DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din lit.—. — Uredništvo m upravat Maribor, Ruška usta S. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica <-» Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom — Rokopisi te ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, tnalah vsaka beseda Din , maU »glasi. M sluMj* v t»etaUe namene delavstvu in namtii tr.etm. vsaka beseda Din 0J0 Štev. 94 o Morlbor, sobot«, dne 17. avgusta 1940 t Uto XV Svoje pravice zahtevamo Državljani imajo v državi pravice in dolžnosti. S pravicami so zyezane dolžnosti in obratno z dolžnostmi pravice. Če ni tako, tedaj nekaj ni v redu, je nered, se državljanom godi krivica enim, drugi pa imajo predpravice1. Kadar so take razmere, da pravice in dolžnosti niso enako razdeljene, tedaj se opravičeno pritožuje oni del državljanov, ki nima pravic, ampak le dolžnosti. Pravice so politične in socialne, pa tudi dolžnosti so politične in socialne. Torej skupne. Če niso pravice in dolžnosti skupne, ne morejo biti to, kar morajo biti, ne za državljane! in ne za državo. yse te stvari, pravice in dolžnosti, se določajo po moralni kvaliteti državljanov in z zakoni. Zakoni so vidna forma, izvajanje pa je moralna stran. Ali, žal, moralno stran pobija prepotenca sil, ki načela enakosti noče priznavati. Taka prepotenca tudi zakone razlaga in izvaja po svoje, v svoj sebični prid in neglede ali je krivično ali ne in niti, če se kdo pritožuje ali ne. Tak red in taka skupnost pravic in dolžnosti je črv, ki razjeda državno in družabno skupnost. Kakor, črv v deblo se zarije črv takega nereda tudi v deblo države, državljane, 'in ga razjeda, dokler mu izpije vse sokove zdravega življenja. Drevo, ki ga napade črv, razpada v svoji notranjosti, človek državljan pa v svoji duši. V sliki smo povedali naše zahteve. Zahtevamo politično svobodo, zahtevamo socialno pravico. Zahtevamo, da se izvaja socialno - politična zakonodaja po besedilu in smislu zakonov. Zahtevamo v vseh političnih in socialnopolitičnih ustanovah popolno enakopravnost in našo pravico soodločeva-nja, zahtevamo tudi gospodarsko demokracijo. Sploh vse zahtevamo, kar je pravica in dolžnost državljana. Zahtevamo pravice in ne bojimo se dolžnosti. To je potrebno, je nujno, ker zaradi sedanjega stanja propada duhovna kontinuiteta razvoja in prehaja v neke vrste anarhijo. To čuti lahko vsak, kdor hoče1. In vendar ni med nami ljudi, ki bi pričakovali srečnejšo bodočnost od duhovne anarhije, od črva, ki razjeda našo skupnost in ovira konsolidacijo duhovnih sil. Takega državljana nimamo! j V Vrnimo se k svobodi, k spoštovanju zakonov in politični ter gospodarski demokraciji! Še je čas! Izjava Churchilla v parlamentu Ministrski predsednik Churchill je dne 15. t. m. podal v spodnji zbornici kratko izjavo o položaju na bojišču v angleški Somaliji. Dejal je, da poročila, ki prihajajo iz Somalije, niso zadovoljiva, popolno sliko o položaju pa bo mogel podati šele prihodnji četrtek v okvirju splošnega poročila o vojaškem in političnem položaju. Glede uspešne obrambe in pobijanja pete kolone je dejal, da se protiukrepi izvajajo zelo uspešno. Sovjetska zveza zahteva odpoklic tujih diplomatov v baltliklh državah Sovjetska Unija je zahtevala od angleške in ameriške vlade, da odpokličeta svoje diplomatske misije iz baltiških’ držav ter da pozoveta poslaništva in konzulate baltiških držav v Angliji in Ameriki, da predajo vso imovino in arhive Sovietski Rusiji. iyi i vi - i i II 1 1 ill i Najvecje leti liske bi itke nad K I I v anaiom in južno Angl nglijo Po silnih zračnih napadih, ki so se vršili zadnje dni, je nastopilo kratko zatišje, radi česar se je domnevalo, da nemški napadi pojenjujejo. To mnenie pa