i
GLAS NARODA
list. slovenskih .delavcev v AmerikL
TELEFON: CORTLANDT 1870.
MaUnd aa taond Olagg Matter, September SI, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congrats of March 3, 1878.
TELEFON: COETLANDT 2876.
NO Cf>8 — STEV 258.
SPLOSNA MOBILIZACIJA V BAVARSKI
Veliko vojaško gibanje ob turinški meji. — Hitlerjeve, Ehrhardtove in Rossbachove armade so pripravljene na boj. — Bavarske vojaške organizacije bodo najbrže vdrle v Turinško. — Nemški državni kancler Stresemann je zbolel ter ni mogel predsedovati kabinetni seji.
Berlin, NVim'ija, 1. luncnihra. — Nemški diktator si n sriiiaiin j«» ]h>kliral v svojo sjkaIiih-o <"*lanc nemškega k<thiu«>ra t«*r ji* bil tekom dve uri trajajoč«' seje v postelji.
Zdravniki <> izjavili, da ima srf-no napako ter tla ne Min* vrtati in m* ne sme razburjati.
Kabinet je oklenil, da !><» šele jutri odl<x"eval in razpravljal <> ultimatu združene nemške socijalne demo-k ra<-i.ie.
Vojski položa j se slabša od ure <lo ure. Razburjenje l»o v kratkem rasu prikipelo do viška.
Na Bavarskem se mobilizirajo razne armade, ki so j1! oskrbljene z v seji u ] M>t re b n i m.
Armadam ]H»veljujejo: znani fašist Hitler ter Erhardt in Kossbarb.
Vojaški diktator general von Seeekt je brzojavil ^e-nei alu Muellerju. ki ima na Saškem 50,000 državnih bram-I oveev. naj zase<le bavarsko-turinsko mejo ter naj odbije vsak napad.
\ »m raj so dospela poročila, da se po vsej Bavarski vi ši mobilizacija ter m* koncentrirajo bavarski prostovoljci na t urinski meji.
Bavarske neredne vojaške organizacije, začno s tako-zvano " Kaiiipflitfo" IkmIo v najkrajšem času vdrle v Turinško.
V neposredni bližini meje sta že dva polka infanteri je s }kj) rebiio artilerijo in strojnim puškami.
Kot se poroča, nameravajo diktator von Kalir, Adoll Hitler in general Ludendorff ustanoviti novo državno vlado, ki bo s svojim vplivom in delavnostjo prisilila berlinsko vlado k odstopu.
Obrambno ministrstvo je <lanes izjavilo, da imajo <lr-/avnt brambovci povelje streljati na vake^a bavarskega vojaka, ki 1*1 prekoračil mejo.
Kakoriiitro bo oddan prvi strel, bo s tem dan signal za državljansko vojho v Nemčiji.
Berlin, Nemči ja, 1. novembra. — Kancler Stresemann je tako bolan, da ni mogel danes predsedovati kabinetni •ji. Kabinetna seja bi se imela baviti z ultimatom nemške soeijalne demokracije.
Vlada vsledtega danes še ne bo odgovorila na ur^uat.
ritimat je bil sprejet včeraj zvečer na velikem : ^ ro-' v ;oiju. katerega so se udeležili delegati iz vseli večjih nt-m-škili mest.
Sklenjeno je bilo. naj vlada odpravi vojno stanje, naj izda stroge naredbe proti Bavarski, naj poveri saški }mli-eiji skrb za red ter naj izlira iz državne hrambe vse naei-jonaliste.
ritimat je bil včeraj izročen Stresemannu. Rok za1 odgovor je (K»tekel danes opoldne.
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 2, 1923. — PETEK, 2. NOVEMBRA, 1923.
VOLUME TTTT — LETNIK YXXT
DAVIB LLOYD GEORGE SNUBI AMERIKO
Bivši angleški ministrki predsednik Lloyd George je mnenja, da bi lahko dva naroda—Amerika in Anglija napravila mir na svetu. — Garancija bodočega miru bo prijatejstvo, ne pa razne pogodbe in zveze.
Včeraj je govoril pred Lotos Clubom David Lloyd George, ki se je zavzemal za trdno zvezo med Ameriko in Anglijo.
V pročelju dvorane, v kateri je govoril, sta viseli drug ob drugi ameriška iti angleška zastava. Pokazal je na zastavi ter vzkliknil: — "Prepričan sem, da je odvisna bodočnost civilizacije od teh dveh zastav, ki vihrata drug poleg druge. Ta dva naroda se morata sporazumeti, morata postati pijatelja. Pravo prijateljstvo se pa ne sklepa potom pogodb in zvez, pač pa ]K>tom sodelovanja, medsebojnega umevanja in dobre volje. Pravi prijatelji zasledujejo iste cilje in žanjejo iste uspehe.
**Ta dva naroda se bosta združila, toda nikdar ne v namenu, da bi zatirala svoje sosede. Nikdar ne bosta skušala prizadeti kakemu narodu kaj slabega,
44Ta dva naroda se zavzemata za enotnost, za pravico, za resnico in za elovečanstvo.
"Ce more kdo v sedanjih težkih časih napraviti milna svetu, zmoreta to storiti edinole Amerika in Anglija."
Lloyd George-ov govor so pozdravili navzoči z velikim ploskanjem. Vse mu je navdušeno nazdravljalo.
Po svojem govoru je odšel Lloyd George na grob pokojnega ameriškega predsednika Roosevelta ter položil na spomenik velik venec.
Izjavil je. da je to storil v spomin "junaškem borilen za dobro stvar".
Združene države so se uklonile splošnemu prlti-ku ter	poslal«* nekaj svojih zastopnikov na
zavezniško kontV-rnco, koje naloga 1k> določiti, koliko zamr> re Nemčija plačati. Naj-brže hod-o zastopali Ameriko: Paul O. Cravath (zgoraj na levi), Roland W. Hoyden (zgoraj na desni) in J. P. Morgan (spodaj na <Wii). Spodaj na levi je colonel James A. Logan, neofieij dni ameriški opazovalec pri repar aeijski komisiji-
PORENSKI REPUBLIKI- |. JAKO SLABA PREOE
Porenska republika je bilo mrtvorojeno dete. — Celo Francozi si začeli revidirati svoje postojanke. — V par tednih bo vsega kotaec.
Koblenz, Nemčija. 1. novembra. IV so ne ho vse prebivalstvo v najkrajšem času zavzelo za ustanovitev poreiiske republike, bo agitacija za somo^toioo Porensko prazna marnja.
C'e bo zadeva tako počasi na-pre<lovaIa kot je za lnje »lni. bo tekom par tednov vsega konec.
Francoske oblasti izjavljajo, da novega gibanja nočejo p.wlpiratr 'niti prebivalci niti odgovorni voditelji.
i Veliko državljanov se zavzema za avtonomijo, ne ganejo pa niti z mezincem, da bi jo uresnY-ili.
Francosko uradništvo je bilo sprva jako navdušeno za novo republiko. Sedaj se je pa to navdušenje precej poleglo.
Najhujši udarec je pa zadala Anglija, ki Je odločno prepovedi a. ' la. da ne smejo separatist: rnjjo-vil it i po coni. katero so okupirale aojrleške čete/
, Poln zaupanja je pa še vedno Joseph Matthes. načelnik provi-zorione po renske vlade.
Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel: Republikansko gibanje veliko bolj hitro napreduje kot pa je organizacija v pričetlru m;slila.
ŽRTVE AVTOMOBILOV V NEW YORKU.
Tek oni meseca oktobra so avto.-ijmobMi ubili v državi New* York 221 oseb. Tozadevno poročilo je ; 'zriala Nat "1 -Highways Protective j; Society.
r' V mest« New Torku se je vsle<l t avtomobilov ponesrečilo 84 o«seb.
TOBAK OSTRI DUHA.
Madison, Wis.. 1. novembra. — Na temelju preiskav, katere je vodil cela tri letu. je prišel profesor psihologije na vseučilišču v Wi.seim.Hinu. Hull. <la prepričanja, da dvigne raba tobaka zmožnosti človek«. Ihwenip zmožnosti čk»-\«'ka se vsled uporabe tobaka, so-■_'la.*>no s to a\-toriteto. povečajo za p<»t mlstotkov. dočim **e zmanjšajo zmožn-osti nekadilcev. Kajenje' tudi ne uplivH. jxwebno na hitrosti Kihanja, opešanje mišic ter na-j
jrlieo pri čltanju.
-
- • ~ - ---
„
ANGLEŠKI POSLANIK V NEMČIJI BO ODSTOPIL.
London, Anglija. 1. novembra.! Baron d Abefnon. aiujrlrtski posla-j nžk v Nemčiji, bo cdutopil. Toza-J devno poročilo je izdal zunanji urad. Na njegovo raeKto bo rme novan Sir Horace Rumbold. kij je sedaj an<?lf*»ki vrhovni komisar v Turčiji.
DOBER PLEN SUHAfcKIH AGENTOV.
Neu-arški proliibieijski ravnatelj Chamberlain je sporočil včeraj. <la so imeli njegrjvi tju lj.* Lz-\ auredno dober plen. Zaplenili žganj tfrno. v kateri sta bila dva kotla p«, sto ga Ion. Seboj so odnesli za $75.000 žganja.	i
UNIČENJE DOKUMENTOV.
Rheydt, Porenska. 1. novembra. Separatisti so danes uničili tukaj vse oficijelne dokumente, "seznam kaznjencem- ter vse slike zločincev.y ki jih je imelo policijsko ravnateljstvo v pr»se>bni abirki.
___ i
VELIK POŽAR V ROČKA WAY BEACH PARKU.
i
Včeraj je izbruhnil v Rockaway Beach parku pri New Yorku požar, ki je napravil za 150,000 do-1 larjev škode.
ZDRAVSTVENO STANJE NEW-YOR&KEGA ŽUPANA.
Včeraj se je vozil nevvvorški župan po Coney Islandu. Kjerkoli so ga ljudje ugledali, so ga navdušeno pozdravili.
Prihodnji tedeti bo začel znova voditi svoj urad.
I ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA ' 'GLAS NARODA', NAJVEČJI
SLOVENSKI DNEVNIK V ! ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ZAČETEK OBRAVNAVE PROTI GOV. WALTON 11
Država Oklahoma hoče na vsak način odstaviti governerja, ki je odločen asprotnik kukluks-klanskega gibanja. — Rajši v smrt kot pa v klansko organizacijo.
Oklahoma City, Okla.. 1. nov. Pred senatnim sodiščem se je začela obravnava proti ol^lahomske-mu govemerju Waltonu. katerega hočejo zakonodajalci penili odstaviti.
Governer Walton je bil sam navzoč s svojimi petimi advokati. Advokat i zatrjujejo, da sedi' za mizo več sodnikov, ki nimajo potrebnih zmožnost i. ampak, so na >odnijska mesta povzpeli potom protekcije.
(»overuer je izjavil, da mu j* kukloksklaoski "cesar" \Vm. -J. Simmons, ponudil odgovorno mesto v. klanski organizaciji, če bi prenehal s svojo gonjo proti Kla nu. —
Zatrdil je. da ni nikdar pripa dal t'4j organizaciji. Svoj govoi je končal z besedami:
— Rajši se dam ubiti kot da bi bil član te zločinrske, protiameri-ške družbe.
Obravnavo bo izvanredno zanimiva. Prišle bodo na dan razne stvari, o katerih javnoe«rt niti ne sluti.
REVEŽI IMAJO
NAJVEČ OTROK
Čimbolj je človek izobražen, tem-. .manj otrok ima. — t Se vilo rojstev. v takozvanih "boljših" krogcih neprestano pada. — Agi< tacija za omejitev rojstev.
KOLEDAR
za leto 1924
rf STANE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da ne boste brei njega
"GLAS NAROD A" 82 Cortlandt St., New York
ŽIVLJENSKA TRAGEDIJA.
Heidelberg, Nemčija. 1. nov. — Dva in šestdeset let stari dr. Wich-man, ki je bil dolgo časa urednik nekepa lista v Pfatzu, se je zastrupil z ženo vred s plinom v svojem stanovanju v Heidelbergu. kjer se je nastanil po.tem ko so ga Francozi prepodili iz njegovega stalnega bivališča. Izgubil je službo in radi starosti na mo*»cl dobiti drupe. v .
s
Cltlcago, 111.. 1. novembra. —
Prof».sor R';.ss z vseučilišča v "Wis-con- im je imel na tukajšni konferenci Middle West States Birth Control govor, v katerem je navedel naslednje statistike.
— Človek, ki je dovršil Harvard vseučilišče, ima povprečno manj kot enega sina. Vsaka dm-ira dekliea. ki je dovršila žensko viš.; » šolo. ima po eno hčerko. Ameriške družine, živeče v slabih razmerah, imajo povprečno po tri otroke iu družine, ki se neprestano poslužujejo dobrodelnosti drn-gih. imajo povprečno po šest otrok.
število rojstev med krogi, ki po-iljajo svoje- otroke v college, pada neprestano. Poizvedovanja med 630 učenkami višjih šol so dognala. da pripadajo družinam, ki rma-«o po tri otroke. Stariši teh de-Vlet pnhajajo iz družin, 'ko w ;mele povprečno pet otroik in stari -Tarišl iz družin, ki imelt r"> šes.t otrok.
Profesor Ross je tudi izjavil, da nroizvaja četrtma amer*škega prebivalstva toliko otrok kot vse o-stale tri četrtine skupaj. V to četrtino spadajo slučaji, v katerih mora ]>r?sredovati dobrrwlelnost. v katerih prevladuje slaboumnost in v ta razred spadajo tudi družine zločincev. Dejstvo, da proizvajajo maxij vredni dvakrat de trikrat toliko * otrok kot polnovredni. j** ]>° mnenju profesorji* veliko ogroženje celega sveta. Tre-ha je kontrole rojstev, da se zo pet uveljavi ravnotežje. Človeški rod podvoji v G0 letih »i v dvesto letih bo prebivalstvo desetkrat tako veliko kot je dane«. Po tem bo svet ta.ko prenapolnjen,
ZMAGA ANGLEŠKIH KONSERVATIVCEV.
London, Anglija. 31. oktobra. Današnje nadomestne volitve v Somerset in Lincolnshire okraju so se končale s popolno zmago B a 1 d \v in o v i h konservativcev.
V Yeovi je dobil konservativni kandidat nad trinajst tisoč glasov, njegov nasprotnik pa nekaj nad tri tisoč.
NA DAN VOLITEV NAJ BODO VSI SALONI ZAPRTI.
tudi če bo dosti jedi. da ne bo življenje več vredno piškavega o-relia. Naravna posledica tega bodo vojne, lakota in kuge.
Owen Love joy iz New York pa je nato izjavil, da je ta slika prečrna in da je lahko svet brez težave desetkrat bolj obljuden kot je danes. Kdina ovira, ki jo je treba premagati, je neenakomerna porazdelitev človeških mas ter ne enak razvoj naravnih sil. ( Tudi ni toliko važno, če se omeji j v splošnem število rojstev, pgč pa. da se omeji Število rojstev | manjvrednih otrok? Uboge stariše. ki proizvajajo le otroke, ki postanejo breme javnosti, je treba učiti, kako preprečiti taka rojstva.
POLICIJA JE ARETIRALA MINISTRA VERfc.
Kolin, Nemčija, 1. m»vembra. — Kolinska policija je danes areti rala tukaj dr. Kremersa. ki se jf postavljal z naslovom "ministra 'vere"' v Porcnski republiki. Mak prej sta bila aretirana dva dru ga separatista; katera dolže. <k sta snovala zaroto proti angleškiu okupacijskim oblastim.
Anderson, ki je državni superintendent protlstalonske lige, je pisal včeraj newyorskemu governer ju Smithu pismo ter ga prosil, naj da zapreti na dan volitev vse salone.
ITALIJANSKI PRINCEZINJI STA OZDRAVELI.
TurZn, Italija, 1. novembra. — Princezinji Mafa-lda in Giovapna, druga m tretja hčerka italijanske-, pra kralja, sta popolnoma ozdraveli. Imeli sta tifusno mrzlico. I Včeraj sta se vrnili v R m.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IM ZASEDENEM
OZEMLJU
it potom iuto tank« iirriuj«Jo zanesljivo, hitro Ib po olxklfc
•mik;
Jugoslavija:
BupoflUj« BI ndnje polt« In lspUCoJ« "Kt. poltol teko ml «r»d" ta "Jadranska banka" t Ljubljani. Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru. Dubromlku. BpUtu. Barujtra aH drugod, kjer Je ptl n hitre
hpiafflo naJncodoej*.
1000 Dtln..............$12.70
2000 Din..............$25.20
5000 Din.......$62.50
Prt MkMlIlU, ki inaUJ« manj kot »n tlaol tflnarj« ntunlM* MMktl M
- It Matov m peitnln« im irup« rtrtlfci.
Italija is wkUim Mtmljo:
BaapoAllJa na ndaje poflca im toi'aflaja -Jadranska banka" ▼ Trata, Opatiji la bdn.
200 lir ...... $10.10
300 lir ........ $14.85
500 lir ........ $24.25
1000 lir ........ $47.50
M Mkutllfi, KI cnaiajo manj M Mb tir rafetnlme »eeebej — * ■>'"■« a poMfilne fn drug« otroške.
■a patOjatre, ki Freeegaje tnmek rot Oni tearjvv «H pa IntM Dr imlMcm pa ■i|iNe»tl le pooebal mpoot.
Vrednoot dinarjem in liram oedaj nI stalna, menja se reCkrat te aapri> Cskoraoo; ls tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene rnaprsj. BaCunamo po ceni onega dne. ko nta dospe poslani denar ▼ roka.
trtap isptaai v smeriMrih dolarjih glejte pmtbm egtes T faa Hst>
Dsnar aam Je poslati najbolje pa Doesetts'llowy Ordar all pa Haw Tork Beak Draft.
FRANK 8AKSHR STATE BANK H Oartlandt Straat Tei.: cor.t*n<jt *&S7	Hi« Totk, V, T,
Qkna natondttto Jairaaaka Banka.
