi vojvoda Ulrik 111., ki je bil pobožen, radodaren in blag knez. On je vpeljal nemški red „križakov" (1262. 1.) ter je po leti najrajše bival na svojem gradu, sedanjem Tivoli. Skoraj gotovo je ta blagi knez podaril Ljubljani tudi mestne pravice malo pred svojo smrtjo. *) V tej dobi so imeli tudi prvega mestnega sodnika. ki mu je bilo ime Urban, a pisal se je .,Procel".
Po Ulrikovej smrti je bil gospodar Ljubljane njegov brat, Oglejski patrijarh Filip, ki je podedoval imovino koroških vojvod. A njegov sorodnik, Češki kralj Otakar, prilastoval si je tudi dedne pravice. Zategadelj pridere s svojimi vojaki na Kranjsko (meseca novembra 1270.1.,) obvlada mesto s prvim naskokom, na kar se mu prostovoljno uda posadka na gradu. Češki vojaki zasedejo Ljubljanski grad; ali vže 1276. 1. mora kralj Otakar prepustiti notranje avstrijske dežele novoizvoljenemu nemškemu cesarju Rudolfu Habsburškemu, kateri je izročil Koroško in Kranjsko tirolskemu grofu Majnhardu, a ta je prepustil vlado svojemu sinu Henriku, ki je bil tudi OeŠki in Poljski kralj (1307. 1.)
Ko je moral zapustiti kraljestvi, podal se je na Koroško in Kranjsko ; živel je v Ljubljani 1313. 1., kjer mu je umrla soproga Neža. Ljubljančani so se Henriku često pritožili zavoljo čudnega obnašanja plemenitašev, kateri si so stavili poslopja v mestu, a niso hoteli plačevati mestnih davkov niti drugih troškov. Zatorej je zaukazal vojvoda (1320. 1.,) da mora vsak, kdor koli se naseli v Ljubljani, plačevati vse davke, kakor drugi meščani, ter pri-pomagati, da se vzdržuje mestna straža, obzidje, jarki in mostovi.
L. 1336. so prevzeli avstrijski vojvode vlado Kranjske dežele. Vojvoda Oton Veseli je potrdil mestu vse pravice, katere je dobila Ljubljana od Henrika 1320.1. V letu 1338. so se poklonili in zvestobo obljubili kranjski stanovi Albrehtu II. v Ljubljani. Za njegove vlade je dobila dežela vicedome in deželnega glavarja. L. 1358. je umrl Albreht II. in njemu so nasledovali Rudolf IV. Albreht III. in Leopold III. L. 1360. je prišel nadvojvoda Rudolf IV. s sijajnim spremstvom v Ljubljano, kjer gaje pričakovalo več škofov, vladajočih knezov in mnogo plemenitašev, da bi se vkupe posvetovali zaradi Oglejskega patrijarhat-stva, beneških zadev in utrjenja južne meje. —	(Dalje prihodnjič.)
*) V nobenem meni pristopnem viru nisem di tal, kdaj je Ljubljana dobila mestne pravice. Znani nabiratelj starih listin in izdajatelj „arh iva", g. J. Humi. pokazal ini je iz prijazuosti dve stari listini, po katerih gre takó sklepati. v jednej i/. 1265. 1. se še čita: „Datum in Laibaco nostro foro", v drugoj iz 1299. 1. pa vže: Geschehen ze Lpybach in der sta t.u Ker so po Ulrikovej smrti (1269. 1.) nastali zelo viharni časi, zgodilo se je zatorej mej leti 1265—69.
Zazrle st-sraxi-
Drobtine.
Nemila in neizprosna smrt nam je zopet pokosila vrlega domoljuba in prijatelja slovenske mladine. Umrl je včeraj 30. septembra zvečer občespoštovani, ve-lezaslužni gospod
vitez Josip Schneid,
c. kr. vladni svetovalec, bivSi drittoni in sedanji deželni poslanec.