se je izkazalo kot nepravilne, kajti že tekom 15. t. m. je namreč nemško letalstvo ponovno izvršilo nad jugovzhodno Anglijo devet velikih letalskih napadov, v katerih je sodelovalo nad 100 nemških letal. V Angliji s tem v zvezi napovdujejo, da so vsi ti letalski napadi le uvod za splošen napad Nemčije na Angliio, ki bo v kratkem skušala izkrcati svoje čete na angleškem ozemlju, zato hoče sovražnik z vsemi razpoložljivimi silami uničiti angleška letalska m morska oporišča in onesposobiti letalsko industrija. Tudi v Nemčiji baje predvladuje mnenje, da bodo nemška letala predvsem uničila vse prometne naprave in onemogočila delovanje angleških obalnih baterij. Vse te vesti pa ne povedo nič določenega, gotovo je le, da se obe vojskujoči državi z vsemi silami pripravliata na napad, ki se bo prej ali slej pričel in ki bo usodnega pomena ne samo za Anglijo, Nemčijo in Italijo, temveč za vso Evropo in morda za ves svet. Angleško uradno poročilo pravi: V celoti je bilo sestreljenih 144 nemških letal in sicer; 130 v zračnih borbah, 11 od protiletalskih baterij in 3 od peša-diijskih oddelkov. Nemška letala so napadla med drugim tudi letališče Croy-don pri Londonu ter kraje Colchester, Hastings ter Portmouth. V splošnem ni bila prizadeta večja škoda, porušenih je bilo nekaj hiš, zgorel ie manjši bencinski tank, ubitih pa je bilo več civilnih prebivalcev. V največ primerih pa nemška letala sploh niso dosegla svojega cilja, ker so bila od angleških lovcev v zračnih bojih premagana. Prebivalstvo se je vedlo silno disciplinirano in se takoj podalo v zaklonišča, v nekateria krajih pa so tudi z napetostjo opazovali velike zračne bitke. Angleško letalstvo pa je izvedlo več izvidniških poletov na Nemčijo, kakor tudi na zasedeno Belgijo in Francijo. Bombardirali so veliko letališče v Bor-'doauxu, kjer je bil zadet večji bencinski tank. Vnel se je tako velik požar, da naslednja letala zaradi dima niso mogla izvršiti novih bombnih napadov na to letališče. Uspešno je bilo iudi bombardirana elektrarna pri Kolnu. — V severni Franciji je bilo bombardiranih več letališč, ki so bila v celoti uničena. Poročilo DNB se glasi: Nemška letala so tekom 15. t. m. napadla južno in severno Anglijo, bombardirala so letališča pri Londonu, kjer je bilo porušenih več hangarjev. Uničenih je bilo mnogo avionov, ki so bili na teh letališčih. Ponovno je bil bombardiran Portsmouth ter letališče pri Bristolu. V vseh teh borbah so nemška letala sestrelila 98 angleških avionov, med temi 8 na tleh in 5 baražnih balonov. Pogrešajo pa 29 lastnih letal. Vrhovno poveljstvo nemške voiske z dne 15. avgusta zvečer pravi, da so formacije strmoglavskih bombnikov, ki so jih ščitile skupina lovcev tipa »Meš- ki i-. K«u ut M uk««.*« ute- serschmidt« bombardirale Hawkins, ki Ježi zapadno od Doverja. Vsi važni ob-i jekti v tem kraju so bili razdejani. Na letališču so izbruhnili požari. Angleška letala so se skušala nemškim zoperstaviti in je prišlo do letalskega spopada, v katerem je bilo 11 angleških letal sestreljenih, 2 nemška strmoglavska bombnika pa se nista vrnila na svoje oporišče. Do letalskega spopada je prišlo tudi nad Kentsko grofijo. Nemška letala so uspešno napadla balonsko zaporo pri Doveru, čeprav je bila angleška obramba izredno intenzivna. Bombnikom je uspelo prodreti preko te zapore železnih vrvi. Angleška trgovska ladja potopljena Angleška admiraliteta poroča, da . je sovražna podmornica torpedirala 16.923 tonsko oboroženo trgovsko ladjo »Tran-silvania«, ki se je takoj potem potopila. »Transilvania« je bila toredirana na Atlantskem oceanu. Potopilo se je 30 do 40 mornarjev, ostala posadka pa ie bila rešena. Nemški padobrani v Angliji Po poročilih iz Londona so