Največji alorenaki dnemik v Zčruženih državah
VeUa za vse klo - - - $6.00
Za pol leta.....$3.00
Zm New York celo leto . - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 j
71»« Largest Slovenian Daily la the United States
iMud every day except Sundays? and legal Holiday«* 75,000 Readers.
/MEHIKANCI NA REPARACUSKI KONFERENCI.
»
f!T, A NT A Ti OTM. 2. KOV
I "GLAS NARODA" j
(SLOVENE DAILY)	j
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company	_ !
(A Corporation)
F WAN K SAKSEW, President	LOUIS BENEOIK, Treasure
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officer*: 92 Cortland t S«re«t. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"GLAS N A R 9 D A"
__<Voice of the People)
_Issued Every Day Except Sunday and Holiday«._ '
2m celo leto vcfja list za Ameriko ' Za New York za lelo leto....................S7.oo
in Canado ................ «6 00 2a pof leta ................................................$3.50
Za pal lata ...................... $3.00 Za inozemstvo za celo leto ........	$7.00
Za Četrt leta ................... »1.50 Za pol leta ................................................»3.5
________Subscription Yearly $6.00_
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" i z h a j a vsaki dan i zv z em&i nedflj in praznikov._
Dopisi brr« podpisa in os* »•ni sTl pr rf* priolx'ujejo. o?nar Tiaj	blagovoli po- I
4.1,'a. O pu M«n»> C-rd*r. T"ri »prunemM kraja naročnikov, prosimo. • da t=e nam tudi prtj&njo bUvalifife naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Q L A S NARODA"
$2 Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
UELMAR
Peter Zgaga
SVEČAN POGREB
Kapitalisti si na vse nw>p>ee najine prizadevajo dopovedovati svetu, <ict so delavske zahteve pretirane, da je vse govorjenje o ]>oiiiaiijkanjii in stradanju gola laž in da žive delavci, posebno pa 11 tajna rji. v devetih nebesih.
V to svrho se poslužujejo dokazov, katere je sicer mogoče ovreči, dociin je med njimi tudi precej takih, ol katerih mora človek skloniti glavo in priznati njihovo resničnost.
Vse, kar pišejo o razkošju, v katerem žive delavci, j< pa zlobno natolcevanje.
" Kazkošje" ki s<* ^a privošči ta ali oni, ni razkošje v pravem pomenu hesede, pač je pa plod napačnega razumevanja pojma o razkošju in imenitnosti.
Delavcem očitajo zidane srajce, deavskim ženam šo1 ne z visokim petami, delavskim hčerah željo, da hočejo }>ostati take kot so mestne gospodične.
To so pa le posamezni slučaji, ki nimajo nobeneg: stika s splošuostjo.
Komur prija zidana srajca, naj jo nosi. Preudarit pa mora, če ne bosta njegova družina in njegov žep za-stran Žide trpela prevelike škode. Kakorhitro trpita ne dela prav možak, ki jo nosi.
Kapitalistično časopisje je trobilo v svet vest o po grehu nekega ])cnnsvlvanskega premogarja. Premogar-jeva vdova je dala za pogreb $1400.
Stroški so bili naslednji:
Kovinska krsta s šipo in leseno škatljo $1,000.00 Cerkveno opravilo in trije duhovni : : 120.00 Lot za grob ::::::::: 40.00 Naprava groba :::::::: 20.00 Šest zabojev sveč : : : : : :* 30.00 M azil je nje trupla in poprava razbite glave 50.00 Obleka in druge reči :::::: 40.00 Slavnostna pojedina in čiščenje hiše : 100.00
$1,400.00
To je naravnost pretresljiv račun. Kompanija je k vsemu temu prispevala žlO>. Ostalih trinajststo jo morala od.šteti vdova pokojnika.
Morda je bila vdova j*loljako verna. češ. čimveč lx žrtvovala v zadnjo čast svojega moža. temboljše se mu 1>< godilo na drugem svetu.
Ali j«* bila pa takn zaslepljena, da je zanemarila bodočnost s\ojih otrok, samo da se pokaže in postavi pred svetom.
Prav ni storila, pa naj je verna ali častihlepna. T« bo v svojem srcu potrdil tudi po^rebnik. ki je pokopaval moža. dasi ji tega ne bo nikdar priznal.
• Lepo je častiti spomin imkojiiifca. Toda časti se lu' z dušo in srcem, ne pa z iiebrojnimi svečami, dragimi tru-jjami in pestrimi trakovi.
Resnične žalosti ni mogoče izraziti nazunaj.
Žal. da je s tem veličanstnim pogrebom vdova pokojnega premogarja neizmerno škodovala vsem pokojnikovim tovarišem, katere čaka v jami morda ista usoda kot je pričakala njenega moža. Ista usoda, ne pa tako veličasten pogreb.
Povprečen Amerikanee, ki je vse prej kot dobei dušeslovec, bo čital tako poročilo, in bo vzkliknil, ko b« slišal, da žele majnarji izboljšati svoj položaj: —- 4*Kaj pa hočejo še več ? Saj prirejajo kraljevske pogrebe in so brez dvoma založeni z denarjem!"
Tako prepričanje je pa sila težko izbiti iz srca.
!;a piarjl" / ri>ženkraneki in sve-tinjcunii	" aiivvt;!-kii;ifve'1-
lir n k' ■ ni prišla mis-i. «la b' *ve nt ki liko zavzel za Tlas. Čudno le t-«, k ' r ni in k a k. a mul« vask-a. .impa!" I ) v kratkem morda zma-
;.ilo :ij:>(* mevto me.-to Chivigo. kjer s«-	j fr i"f.|»*j'» oee-tje- lrls.:-
.1- -Ji..! ji \' ž«ij»:	ki »a z-da!
liitiovit'	nji!; žrtva '> tem
pri!." In ; /-, ii —iz* » že razne se->v t Mila <lo zaključiva smo pt Isv šl« . : je ■>!• lil! v lia.vj sre i<> ru-iak •; <ren.j-» k< renim- H -v. V. "!:] ■ ;»•. S :.,[' nam j«- taki j «i•»\ o-lil /.i pi • o ■-vin »-erkveaio dvoraiio •vV. K( žellVeliea er'"kve eelkve ii la:a - bomo . 1 sloj zbirali in tam k»»t j,; io.oe eebeliee nabirali prispevkov /.:t boiloei na.š vensk t' »m ! i' -Aj i ii nan*lni. Zc 11a piv iiedi'tjii v novembru bomo p<< To-'ikem <"-<s<n -l^jiii .sv o ju jrirvu ieo
pri -hi/tii božji. Ri jaki težak i» v-ik /a» "tek, toda mi. ki to dobro vemo, bomo zato napeli naše živee in v ■si* »ji rune, tla bomo k main na k'mju ]>a naj s>tane silo a!: densir! Xe jm»:hI»inio pa na op<"»-
miii: "X" on, ki zamenja, pač pa kdor slavno konča, ta je zmagovalec. * Pretrpeli smo že dosti iai čakali na odrešenje,	pa zdaj
pokadimo, da nismo Taki k<»t na.-"jnal::j »" jh> svetu.	i
Živela uasa naselbina in <lrui?e slovenske p" Ameriki!
Naročnik. '
- I
Trgovina z belimi sužnji. >
Subot'.S'ia polk lja je aretirala] neko Kutieo Majdak iz Zlatarja, ki triruje mladimi dekleti. Odkupila je od staršev siromašnih Madr-arov po '200 dinarjev dvoje šestnajstletnih deklet iti je dekleta ponujala — javnim hišam

Dopisi.
New York City. (
Pričel se je Čas. ko posamezna J Hriiitva prirejajo woje veseiiee in zabave. Nekaj wno jih že imeli, druye p!*idejo iih vrnlo. Tak.« se( n«m obeta kntkuSam jesen in zim«.
Kot je bilo ie naznanjeno, pri-! vedi Slov jievsko in dran»atienoj društvo "Domovin«** v "nedeljo 4. novembra v cerkveni dvorani 62 St. Mark's Place, i^rro '4Stari ni-.ia". lyra je nad šaljiva ter pri tem	mnofo <4meha. Z&-
fetek je ob S. uri pop.
" ... : . - '
Tudi se sbši. da bo imel "Sla-( vee" v soboto 10. uovemJ)ra svojo j za'anvo in s:eer v biA"ših ^prostorih rojaka Martina Rauha na Irving! Ave, v Hrooklynu.	P.
Detroit, Mich.
V Detroitn nnpredujemo in sicer ne samo gmotno, ampak tudi! na izobraževalnem iji .sedaj pa še na duševnem polju- Že leta in le-: ta so bili tu naseljen: Slovenci,j Toda žaliboar prepuščeni <*ami svo-j ji usodi. Čudno — tMiko musijo-| n ar je v je priaio in še celo "fleč-
Sedaj v dobi prešauja. ko so \ >e misli koncentrirane v grozdju in vinu. človek res ne ve. kako bi dragim rojakom razjasnil svetovni politični položaj.
Bom pa poskušal v slogu, ki jim v sedanjem času najbolj prija :
Jugoslavija še vedno meša. Od jutra do večera. Dostudaj je pa samo na Hrvaškem začelo nekoliko vreti. PojavUe so se bile velike pene, pa so izginile v inozemstvo. Eni teh pen so rek h Radie.
Nie"procentni Avstriji so vbrizgali Francozi in Angleži nekaj procentov. Sedaj sf( je nekoliko omajala. Potrebuje pa gorkote. Brez debelih kocev ne bo uspe-j vala. 1
V Italiji je hitro vzkipelo. Sod pa ni bil debro pomit. Na kra-! škem koncu je prišla goba vanj. Kljub vsemu prizadevanju Musso-l:nija se je začelo pri' Rimu ki-! sati.
Vsrtkdn jv* mislil, da bo treba na Turškem vse skupaj zliti v kanal. pa se je v zadnjem Času prav dobro obneslo.
Pijača hoče na dan. Cop. sultan j po imenu, je odletcl. j Na Ruskem s<j začeli po novem principu. Sprva je slabo kazalo. Trta je bila dobra, samo uši je i bilo < l sile. Zadušili s« jih s vencem in raznimi kislinami.
C'e ne bo dobro, bosta Troeki in Lenin <-dletela kot umetna umna kletarja.
Na Poljskem je kislo. { Na Grškem je kjslo in ]>ol. Bolgari nekaj kuhajo, pa do.se-daj še ni priteklo, i Na Španskem odcejajo zadnjt ostanke monarhije. Za prekuhat ne bo. Plesnjivo je in zaudaja.
Nemško grozdje je posebnt sorte.
Obilno je in bogato, toda Fraii eozi iztisnejo iz njega kljub vsem sv ojim prizadevanjem komaj pai dobrih kapljic na dan.
V sveti jezi sujejo in brcajo \ sol. Ena doga, tista na Poren skem, se je že nalomila.
Ko bo njihova srboritost napra vila dovolj veliko ^Mlpr-tino, boclo utonili v strupu,4ci bo bruhnil ii
■ v
majse.
Nemci bodo pa prihranili pat
•	veder zdrave pijače za svoje lep-j še dni.
j V Angliji bi dobro uspevalo, čt
bi ne delal komedij irski bacil. ! Bacil aretirajo in ga skuša jo izstradati. Pa v svoji navidez ni impotentnosti ]>orodi na tisočt-, drugih.
Tisto, kar bo Belgija zmrcva rila. ne bo ne za pitje ua za kuho Možje, ki so mešali, si niso prej očistili rok.
Na Danskem imajo vsesa za
treho. istotako tu<li na Svetlsk^n
-
;n Norveškem.
Fuzel v Latvi. fnzel v Litvin -.ki in fnzel v Estoniji. Rusi so od i lili. Nemci pa prekuhati niso ho J teli.
j Kitajskih in japonskih jiijač o , stali svet ne pozna. Baje so gron J ke in smrtonosne, j>oset>rio tiste (mu. ki jih ni vajen.
Vsa južna Amerika se bori pro ii severoajueriški ničproeentnosti.
Mehika eksportira v Združene države bandit p in žganje. ' Kanada — žganje in pivo.
Narod Združenih držav je na I rod 'jwisebne sorte. Svojim diplomatom in zastopnikom dovoli, da
*	govore in gobezdajo. karkoli hočejo.
Narod pa d«*la po svojem. Dobro in slabo, blagodejno in uničujoče.
i Tisti, ki propagira prohibicijo. čnfi ponavadi v glavi težke posledice slabe pijače.
3Jugoslnimtx*ka
Ustanovljena L 1898
Katni. Srfttiola
Inkorponrana I 19i>*
GLAVNI URAD v ELY, MINN
Glavni cdbornikl:
Preaednlk: RUDOI.F PERDAN. 933 E. 1« St, Cleveland, Ol
PodpreUaednik: LOl'IS BALAKT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn.
Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box Ml, Ely. Minn.
Blagajnik n*icpla£&nlh smrtnlo: JOHN ilOVERN, «IX — ISth At*. But,
OulUtb, Minn.
»	Vrhovni xdravnlk:
Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American SUte Back Bid«.. ••• Grant Bt M Bixth Ave., Pittaburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
'ANTON ZBASNIK. Room SOS Rake well Bid«., COT. DUkinond Ud GrftBt
Streets, Pittsburgh, Pa-SiOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. HL FRANK SKKABEC. 482J Washington Street, l>enver. Cole.
Porotni odbor.
LEONARD SLA BO T> NIK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson BIdg.. I'uyallup, Wash.
FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, o.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMEXC, 3>3 Park Str.; Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa. Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CElARC, S3S Market Street. Waukegan, I1L
---Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda'*.	-
Vse stvari tikajoče se uradnih zaJev kakor tudi denarne poSiljatv« naj ee pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se podllja na predsednika porotnega odbora. lYoSnJ® *a sprejem novlb članov ln bolnllka spričevala nai se poSilJa na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota s« prtporoia vaero Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor teli postati član te organisaclje. naj se zglaal tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev *» pa obmlte na gl. tajnika. Novo dru&tvo Be lahko vstanovl ■ 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Epilog Ijubavnega romana
Princesa< je prodala vse svoje i-metje, da je preskrbela ljubimcu dostojen pogreb. — Matači-čeve smrti ne more preboleti in hotela je izvršiti samomor. — Sedaj samotari na Madžarskem.
Pororali >m(/ že. da j<- <»»v;i {il. A!al;;r*ir iinir! Pari/.u v naročju svoj« ljubico jirinc se Iji jizc Ko-l)urško: Pogreli jralantncjra vitezu jc vršil v prcsiolici Francije, in sicer pozneje kakor j«* ta ccre-Mionija v nava-li pri nas občanih. Princesa Lujiza ,i»'. oskrbi kojniku <lost<>j«*n jx»prr«'b. pr«Klala vse svoje irnetje t«*r nar<w"ila svp-i-aiio žalno mašo. Obred jo žil v pariški cerkvi St. Philippe do Rome. Pri maši je pel cerkveni okoli katafalka sa ^ :i-e]e vošeenice v srebrnih ' svečnikih, pri glavnem oltarju s.» molili <lu-hovniki v svečanih oblačilih. Po-irrebni ceremoniji so prisostvovale samo tri dame in par pokojnikovih prijateljev iz starih časov. Po pogrebu je princesa, ki smrti svojega ljubimca 110 more preboleti, poskusila samomor. Neki posetnik ]>a je njeno nakano preprečil. — Luji*!l je >eaj prosila češkoslovaško vlado, da ji-dovoli pokopati Matačiča na njenih tleh. ker je bil plemič zadnje čase ]*risiojen v češkoslovaško republiko. 'Ako praška vlada tej želji ujrodi, bo dala pririeesa pokojnikovo truplo prepeljati Lz Pariza v Prago, sama pa se poda na Madžarsko, kjer hoče preživeti zadnje dni svojega življenja v samoti in v mislih na dra-jregra pokojnika.
Aziji • izirubi! svojo mater ter j" i?n: - -daj p> ct lem Ualkaiui. Pre-sic.dil je z.- ^hško. Bolgarijo in Srbij I'ravi. da je prepričan, da jo najd« v Jtig.slavij:. il!ade»a A/iso izr».»č li /.a.ščiti dev*e. ki" se iju nadalje brigala za malčka.
"Vampir" v Beogradu.
V	Ik-oiTadu je poč»'l nov '* vampir" s svoj:m delovaaijem Vendar l'a je p lici.ja zasačila že po dveh dneh. Bil je to 15k-:ui N« nail Nikolič i/. f»brenovca ki je pobijal
' na skriven način šipe p > mestu. Xa polii-iji je izjavil, da j«> to >:<>-ril ra«li ti«;;?, tla bi prišel v liste ji t bi na ta način postal slaven.
I
i Falzificirana mat.uritetna izpričevala.
Tv»->\ska akademija v lic« gradu spoj-i-ča. da s*, je tamkaj ugotovilo veliko število falzitict/anih izpričeval, M so bila narejena na Dunaju. Tudi ua zagrebškem vsi*-učil V*u sf je ugotovilo lani več falziliciranih maf.ti itetnih rzpri-
val. Vsled tfir;i s4' j,- ( Iredilo. la se po posebni komisiji pregledajo vsa matimtetna izpričevala univei-zitetnih slušateljev.
Zažiranje denarja v BeogTadu.
V	dvorišču ministrstva finance so pričeli zažigati en - dinarske
:iovčanicc. ki so k< t raztrgane ji
iinuzane potegnjene prometxi Takih nf-včanic je skupaj za 17 mi-j lijenov. Zažiganje b» trajalo več (Ini tir se vrši pud strogim 'ia«l-, zurstvom p^li- lje. Za en< -i narski-. mi noveaJuei;mi pridejo na vrsto ; ir.dinai^Ue, Li so bile iasdane »d fi-j n:i!ič'iega ministrstva in se «.t I i-pna nahajajo še v prometu
Umestna naredba.
iMvnateljir! vi> dt /arnih >■ b /.n e v Sul;0*iei je mlredilo. da morajo j v; : pr-«i*i» je načeli lik: p<>[»s:it! je. ki s- v službi p služu.ie mad-žrvkc<ra je/.'ka. V u.vp-ilbi pri-Jnrniinja. da bodo v.si železniški 1 u-lužbenei k: se	hoteli iiauel-
ti našega j *z ca. il-i-r - > imeli dovolj časa za t-> *-<lpiiščeiii iz državi- -'nžhe. X:nedba je izdana ■ na podlagi uradnih p ♦r«*'il.' k: jiii •j je prejelo prometno nrnistrstvo !v /;;dnjwn času o žaUvnem dej-j -'vu. da del železniškega osr>!ija 'j na Hrvatskeni in \ Vojvodini v slu/J»i -".hi le madžarski jezik.