Bil je rajnki zvest naročnik našemu listu, za katerega se je vedno zanimival, ter je tudi „Knjižnico za slov. mladino" podpiral z naroČili. Bodi mu blag spo-miD tudi v našem listu in Bog mu povrni stotero, kar je dobrega storil v blagor nežne mladine. Zemlja mu bodi lalika in v miru naj počiva.
L&bód, rak in ščuka.
(Krylóv) Kedàr soglasja ili v tovariših, Ne pojde složno delo njih, Uspeha jim iz njega nI temveč le muka. Nekdàj lobod in rak in ščuka Z nalogom vezti vóz sklenó, In vanj se vkupe vsi trije vprego; Iz kože lezejo, a vozu le ni hòda! Za nje bi zdèl se nalog še legäk : A vzpenja se lobód v oblak, Nazàj pritiska ràk a ščuko vabi voda. Kdo njih je kriv, kdo nékriv, — ni soditi nam -, A vóz je le sedaj še tam.
Poslovenil J. Uosa.
(Pomén in vrednost kruha v Čehih.) če pride v čehih gost v katero koli hišo, takój mu predlože kruha in soli. To zahteva splošen staročeški običaj. Kruh se imenuje navadno „dar božji ;" o njem se govori vselej z veliko častjo. Miza, pri katerej se uživa dar božji, je vedno jako čista. Hleba ne
načnč nihče poprej, dokler ni napravil čezenj znamenje sv. križa. Ljudje pravijo, da se nikdar z ljudmi ne sprijazni óni, kateri se s kruhom sprijaznil ni. Komur kruha ne ponudijo, onega zaničujejo.— \si kruhovi odpadki ali drobtinice se vestno poberó in dajó Živini, ali se pa v ognji sežgo. Po drobtinah hoditi je velik greh. Pripoveduje se, da je nekdaj nek kmet iz malomarnosti stopil na kruhove drobtine, ki so ležale na tleh, in je v tistem trenotku tako zavpil, da je takój ogluŠil. Ostal je gluh do SVOje smrti.	H. Podkrajiek.
Kratkočasnici.
* Učitelj: Franek, povej mi, kdo pri vas suši seno? —Učenec: Hlapec in oče! — Učitelj: Kdo pa pri vas, Anica ? — Anica: Pri nas pa mati in dekla. — Učitelj: In pri vas, Jožek? Kdo suši pri vas senó ? — Jožek nekaj časa misli in misli, nato pa hitro odgovori: „Pri nas pa solnce suši senö, gospod učitelj!"
♦Sin: Oče, zdaj sem vže 17 let star, pustite me vender, da grem jeden-krat sam v sosedovo krčmo! — Oče: Nu, potlej stóri, česar ne moreš opustiti. — Sin: Ali, oče, jaz nimam denarja, — Oče: Nu, potlej pa pusti, česar ne moreš storiti.
Besedna naloga.
(Priobčil StoJ. Tertinek.)
Izumi sedem besed, katere deneš jedno pod drugo takó, da ti začetne besede od xgoraj mxdolu dadó ime puščavo, ki spada k ónemu delu sveta, katerega ti pove prva beseda, ako jo čitaš od leve na desno. Druga beseda ti imenuje obče znano mestice na Štajerskem, tretja ti pové velik del sveta, četrta golazen brez nog, peta zemljo, ki jo dobiš na mokrotnih krajih, šesta kraj na slovenskem Štajerskem, in s ed in a žensko krstno ime. A pómneti moraš, da vse be-I sede, ki jih dobodeš, imajo končnico a.
(HeSitev in imena roiilcor v prlta. listu.)
Slovstvene novice.