bili na več eJ ■£ l' krajih v Angliji najdeni nemški padobrani in sicer enaki, kakor so jih uporabljali Nemci v svojih akcijah na Nizozemskem, Danski in Belgiji. Našli so tudi torbe z instrukcijami. — Na podlagi uradne preiskave izdan komunike javlja, da so bili padobrani in torbe z instrukcijami vržene z namenom, da se vznemiri angleško prebivalstvo. Padalcev pa do sedaj še niso mogli izslediti. V Nemčiji pa zanikajo, da bi se bili nemški vojaki s padali spuščali na angleška tla. Debela Berta strelja na Anglijo? Po poročilih ameriških dnevnikov ie bila sestavljena posebna komisija, katera mora preiskati avtentičnost vesti, da je bilo dvoje angleških mest bombardiranih z dalekometnimi topovi iz francoske obale. V teh mestih sta bili namreč porušeni dve hiši jn sicer samo gornji nadstropji, čeprav ni bilo tistega dne tamkaj opaziti nobenih bombnih napadov. Pravijo pa, da so te vesti le malo verjetne, ker imajo zračne bombe mnogo težje posledice in je zadatek sigurnejši in preciznejši. Beli v Operacije v Somaliji. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske s 15. t. m. poroča: operacije v Britanski Somaliji so v popolnem razvoju ter je v teku več velikih spopadov, pri katerih sodeluje uspešno tudi italijansko letalstvo, Ujetih je bilo precej Angležev in zaplenjeno tudi mnogo njihovega orožja. Letalski napad na Egipt. V noči na 13. avgust so italijanska letala izvršila akcijo proti vojaškim objektom v Egiptu. Izvršenih je bilo tudi več izvidniških poletov. Formacije italijanskih letal so izvršile tudi veliko napadalno akcijo proti angleškim primorskim objektom. Afriki Vrhovno poveljstvo angleške vojske na bližnjem vzhodu javlja: V Somaliji so Italijani izvedli silovit napad, ki je dosegel uspeh. Ko so angleške čete več ur držale prve postojanke, so se umaknile v pozicije v zaledju, kjer se borbe nadaljujejo. Italijani openraio v Somaliji z večjim delom dveh divizij pehote, močnim topništvom in oklop-' nimi oddelki, Moskva o bojih v Somaliji Moskovski časopisi obširno razpravljajo o bojih v angleški Somaliji ter po-vdarjajo, da igra Sredozemlje v tej vojni bistveno vlogo, da pa z zmago nad angleško Somalijo Italija še ne bo dobila kontrole nad Sredozemskem morjem, kaj pa šele nad Egiptom. Italijanski tisk proti Grčiji Poostritev odnošajev med obema državama. albansko stvar za svojo lastno zadevo in ne bo dopustila nikakšnega zatiranja Albancev. Grška vlada pa še vedno zanika, da bi se bil umor Hodže izvršil z vednostjo grških oblasti in ie celo povabila tuje časnikarje, da se o tem prepričajo. Vsi italijanski časopisi ostro pišejo o umoru albanskega voditelja Džaufa Hodže in kritizirajo zadržanje Grčije. Listi pravijo, da grška vlada omalovažuje Italijo, kar utegne postati za Grčijo zelo neprijetno v sedanjih kritičnih časih. — Ta incident spravlja na dnevni red vprašanje nadaljnje usodne albanske manjšine v Grčiji. Poleg tega pa Grčija še vedno vztraja pri angleških garancijah in celo sanjari o bodočem grškem kraljevstvu, ki bi obsegalo tudi Albanijo. Nevtralnost Grčije je samo formalna, ker nihče ne ovira angleških agentov, ki rujejo proti Italiji zlasti na albanski meji. Shellove podružnice na grškem ozemlju so v resnici angleška oporišča za oskrbo letal in ladij z bencinom. — Šele pred kratkim je bilo odpuščenih 250 grških oficirjev zaradi proglasa, ki je bil naperjen proti Angliji. V Atenah bi se morali zavedati, da smatra Italija GrSka križarka torpedirana Atenska agencija poroča, da je bila grška križarka »Helli« (2100 ton) pred otokom Tinos v Kikladih torpedirana od podmornice neznane narodnosti. — V Tinos prihaja vsako leto na Marijin praznik veliko število romarjev. Ker se je požar na zadeti ladji