IZVEŽBANE ŠIVALKE
z,i delati okraje na Box strojih dobe dobro delo in dobro plačo. — Mikado Straw Hat Works. 112— 114 Voos'er St.. New York City.
(3 i-lO—2-11 >
Nezgoda na železnici.
Blizu postaje Mt-lenei pri l'.ee-Let-ekn sta t reda skirpaj osebni in ovorni vlal:. Ranjenih je 15 o»eb. datei-ijalna šl:« da ie velika.
Jtrašna smrt železniškega čuvaja.
Na pn>gi Zagreb—Sveta Klara ;e je pripetila grozna železniška« lesreča. katere žrtev je bil mladi-ieleznški č'i\*3j Viktor Osek. ki ie je vozil iiu dre/.ini. Že.blizu ču-rajnfce ga je doli rt el vhik ter za-.•czil z vso silo v drezino. Ose»k je irišel pod kole.sa lokomotive. ra je vlekla še kakih štirinajst net lov daleč .11 ga popolnoma raz-nesarila. Ra/.trgano truplo je v ;osih luzalo naokrog. Nesrevnež1 ie je šele pred ki-atkim oženil. ]
Tragična smrt bclne žene.
V	Zagrebu ie skočila neka žen-
i
ska z okna drugem nadstropju >et sne klinike na eestni hodiuk.' .^dravstvtiuHpi.'licijska k« misija, ;i j" takoj p»-išta na kraj nesreče. :e ugotovila smrt. Pokojniea se Imenuje Marija Horvat. Stara je ila 41 let ter soproga železniškega. zavirači. Bila je nn lanholič-no razpoložena: bila je v strahu, la l»o jiopolncma oslepela.
Smrt v plamenu.
Trgovka Ivka Singer v Osijeku ie s pomočjo >voje služkinje lika-a so!>e z znie-jo bene na ■ * i barve. Da t-> iiiaso laglje upi?rabi. jo je jrela v no.-odi nad plinovini pl;i-menom. Masa se j« nenadoma \~a«--a in g'v-ipa je pobitima ž njo iz
•	obe na «1 %'<•! „-.-e. .Mah-'ina jo bila . -h v plau>enu — obleka jc ztr >-
•	la na n jej. CosJ>a je že liasb*d-ajega dne umtla vsled ("peklili.
Misterijozen dogodek v Beogradu.
V	beograjskem hotelu 'Palace' -ta bita ponoči z revolverjem »«b-streljen;' francoski kapitan l'ar-
ier in šviea rsic i i r'_"ovc< F seli. in .ter prvi ;» glavi. drugI na r« ki. Kapitan Carlier je Mžk<t r»»ijen. Pol:cija d- slej ni mogla ugotoviti povoda t emu <io^odku; domneva pa tla gre za zlw'in.
Napad zaradi nepovoljne kritike.
V	Novi -ii Sadu je sotmdnijka or-.iunaške^a glasila "Vidovdan" -J.' Šubert na ulici inzultiral ln-ki gle- j •lališki igralec zaradi tega. ker je napisal nepovoljjio kritiko o lije-i^ovi soprogi. Subec je v h.-žil ovadilo i>»-: kazenskem sodivčll.
Mladi Armenec išče svojo mater.
Že nekoliko dni se nahaja v Beogradu mali Armenec, ki je ob prdik' požara v Smimi v- Mali
HOVA wmm* PffJlOA	rp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega
tj • VW%\T A inif	slovenskega planinskega polka.
ilA aRvAVUI	' V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega :
*wvw v a ar a vv	polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz ;
1 ULJ AlNAfl	Galicije, z Doberdoske planote, z gorovja s Tirol, Fajt-
o • 1 t M jj-j.	jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o
Spisal Iran Mahoc	polkovem uporu ter njega zakletvi.
Cmm m psibuno---
a« 50	Knjiga Je trde venma, viebaje S70 strani in 20 alik is vojna
* •• —	;.OXtAg KABODA" m Cortlandt Strea. Hew York, H T
/
*
t . -

■ J
GLAS NARODA 2. NOV. li>23
CITATELJI!
V	človeški družbi ima vsakdo svoje dolžnosti in pravice. Od najvišjega poglavarja do najnižjega izvrševal nega člana. To pa ni samo v splošnem, jlao pa tudi v
podrobnem.
Razen dolžnosti napram človečanstvu, ima človek dolžnosti napram državi, deželi, občini, organizaciji, družini in napram vsaki skupini, v kateri je zastopan. To razmerje vpliva nanj blagodejno, ker mu daje gotove pravice.
V	največ ozirih se p ravice zenačijo z dolžnostmi.
Posledica tega izenačenja je zadovoljstvo.
Po svojih najboljših močeh smo zadostili vsem dolžnostim, ki jih terja od nas prostran krog naših naročnikov.
Potemtakem je naša pravica zahtevati od naročnikov, in čitateljev, da store isto napram nam.
Te dni bo dobil vsak, ki dolguje naročnino, opomin, naj .io poravna v najkrajšem času.
Ker trdno zaupamo v pravicoljubnost naših rojakov, smo prepričani, da ne bo treba pošiljati nadaljnih opominov. .
Kdor se bo kljub temu ne bo pravočasno odzval tel storil svoje dolžnosti, bo v dolgih zimskih večerih brej lista, ki je postal neobhodna potreba vsake slovenske hiš€ in slovenske družine v Ameriki in Canadi.
Uredništvo "Glas NarodaM bo pa v zameno poskrbe lo, da bo list obdržal sloves — sloves najboljšega in naj večjega slovenskega Usta v Ameriki.
Izbirali bomo dnevne novice, da bo vsak čitatelj ne prestano informiran o aktualnih svetovnih dogodkiii.
Uredniški članek bo originalen ter se bo bavil s snovjo, ki je življenske važnosti za človeka, posbeno pa slovenskega izseljenca.
Nadalje bodo čitatelji vsak dan sproti informirani c najvažnejših dogodljajih v stari domovini.
Posebno pozornost bomo posvetili novicam iz naše tužne Primorske in Krasa, kjer trpe naši rojaki neopisne trpljenje.
Vaš stari znanec Peter Sgaga bo na svoj način tolma čil dnevne dogodke, pikro pohvalil, kar bo dobrega tei blagohotno oštel, kar bo slabega.
Poleg tega bo vsak dan v listu nebroj zanimivosti zanimiv roman ter ena ali dve krajši povesti.
Čitatelje že sedaj opozarjamo na krasen roman — ' Marijina povest", ki bo začel izhajati prihodnji teder na zadnji strani našega lista.
Vse to vam bo nudil "Glas Naroda", ki bo zanapre; izhajal vsak teden najmanj trikrat na šestih straneh za naročnino $6. na leto.
Mi obljubljamo storiti svojo dolžnost, če bodo naročui-ki zadostili svoji.
Večkrat boste opazili v listu tudi cenik naše knjigarne, ki je najpopolnejša knijgarna slovenskih knjig v Ameriki. Naročite in čitajte!
Izvanredno zanimiv je tudi Koledar za leto 1924. D? sn rojaki ž njim zadovoljni, so nam porok mnogoštevilno naročila. Ne odlašajte, da ne boste brez njega. Pošljite ga svojcem v stari kraj, in poslali jim boste najlepše darilo.
Upoštevajte vse to, posebno pa, kar se tiče obnovitve naročnine. Ne čakajte, da bi vas obiskal zastopnik. vam poteče naročnina, jo obnovite.
S tem boste v prvi vrsti koristili sebi, v dmgi vrM pa nam, da nam bo mogoče list kolikor mogoče izboljšati
__"Uredništvo in Upravništvo "
Ženska zimska moda.
AMKRTftKI DOM V TUJI DEŽELI.
Novinarstvo v starem
^hka nam predstavlja poslopje Young Men Christian Association v Sanghaj na Kitajskem. Poslopje je v pr\"i vrsti namenjeno ameriškim mornarjem, ki se ustavljajo v tamošnjem pristanišču.
i
Zagonetno, toda resnično, j
Že prve novine so bile v bistvu podobne sedanjim: zavijale so resnico in pisale kakor je prija-lo dvoru. — Prve časopise su pisali večinoma svečeniki, ki su objavljali novice in razglase.
Kij mislijo o Amerikancih?
Kaj mislijo Evropejci o Amerikancih? Nekateri nas hvalijo in drugi nas grajajo za grehe naših sodržavljanov, ki so prišli iz različnih evropskih dežel.
Ali nas- cenijo in ljubijo ?
Nekateri nas, a številnejši ne.
Nemci niso' bo <r ve kaj zaljubljeni v nas. Nemci srednjih razredov mislijo še vedno, da smo narod, ki je v zadnjem trenutku podaril zmago v svetovni vojni njili sov razen emu sosedu ter zatiralcu v Ruhru. Franciji. Ne ljubijo nas. ker vidijo prihajati iz hotelov Adlon in Bristol, dobro rejene ter brez vsakega znamenja pomanjkanja.
Nemški profesijonalni razred, umetniki pevci, pisatelji itd., so mnenja, da ne znamo ceniti njih umenosti in da so za nas le vir dohodkov in dobičkov. V njih oreh igra dolar najvažnejšo ulogo.
Nemški revni >loji pa sploh ne mislijo na nas. Kaj jih briga, če se valjamo mi v bogastvu, dočmi iščejo oni hrane med odpadki? Njih beda je tako velika, tla izgubili vsak smisel za zavist.
Govorim sedaj o Nemcih v Berlinu. V Poren-ki in v južni Nemčiji pa nas večinoma imenujejo "'proklete tujce**.
Rusi mislijo, da smo narod črncev ter cowboyev in da je med nami največ Indijancev, okrašenih s perjem. V mislim imam pri tem navadnega Človeka, ki ni bil nikdar v Ameriki, človeka, ki je politično brezbrižen in ti ljudje predstavljajo glavno maso v Moskvi, Petrpgradu in v drugih mestih Rusije. Komunist pa nas smatra enostavno za kapitalistične sužnje, a priznava, da je v Ameriki tudi nekaj belih moških in žensk.
Vsi Rusi pa priznavajo, da smo skrajno simpatični.
V	Avstriji nas zelo, zelo ljubijo" in tozadevne informacije je | dobil poročevalec predvsem na Dunaju.
-—Vaše ženske so skoro prav tako lepe kot naše. — pravijo Du-najčani ter mislijo wpraviti s tem velik kompliment.
—	In vaši možje so tako veliki in močni ter t-ako zelo ljubijo svoje žene, — vzdihajo Dunajčanke.
O mnenju Francijo ni tefba dosti govoriti, ker se je o tem razpravljajo že na dolgo in široko. Francoski trgovec uas obožuje. Radi nas se je naučil angleški, ker se nočemo naučiti luhberrega tujega jezika. Radi nas oglaša svojo robo v angleščini. Radi nas uči tudi svoje otroke tega čudnega jezika. I metniški krogi nas smatrajo simpatičnim, a so mnenja, da nismo dosti kultivirani. Vse pričenjamo ter končujemo s kabarejem.
Italijaini pravijo, tla smo prismojeni, ker se nam' vedno tako strašno mudi. Nobenega časa nimamo za ]>osedanje v kavarnah ter za majhen pogovor s prijatelji na cesti. Navaden Italijan potrjuje pravilnost starega reka. da so nasprotstva mikavna. Sledil bo svetlo-lasi ameriški deklici na cesti brez vsakega zlobnega namena in včasih bo celo drzno stopil k njej ter zašepetal:
—	IJella, bella . . .
Cehi se ne brigajo za nas.
* Isto velja o Litvincih.
Švicarji nas z veseljem srejemajo v svoj krog.
Vsi ti narodi imajo različna mnenja o nas. a vsi so združeni v občudovanju našega "jazz". Teh narodov nismo zavojevali z dolarjem v toliki meri kot z jazzom. V vsakem evropskem glavnem mestu, vključno Mosk-vo, plešejo ob zvokih jazza.
Glede ene stvari pa soglašajo vsi s polnim srcem in v tem slučaju ni stvar nam v kredit. Ameriške ženske so preveč neodvisne. Moški jim strežejo, mesto da bi one stregle moškim.
—	Zakaj nosijo vaši možje vso prtljago? — je vzkliknil neki Nemec s'rdito.
Francozi, Italijani. Rusi in tudi Avstrijci dajejo iisraza slišnim čustvom. Vsi bi radi, da bi delali Amerikanci tako kot delajo Ca-pričani. Na solnčnem otoku Capri, ki leži v na poljskem zalivu, sede moški na javnem trgu. katle, pljujejo ter se razgovarjajo, doeim prenašajo njih žene težke kovč«'ge turistov. Možje se niti ne brigajo za žene ter jim ne privoščijo niti ene bodrilne besede.
V	večjem ali manjšem obsegu velja to glede cele Evrope. Ženske niso deležni nikakih posebnih ugodnosti v zadevi porazdelbe dela. Evropejci ne morejo razumeti bedastoče — ali pa strahopet-nosti — ameriških moških, ki dovoljujejo ženskam, da jim naprtijo vse delo.
^ Pole-g tega pa nas tudi smatrajo velikim revežem, ker pijemo vodo. in ker nam voda tudi ugaja.
—	Vi vedno pijete vodo in nikdar vina. — pravijo, in vendar niste nikdar bolni.
Neimei se čudijo, zakaj ne pijemo piva.
Rusi nam ponujajo čas in kvas. a pravijo, da si ne morejo misliti človeka, ki bi pil vodo. ^
»Številni Evropejci, s katerimi sem govoril, so izjavili, da bi ne šli nikdar v deželo, v ka.teri vlada prohibicija.
Pariz pravi, da se oblačijo naše ženske preveč po enem kopitu.
—	Nikake individualnosti nimate v svoji obleki, — pravijo Pa-rižani. — Vaše ženske izgledajo kot punčike.
Evropsko mnenje o nas kot svariteljev in razširjevalcev umetnosti je slično ničli. Vsi Evropejci so prepričani, da no objavljamo nikakih knjig, ki bi bile vredne čitanja ; da ne slikamo nikakih slik, ki bi bile vredne, da si jih človek ogleda in da ne komponiramo nikake godbe. ki bi bila vredna poslušanja.
Imamo pa par stvari, ki s:cer nimajo nobenega stika s civilizacijo, ki pa kljub temu segajo preko Atlantika in sicer:
—	Jazz.
—	Charles Chaplina
—	in dolar.
Iz življenja proslulega zločinca.
Ernest Menet, grbast Francoz ;.n eden najbolj odpornih zločincev, je bil pred kntfkim odpuščen iz Sing Sing jetnišniee, kjer je »il zaprt dvajset let. Te nekdanji ilrzni človek, ki je neštetokrat skušal pobegniti, je prišel med «*et popolnoma izpremenjen.
Ljudje v Broklvnu se gotovo šc spominjajo Buckley Street roparske tolpe. To je bila tolpa vlomilcev, ki so bili na delu v rezi-denčnih delih mesta. Dom za domom je bil oropan in tudi en uboj -o pripisovali tem banditom. ko-jih voditelj je bil Ernest Menet.
Menet je bil pariški apač. Njegova karijera se je pričela v onili zloglasnih delih Pariza ob Se:ni,. kjer kraljujejo najbolj zlobne roparske tolpo, kar se jih je kedaj pojavilo v kakem glavnem mestu. Bil je ponarejevalec in ropar, iztirjen. nadarjen in brezobziren. Spoznal ve je na vse mojročp vrsto ključavnic in pravi mojster je bil v električni stroki.
Najbolj uspešen je bil pri ropanju cerkva, iz katerih je kradel zlato posodo ter dragoeene okraske. V svoji majhni sobici, kjer se je skrival, je nato izluščil dragocene kamne iz posod, kipov in okraskov, stopil zlato in srebro ter sploh delal z ročnostjo izurjenega zlatarja. Ženske je ljubil nad v>e in svojim kraljicam je poklanjal plen roparskih pohodov. Prirejal jim je drage pojedine, pri katerih je teklo najdražje vino v potokih. Krog brezkrvnega zapestja prve je zapel zapestnico, katero je napravil sam iz zlata ukradene monštranee. Med pobarvani ustnici nadaljne je utaknil cevko za cigarete, okrašeno s smaragdi z mitre kakega škofa. S takimi ženskami se je v svojih pro-s^'h urah vlačil po beznicah zloglasnih pariških krajev.
V Franciji je presedel Menet nekaj časa v ječi. nakar je prišel v New York.
Radi neke majhne tatvine je bil aretiran ter poslan v Elmira po-boljševalnieo. Skušal je pobegniti ter pokazal pri tem tako ročnost s ključavnicami, da je dt»>bil priimek "The Locker". Ko je bil 'zpuščen. je organiziral Buckley Street gango. ^
Menet in njegovi tovariši so bili aretirai, in več tednov je javnost s presenečenjem cula o,številnih ooskusih Meneta, da pobegne iz Queens Count jetnišniee Grbasti Menet je bil v svojem elementa. Iz kosa železa je napravil orodje.
* katerim je odstranil ključavnico na vratih celice in prijeli so ga le raditega, ker ga je srečal neki oaznik. povsem slučajno. Spravili <o ga v bolj trdno cettco in pomnožili straže. Po preteku par dni na je napravil Menet par ostrih nožev iz kosa železa ter odprl kiju avnice. S svojimi tovariši je nameraval pomoriti stražnike ter pobegniti. Nato pa so razkrile obla-
sti nadaljni fantastični načrt Meneta, ko je hotel oprostiti vse jetnike \r jetnišniei. Vsled teh različnih poskusov je bil obsojen na tri in dvajset let ječe.