♦Molitvenik za dijake. Ceski spisal Anton Mužik. Poslovenil Pr. Marešič. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1884. 8°. 276 str. - Oblika tej molitvenej knjižici je krasna, tisek prav lep. Mnoge molitve in opravila so v latinskem in slovenskem jeziku vštric, zatorej bode ta molitvenik dijakom v vsakem obziru na veliko korist. Cena mu je 90 kr. terga priporočamo vsem slovenskim dijakom, da si ga kupijo, čim preje, toliko bolje. Dobiva se v Blaznikovej tiskarni.
*Dragušice. Pripoved čiceipj e s-inice za malu djecu. Sa 10 slika. U Zagrebu. Nakladom brv. ped. knjiž. zbora. 1884. 8°. 62 str. — Krasna poučna knjižica za hrvatsko mladino. Cena 20 kr.
*	Pedagogija. III. dio: Posebno obuko8lov j e. Sastavio Stjepan Bas a-riček, učitelj kr. preparandija u Zagrebu i pravi Član hrv. ped. knjiž. s bor a. 1884. 8«. 424 str. — Ta zala knjiga bode tudi našim slovenskim učiteljem dobro došla ter smo si porok, dajo bodo z veseljem čitali, koristi bodo imeli mnogo od nje. Cena 2 gld.
*	Domača perad ili živad. Kratka uputa, kako valja domaču perad (živad) gojiti. Priredio And. Hajdinjak, učitelj kr. mužke vježbaonice u Zagrebu. Na sviet izdalo „Društvo
I sv. Jeronima." Tisek dioničke tiskarne u I Zagrebu. 1884. 8°. 83 str. — Marljivi gospod Ilajdinjak je tudi našim slovenskim učiteljem po svojih koristnih Bpisih vžč dobro znan, i zatorej se nadejamo, da bodo tudi po tej ' njegovej najnovejšej knjigi radostno posegli. Cena 40 kr.
Zahvala.
Velecenjeni gosp. dr. J. V o š nj a k, državni poslanec, je vsied moje prošnje tukajšnej šolskej knjižnici blagovolil podariti lepo število poučljivih knjig, za katere se v svojem in v imenu svojih učencev preblaijemu ■prijatelju in podporniku naše šole najlepše zahvalujem.
Ir a m i'ovh,
vodja ljudske- Sole pri sv. Venteslu.
Zahvala.
Preč. gospod V in cenci j Bau-mann, provizor pri Dev. Mariji v puščavi, blagovolil je letošnji „ Vrtec" tukajšnej ljudskej Šoli darovati, ter je tudi lepo število prejšnjih „ Vrtčevih" letnikov podaril šolskej knjižnici, za kar mu šolsko vodstvo v imenu mladine prisrčno zahvalo izreka.
Fr. M'raprotnik,
«oclja ljudske iole pri D. Mariji v puScavi.
V tej zabavnej nalogi pomeni vsaka zvezda óno črko, katera stoji v začetku r&vuoleine vrete, v katerej je zaznamovana dotična zvezda. Ako nalogo natanko o-pazuješ, povedo ti nao-pične vrste, kako se zvezde druga za drugo vrsté, da potem iz tega porčda sestaviš obče-znano slovensko gaslo (rek).
„Vrtec" litwj«. 1. dné Yaaeega mesec* , In «taji ml *te leto t gl. 60 kr.', u pol leta 1 gl. 90 kr. Napi«: UrednlltTo „VrtSeTO," meatni trg, Ite*. 85 v LJubljani (Lalbacb).
Zabavna naloga.
(Priobčil H. Podkrajšek.)
v z H D	»		—	*		•i 1 1		*	-	1		! 1			
						1 1* 1 1				1 1		1 !		*	
C E			*			1 1 1*				! * 1	*	1 ,			1
J M						1 1 1 1				1 •1		1 1			• !
0						1 1	*		*	i 1					
A S					*	1 1 i				1 1			*		
		•	1			I I j						*			
(ReSi te v in imena reiilce* v prihodnjem liitu.)
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tonšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.