razširjal, so morali vsi zapustiti ladjo. Ubit je bil en mornar, 29 pa ranjenih. Ker se je podmornica po torpediranju umaknila in se ni pokazala na površju, se ni moglo u-gotoviti, kateri državi pripada. Pogajanja med Romuni, Bolgari in Madžari so se pričela Glede izida pogajanj vlada v Bukarešti velika negotovost. Po rimskih in berlinskih vesteh so ,;e v Turn-Severinu pričela pogajanja med Romuni in Madžari radi rešitve vprašanja Transilvanije. Madžarsko odposlanstvo vodi minister Hory, ki je bil poprej poslanik v Varšavi. Prvi sestanek zastopnikov obeh držav bo verjetno v petek, ker so priprave za ta razgovor že tako daleč napredovale, da se bosta sedaj sestali obe pooblaščeni delegaciji. Ker se gre pri teh pogajanjih za vprašanja, ki zahtevajo temeljito proučevanje in dobro poznavanje materije, bodo oljema delegacijama dodeljeni tudi številni strokovnjaki. Istočasno se bodo baje pričela tudi pogajanja z Bolgarijo. Veliko pozornost, je vzbudila vest, da bo tem pogajanjam prisostvoval tudi bolgarski poslanik v Moskvi Sanov. Romunsko-bolgarska pogajanja bodo v Craiovi, Po vesteh iz Bukarešte pa vlada med romunskimi vladnimi krogi še vedno velika negotovost glede končnega zaključka pogajanj z Madžarsko, kakor tudi z Bolgarijo. « Sovjetska Rusija se zanima za Balkan Za romunsko - bolgarska pogajanja vlada v Moskvi veliko zanimanje. Vsi časopisi odločno podpirajo bolgarske zahteve glede priključitve Dobrudže in pravijo, da se je romunska vlada 20 let prizadevala, da se s terorjem romunizira bolgarski živelj, ki je pa nudil velik odpor. Da se to stance neha, mora Romunija ugoditi bolgarskim upravičenim zahtevam. Dotna U* Vprašanje prevoza francoskih ranjencev iz Anglije Petainova vlada se boji, da bi bil transport torpediran. Francoska Petainova vlada je po poročilu angleškega radia predlagala angleški vladi, da bi se francoski ranjenci prepeljali na dveh parnikih iz Anglije v Francijo. Angleška vlada je baje v principu pristala na francoski predlog in bi bilo treba le še določiti pristanišče za vkrcanje in izkrcanje francoskih ranjencev. Ker angleška vlada doslej ni dobila nobenega tozadevnega konkretnega predloga iz Francije, se domneva, da se Petainova vlada ne upa tvegati prevoza ranjencev, da bi jih ne doletela enaka usoda, kakor francoske vojake, ki so se vračali s parnikom »Meknes« v domovino, ki je bil, kakor znano, torpediran. Nemiri v nezasedenem delu Francije Po poročilu Reuterja je prišlo v nezasedenem delu Francije do velikih nemirov. Demonstracije so se zlasti vršile v Toulouseu. Tamošnje oblasti baje niso nastopile proti demonstrantom. Preskrba prebivalstva v francoskem Maroku ogrožena Po poročilu DNB iz Moskve je nastalo v Francoskem Maroku veliko pomanjkanje bencina, olja in raznih življenjskih potrebščin, radi česar je zavladalo silno nezadovoljstvo med domačim prebivalstvom. V Maroko se je zateklo tudi mnogo beguncev iz Francije. Petain o poloiaju v Franci - Predsednik francoske vlade Petain je napovedal ukrepe francoske vlade, s katerimi se bo hudo ranjeni Franciji zagotovila boljša bodočnost. Govoril je dalje o vprašanju prehrane, o vrnitvi beguncev, o demobilicaji itd. Veliko dobro mišljenih in dozorelih ukrepov se doslej radi nesposobnosti ljudi in izdajstva mnogih agentov ni izvedlo. Preselitev vlade v Pariz ali Versailles je pa iz tehničnih razlogov nemogoča in je treba počakati na ugodnejše razmere. Proces proti »krivcem11 v Franciji Po poročilu Havasa se je vršila druga seja posebnega sodišča v Rimu, na kateri je čital glavni državni tožilec obtožnico, ki zahteva, da se obtoži 54 politikov in bivših ministrov ter uradnikov, ki so baje zakrivili, da je Francija stopila v vojno in doživela