V Sing Srngu je postal še bolj divji kot je bil poprej. Popolnoma osamljen je bil med drugimi jetniki, ker s« se ga slediji bali. Koval je raznovrstne krvave in uničevalne načrte ter razmišljal o sredstvih, kako pobegniti iz jefce. Čakal je mirno na čas. ko bi sr mu nudila prilika za to in ko bi mogel izpremeniti v dejanja svoje fantastične načrte in sanje. V tem času je dosegla zločinska fantazija apača svoj višek:
Ena stvar pa ga je neprestano vznemirjala. Hrana v jetnišniei ;«e bila priprosta in slaba. On pa je bil Francoz ter vsled tega ljubitelj dobre in okusni hrane. V svoji karijeri kot s plenom obložen apač so je navadil dobro jesti in piti.
d etiki so ponavadi skušali Izboljšati svojo dijeto s tem, da so si sami pripravljali različne delt-katese. Posrečilo se jim je sempa-tam ukrasti kako vrečico moke. nekaj surovega mesa in drugih jedil in na ta način so si pripravljali posebne obede, poleg jetni-ške hrane. Kuhanje v celicah je bilo prepovedano.
Tudi francoski jetnik je prišel polagoma na to misel. Napravil si je električno peči&n. ki je neizmerno prekašala nerodne priprave drugih jetnikov. Popolnoma se je zimislil v to »svojo novo iznajdbo in z boljšo hrano je izginila tudi njegova odpornost.
Ostal pa je vendar samoten. Njegovi tovariši so ga cenili, a Menet je bil preveč ponosen, da bi mogel postati v resnici priljubljen. -Jetniške oblasti so ga žp davno prenehale -smatrati nevarnim in po preteku dvajsetih let je bil izpuščen. iztreznjen človek, kojega fanatstični načrti so se izpreme-nili v bolj pohlevne ambicije, tikajoče se skrivnostnega kuhanja.
ALI VESTE,—
da je najboljši slovenski loi»osl>>viii list "Ljubljanski Zvon" najprej izhajal na Iniuaju ter se je šele kazueje preselil v LJubljano? Ali veste, tla so izdeloval-ei Hehnar TurSkih Cigaret i*>nosiii na izlxiriio kakm-ost 100% turškega tobaka. "ki je v njih?
Že v dobi rimskih cesarjev sn bile neke vrste novin, ki so poročale o j»olitiki. dnevnih dogodkih, [ sodnih razpravah, državni skupščini. o vladarju in celo o književnih novostih. Samo o trgovini in t) borzi še ni bilo glasu. Prve no vine star;h Rjjnljanov so bile ta-, kozvane "Annales". ki so jih pisali svečeniki v obliki kr*>n»ke in , so poročaje o verskih in prosvet- : nili rečeh, o dogodkih na zenrlji i in na nebesu. Ljudi je bolj zuiiinži i posvetni d ?1 analov, zato so verska j»oroč'la končno izginila. !
Mnogo kasneje si ti rimski ce-i
i
sarji ustanovili gladilo "Acta di-; urna". V njem so bili zabeleženi j važni d<»g«Klki v dvoru in v Rimu ter razne vesti. Celo zasebne { vesti niso manjkale. Cesarski razpis'. zakoni, poročila o raznih pravdah, govori v senatu in literarna naznanila so polnila te novine. I hi so bile pisane predvsem v interesu vladarjevem, je razumljivi. Marsikaj so zamolčale, marsikaj pa tudi po svoje zavile, lagale ali pretiravale. Bistvo pa je bilo reisinično. Ta 'Acta dinrna* so se razpošiljale v gotovih časovnih razdaljah Judi v province, kjer so šele tako izvedeli, kaj je novega v prestolici.
V zadnji dobi rimskega cesarstva so postala "Acta diurna popolnima dvorska, in ljucjje so se posmehovali čenčam, ki so jih nudil j plitke in neredne dvorske novine. Niti debeliii laži se niso sramovale. Tako so v dobi cesarja Severa (225.—235.) poročale o sijajni zmagi nad Perzi in naslikale bitko, ki je sploh ni bilo. Namesto novin so imeli takrat tudi obširna pisma, ki so si jih pošiljali n. pr. trgovci. Njih vsebina je bila p»-stra in je obsegala vseh vrst novice. Taka pisma so se potem o-hranila in so postala zgodovinski vir. Prave novine pa si seveda nastale dosti kasneje z izumom tiska in novmskega papirja.
Hipnotični vpliv na tele-fonistinje.
Zanimivi psihološki poizkusi profesorja Muensterberga. — Dokazal je, da imajo glasovi telefoniraj očih ljudi hipnotični vpliv na telefinistinje.
Vsak pevec bi moral imeti
noro izdajo
"PESMARICA GLAZBENB MATICE"
Za itiri moške glasove
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena « poštnino $3.00.
"GLAS NAEODA" 82 Cortlandt St., New York. If. T
Kolikokrat na dan se pritožujejo telefonski naročniki na bedna, jaclna. a često tudi dražestna bitja. na mlade telefonist in je, s katerimi imajo novinarji največ posla. Vsi se pritožujejo radi krivega spoja. Krivi spoji pa imajo po sodbi priznanih psihologov svoj temelj v kompliciranosti duševno-sti. Amerikanei so se že eksperimentalno bavili s psihologijo telefon Lstin j. Mnogo poizkusov je izvedel sloviti vseučiliški profesor Hugo Muensterberg. ki je prišei do zanimivih rezultatov.
On tolmači na razne načine, kaki reagirajo telefonist in je na poziv naročnikov. Pozornost telefonist in j — piše učenjak — zavisi od vpliva čustvenosti. V prvi vrsti pride tu v poštev glas naročnike. To svojo trditev dokazuje učenjae na podlagi cele vrste poizkusov. Raanelil je vlogi telefonirajočih naroČnikovnekemu mladeniču pri jet ne zunanjosti in prijetnega ^lasu ter priletnemu človek nekoliko osornega glasu. Telefonistinje pri poštni centrali, s katerimi sta ta dva gospoda govorila, niso ime. le niti pojma o tem. da ti razgovori niso bili resni, pravi telefonski razgoviri. temveč le deli psiholoških poizkusov. Kaj se je izkazalo ♦
Ko je mladenič s toplim in prijaznim glasom zahteval spoj. ga je dobil na •najtočnejši in n^jkož rektnejši način. Med njim in tele-fon 1st in jam i je vladala najlepša harmonija. Nasprotno pa je ostri in nekoliko zapovedujoči glas sta-
rejšegačloveka zelo slab ovplival na poslovanje telefonist in je: sedaj je napačno razumela številko, sedaj se je zopet javila napačna številka, a vedno je moral čakati na spoj najmanj pet minut. — Ta dvojni poizkus je bil izveden najmanj 400krat in je imel vedno isti uspeh.
Se zanimivejši so rezultati, ki so jih ugotovili po končanem telefonskem razgovoru mladeniča in starejšega človeka: 75 odstotkov spojev je bilo po razgovoru s simpatičnim mladeničem krivo izvedenih. Neki ameriški list, ki poroča o teh poizkusih, svetuje moškim, naj bodo pri telefonskih raz-givorih čim prijaznejši, ker ni dvoma, da stoje teiefonistinje pod vplivom onega, ki jnh kliče, a n«-pobitno je tudi dejstvo, da imajo telefonistinje znaten vpliv na o-nega, ki telefonira že po znanem
zakonu o akciji in reakciji. One delujejo nanj sugestivno, lahko rečemo tudi hipnitično.
V Ameriki je p°klic tclefonLs-tinje najsigurnejša pozicija za možitev, ker se redno 60 odstotkov telefonist in j poroči še predno so izvršile triletno službo. Pravijo, da povzroča ravno glas ljubke mladenke, da se prične zanjo zanimati telefonirajoči mladenič, ki se pozneje v njo zaliubi in jo tudi poroči.
Strahovit zločin na Kosovem.
Na Kosovem so razbojniki na-l>adli 73letnega starca Stevan^ Cnka iz !-ike. ki je bil tam naseljen. Vdrli ;v> ponoči v hwo, zvezali starca, ga mučili in nato zaklali. l«totako so zvezali vnuka !lij*» in iia mučili. Tfcop&rji m> nato i zr opni i celo hišo in pobognili.
k
/
/
Glavni znak resnične eleganc«-je preprostost. Nadarjenost, kr:-t-uv«».sf in preobloženocit izdajaj" »eoku.slUMt. Zat«»rej nove mmle in-t' načelni <-merneii ne IhhIo mogli grfajati. Niti dolgo krilo ni pro-drlo povsem in so kostumi ter cestne toalete zopt«t krajš«»; kvečjemu večerne obleke so nekoliko daljše. Tudi s t»in dejstvom smo lahko zadovoljni. Moduli linija je m ostane ozka. Črna in t»*mnorjava barva na«lvladujeta na ulici. Na plesih »o in bodo priJjubljene ve*«--le barve; zelena v vs«-h nijansah. modra, oranžna in bela. okrasen^ s evHtktini iz haršuna. z agrat-a-mi, <«ke in ovite forme, v celot nem vtisku harmonična in graci-,io/.na. Na plesih, koncertih m gledaliških se zlasti uveljavlja zopet bela plesna *oaieta. ki je kakor črna, večno modna. Bele toalete se pojavijo v raznih odtenkih, iz svile, atlasa, krepa, šarmeza, kušrair-ja, h črnim tulooi ali sifon«>m. al-iz belega moareja a čipkami. Tu v Ameriki nosijo bele toalete tudi j ženske zrelejših dob. Tudi črno-bele oblr»ke v raznih kt»mhinacijali i so zelo modne in rtNiiieno a part-ne. Svilene obleke, v puritanslcn j skromni obliki vreč, a s pestrimi j vezeninami ali variirane z različ- j uirai voLami no lahko prirejene či-' sto po jndividuelnem okusu.
Plaščne f*bleke se i»osijo ^ dveh oblikah: ali kot smukavei. ki s»-oblačijo seeloma preko glave, ali kot spalne obleke krojene in se zapenja jo na levi z agrafo. V In- \ Ktvn ne prinašajo nič novega, v dc-
. tajlih in v blagu pa dopuščajo ' mnogo variacij j zlasti krila nosijo j ali volane v stopnicah vodoravne Jali poševno, predpasnikom sličm .tunike, -dvojno krilo ali navzdol padajoče stranske dodatke. Prt-proj>ti eleganci in razkošju, baha-jštvu pa je odprto polje.
Bluze ohranijo svoj mehki žein ; perski značaj; Včasih so izvezaiu i z volnenimi ali kovinaMmi nitmi iz raznimi, celo staraegiptskimi ali ; perzijskimi motivi; rokavi so nii I
1 vadno dolgi z manšetami. o vratni
i,
izrezek m velik, nosijo pa tudi še ležeče in stoječe ovratnike. Jope stj kratke, v bokih ozke, ali dolgt-. v bokih t a j! i rane. Po dnevi nosijo plaščke Lz sukna v temnih barvan in obrobljene s kožuhovino; na obiske in na večerne zabave jem Ijejo kožuhe. Vobee se uporablja kožuhovina le kot ozki obrobki. na manšetah in kvečjemu še n;. spodnjem koncu krila; hrbtna stran je brez kožuhov in e.
Kožuhovina je čimdalje večja dragocenost; zato se nosijo skora j same imitacijet ki so prav tako krasne, trpežne in drage, kakor uo bile pristne. Ker pa dela kožuhovina žensko ali mlado ali <?ta rejšo. treba paziti, katera in kakšne barve se kožuhovina izbere. -Ni vse za \*sako, in ženska, ki nima okusa ali se ne zaveda- svoje starosti, se lahko z najdragocenej šo kožuhovino neprimerne barve samo osmeši.
Ali je tvoja tašča jezična in prepirljiva? Loči se od njene hčere!

Volk.
Guy de M&upass&nt.
Naslednjo povest sein slišal od starega markiza de Arville, ki jo je pripovedoval nedavno pri lovskem -obedu na gradu barona Ra-vela:	+
Dotičnega dne so lovili jelena, in markiz je bil edini v družbi, ki m? ni udeležil lova, kajti on ni nikoli lovil.
Tekom vsega obada m»o govorili o ničemer drugem nego o lovu. Celo dame m> pričele zanimati za krvave, dostikrat neverjetne lovske dogodbe. Pripovedovalci ho med pripovedovanjem* po-snemali borbo živali s tem, da so krilili z rokami ter govorili z glasnim, grmečim glasom.
Gospod tie Arville je bil prijeten pripovedovalec, govoril je kakor kaJ* poet. sicer nekoliko skozi nos, toda zelo učinkovito. Tako je moral to -svojo povest že neštetokrat
ponoviti, kajti govoril je gladko ter ranil izbrane besede.
— Gospoda moja, — je pričel. — jaz nisem bil se nikoli na lovu, kakor tudi ne moj oče in ne moj stari oee. niti ne moj praded. Moj praded pa j" bil .sin moža. ki je brl strastnej.ši lovec kot ste vi vsi skupaj. 1'mrl je leta 1764., in jaz vam bom povedal, na kak način. Ime mu je bilo Jean, bil je oze-njen ter je stanoval s svojim mlajšim bratom 'Francem na našem gradu na Ix»trinskem. v sredi go»-da. Frane de Arville je ostal iz ljubezni do leva samec. Tako sta lovila oba brata leto zui letom. bre» prestanka, brez pokoja. Ljubila nls-ta ničesar razen lova, govorila o ničemer drugem in živela sta Izključno tej svoji strasti.
Velika je bila ta njuna lovska strast, prežela je v.se njuno bistvo tako da ni bilo v njiju srcih prostora za ničesar drugega.
Strogo sta prepovedala, da bi se ju motilo pri lovu, pa naj je bil vzrok kakršenkoli. Moj pra. ded je bil ravno rojen, ko je bil n j epov oče na lisičjem lovu ; toda Jean de Arville se ni dal motiti,' temveč je klel: — Pri vseh hudi eih. ali ni mogel paglavec počakati, da hi bil lov končani
Njegov brat Franc je bil morda Še strastnejši lovec. Navsezgodaj je vstajal, pogb-dal pse in konje, nato pa streljal na ptiče, dokler ni prišla ura. ko so se odpravili na lov na večje zveri. Oba
sta morala biti nenavadno velika, koščena in poraščena, hit repa vihravega temperamenta in nenavadne telesne moči. Mlajši, ki je bil še večji nego starejši, je imel tako močan glas, da je — kakor se pri |w veti nje — listje v go,«-du st ropot al o. kadar je zakričal.
In kadar sta oba zasedla konja, da odjahata na lov, tedaj je moral brti krasen pogled na ta velikana.
Pozrmi leta 1764. Je vladal tiena vaden mraz. tako da .so volkovi v gozdu divje tulili. Napadati so pričeli kmete, ki ko se zakasnili, in lazili so okoli vaških staj; tulili so od solnčnega vzhoda do zahoda ter pri tem pridno praznili staje in hleve.
Kmalu se je razširila po deželi govorica o nekem velikem volku. * ki je imel sivo, skoraj belo dlake in ki je požrl že dvoje otrrtk. raztrgal neki ženski roko. ki je zadavil že vse pse-čuvaje v soseščini in katerega predrznost je šla celo tako daleč, da je prihajal prav pred vrata vaških hiš. Ljudje so trdili, da so videli njegovo sapo. iz katere so švigali plapolajoči plameni. In kmalu je prevzela strašna panika eelo provinco. Nihče te ni u-pal več i« b;ie. ko se je zmračilo, in. povsod v temi se je zdelo ljudem. da vidijo strašno pošast, ki se plazi okoli nalik at rasnemu duhu.
Brata de Arville sta sklenila tz slndrti zver ter jo umoriti, in povabila sta vse plemiče iz soseščine na ta veliki lov.
0
Ampak vse je bilo zastonj.
Preiskali in premaknili so vse gozdove. volka ni bilo nikjer, — Ustrelili »o vec volkov, toda iskft-neka ni bilo med njimi, in vsako noi po takem lovu je napadi« zver kot da se hoče maščevati, kakega zapoznelega popotnika ali pa je graft rgala kako živ in če, in to ved no daleč od mesta; kjer ho jo iaka li is lovili.
GTiAS NAKOPA, 2. NOV. 1923
znana besnost. S prha j očim i noz-drvi je galopiral naprej, vedno naprej. Zadeval se je ob drevje in skale, in glava in noge mrtveca so ga tolkle po bokih. Divja gonja pa je šla naprej in naprej.
In mahoma je imel jezdec gozd za .seboj in nato je šla gonja dol v malo dolino, razsvetljeno od meseca, ki je ravnokar izšel. Dolina je bila kamenita in zapirale so jo ogromna skale; iz nje ni bilo izhoda, in volk, ki je videl, da je v škripcih, se je obrnil.
Franc je od veselja divje zakričal, da je odmev odjeknil od hribov kot grom, potegnil je lo\ -ski nož in skočil s konja.
Z naježeno dlakcr in skrivljenim hrbtom ga je pričakovala zverina, kojc oči so se svetile kot dvoje žarečih zvezd. Toda predno je lovec pričel svoj strašni boj, je prijel mrtvega brata, dvignil ga s konja ter pa posadil na skalo. Dočim mu je podprl glavo, ki je bila zdaj samo še kepa krvi. s kamni, mu je zaklical v ušesa, kot da govori z glušcem: — Sedaj, Jean, pazi, samo pazi!	,
In nato je planil na zverino. — Čutil je v sebi moč da bi ruval drevesa. .Moč, da bi žnjo kamnje mlel v svojih rokah. Zver ga jo hotela ugrizniti, toda on jo je zgrabil za vrat ter jo počasi zadušil. ne da bi rabil kako orožje. — 2 naslado je poslušal, kako je z muko prihajala sapa iz gobca zverine in kako je pričelo zastajati utripanje njenega srca. In dočim je s strašnim prijemom dušil otepa jočo se zver.* se je pričel divje kronotati in kričati: — Jean, glej ! Jean, ali vidiš? Ali. Jean, samo glej!