poraz. Četrto leto vojne med Japonci in Kitajci Ko so Japonci pred tremi leti napadli Kitajce, so napovedovali, da bo Kitajska v par mesecih premagana. Kakor pa izgleda, postaja položaj za japonsko vedno boli neugoden, ker nudi kitajska armada žilav odpor. Ob začetku četrtega leta kitajsko-]a-ponske vojne je izdal maršal Čankajšck proglas na narod, v katerem pravi, da se bo kitajska aramada borila do končne zmage nad Japonci. N«nkin$ka vlada zahteva odpoklic ameriSklh čet Po umiku angleških čet iz Pekinga in Tien-!cina so se razširile vesti, da bodo tudi drjige države odpoklicale svoje čete iz Kitajske. Po poročilu DNB je nanikingška vlada zahtevala od Zedinjenih držav, da tudi njene čete zapu-ste Kitajsko. Sprejem pri knezu namestniku. Včeraj je Nj. Visočanstvo knez Pavle sprejel na Brdu v avdijenco predsednika vlade Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka. Po vrnitvi iz Brda se je vršila na Bledu pod predsedstvom ministrskega predsednika Cvetkoviča seja, katere so se udeležili dr. Maček, dr. Andres, dr. Šutej, dr. Konstantinovič ter ban dr. Šubašič, Na tej konferenci je bilo zaključeno proučavanje vprašanj, ki so jih reševali prejšnje dni. Dr. Maček in ban dr. Šubašič sta se zvečer vrnila z brzim vlakom v Zagreb, Vojno ministrstvo proti ovaduhom. Ministrstvo vojske in mornarice je te dni izdalo opozorilo, da prejema v zadnjem času dan za dan dopise brez 'podpisa. Pri dosedanjih preiskavah, ki so bile izvršene radi teh anonimnih prijav, se je ugotovilo, da so okolščine, ki so v teh dopisih navedene, običajno silno pretirane in mnogokrat docela netočne ter neverodostojne. Očitno je torej, da gre v večini primerov za zlohotna in tendenciozna sumničenja posameznikov, drugače hi dopisniki ne imeli razloga skrivati svojih imen. Vojska in mornarica sta po svoji organizaciji in ustroju urejena tako, da jima ni treba sprejemati .problematičnih u-slug ljudi, ki ne navajajo svojih imen. V banovini Hrvatski proučujejo, če bi ne kazalo, da se ustanovi v Zagrebu nova nemška gimnazija. Uredba prosvetnega ministra, kakor piše »Hrvatski dnevnik«, se banovine Hrvat-ske ne tiče, stvarno pa se na Hrvatskem s tem ne uvaja nič novega, ampak se vračajmo k staremu redu, ko se je na Hrvatskem poučevala po srednjih šolah nemščina, v Dalmaciji pa italijanščina. Dosedanji guverner Narodne banke bo baje odstopil in se s tem v zvezi že pojavljajo imena njegovih naslednikov. Sladkorja bo baje dovolj do nove letine, kakor pravijo časopisna poročila. Čemu ga ni mogoče dobiti za detaljno prodajo, pa nihče ne pove nič gotovega. Če je sladkorja dovolj na razpolago, je potrebno, da oblasti nujno nekaj ukrenejo in omogočijo, tudi malim trgovcem, nakup jn prodaja sladkorja. Če pa se za tem pomanjkanjem skrivajo verižniki, pa je potrebno, da se jih obtoži in ostro kaznuje. Navodila o brezmesnih dneh. Ban dr. Natlačen je izdal navodila, da smejo v krajih, kjer pade na brezmesni dan sejem ali cerkveni praznik, preložiti brezmesni dan na naslednji dan v tednu. Židovsko prostozidarsko ložo v Novem Sadu, ki je bila baje podružnica ibeograjske lože, so oblasti razpustile. Italijanski časopisi se mnogo bavijo z boji v angleški Somaliji ter prihajajo do zaključka, da ibodo borbe za nadmoč v teh področjih trajale gotovo več let. Nemške družine iz Porurja prihajajo po angleških vesteh v Pariz. Iz Porurja se selijo tadi vedno hujših letalskih napadov. Madžarski poljedelski minister je pozvan v Berlin, kjer se bodo posvetovali o stvareh, ki interesirajo obe državi. Ob priliki zadnjih zračnih napadov na Anglijo so po izjavi generala de Gaulleja prvič stopili v akcijo špecijalni 75 milimetrski francoski topovi, ki so sestrelili dva nemška bombnika, — Več nemških letal so po isti izjavi sestrelile tudi francoske ladje. Irska se bo branila. Ministrski predsednik Irske De Valera je te dni dejal, da se bo Irska branila z vsemi sredstvi. V primeru napada s strani ene izmed vojskujočih se držav, bi bila druga takoj 'pripravljena priskočiti Irski na ro-rr.cč. A Neznana tul« letala so te dni opazili nad Švico, radi česar je bil cel dan v vseh mestih letalski alarm. * Generalni direktor SUZORia R. Matjašič je rekel v svojem članku v »Politiki«, da naj razsojajo o reformah SUZORja izkušeni interesenti (delavci in delodajalci). To mu Jugoras hudo zameri. »Slovenec« pa dostavlja, da se tudi strinja s tem, ker je Matjašič posegel na politično polje in prekoračil svoj delokrog. — v . ». »*» ~ tl \ Kdo pa naj rešuje take probleme, če ne resni in izkušeni intersenti? Polovico potnih stroškov si prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 31. avgusta prične jesenski Ljubljanski velesejm, ki traja do 9. septemibra. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni železniški postaji si mora kupiti ooieg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno ^ železniško izkaznico, ki stane din 2.—. V liani, pri velesejmski blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek od 31. avgusta do 14. septembra. Orient-ekspres ie dne 12. t. m. od jugoslovan-sko-italijanske meje do Carigrada vozil popolnoma prazen, ker ni bilo nobenega potnika. Radi 17 prestopkov in zločinov je bil te dni v Zagrebu obsojen na 5 let robije nek Matijic, ki se je izdajal tudi za novinarja. Madžarska poslaništva na Baltiku ukinjena. Madžarska vlada je odredila ukinitev svojih poslaništev v Estonski, Letonski in Litvi. — Ukinila je tudi konzulate v teh državah, ki so bile priključene Sovjetski Rusiji. Gospodarska pogajanja med Romunijo in Turčijo se bodo te dni pričela v Ankari. Litvanski poslanik v Berlinu. Polkovnik Skirpa se je po poročilu »Basler Nachrichten« uprl in ni hotel izročiti 'poslaništvo sovjetskemu poslaniku v Berlinu. Intervenirati je morala nemška policija. Padanje rojstev. K dobremu tonu spada pomilovati »dekadentno« Francijo, ki je pač morala podleči mladi in sveži Nemčiji. Pri tem kažejo vsi reakcionarci na padanje rojstev v Franciji. Po zadnjih statistikah pride na tisoč prebivalcev 'V Franciji 14,9 rojstev, v Švici 15,2, Angliji 15,5, Nemčiji 20,3, Italiji 23,4. Med za-padom in med ozkima državama obstoja sicer razlika v številu rojstev, toda ta razlika je tako majhna, da je naravnost smešno, razlagati si iz tega vzrok, vojaško zmago in poraz. V;ll O l » m * — ’ • * - u- - t - • I - -ji*. Peklenski stroj v kovčeku je oddal dne 13. t. m. nek neznanec na železniški postaji Calo-ciani v Romuniji, Kmalu nato je peklenski stroj eksplodiral in povzročil veliko razdejanje na tej železniški postaji, ki se nahaja na progi, ki vodi v južno Dobrudžo. Oblasti so uvedle preiskavo. »Vojna je vir vsega slabega in vse moralne pokvarjenosti, mjvečja ovira morale.« Nemški filozof Kant. Zane Grey: 140 Mož iz ^ozda Anson, ki je brezpomočno ležal na tleh, ije z muke-polno a naglo kretnjo potegnil svoj samokres in u-strelil. Brez glasu in ne da bi ganil z roko, je padel Moze po tleh. Potem pa je Shadyjev konj napravil velik skok, tako da je Ansonova druga krogla zgrešila svoj cilj. Tretji strel, ki je hitro sledil, ni imel drugega učinka, kakor da je Shady s kletvico na ustih segel po lastnem orožju. Skušal je Domeriti s sedla svojega vzpenjajočega se konia. Njegova.krogla je posula Ansona s prstjo in peskom. Tedaj pa se je iztegnila Wilsonova dolga roka in njegov težki samokres je počil. Shady je omahnil v sedlu in splašeni konj ga je vrgel raz sebe in zdirjal v gozdno temo. Topotanje kopit in pokanje vej je utihnilo v daljavi. »Jim — si ga ti — zadel?