Volk je nehal otepati, telo je postalo ohlapni: bil je mrtev.
Tedaj ga je Franc vzdignil, nesel ga prerti svojemu mrtvemu bratu ter mu ga vrgel pred noge. Pri tem pa je vedno iznova ponavljal z mehkim, ljubeznivim glasom : — Na, Jean, moj ljubi Jean, tukaj ga imaš. . . tu je!
Nato je položil obe trupli, bratovo in volkovo počez preko sedla ter se napotij proti domu.
Sinejoč in plakajoč je prišel v grad. Ko je pripovedoval o boju z velkom. je triumfalno vzklikal, nato pa .si iz obupa pulil brado, ko je razlagal povest o bratovi smrti. Tn še pozneje, v pozni starosti, je večkrat vzkliknil: — Ah. samo da bi mogel ubogi Jean videti, kako sem zadavil zverino, bi bil gotovo zadovoljen umrl. —
POMANJKANJE NA NEMŠKEM
Neke no j i je vdrla zver celo v svinjski hleh bratov de Arville ter raztrgala dvoje najlepših živali. Brata sta kar besnela, kajti v tem ropu sta videla direkten izziv, direktno razžaljen je in zasmeh. Odvezala sta svoje najboljše pse, ki so bili dresirani za zasledovanj« livjih zveri, zasedla sta konja tei odjezdila v gozd.
Od zore pa do ure, ko je zlata solnča obla izginila za vrhovi dreves, sta brodila po gozdu, ne da bi našla kak »led.
Slabovoljna in jezna sta jezdila v koraku skozi neko goličavo, ki je bila z grmovjem obrobljena, ko sta naenkrat začutila, kakor da se ju je polastil nekak jajen strah.
—	Ta volk ni nikaka navadna žival, — je rekel .starejši, — ta zver čuti in mLsli, kot da ima človeški razum.
—	Morda bi bilo dobro, če bi dala krogle blagosloviti najinemu stricu, škofu, — je menil mlajši, — ali pa če poprosiva kakega duhovnika, da izmoli par molitev.
Nato sta oba molčala. Čez nekaj ča-sa je Jean zopet povzel: — Glej, kako se solne«? rdeči! Kakor je videti, bo veliki volk to noč povzročil kako posebno nesrečo.
Ni še izgovoril, ko se njegov konj mahoma divje vzpne. Preti njima se je odprlo grmovje, in preko poti je skočila velika, sivo bela zver ter Izginila na drugi strani v goščavi.
Oba sta od veselja vzkliknila, nagnila se nad vratove svojih živali ter ju pognala z ostrogami za zverino. Tako je šlo povprek in počez, čez drn in strn, vmes pa sta trobila na svoje lovske rogove, ra bi priklicala pse in ostale lovce Bila je to divja gonja. Tedaj pa je naenkrat zadel moj praded s čelom ob debelo vejo, ob kateri si je razvil lobanjo. Zakričal je ter telebnil s konja na tla dočim se je konj splašil ter zdivjal in izginil v goščavi.
Mlajši brat je z enim samim na-tegom vajeti ustavil svojega konja v diru, skočil na tla. objel svojega brata in videl, da mu iz rane na glavi lezejo s krvjo pomešani mož-gani.
Nato je sedel na tla poleg trupla, prijel mrtvega brata ter si ga položil v naročje in mu gledal v mrtvaški obraz. Polagoma pa se ga y pričel polaščati s'rah. nekak čuden strah, kakršnega dotlej ni poznal. Bil je to strah pred osame-lostjo, pred samotno goščavo, pred pošastno zverjo, ki mu je iz ma-ševanja ugonobila brata.
Tema je postajala vedno tajin-stvenejša. drevje v gozdu je pošastno pokalo od mraza. Franc je vstal. Tresel se je inl mraza in čutil, da ne more dalje ostati tukaj, kjer bi se moral od truda zgruditi. Vsenaokoli je postalo tihov ni se čulo lajanja psov n« lovskih rogov, in ta tajinstvena tišina zimskeera večera je imela v sebi nekaj strašnega.
S svojimi orjaškimi rokami je dvignil velikansko telo svojega brata ter ga položil preko sedla svojega konja, da bi ga spravil nazaj v grad. Nato je pričel korakati počasi naprej, še ves zmešan od dogodkov, kakor bi bil pijan ali zasledovan od strašnih fantastičnih podob.
Tedaj pa se mahoma pojavi na temni gozdni poti ona zver. Zve-ruia! Lovca je izpreletela zona; bilo mu je. kakor da mu polže mrzli curki vode po hrbtu, in kakor menih, ki nenadoma zagleda hudiča. je naredil pred samo v zraku .velik krii, tako je bil prestrašen vsled nenadne pojava strašne pošasti. Tedaj pa je njegov pogled slučajno zadel truplo mrtvega brata pred seboj na sedlu, m takoj se je izvršila velika izpremem-ba v njegovem bistvu. Strah se mu je mahoma napremetiii v divjo jezo in befcn sst. Vz pod bodel je konja ter 2d r vil za volkom; podil in gonil ga je skozi mmovje in soteske, skakal za njim preko štorov in debeJ. že ni več vedel, kje se nahaja, kajti oči je imel srepo uprte na svetlo prikazen, ki je bežala pred njim.
Zdelo se je, kakor da je tudi nje-i govega konja popadla dotlej ne*
Ob plebiscitu na Koroškem.
Kad. Peterlin-Petruska.
Slika nam kaže značilen prizor. Ko nemški kmet pospravlja leti no, čaka pri njivi velika mno sina revnih vaščanov, ki kot mravlje planejo na njivo in poberejo ostanke. Naval teh re-vežev je tako velik, da mora skrbeti za red vojaštvo.
V iLsuh sem bral ono leto. da so lump je napadli župnika KsaveT-ja Meška na cesti in ga fežko ranili. Mislil sem, da leži bolan v Tinjah in sklenil sem, da grem tudi jaz na Koroško in če drugega ne, da bom vsaj varoval pisatelja Meška, ako bi moral ne daj Bog bežati pred fanatičnimi hajmve-rovei.
Peljal sem se skozi Maribor, kjer je sedlo v vlak tudi mnogo koroških domačinov, ki so hoteli domov v svoje koroške vasi na glasovanje. Vsi so upali, da zmagamo Slovenci. No, srca je nam vsem stiskala nekaka tesnoba, nerazum ljiva skrb, slutnja našega težkega poraza.
Vse postaje od Maribora do Celovca so bile ozidjšane z mlaji, — cvetnimi in smrekovimi venci in povsod so plapolale državne in narodne zastave. Narod se je zbv ral na peronih in nas pozdravljal, želeč nam obilo sreče.
Takoj za Dravogradom se jt? znočilo. Od Prevalj dalje, onstran predora se je vlak po plebiscitnem ozemlju premikal počasi, oprezno. Večkrat se je ustavil kar sredi pota; čul si til?e pozive in povelja načelnikov sokolskih varnostnih čet, ki so se nato izgubljale na desno in levo od železniške proge v nočni temi — šle so na odrejena mesta..
Mi, kar nas je bilo določenih za Tinje in okolico, smo zapustili vlak pri Kamnu, nedaleč od dravskega mostu. Tiho, brez obotavljanja smo se razvrstili v dvorede in odkorakali čez most in po bližnici proti Tinjam. Marsikateri bi rad pokazal na katerikoli način svojo korajžo. toda bilo nam je vsem strogo prepovedano izzivati in kaliti mir.
Kakor tatovi in nočni razbojniki smo tiho stopali po temnih po-
poslediea akustičnega prostora v violini.
Vsakdo ve, da je bisernica mnogo manjša od violine, in vendar dobimo pri pravilno sestavljeni obliki vedno isti lastni ton, Viola je vočja za eno kvinto, njen lastni ton pa samo za eno terco. Razliko povzročuje notranji akustični prostor. Vsi ti vzroki dobrega ali slabega glasu imajo svoj izvor v a-kustični otranjosti. Oblika violine je logična posledica notranjega, akustiki odgovarjajočega prostora. Ne smemo misliti, da vibrirajo posamezni deli po svojem ustroju vsak zase ad libitum, i da je ta mešanica tresljajev ton. Ton bi bil, toda kakšen! Kolikor bolj celotno vibrirajo posamezni deli. toliko popolneji je ton. Do te harmonične zgradbe posameznih delov združenih v celoto, se pa dosedaj še ni prišlo po poti teorije; vsi večji uspehi zadnjih dveh stoletij slone na praksi. Dosedaj je odpovedala vsaka teorija. Čim več teorije, tem slabše gosli. T ose glasi precej čudno, a je resnica. Sloveči akustik v. Iloelmholtz ni mogel drugega povedati, kot da imata obe rezonaneni plošči velik vpliv na glas. Zakaj imata velik vpliv, tega ni povedal. Benewitz pravi: — Les nI kovina in violina ni stroj ki bi se dal vnaprej matematično določiti. — Slavni francoski akustik Savart se je mnogo pečal violino. Njegove razprave so inter esant ne. za izboljšanje gosli pa so brez vrednosti.
Ne teorija, ampak praksa nam odpira pot v klasično dobo; ne nazaj, kot je bilo geslo do sedaj. — ampak naprej. Ni več daleč čas. j ko bodo nove violine tako dobre, kot so one klasične dobe. Val časa je zgrabil vse boljše mojstre in jih potegnil v vrtinec notranjosti. Instinktivno, jbr'etz vsake zveze med sabo, so jeli zasledovati en in isti cilj: Violina se mora izdelovati od znotraj. Napredek je oči-viden. Današnje mojstrske gosli že prekašajo klasične instrumente druge vrste.
Nič nam niso zapustili stari mojstri, razen izredne prakse, katero je ugonobila konkurenca. Ne iščimo skrivnosti, katera ne eksi-stira. Ako si pridobimo prakso kot so jo imeli stari mojstri, bomo mi zapustili našim potomcem ena ko vredne instrumente.
Gosli je splošno ime. katero za-namuje godala : violino, violo,' elo in bas. Najmanjša med njimi ■ e violina. (Diskantgoige. škant).' *red letom 1540. se violina sploh e omenja. Domneva se, da je bii >uiffeubrueger prvi, ki je začel, »delovati violine. Sodobno ž njim' e je pečal z izdelovanjem gosli udi Kerlino (Kerl). oba Nemca z Južne Tirolske. Pred njima je »ila viola v splošni vporabi. toda kero izključno pri cerkveni £las->i. O violi so trdili, da ima člove-1 .ki glas (vox humana), kar ji je jriborilo priljubljenost.
Z neverjetno naglico pa ji je ljena hčerka violina prevzela pr-renstvo med godali. Za časa ama-ijev, Strandivarija in Gvarnerija ;i je osvojila tako stališče, da je ii bilo svečanosti, bodisi eerkve-le ali kronanih glav, kjer bi vi-dina ne bila igrala glavne vloge, n to tem bolj, ker so ravno ti i-menovani mojstri izpopolnili Vidino do take popolnosti, preko katere do sedaj še ni prišlo.
Morda se tudi nikoli prišlo nc bo, to pa vsled tega. 3\<-r so instrumenti omenjenih mojstrov — sko-ro bi se reklo — dovršeni.
Nastane torej vprašanje, ali .so poznati i klasični mojstri zakone fizike in akustike bolj kot mi, ali pa so instinktivnp, potom izkušenj prišli do te mere popolnosti? Z gotovostjo se tu ne da trditi ne To. ne ono. Ker nam stari mojstri niso zapustili prav nobenega sledu o načinu svojega izdelovanja (razen svojih izdelkov), kar bi nas moglo napotiti na sled matematičnega preračunjanja in akustike, moremo pač s precejšnjo gotovostjo trditi, da nam niso imeli niče-s r zapustiti. Morali pa so pozna-1 ti zakone .elasticitete, to nam dokazujejo njih izdelki.
Ako zasledujemo dobo goslarstva v zaeetku, dobimo naraščajočo in padajočo črto. ki se da pojasniti s stopnjevanjem poznavanja fizike. Črta gre polagoma navzgor doseže najvišjo stopinjo v dobi ro-dovine Amati, Stradivarija in J. Gvarnerija del Gesu. nato pa jame padati. Znanje fizike so pridobili s prakso in se jim ni zdelo vredno upoštevati to znanje kot teorijo.
Iskati misterij v izdelkih starih italijanskih mojstrov potom krogov, elips, parabol, ravnih in vijugastih črt je kvadratura kroga. Omenjeni mojstri se gotovo niso pečali s takimi nestvori. Prišli so do popolnosti potom poskusen J. Obdarovani s finim estetičnim čutom. imajoč dosti časa na razpolago. so študirali svoje izdelke komad za komadom in morebitne pomanjkljivosti skušali izboljšati na priluklnjem instrumentu. Tako so po trudapolnem delu dospeli do cilja, kateri jim je blestel pred očmi ob pridnem in vztrajnem delu. Ne smemo namreč misliti, da so bili vsi mojstri egoisti, ki so . skrivali svoje načrte,. ali kakor mnogi domnevajo, da so vsak načrt, ko je bil realiziran, sežgali, hotec izbrisati vsako sled svojega truda poznejšim rodovom. Ne! Niso nam nič zaustili. ker_ ničesar niso imeli, razen izvanredne prakse," pridobljene s finim estetičnim in zvočnim čutom, katera pa se je izgubila pri naslednikih, ne zbog
malomarnosti, marveč zbog večje *
zahteve po izdelkih; pričela se je konkurenca in začenja se koneo klasične dobe goslarstva.
Velikanski napredek tehnike* je šel mimo goslarstva in se ga niti dotaknil ni. Geslo: Nazaj h kia-sienim mojstrom! — nam odmeva od vseh strani od mojstrov rav-notako kot od fizikov in akustikov. KopiratiKot bi se kopirati dalo ! Saj je vendar popolnoma izključeno kopirati gosli, da bi- dobilj natančen model. To so priznali fti priznavajo najboljši mojstri. Kaj se tukaj že ni vse poskusilo! Kar premore Človeška fantazija, vse. prav vse so preskusili. Iskali so in iščejo skrivnosti, katere ne eksi-stirajo. In A'endar se še vedno najdejo ljudje, ki verujejo, da je n«-kdo iznašel skrivnost, s katero je, mogoče ysake gosli izpopolniti do najvišje mere.
' k
Ne pelje do uspeha, ako obeu- _ dujemo linije in se divimo vzbo- j čen.ju violine, to je samo tehnična v stran; violina pa je akustično tt*» lo. Ako hočemo študirati violino r kot akustičen aparat, se moramo £ poglobiti v njeno notranjost. Pri f akustični dvorani odločuje slog, j nikdar tvarina ali celo zunanje t oblike. Ta primera je sicer gro- ^ teskna, toda ne tako napačna, kot s se v*di na prvi pogled. Za dokai:ij naj nam služijo klasični instru-Jj men t i z debelino 1.8 mm in 4 • »mn. Ako bi debelost lesa odloče lg vala. bi bile ene dobre druge sla- i be. Temu pa ni tako, ampak dobre f so oboje. Zakaj ? jZato, ker Stra- , divariju ni bila merodajna zunanja , oblika, ampak notranji akustični j ! prostor.	j
XIX stoletje je bilo stoletje pre- ] | izkušnje. Star les, prepariran lesjj in različni taki naj bi prinesli za- . željen uspeh. Stari mojstri niso , j rabili starega lesa. Instrumenti, i »dela ni iz starega lesa. bi se. ne , bili ohranili do naše dobe. Dosti i bolje ni s prepariranim lesom. — i ' Gosli, zgrajene iz prepariranega 1 lesa, imajo lahko nežnejši ton. i-I majo pa vsled kemičnega procesa 1 tudi že kal smrti v sebi. Nisem kemik, ali vendar lahko trdim s precejšnjo gotovostjo, da so rabili ' kremoneški in breščijanski moj-' stri za lak skoraj izključno san-darak. mastix. daimar inelemi; — jantar ni prijel dost" v poštev. Imenovane smole so bile raztopljene v alkoholu brez olja. To nam jasno pričajo klasični instrumenti, na katerih je ostal lak nepokvarjen. Oljnati lak'^ne vztrajajo tako dolgo. Ako primešamo smolam o-lja. Oaneno. makovo, rožmarino-vo ali orehovo) je lak sprva mehkejši, kasneje trši, nastaneta dve dobi: doba sušenja ali oksidacije in doba razkroja. V prvi dobi se je lak posušil dodobra In je elastičen kot kavčuk, v drugi dobi postane oljnati lak vsled vpliva zraka in svetlobe, kot vsa organič-. na telesa, krhek. drobeS in začne razpadati. Smole, raztopljene v alkoholu brez olja, ne razpadejo.
i Koliko so se trudili z uglaševa-' njem obeh rezonanenih plošč. — 1 Uspeh vedno ničla. Iskali so lastni ■ ton in po njem skušali doseči pra-i vilni glas. Oboje je narobe. Lastni ; ton cl mora imeti dobra violina. ; Da! Toda ni odvisen glas od last-' nega cl, marveč cl-je-naravna
Trg in športno blago v Jugoslaviji.
Ameriški podkonzul II. Caroll Megill v Zagrebu poroča;
Jugoslavija nudi izborno priliko za prodajo ameriškega športega blaga. Visok odstotek prebivalstva goji nogomet, telovadbo, tenis, drsanje s smučmi (ski) in drsalkami m več ali manj vse športe, ki so pojmlarni v kontinentalni Evropi. Angleški nogomet (soccer football) je najpopularnejši šort; imajo približno sto dobro opremljenih moštev (team).
Ni mogoče dobiti podatkov, ki bi pokazali atančno vrednost takega športnega blaga, prodanega v Jugoslaviji tekom leta 1922, ali konservativne cenitve stavijo to vrednost na $25.000 do $30.000. Bližina Nemčije in Avstrije jiana omogoča hitro dobaviti blago; radi tega razloga in ne morda radi boljše kakovosti njunih produktov ti dve državi dobavljata večino športnega blaga, ki se tu prodaja. Proti ameriškemu blagu i uikak-•nega predsodka, in manjša vrednost dinarja ni več nikaka ovira za trgovino, kea- se more trgovati na podlagi angleških funtov, švicarskih frankov rn ameriških dolarjev, in cene, ki prevladujejo, so dovolj visoke, da bi omogočale a-meriško konkurenco. Cene se navadno kvotirajo loco (c. i. f.) — pristanišče prihoda in se lahko dobivajo v dolarjih, angleških funtih, švicarskih frankih ali jugoslovanskih dinarjih.
• ,
Če, se ž4ba po. vesteh, da hodi njen mož po slabih potih, smehlja, se bo mož pozneje jokal; če gre pa nji na jok, se on lahko smeje.
tih, od vseh strani pa so nam migljali nasproti stoteri kresi, ki jih je netil j>o prikazu in nagovoru Heimwehra ubogi zdpeljani koroški slovenski narod, da bi na ta način dokazal svojo ljubezen in zvestobo do Nemške Avstrije in prezir do Jugoslavije. Obenem naj bi ti kresovi bili ententnim komisijam dokaz premoči nemštva v 7:011 i A in svarilo slovensko čutečemu ž5 vi ju. kolikor se ga še ni odločilo za nobeno stran in je še omahovalo. Reči moram po svojem prepričanju, da je bila nemška propaganda tako izborna. pre-' računi j i va in preprostemu Korošcu tako dokazljiva, da ni čuda, da smo izgubili plebiscit. Čudno je le to, da naši voditelji na Koroškem in v Ljubljani niso poraza niti slutili, ker drugače bi tega ali pa vsaj takega plebiscita nikoli ne dopustili. Sila je bila na njihovi strani.
V Tinje smo prišli okoli enajste ure in smo se ustavili v stari prost i ji. Tam so nas razdelili na razne oddelke in nam odločili postojanke. Jaz in še kakih osem celjskih študentov smo odkorakali tako v kake četrt ure oddaljeni — llumbreg, da varujemo pred nemškim nasiljem par tamošnjih slovenskih družin in da nadzorujemo cesto iz Tinj na Velikovec. Nastanili smo se v velikem zapuščenem gradu, določili, kdo in kje in kdaj bo stražil, povečerjali in legli počivat. Na spanje ni bilo to noč mnogi misliti. Neznan kraj, streli, ki so se čuli zdaj s te, zdaj z one strani vso noč, drdranje brezštevilnih avtomobilov po državni cesti in bližajoči se usodeolni dan — vse to ni dalo spati vznemirjenim srcem.
Drugo jutro sem šel malo pogledat v Tije. Stopil sem medpo-toma na pokopališče. Dva moška sta ravno kopala grob in se pogovarjala — slovensko. Ko sem pristopil in .spregovoril ž njima komaj par besed, sem takoj videl, da pri teh ljudeh zdaj nobena beseda več ne pomaga. Bili so že skozinskoz^ pripravljeni za nemška stvar. Imeli so takoj toliko dokazov, da jim je bolje glasovati za Avstrijo, kot pa za čuški Jugoslavijo, kjer morajo vojaki iti v Albanijo itd. Ako sem jima jel dokazovati nasprotno, sta kar mahnila z roko in rekla, naj ju pustim * v miru. ker ona že vesta, kako da je prav.
1 Tisto jutro se je pripetilo še nekaj. Fantje so strgali z neke hise nemške agitacijske plakate in pribil i naše. Dotična hišna posestni-ea, zagrizena Nemka, je zbežala v vas, in kmalu je prišel italijanski major, ter zahtfrval od naših jugoslovanskih žandarjev, da morajo poloviti zločince in jih zapreti. Bil je tako predrzen, da je sel s tolpo nemčurjev iz vasi in jih ščuval proti nam. Seveda se niso upali priti preblizu.
V	nedeljo je bili glasovanje. — Zjutraj so šli glasovat vsi zavedni Slovenci, popoldne v strnjenih vrstah nemškutarji. In med njimi so opazili domači mnogo ljudi, ki pet ir še več let niso bili v domači vasi, a zdaj so se pripeljali iz raj-ha, da glasujejo za Avstrijo.
Naših src se je polastila neznana tuga. Toda upali smo še vedno, da še ni vse izgubleni, da bo že vsaj zavedni Rož odvagal vse te nem-čurske glasove. A" zmotili smo se tudi v tem: vse je bilo že vnaprej zavoženo.
V	pondelek smo se poslovili od narodnjaka Š., ki je jokal kot otrok in odšli na postaji. Od tam sem obiskal z dvema študentoma krasno Klopinsko jezero in stopil šele v Sinči vasi v vlak. ki me je odpeljal v nemčursko mesto Grab-štajn. Tam sem bil priča, kako so Sokoli zaplenili nemški avtomobil, ki je že prej prevozil bogveko-liko jugoslovanske moke hajmve-rovcem y Celovec^ kjer se je po-tem^delila med ljudstvo, da je glasovalo proti nam.
S težkim srcem smo zapustili našo ljubo, naši predrago, prekras no koroško deželo, ki je kmalu nato zaječala v nepopisnem trpljenju tevtonskega suženjstva.
Gosli.
■ ■f i^-i - ■ - > r.f

OT*AS NARODA, 2. NOV. 1923
Na Bledu.
dolgih prstih je leseno držal rdeče |M»toprsno knjiži«-« z angicMkiir. naslovom in bral, bral, bral. Za planinsko krasoto /ainaj se ni o-greval kar nič, saj je videl gore in doline protokolirane in registrirane črno na beletn. Na postajah je mrgolelo izletnikov in hribo-lazcev. NVkater: s: bili tako smešno opra\ljenj, <la so zbujali občne veselje. Moji sopotniki so jih imenovali .športne maškare in planinske bajace.
Najeskem kolodvoru sera zapustil k ari ranega m vi or d a in poveril prti inpro ndadtnou vozniku; iia-10 pa sem jo mali nil preko železniškega tira peš po prostrani Radovljiški ravnini ju se oziral na" :Tar>- znance, zdaj na Stol in na ISegutijčeioo, zdaj na Jelovico in na Triglav. Kakor v prijetni?! sanjah se*:i korakal mimo zelenili
pašnikov in kristalnih studeneev, čez stari most preko Save in po sveže vonjavem gozdu proti Zago-
:*:«*am. N** j,- skrivalo Blejsko jezero svojo lepoto. Naposled som /apb-da.1 trrad in kmalu potem se ?e pt*-d mano razgrinjala vsa blej-sUa krasota. Bilo mi je, kakor da em s- preselil na nov. lepši svet.
!v"tos sem zopet tukaj. Jasno so .ni oživeli opomini izza mojega pr- ^ vetra dopusta na Bledu. jasno vidim obraze in -prizore minulih dni. V" tajno vitem čaru preteklosti se mi zde še lepši in mikavnejši nego takrat, nred ovmimj leti, ko sem " ,iih i ri«*0val v svojih zapiskih.
2.
Takrat že ni bilo več lahko dobiti stanovanje. Iskal sera po Za-t^oricab. ŽeJeeah in Mlirujiii. Na-p-«!ed sem pri jako prijazni in zgovorni mamici našel v preprogi' hiši vzorno čisto zgornjico z raz-j bledom na vrt in na jezero, ki s?, ie širilo med bregovi kakor na-j peta zel'na svil?. Na oknu »o ža-J reti bujni živordeči nageljni. Iz
»b:ee sem mogel preko dvorišča n vrta vidtli del Karavank, obrasli hrib z gradom in otok, kii se je v jutranjih žarkih lesketal ko pisan dragulj v srebrnem okovu.
Takoj sem se čutil domačega. Obšila me je iskrena želja, da bi živel vedno v tem lepem kraju!
Na šetalššču je bilo že precej iz-prehajale^v Dame so nosile smešno majhna pokrivalca in čudne rokave, ki so bili nad komolcem pretirano široki, podnevi smešni, ponoči plastni; bolj prismojene in manj okusne mode,že dolgo ni ' ilo na našem planetu. Po gladki ■ est i s) hiteli kolesarji. liilo je že jako vroče.
V kopeli Mem se spomnil .svojega kovčegu. Krenil sem na pošto in naročil.' kam naj pošljejo moje srvai i. Vrnil sem se v drevored. Kar seni blizu topl£k«ga hotela zauledal svojega sorodnika, doktorja Janka Zalokarja, stopajoče-iz briloirc Jako sem se ga ob-ve^elil.	j
Doktor Janko Zalokar je bil i mojega neeta bratranec, moj I "'mali stri«*" in. kakor velimo.'; pravi fant o<l fare? Samec v tako-imenovanih najboljših letih, je "bil i malo večji od mene in že precej debel. Služboval je na LH>l»nij-\ skent in si(«vel za izboruega zdrav-aH,..	•	j!
•O. na zda'- Igor!** ie vzkjik-. .»il radost t; o in mi krepko stisnil , : roko. 4"Kdoj si pa prise! V I "Davi. Ti si prvi znanec, ki ga *ukaj vidvi."	S
Jenko je imel one mirno opažu -|joče. ugibajoče oči, kakične imajo ! sodniki in zdravniki Iz Jankovih i pfi je odsevala tudi srčna dobrot-1 1 !jivc-«t fn nehofe sam sodil: že te i >očurue modre oči morajo ubogemu bolniku obuditi neomajno za-j upanje do zdravnikove umetnosti.* | Včasih pa so se znale kaj jwredno bliskati!
"Ostaneš dalje tu V* Par tednov."
"Drtbro. dobro. Odslej bomo lahko taroiciraK štirje, eno urioo ali pa dve, po obedu. Kaj pa je v tej vmčini prijetnejše, kakor v bladr.i sertei ob jezeru slovesno ( naznaniti kontra in supra igri in t napovedanemu pagatu? Ostane ti še- rraeraj dovolj časa za kopan jej ; plavanje in veslanje. ja izlete.: : plese in koncerte za šport in flirt in tako didje Vidiš, tanrie prihar' ia eden naših slavnih tarok »cev, jssni gospod T van Zlatoust Oven,1 višji geometer k Gradca, spiritiot, j Jako zabaven MoviJf "	1
POROKA ŠVEDSKEGA K&ONP MHCA.
-Jtrtri se bo jK>r-r^čil švedski kron pr.ne z angleško princezo Lrouiso Mont batten. Poroka se bo vrnila v Londonu. Navzoči bodo člani angleške in* švedske kralje ve familije. Prineezinja je nemškega pokolenja. Pred vojno je s ponosom nosila ime Batten-berg. Med vo,;no se je pa pre krstila.v Mountbatten.
Matematične zanimivosti
Neki egiptski faraon, obe ud ova- j lec kraljevske igre "šah**, je kega dne poklical k sebi mojstra, ki je izumil to igro, želeč ga po-j častiti. "Rad bi te nagradil za tvoj izum*', mu reče faraon. "Povej mi, kak želiš V — "Prejasni faraon", mu odgovori izumitelj, "pokloni mi toliko zrn pšenice, kolikor mi jih pripade na mojo šahovnico, na tale način: naj se na prvo kvadratno polje položi eno zrno, na drugo' dve, na tretje štiri in fako po vrsti na vseh 64 polj moje šahovnice". — "Tako skromno nagrado želiš?'' se začudi faraon ter takoj odredi, da se: izpolni želja glasovltemu šah isto.
Kmalu pa je bil vznemirjen ve* faraonov dvor in ministri so prišli pred faraona. "Prejasni faraon"'. so rekli. " tvoje zopovedi ne moremo izpolniti. Dati temu človeku, kar zahteva, bi pomenilo, zbrati več zrn pšenice, kakor je zvezd na nebu, pomenilo bi, izprazniti vse egiptske žitnice ter izročiti gladu ves egiptski narod in vse ostale narode na svetu, kajti če bi celo zemljo pokrili z žitnim zrnjem, bi ga ne bilo dovolj, da .se izplača nagrada temu človeku!" In prav so imeli faraonovi ministri, kajti aritmetični račun nam poda število pšeničnih zrn, ki jih je zahteval ta " skromni "r šahist. Ta majhna številka pa je: 18.446.744.073.709,551.615.
A ko se ve, da literska posoda vsebuje okroglo 14,000 pšeničnih zrn. znaša gornjal številka izražena v litrih: 1.317.624,576.693.539 litrov. to je več kakor 13 triljonov hektolitrov. A še to nam ne nudi jasnega pojma o količini zahtevane pšenice. Pove nam to preprost račun. Danes znaša celokupni pridelek žita na celem svetu okroglo 700,000,000 hektolitrov. To pomeni : če bi faraonovi ministri hoteli izpolniti željo premetenemu šahi-stn, bi morali 18,824 let zbirati vso žetev sveta in polniti svoje žit^ nice in še do današnjega dne bi. se ne rešili dolga!	,
Tudi zloženi obrestni račun, ki lijakom ni nič prav všeč. nam mili zanimive primere. Mislimo si, la je takoj po Kristovem rojstvu iak uvidevni praded samo eno Darn, to je stoti del dlnar-ja, na-ožil v banki tako, da se nam dales izplača ta svota : glavnica, o-jresti in obresti od obresti. Kaj nislite, kako svoto bi nam banka norala danes izplačati? Banka bi nam danes moTala izročiti nad in o milijardo zlatih krogel, katt»-rih vsaka bi morala biti tako ve-ika. kakor naša zemlja. .
Med aritmetičnimi kurioziteta-mi prihajajo na prvo mesto 'usodne številke'. Taka številka je 1CS9. S to številko se vsakdo lahko producira takole: Recite nekomu, ki ni verziran v matematičnih tajna h,- da napiše tri številke.. kakršnekoli, tako. da sta prva in zadnja številka različni. Potem mu recite, naj obrne to številko tako, da pride prva številka na tretje mesto in narobe in daise odbije od prvega števila. Nazadnje naj obrne, kakor gori, ta rezultat in naj sešteje dve zadnji številki. Končni rezultat bo vedno 1089. Na primer število 375. ee ga od-bijemo od 573, nam daje 198, a Če se to sešteje z 891, iznaša 10S9.
Čudovito je tudi število 142,857. Pomnožite ga po vrsti z 2, 3, 4, 5. 6 in dobili boste* števila, ki se pišejo točno z istimi številkami, ka-Icor gornje število in to vedno po isti vrsti: 285,714, 428,571, 571,428 in tako dalje.
Ali hočete v družbi spraviti koga v zadrego ? Recite mu, naj vam s tremi deveticami (9) napiše največje število, kar. more. Gotovo bo vsak zapisal 999. Od teh številk pa morete napisati nera»-merno večje steyilo, ako matematično izrazite, da številko devet dvignate na 9. potone o in rezultat zopet na 9. potenco. Če bi hoteli Ztfpisati rezultat tega računa, bi morali napisati število nad 369,000,000 številk. Če vam ena Številka vzame na papirju širino treh milimetrov, potem bi papir, na katerega hočete napisati rezultat. moral imeti širino 1109 kilometrov,. 79 metrov in 30 centime-trov. To je približno daljava od Parka do Rima.
Razne vesti.
kruh namazau z maslom. Vendar maslo ni tako rediino in je razen • tega dražje nego druge maščobe. Še bolj redilne maščobe so oljčno olje, laneno olje. gospa mast ki loj. Te vrste maščobe ugodno vpli-vajo na mlado telo in jačijo staro telo. Maščoba tudi pospešuje pre- > bavo hrane. Lečo, krompir in druge zelenjave je dobro (obilno zaliti z maščobo. Tudi slanina ima mnogo hranilnih snovi v sebi tn po-< spešujc pn bavo. 90 odstotkov slanine se pretvarja v človeško meso in kri. Radi tega je treba slanino visoko ceniti.
Žilavost želve.
Navadno se trdi, da so mačke zelo žilave, toda v Angliji so ugo-1 lovili, da jih po žilavosti žetve da-leko prekašajo. Kako ubijemo najhitrejše in brez bolečin želvo? —' S tem vprašanjem se je bavilo londonsko društvo za zaščito ži-. va-li, kateremu je te dni neki človek prinesel želvo, ki je Imela raz- • bit oklep in katero so morali radi
tega ubiti. Uradniki instituta so . . 'i mislili, da bodo povsem lahko u-l
bili želvo. V sobico, kjea* se je nahajala želva, so spustili dozo duš-1 jivega plina, ki je bil tako močen, da bi usmrtil }>sa. Ko so se uradniki "vrnili v sobo. je želva še živela, kakor da se ni. zgodilo nič. — •Spustili so v prostor drugo dozo {•lina. in ko tudi to ni {»omagalo, | so vprašali za nasvet predstojnika | londonskega zoološkega vrta. — Dejal je: — Želvo lahko ubijeite na razne načine, ali težko tako. j »la pogine brez bolečin. Če želvi odrežete glavo, bo še vedno ho-. dila. Zdi se mi, da je najboljše j sredstvo za usmrtitev želve veliko j in težko kolo, ki želvo poga-zi. —
t.Ncvi dokumenti o predzgodovini svetovne vojne.
j Nove dokumente o predzgodo-j vini svetovne vojne je napisal j madžarski profesor Balanv. Bavi
Ise posebno z grofom Tmzv. o katerem pravi, da se je zelo upiral (Potiorekn, ki je zahteval takoj po sarajevskem atentatu proti Srbom v monarhiji drakonične odred-be, 7h) katerih bi bili brezpravni. Tisza je vedno nastopal za mir in se je vdal le za odpoailjatev note. ki
r>a ne bi smela -staviti Srbiji nesprejemljivih zahtev. Sele ko je nemški cesar zahteval vojno s Srbijo, se je Tisza vdal in privolil v njo. Taki "dokumenti"' imajo pa svoje posebne namene. Madžarom naj bi služili v vzpostavitev stare njihove moči! — Lisjak Tisza je sokrrv vojne in vsi madžarski profesorji ne izbrišejo tega madeža z njega. Madžarske "dokumente" pa tretoa sproti postavljati v pravo luč. Madžarskega sleparenja po Evropi mora biti že enkrat konec t	_ _ ____
Železniško lastfiinstvo
s
PoročHo glede obsega in uspeha vladnega lastninstma železnic, katero je izdal Anglež Fabian So-cistv, pomen j a velik udarec za vse one propagand iste, ki preplavljajo to deželo s povsem napačnimi ugotovili glede neuspešnosti in izjalovi jen ja vladnega lastil in-stva. V enem delu tega poročila se glasi:
— Nekako polovico vseh železnic na svetu lastujejo in upravljajo izključno le vlade. Iz skupnega števila dežel. Velikih in malih. ki uma jo sploh železnice, jih je petdeset, v katerih prevladuje vladna administracija, deloma po-jx)lnoma ali pa z malimi izjemami. V drugih deželah lastuje vlada črte, a jih ne obratuje in v prav maloštevilnih si delita službo vladna uprava t«>r privatni kapital Edinole v Angliji in Združenih državah, ki imajo seveda skupa; celih 68 odstotkov celega železniškega omrežja na svetu, <rt>enem s par zapadno-indijskimi in afri škimi kolonijami, je železniški s-stem v popolnoma v rokah privatnega kapitala.