« ije zašepetal Anson. »Da, Snake«, se je glasil polglasen, obotavljajoč odgovor. Vročično je zagomazelo po Wilsonovih žilah, ko je izgovoril te besde. Spravil je samokres v svoj tok, potem pa je zvil skupaj odejo in je z njo podložil Ansonovo glavo. »Jim — noge — so mi čisto mrzle«, je šepetal A.n-son. »No da, postaja res hladno«, je odvrnil Wilson in šel še po eno odejo, ki ijo je razgrnil po Ansonovih nogah. »Snake, bojim se, da te je ena izmed Shady-jevih krcgel zadela.« »To bi me ne vznemirjalo — če ne bi bil — že prej — veliko huje — poškodovan.« »Zdaj mimo leži. Mislim, da je Shadyjev konj še kje v bližini. Grem pogledati.« »Jim — že več časa — nisem — tistega krika — več slišal. »Da, res ie utihnil.. . zdaj pa že sam verjamem, da je bil res kuguar.« »Saj sem vedel!« Wilson se je oddaljil v temo. Črni oklep noči se ni zdel več tako neprodiren, kakor hitro je imel osvetljeni kiog za seboj. Wilson se je z veliko opreznostjo pomikal naprej in je pazil na vsak korak. Od drevesa do drevesa je tipal proti skalnati steni in kmalu je prišel do velike, kamenite ploščadi, v višini svoje glave. Tukaj je bila tema najbolj gosta, vendar so njegove oči še mogle razločiti na skali neko svetlo postavo. »Miss, ste tukaj — ali right?« ie tiho zaklical. »Da, ampak do smrti sem prestrašena«, je ravno tako tiho odgovorila. »Vse je vzelo nepričakovano nagel konec. Pridite. Zdaj, mislim, so vaše skrbi minule.« Pomagal ji je zlezti s skale in ko je začutil, da še nesigurno stoji na svojih nogah, jo je podprl z eno roko, medtem ko je drugo držal iztegnjeno predse, da bi odstranjeval s poti ovire, Korak za korakom sta se spodtikala in opotekala iz goste sence skalnate stene in sta sledila strugi potočka. Voda v potočku je grgrala in žuborela in skoraj zadušila Wilsonov polglasni žvižg. Dekle je težko slonelo na njegovi roki; očividno so jo vedno bolj zapuščale moči. Končno sta dosegla majhno jasico ob izhodu iz soteske, Tukaj je Wilson obstal in spet zažvižgal. Od nekod z desne strani se je zaslišal drug žvižg v odgovor. »Dale je tukaj«, reče Wilson. »In vsaj zdaj se mi ne zgrudite — če ste doslej bili toliko hrabri.« V grmoviu je bilo slišati šuštenje, topotanje, mehke, komaj slišne korake, pojavila se je temna, visoka postava in nizka, dolga, siva senca, ki se je kradoma pomikala preko jase. »Wilson!« je bilo slišati Dalejev pridušen glas. »Tukaj. Privedel sem jo, Dale. Nepoškodovano in varno«, je odvrnil Wilson in šel visoki postavi naproti. Položil je utrujeno dekle v Dalejevo naročje. »Bo, Bo! Ste vendar ali right?« Dalejev glas se ie tresel. Zbrala je svoje moči, se ga oklenila in vzklikala v kratkih, radostnih besedah. »Oh, Dale ... Bodi nebo zahvaljeno! Mislila sem že, da se moram vsak trenutek zgruditi... Kakšna noč ... kakšna pustolovščina! ... Počutim se dobro — zdrava sem — in na varnem... Dale, za to se imamo zahvaliti temu Jimu Wilsonu.« »Bo, jaz — in mi vsi mu bomo ostali hvaležni... vse življenje«, je dostavil Dale. »Wilson, vi ste mož! ... Če bi hoteli to tolpo zapustiti —« »Dale, od tolpe ni več veliko ostalo, razen — če ste pustili Burtu, da je pobegnil«, je odvrnil Wilson. »Nisem ga usmrtil — ne ranil. A prestrašil sem ga tako, da lahko stavim, da se na begu ne bo kmalu ustavil... Wilson, kaj pa je pomenilo tisto streljanje, ki sem ga slišal; borbo?« »Nekako tako.« »Oh Dale, bilo je strašno! Vse sem videla. Jaz —"* »Ho, Miss, to mu lahko pripovedujete, ko me ne bo več tukaj ... Želim vam mnogo sreče.« Njegov glas je bil hladen, miren, zategel in komat opazno je trepetal. 