Izza voijne je večina teh vladnih železnic trpela obenem z vsem' drugimi podjetji. Tega dejstva so se seveda oprijeli opozicijski pro pagandisti, čeprav ni vladno last-ninstvo železnic nikak eksperiment ter je prav tako dobro utemeljeno kot vladno lastninstvo ter obratovanje pošte..
Iz tega je razvidno, da so povsem napačne primere, katere so objavili nasprotniki javnega lastniniva železnic. Dejanski so bile izza konca vojne javne naprave v eelem bolj uspešne kot pa privatne naprave, a časopsje velikega privatnega podjetništva je popolnoma omalovaževalo to dejstvo.
vSe nikdar ni bilo takega navala na javna podjetja in takih preračunanih "poskusov, da se jih sabotira ter jim Spodkoplje kredit kot so ga izza konca vojne vpri-
iorili veliki privatni interesi, ki kontrolna jo vlade. To pa je jK)sle-lica velikega strahu, da bi javno iastuinstvo sledilo privatnemu monopolu ter ga nadomestilo. V resnici značilno je, da vspričo teh okoliščin tako dobro posluje toliko javnih železnic po celem
svetu.
• i _
Deputacija sodnikov pri Pciiču.
Ministrski predsednik Pašič je sprejel zastopnike organizacij sodnikov in vseh krajev Jugoslavije. Deputacija je naprosila ministrskega predsednika, da pocspeŠi sprejem zakona o sodnikiv v narodni .skupščini. Pašič je depnta-sijo zelo ljubeznivo sprejel in paz-iivo poslušal izvajanja raznih delegatov.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
ateri so pooblaščeni nabirati na--očninc za "Glas Naroda", so:
Joseph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
Brezplačno onim, ki trpe vsled revmatizma
Brezplačno onim, ki trpe vsled revmatizma
Mi Imamo nov način zdravljenja revmatizma. Pošljemo brez. plai-no vsakemu, ki piše ponj. Č'p vas b'>le sklepi in mišice, ee so okorele, te trpite vsled izpremembe vremena, se vam tukaj nudi prilika. Način "je priprost, cenen ter je že neftte-
tim pomagal. Ne ozirajte se na najupor-
nejSe slučaje, če Fte trpeli eno leto ali deset let. f-e ste poskufiali vse brezuspešno, pišite takoj 7-u naSo pripr >-sto metodo, ki jo pošljemo na prosto pretskudnjo.
BREZPLAČNO—NA NAŠE STROŠKE
Mi nočemo niti penija vnaprej, sam» vaSe ime in naslov. Mi vam bomo takoj poslali ta prosti uzorec na naie stroSke poskušnjo in uporabo. Stoterim je že pomagala ta nova, priprosta. domača metoda. č"e trpite vsle 1 revmatizma ne zamudite te ugodne prilike. riŠITR DANES.
PLEASANT METHOD CO.
F. 21
3624 N. Ashland Ave.. Chicago. 111.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani $1.60
Žene — zdravniki.
Doktorica medicine Marija Me-lanija Lipinška piše v svoji zgodovini o ženskih zdravnikih, da me-• t
dicina nik<di ni bila ženskam popolnoma nedostopna. Do francoske revolucije je bilo že mnogo žen diplomiranih, na medicinski fakulteti, a že leta 18i>0., je žen-rtvo e-nergično zahteva'] i, da se mu dovoli obiskovati vse -medicinske fakultete. Na čelu t^a pokrda so bile žene -iz Združenih držav in Poljske, Za časa krimske vojne je angleška vlada {»overila zdravnici M"«s Nottingham upravo btlnice. Lie-ta 1821 je biLa prva Američanka sprejeta kot redna slušateljica na medicinsko fakulteto. Radi neke napake svoje ses*ce pa je bila takoj izključena iz univerze in tre-balo je pet let moledovanj in brezupnih poskusov, da je bila zopet sprejeta na univerzo v Chieagu. Prva evropejska univerza, ki je odprla vrata tudi ženskam, je bila I univerza v Ourihu. Pariz je sledil I leta 1868., s štirimi slušatelj i vami. Leta 1901 je dobilo absolutorij na medicinski fakulteti 25 slušateljic. Tega leta pa je bilo v Angliji že 258 zdravnic, od teh 22 samo v Londonu.
Komplicirana rodbina.
V neki gorenjski vasi se je premožen f>S let star kmet oženil z 22 letnim dekletom. Sin iz prvega zakona se je zaljubil v mater svo-1 je mačehe, taščo svojega očeta,; torej v svojo novo babico. Ona je postala njegova žena in on tast svojega lastnofra očeta. V običajnem roku je mlada žena stareg;; kmeta rodila majčkeno deklico, ki je takoj -bila deležna dostojanstva svakinje svoje babice. t'e ta v prill odnosti pokloni svojemu zetu in možu novorojenčka, potem bo pač precej težavno presojati sorodstveno "razmerje.
Važnost maščobe.
Naše gospodinje dotoro vedo, da se porabi pozimi več mašiti nego poleti. Človeško teio potrebuje moči in življenjske energije, da lahko kljubuje raslim boleznim, ki pa cesto napadajo. Prehranjevanje človeškega telasa z maščob-nimi snovmi je velikega pomena in je zelo potrebno za razvijanje toplote. Znano je. da predpisujejo zdravniki akrofuloznim ljudem rib je olje. slabokrvnim pa smetano. Mnogi ljudje tudi zelo ljubijo
"KajT Spiritist je?"
"Mož ljubi alkohoi bolj nqgo Febe in svojega bližnjega", me je poučil Janko in si pogladtl svojo gr»3to francosko brado. "Sleherni dan ipodeTe svojih par litrov Marine in po ve* kozarcev piva."
(Dalje prihodnjič.)
L
ljubljanske slike.. Spisal Jakob Alešovec. • Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Pribajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.M
Juan Miseria. Spisal P. L Coloma
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	Of
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	.M
Darovana. Spisal Alojzij Dos tal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	'	M
Halo življenja. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po §ivo in resnično slikanih domaČih značajih. —■ Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje itirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem sveta gnana povest, ki opisuj« premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-' ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom Vsebuje 144 strani	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	M
JEadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šen<?a.
Zgodovinska poyeet. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki pnnt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne gra&cake in juna-iko nmi^li mučeniske smrti.	Si
Vsebuje 878 strani,	.TB
P64TNINA prosta
"GLAS NARODA"
!82 Corttandt St* New York
9
Povest. — Spisal Rado Murnik.
(Nadaljevanje.)	- I, - I
O kako debelo je gledal oni ve-J * čer |to*p<h1 ravnatelj Milan Jar-1 | nik! Poslušal je jako p nzomo in !
m	t
tiho pokailjeval. Po predavanju M me je posmehljivo pohvalil: 14Če- 1 *titaiu vam g(«Hjx»dine, čestitam! , Udi bi vzoren župnik. Dovofcte mi 1 ii- opombieo! Zelo dvomim, da bi ' bil va* <War tudi dober poštnih oAeial Hvala. g<*ipodine\,f
Kmalu potem *o me premestili h na Dunsj. I.tvitev od preljubih tovarišev mi je bila težja, nego > sem mislil. Nap-sled tem me po-j 1 hIov.I ti.di <*d gn>spi»da ravnatelja 1 Jarnika. Bil je ve« mebak.	J :
"Vsa srečo na *w>veni mestu!"M je vzkliviiil ginjfSL "Oprudtiteh ini,	ofieial, ako sem bil «ie- 1
mara kdaj pr«*os^»ren 7. \-aini! Slu-; ' xba ni šala. odjr«»vorn<w»t je v«-lika. j 1 Ii* «rte ie	»/kupili, jn^poduK1.' 1
kadar bos,te Mcmi	Tn sp->- i 1
»iiinjali s»» boste mene. svojega ««ta- is rejra predstojnika, ki vam je vse- :
kdar tele! v* najboljše. Ako bi i J kdaj potrebovali mojega pri]»oro- ' rita ali nasveta, vam bom vnelej rad na razjMilago. . "
Na Dunaja	imel prav do-
bro, Ki. ali *mo bili vean vrweli in razpokajtsii! Pudi v uradu se mi • ni u'xlilo slabo Že druiro leto so 1 me pov-šali za viijt-jra oficiala. Pr- 1 a i <b»pust s»-n» h*>tel }>ora:lrtti. da 1 bi ohi«ksI liletl in j>r*fž;\N»l par 1 ^Lklskih tednov v rajttlio lopi je- 1 lerski krajini.	J.
^.e veleprijetna ursiei, da mi toliko dni ne bo tr^rba č^pftfi v pitati jjLsarnici ali pa znojiti se po pra-š -n h c»-stah in .sojxnnih ulicah med , vro'i .ni zvditfsdr dunajsk-mi, že J ] ta misel siktua nii je zbuja'a ži<la-no Vrtijo. £tel setn tedne. »t<*l sem dni kakor di,btk pred velikimi po-' J čltnicSRT'. Vnaprej knmu •** v<saelil (I nuae^h Kopi, doma><:3i voda, df>-' mačejra zraka v najle^Mem kraju najlepšem doline e\*rop«ke. Nati- j honia sera p<miiloval prijatelje, ki iii^o mogli f. mano.	LKi-1
naj!
V	1 Jubljaiii srni se dodobra na-spal in *e dm«jo jutro «Kli>eljal na
Gorenjsko.	1 ]
Na 'iaretijsko!
Ta bciseda je imela že od nekdaj' lajnovito, čarobno moč do mojega1' srca. Kako kuio .skakali in vriskali, «»tr«H.š, kadar s<» nam douia obljubili: "V nedeljo se popeljemo na florenjsko!"	|
Jutro je bilo veilro, krasnri. 1 nad Šmarno goro je belelo nokaj thlakov, rahlih kot nastlana n«. .Jarko je blestel	na Kam-
niškem sedlu. Na Ijjuldianskem polju so želi ijmenico; nekateri ko-/.olei so bili polni. <>b runu^iem žitu in na rji»\ih strnuščih so se v! julijskem sdneu premikali svetlo-j • eli rokavi, živordeče rute. temuo-iuo<lra krila in se bliskale rene na konjskih opravah. Ponekod »j že, orali z« ajdovo setev.
Vse me je zanimalo, vse .se mi je .".delo opazovan ia in občudovanja vreino. Zdravolični otnx-i na njivah in paznikih so vlaku na čat»! živahno niahaii s klobučki in slani-j niki ter ca pozdravljali na vso pO: *'Zivio, živio!'* ^lalo pred Kranjem sta se za kratek eas metala dva pastirea, oba divja iai le-' pa kakor planine v ozadju. Mlada Sava, še neoskrunjena od to-' varni skrb blas?odarov, je pral a raz!;lane pečine in odruiiene skale' .*. bisernobelimi jx-nnmi tn zeleni-; mi vali. Reka je bila nekoliko u-pndln; ua «4>rrinem rubu je tem-f neLa proga vlažnega rdečkasto-belega ]>esku in proda. Po dolgi | dobi *eiU zopet videl zale gorenj-j ."l;e Mhie in krepke Janeze, kme-litke vozuk»f z dvema ojnilcama,! oernele steire in pisane uljnjake. I fftza nežne livxlrine jutranjega para je veličastno vstajala ne-j ykomhia, vedno nova lepoto s^o-J v en »kili planin t*-r budila domišljiji pri jetrn slutnje o gozdnem 1 hladu, o -*>nm«->č;h vodicah in bob-1 nečih slapih. Smejalo se mi je samo ob sebi; t enim podplatom sera bi! takorokoč že na BJedu, Duša mi je pela radcertno* "Naae gore!** in eeio i* \-iakovega šumenj.-! in drdranja nem slišal: "Ntče j^s-e * Našo
V	kupe ju je za udarjalo po usnju in premogrovem dimu. Na-' spioti mene j« oeyal gospod v 4a-' nrani obletg Neprenri&ai posti obraz ua je bil obnit, le pod no-s^m se je Asigočasilo nekaj ponri-UiMvevib kratkih brkov, s«4o podobnih krtači«. V oroksvičenih
■ ■ ' * ' * •
jgglg^' JSP 3* - ■
mm
CLAS NARODA. 2. NOV. 1923
CAROVNICA.
-- ^ ^tf
Spisal JEJLN RAMKAU.
Za "Glas Naroda** poelovenil J. T.
(Nadaljevanje.)
Odjir! je vt^Lku omaro ler potegnil iz nje kakih petnajst starih Biaanih piaw'-ev.
—	Tako, sedaj ima pa dosti za par mesecem*. Ali je gospa še zgoraj .' — ju vprašal deklo. — Ali ni odšla!
—	Xlmto videla, da bi odšla. iJ^ifcro. Pripravi moj popotni koveeg. Daj **anj perila za
tri dni.
—	Ali boKte odpotovali, j?o*]>od župnik? I>m. ravnakar mi je prinesel sel brzojavko. Škof me kliče 1
nebi. Pn-hkrbi mi proator na poati.
Župnik je šel v knjižnico. Vrata so bila sicer široka, pa je skozi njf komaj zbasal zavoj m a šiv h plašče v.
Nikar im- ustrašite gospa. Videti je dosti, toda v treh dnet bo*lf lahko počili.
Melaiiija je bila vstala ter začela ogledovati plašče. Še nik dar ui opravljala takega dela ter je bila v veliki zadregi, /upii'k jo je pazno motril ter končn« rekH :
Nič se ne bojte, otrok, .saj ni tako težko. Vidite, tukaj je ti sti -v»-? Duh. o katerem sem vam govoril. Malo izboljšati ga bo po treba. Tukaj vo j»otrebne niti. 1'pam. da b<*ste dobro napravili.
—	Poskušala Umi. gospod župnik. Pa tudi te plašče bo treba nek(|liko popraviti Tukaj je ma
lo obdrgnjeno, tam je mala luknjica.
MHanija je bila vznemirjena. Preveč dela ji je bil naložil. •— Pa še n« kaj. draga gospa. Ravnokar mi. je brzojavil škof «)a m ram takoj k njemu. Še nocoj moram mi potovati. Morda s« bom vrnil i"tz dva ali čez tri dni. Meianija .se je začudila.
—	Ali vam ni prav. draga gospa*
—	Seveda mi je. toda ... Aha. ze vem. zastran tete vam je . . . Ne bojte se. jo bom h
j iz obvestil. Dva dni vas bodo že lahko pogrešali. Storite mi P uslugo, prosim vas.
-- Saj rpda o-tanem tukaj, ee hočete tako.
—	To-je lepo. Povedati vam moram namreč — in duhovnik j« začel šepetati — da se na svojo kuharico ne morem preveč nanest; Je si*er poštena in pridna, toda spomina nima dobrega. Vse sprot
/,a ves svet si pa ne more zapomniti imen onih ljudi, ki po šiljajo pome. Zadnjič me je pozabila ob v est :t i. da je čolnarjeva že na porodila fanta. Kaj če bi pozabila na kakega umirajočega? Gret na duša hi poslovila ml telesa in šla naravnost v pekel.
Melanija je razumela.
Torej če bi kdo prišel v kak/ taki zadevi, prosim vas, pošlj* te ga k sosednjemu župniku. Saj boste, kaj ne?
—	Seveda, gospml župnik.
Su-or b*■ m še enkrat kuharici naročil, pa vem^ da ne bode dc * nti pomagalo.
Isv pomirite gospod župnik — jaz bom tuka^.
Hvala, lftiba gospa, Boste videl'. Rog vam bo obilo poplača
— Ali bom delala v tej sobi?
-	Seveda. najl»oljše bo. Tukaj je svetlo in mirno Če boste ka potrebovali, vam bo že kuharica prinesla.
—	Jesti bom vendar hodila domov, kaj ne?
Ne. ne. Rodite moj go*t do mojega prihoda. Napravite tr to udugo. Spalnico vam bo že kuhariea pokazala.
Spalnico? se je začudila Melanija. — Torej bom v žuj ilišcu spala? •
Da, če ste tako prijazni. Kajti bai ponoči me kličejo k bol
n t ir r«	«1 ' ' ' * ■
—	t e hočete, lw»m pa.
Torej mi obljulrite. da boste ostali tukaj do mojega po
vratka ?
—	Da.
Dobro. Na \ašo besedo se popolnoiha zanesem, Nasvidenje Se.Uj se moram še preobleči. Pozno je že. Vlaka ne smem zamuditi
Župnik je odšel v kuhinjo, ki je bila v pritličju.
-— Ali ste naročili prostor?	N
—	I>a.
l><.ino. Sedaj pa netite got»pc v>e, kar je potrebno za.šiva" »V (Mala bo par dni pri meni ter mi bo popravljala masna obla
Čila. __
V petih minutah je bil pripravljen za pot.
Ko mu je hotela kuharica nesti koveeg. ji je rekel s priduše nim glasom:
—	Ne,* ne, le doma ostanite. (i4ejte. da bo gospa ostala tukaj d' mojega po vratka. Dobro pazitP nanjo. Ona je bolna.
-- Ah.
Ni tako z»4o bol pa. toda skrbne nege potrebuje. Odkažite j frvojo -paln eo. In če greste kaj nakupovat. zaklenite vrata za se boj. u tudi ponoči zapirajte vrata. Ključ spravite v svojo posteljo Ali razumete?
—	Da, gosjxwl župnik.
—	Nisvidenje! Skbite za hišo in dobro »trezite gospe Aubier. Najbrže bora pripeljal seboj zdravnika — takega zdravnika, ki jc bo temeljito ozdravil. Pa ji ne smete povedati.
—	Name se lahko zanesete — je odvrnila kuharica.
Dobri župnik je bil pomirjen. Zdelo se mu je, da je storil vst p<ftrebno. da se mlada gospa ne bo nikdar več vrnila na morsko obal.
—	Moža ji bom privlekel — je modroval sam pri sebi, ko je stopal v poštni voz. — Privlekel ga ji bom, če drugače ne, pa za
uSesa.
* * *
Naslednjega večera ob šestih je sedel Pascalov oče na vrtu svoje hiše "ter čital časopis.	-	,
Približal »e mu je služabnik.
—	Kaj bo dobrega. Jakob? — ga je vprašal.
—	Neki duhovnik hoče govoriti z vami. — Tuša j je njegova vizitka.
—	Kaj je pa to?^— je mrmral polkovnik v svojo brado, ko je čital na karti: Abbe Vigneux, župnik malireški. — Ali je zame
- vprašal, ta gospod?
—	Ne. najprej je Vprašal za gospoda Pascala.
—- In vi ste mu povedali, da Pascals ni domaf
—	Da, potem mi je pa rekel, če bi mogel z vami govoriti. t — Dobro. — Polkovnik je vstal ter odšel v hišo.
(Dalje prihodnjič.) ^
x Ko je bilo konec štednje časa
«
Ko h» bile 30. septembra ure pomaknjene nazaj, je solnee prenehalo opravljati za vas čezurno delo. Vsled teh dodatnih ur teme, se je iiojavi'a zahteva večje privlačnosti vaše t rgovine.
Postavite euo-uaSili novih rrfK) Watt Standard Lighting I'uits nad svoja Vrata, da vas bodo odjemalci našli.
The New York Edison Company
*At Tour Service Installment, Wiring and Fixture Bureau 86; Broadway	'	Telephone: Sruyvesant 56S0
nekemu kmetu v Horjulti in ga nato dob?i potom zamene. Kljub jasnim dokazom je nuuž tatvino taji! in v svrho ugotovitve njegovega zagovora 1k> ostal še nadalje v preiskovalnem zaporu in ga bodo peljali orožniki v Ilorjul, da jim pokaže onega kaneta, s kate-r tu je ha rant al. Mož je pričakoval gotovo, da bo dosegel s svojim zagovorom* v«r kaj drugega, kot pa nadaljnji preiskovalni zapor in eventualno še veliko strožjo
ki^zen. če se izkaže, da je tako predi 7.110 lagal pred stxlnij.-*. "
ALI VESTE, —
da Iri jugoslovanska vlada v kratkem f-asu znižala "prevozne pristojbine ter skušala ita ta način povečati svojo uo-tranjo trgovino? Ali veste, da c-e kui i-te škatljo Ile niar Turških*Cigaret, dn , t m ste imeli ž njimi veselje kot ga vam j more dati le 100r/c čista turška ciga-
ireta?
Kretanje parnikov - Shipoing News
Izpred sodišča.
111 JUGOSLOVANOV NA 4' BERENT* ARIJI'
Na Boga ze nisem ieril, pač pa sem klel, pijan, tja v en dan...
Venec! Cloboenik vulgo Pirčev, posestnikov sin v Vogljah. je bil ibtn.vn, da je ob priliki veselice nasilnega društva v Vodicah v Iružbi z d**ug;mi fanti razsajal, ter jih je neko domače dekle o-<merjalo s pijanci 'n rogovileži. fver ni dobil ]>rl svojem dekletu *>pkaT je podrl ograjo pred kape-,ieo- Matere božje in vzel tam krasno vitnieo. Zagovarjal «e je fant. da je sicer pobožen človek n gre vsako nedeljo, včasih celo po dvakrat, k službi božji. Njegovi tovariši s» bili obsojeni v Kamniku le radi poškodbe tuje astnine. On pa je bil obtožen radi bogokletstva in prašel pred senat JeŽelnega sodišča. Klel je kot ro-tamavhar in to ne samo ip^i kratij-ki "hudič preklet", "permej-luš", marveč je rabil tudi žal pri las ]ireveč razširjene laške kletvice z zloglasno kletrinsko pričet-lico ' oštja". 'Njegov zagovornik Ir. Treo je ugotavljal, da je ta, *oKtja" že tako vulgarna, da ni cazniva. Kut zgletl je navedel za-' irovoriiik zgodovinski slučaj papeža Pija X. Takrat je gostoval v Ki 1 »m sloviti ruski pevec ba-s-st ^alja]»in. V papeški loži je sedel; Pij X. in je bil tako razočaran, ko > ie čul slovitega ruskega basista, i la je glavno zaklieal: **C>4tia chej basso!" Ce bi bili v* ti **oKtja" ' aznh"i, b^ moral tudi papež na »btoino klop. Veneel je bil naj podlr.ari tega posrečenega zaigovo-ra opro.-ven glede bogoklet.stva. | b.so jen pa je bil radi pr&kodbe | •graje ip samovoljnega trganja evetl e sanu> na en teden zapora, j Izjavil je, da je tem popoLnotnaj zadovoljen.
"Kar je prov, je prov!"
Tako je odgovoril obtoženi An-J ton Htiftcr posesin:k ^rri DobuJ predsedniku senata na vprašanje:' *Kaj hočemo storit: z vami?" On!J -n njegova žtma Ivana s,ta namreč ; I iikradla iz tujega kazcdea pri Do- I bil 5 nasadov pšenice, vredne 510 I , Din in sta tudi pripozuala in pše- JI uico vrnila. Obsojena sta bila radii i tatvine pridelkov v družbi in po-; tiočij in sicer mož 11a 8 mesecev,! žena pa na i> mesecev težke ječe.: poostrene z raznimi poostriLi. Kazen sta oba »prejela in jo bo»ta po I vrsti od.%edela, ker imata precejšnje gospodarstvo in družbo.
Boj za "alibi".	j
Posestnik France in njegov sin j Pavle Klemen, po domače Pistot-j n.ikova, sta l*la obtežena, aa sta pred neko gi*?tilno ptškodovala' Jo<žefa Hrrbarja in Širnna Hriber-nika. Pavle Klemen je priznal, da! je udaril s kolom Hribtrnika iz j I Zgor. Tuhinja po glavi. Ta pa je prestregel udarec z rotko, pri čemer je dobil ua roki lahko poškodbo. Njegov oče. ki je bil obtožen, da je sunil pri tej priliki Jožeta Hribarja z nožem v hrbet, pa je zanikal dejanje in trdil, da je bil takrat doma. Zaslišanih je bilo v celem okrog 20 prič, ki soj večinoma potrdile, da je bil mož! v kritičnem času res doma. tretji-, na prič pa je nasprotno pod prisego ugotavljala, da je bil obto-1 ženc-c takrat na dvorišču, kjer se; je vršil pr«-tep. Senat je obsodili sina vnled poškodbe Himna Hri-' bernikn na 3 -mesece težke ječe, 430 Din denarne glnlie kot povračilo za zdravila ki zdravnika. 184 Din pa za bolnico, 1(100 Din za bolečine 11» 1040 Din za »gubo za-liužka Oče je bi! oprošren.
lWengariaT\ panvk Cunartl e rt e. l>o dospel dane^, 2. novembra v New York. Med 2672 potniki ie 111 Jugoslovanov.
tu* A JU, MA&OCAJTE SB HJ OLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNI* \
re ■■"»»'Mrtt	* iT a W
ftftflflflfiflftftftftrt^r UVHOXU JX HtU
NAJVEČJA ARABSKA -SANJSKA KNJIGI
SsjsoTtjk iloftroTta« isdaj* Vs-boje 808 strtsl fiT Cm • poitnlns H.— •LOVKNIO FUBLSHZV« Of •S Ov^laatft StrMi Mvm Torfe Otty. M. T.
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLO VENSKO - AMEBIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA &E DANES. Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
6.	novembra:
Berensvla, Cherbourg.
7.	novembra:	|; Belsenland, Cherbourg; Suffren, llav-
e; Pres. Polk. Cherbourg: Seydiitx, Bra- i
nen; Con te Rosso, Genoa.
8.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pitta-urgh. Cherbourg, Hamburg.
10. novembra:
I.eviuthan, Cherbourg; Martha Wash-ngton. Trst: C.jmpic, Cherbourg; I/erf-linger, Bremen; Orca, Cherbourg, Ham-)
>urg; Albania, Cherbourg.
3. novembra:
Aquitanla, Cherbourg; Rellnnr«. Cher. J
bo'^rg. Hambtrig: Ceorgre Washington.! Cht-rbourg, Bremen.
14.	novembra:
Paris, Havrp. Ptes. Adams. Ciitrbourg; Vorck, Bremen.	j
15.	novembra:
Westphalia, Hamburg.
I
17. novembra:
America. Cherbourg. Bremen: Orduna, I Cherbourg, Hamburg; Chicago, Havre; I Ryndam. Boulogne; Muenchen, Bremen. 1 JO. novembra: Duiiio. Genoa.
2t. novembra:
Car«»pic. Cherbourg. Hamburg: l"r-s..
Van Uuren, Cherbourg; Zeeland. Chef-' bourg.
22. novembra:
Mount Clay, Hamburg. »4. novembra:
Majestic. Cherbourg; Rochambeaa J Havre: Ohio, Cherbourg, Hamburg; Pres. | Roosevelt, Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Bourogne; Tyrrhenla, Cher, j ►»aurg.	,
27.	novembra:
Herengaria. Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield, Cherbourg.
29.	novembri:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg:
Mongolia. Hamburg.
30.	novembra: President Wilson, Trst.
1. decembra:
Leviathan. Cherbourg. I-u Suvoie, Hav-
rp; r»iympic. Cherbourg.	_
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORK.A do TRSTA (preko Genova) Najboljša in najkrajša pot po S red or em-tkem morjuje našimi »eliintnimi p\rn»J«i,
. DUILIO »prvokratno odplutje) 20. nov , Največji in najhitrejši parnik na ol> za Sredozemsko nitirj*-.____
COLOMBO ............ 5- dec.; 23- Jan-
AMERICA ............ 7. dec.; 9. aprila
Udobne kabine tretjega raxreda z 2. 4 ln S posteljami .za drufcln« ln tennke. Pri okuanlh obedih Je vino bresplaCna ia podrobnoatl vpraSajte nafiega agenta v vašem mestu ali pa naravnost prt
murni smmE irniAHi
. Italia.America Shipping Corporation 1 Stat* Street General. Agenti New York Nafti zastopniki v Jugoslaviji: Jadranaka Banka. Belgrad ln njene podruinica.
IšctMii svoje tri bratrance MATIJO. UDVIKA in LEOPOLD A liOSTJANČlO, doma iz Sonarja št. pri Ilirski Bistrici. Prva »Iva sta bila v Pitthibusr^hu Pa., Leopold pa nekje v Olevelandu, Ohio. Ce kdo vo zanje, prosim, naj mi poi-nča. ali naj so jja sami oglasijo. — Frank Tontšie, I iox 58/Pick ms, W. Va.
(1-2—11) _

New York. Plymouth. Havre. Paris
PARIS ............ 14. nov.; 12. dec.
New York, Havre. Pari*
SUFFREN .................. 7. nov.
CHICAGO ............ 17. novembra
ROCHAMBEAU ............ 2». nov.
New York. Vigo f Spain J. Bordeaux
UA BOURDONNAIS ........ 27. noy.
Ptiat« xm unffll iokalaca i(Mli tli M |itni mrtA: 19 STATE STREET.	NEW YORK
ŽELIM KUPITI	,
harmoniko Cehnarjevega izdelka i 7. Gradca, 3 vrst no :>- ali 4krat uarlaseno. Kdor jo ima, naj mi pi-
9
še ecno in ix>ve, kakšno ima. — Mike K.. -Box Verona, Pa. (1-3—11)'
Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
Na dan: 2. res oženil bi a«; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 0. Na trgu; 7. Pesem o beli hlSld; 8. I*roftnja; 9. I>an slovanski; 10. Tihi reter od morja; 11. Še ena : 12. Povejte, ve planine: 13. Sijaj, solnčice; 14. Lahko noC; 15. I>eklir-a mila; 10. Slanca; 17. Vabilo; 1«. Pastirček: 10. Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. Prošnja; 22. Imel nem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro"a- 27. Hercegovska; 28. I.jubezen ln pomlad ; 20. Rožica i slavulj: :«). Na5a zvezda; 31. Labko noč; 32. Pod noč; :«. Kaj bi te pra«al; 34. Rože pravde; 35. Na fToblb: 36. Nad zvessdarai; X7. VabUo; 38. Uplift! nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica ; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 4& Glas Grobo-tu ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož: &f. ZCravlca; 51. V mraku; 52. Lepa nafta domovina ; 53. VUrred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj ■ tak žalostna: 56. Slanica: 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam r rute; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Nafta zvezda; «1. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey Slovenl. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem;. 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrlnsko, Frankopanka; 80. Sto ffutfft, Srblne tužni?; 81. Pobratim!ja; 82. Pomlad in jesen; 84. V tlbi nočL 85. Milica ; 86. Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom: 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri (rima ara molče slonela: 92. strugam: 93. Klovo; 94; Strunam; 95. Pro-ftnja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju-b«>zen in pomlad; 99. Lahko n<»č: 100. Raztanek; 10L S vračanje; 102. Tam, (dje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino
^GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street	New York
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
KDOR Je namenjen potovati ▼ stari kraj, je-potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki v a ni jib zamoremo dati vsled nafte dolgoletne izkušnje.
Vam bodo gotovo v korist; tudi
priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v IIL razredu.
Tudi oal ki fte niso amerlftkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuftčeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti Sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljercev.
Za potne »troftke Izplačuje po ija-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska banka.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —*
mali oglasi t "Olai Naroda'9.
FZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jngoilaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je približno $200.— ca enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za ia> plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani rmesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti da nikakor ne moremo priporočati pofiiljati čpke ▼ Jngoelavi-Jo.
SploSno mnenje vlada, da se čeki. ki se glas« na dolarje, tudi v dolarjih lepil čajo, kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pofiiljajo mnogi navadne
ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljadi na deželi, ker so banke oddaljene in
Izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem t dinarjih, kateri se Jim izplačajo na zadnji poŠt' Jrea neprlllk.
Tudi sa nabavo potnega lista (posa) je najpripravneje poslati dlnarjfc. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine ln potni list se pa lahko plača tudi a dinarji.
V Italiji in zasedenem
ozemljil —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega -sneska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje, Je na nakaznici označiti vidno: plačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraftčnjočih stroffkov smo se morali odločiti prevredltl pristojbino zs dolarska Izplačila kakor sledi: Za izplaOlla do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 8%, to je po 8 eente od vsakega dolarja.
Na nakaznic! aaj be rtfea m»
Izplačati v dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna m dolarska f spis »tis t Jugoslaviji is ItallJL
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlaa* St, New York Gty
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI , SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

M*
Nevarna kupčija s kolesi.
Dne 27. avgusta so arctiraJi *po-rje^tnika in re-zurja i z Repecij, Ja-k'ba .Mohoriča ki j" glasom iožniec znan in nevaren tat koles, krajevna surovina, zn^žen vsakega dejanja, in ki ima vedno dru-^o kolo. ker jih nekaj pol^rade. n^kaj pa zamenja. Glasim c-btož-niee je ta mož, ki je hi! ž? 1 Škrat kaznovan r;vli tepeža in tatvine, iikradel na velikonočni tos-ek nekemu Mačku v Bnrgarjevi ?ost'l-n3 v Kranju k«»lr»T vredno 2000 di-narji-v. Slučaj jc nanesel, da je nesel Maček svoje kolo pred Gu-han^e\-o gostilno v Vodieali. Ko je MačeA ogledoval svoje kolo, je prišel iz gostilne oboroženi Mob.o-rič m vnel se je med njima prepir, ki ve je končal, ker ni bilo orožnikov dorma. s tem, da je Mohorje Mačkn o»klofutal. sedel na sporno kolo iu odpeljal proti Ljubljani. Ko st ;ja pretirali, je trdil, <la je to kolo ktspil pri Gorcu, prodal
5. decembra:
I'r«. Polk. Cherbourg. Bremen: Pr^u. Arthur, Bremen; llremln, Bremen; Co^
lombo. Genoa. 6- decembra:
Tburingla. Hamburg; Minnckahda,
ChertxjurK. Hamburg.
7.	decembra:
America, Genoa.
8.	decembra:
Aquitania. Cherbourg: Sierra Ventana, Bremen: Rotterdam, Boulogne.
11.	decembra:
Suffren. Havre.
12.	decembra:
Paris, Havre: Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg; Pres. Adams. Cherbourg: Muenchen, Bremen: Lapland. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa.
13.	decembra:
C.forge Washington. Cherbourg, Bremen; 11 ansa. Hamburg.
14.	decembra:
Andanla, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic, Cherbourg; Dorfflinger, Bremen.
|l9. decembra:
| Pres. Monroe. Cherbourg; Orbita, Cher« bourg. Hamburg: Yoendam. Boulogne.
20. decembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
I 22. decembra:
Berengaria. Cherbourg: America. Cher_ I bourg. Bremen; Albania, Cherbourg; Seid-litz. Bremen.
|
'26. decembra:
I Chicago, Havre; Pr«n. Van Buren, Cherbourg; Canopic, Cherbourg, Hamburg.
27.	decembra:
Westphalia. Hamburg; Vorck. Bremen.
28.	decern bra:
Martha Washington, Trst.
29.	decembra:
I-i Savoie. Havre: Pres. Harding. Cher-bourg, Bremen; New Amsterdam, Bou-
' logne.