1 meni, da naj vse ostane pri starem, demokracija je namreč še nepopolna. Velika večina političnih naprav je potrebna obnove; toda obnoviti jih moramo v demokratičnem duhu, to se pravi s suverenostjo ljudstva, enakost zakona mora veljati za vse državljane. — Demokracija more predvsem pronicati v gospodarsko življenje, izkušnja je namreč pokazala: da demokracija ne more obstojati, če je le polovičarsko izpeljana da demokracija nima življenjske sile, če vlada v gospodarstvu absolutizem, če si tam, kjer bi se morala lajšati človeška beda, delajo gospodje dobičke, hlapci pa tlačanljo. Za gospodarsko in politično življenje naj velja: Vse predpravice stanu, rojstva in posesti se morajo odpravki. V' tem smislu se mora voditi vsa davčna, bančna in finančna politika ter celotno gospodarsko življenje. Ne puvimo se varati, ideja demokracije je enostavna: enakost vseh ljudi pred zakonom in kruhom! Ix ČeSke Plačevanje najemnin ob orožnih vajah. Vojaškim obvezancem, ki gredo svaj 15 dni na orožne vaje, se mora plačilo najemnine odložiti. Zaostanek najemnine se sme terjati šele tri mesece -potem, ko se je vpoklicanec vrnil. Po treh mesecih sme hišni gospodar zahtevati odplačilo po 50 odst. zaostale najemnine poleg rednega plačila. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in razne barske pijače ter tuje specijalitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle. To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na račun poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. E. knjižna centrala Ljubljana, Dvofakova 8. Nove ulice v Kral. Vinohradyh. Uradoma javljajo, da so v Pragi XII. — Kral. Vinohrady sledeče izpremenjena imena ulic. Na Šafranci v Saarsko, Sladkovsko v Soime, Blanicka v Schlozerovo, Fochova (znani franc, general iz svetovne vojne) v Schwerinovo, Nerudova v Stifterovo, Uruguayska v Cesto grofa Spec, Hooverovo v Richard Wagnerovo, Havlickov vrt v Grebovko, Pri zvonarski v Zimperovo. Češka glasba v Nemčiji. Državna opera v Berlinu ima za bodočo sezono v programu tudi Smetanovo opero »Dalibor« in rusko opero Čajkovskega »Čarodejnica«. Berlinski filharmoničen orkester pa bo priredil v novembru koncert z nastopom češkega violinista Vaše Prhode. Delovanje državnega gledelišča v Pragi v sezoni 1939-40. Državno gledališče je v tej sezoni igralo 412 predstav, od tega je bilo 122 predstav domačih avtorjev in 290 predstav tujih avtorjev. Vseh obiskovalcev je bilo 147.648 in to največ v mesecu februarju, ko je 36 predstav obiskalo 20.572 ljudi, kar znaša povprečno 600 obiskovalcev. Od vprizorjenih komadov je bilo 24 dram, 11 operet in 12 oper. Prirejene pa so bile tudi posebne predstave za razne mladinske organizacije v protektoratu. Maslo m jajca iz Litve,.Koncem julija so javili praški listi, da ho Litva dobavljala na Češko maslo, jajca, Špeh, meso, lan, kože in kožuhe in da bo zato dobavljala iz protektorata Češke železne in jeklene izdelke, stroje, avtomobile, traktorje in tekstilno blago. Kaj bo s tem trgovskim stikom, sedaj po vključitvi Litve v Sovjetsko Rusijo, listi ne poročajo, Novo uredbo glede postopanja z živilskimi kartami v slučaju preselitve iz ene občine v drugo ie izdal odsek za prehrano v protektoratu. Prijaviti morajo občini, v kateri so do sedaj stanovali, da jih izbrišejo iz seznama za preskrbo živil. Priložiti morajo policijsko odjavo ter prijavo in družinsko živilsko karto ter karte za meso in mast. Na kartah mora 'biti potrjeno od dosedanjega dobavitelja mesa in masti, da je izfbrisan iz seznama odjemalcev ter mora biti označena količina, do katere ima še pravico z v zakonu določeni dobi. Nova občina mora potem izdati nove karte. Za kršitev teh predpisov so predvidene velike kazni. Zbirka kosti je izkazala, da so zbrali več v mestih kot na deželi. ČTK pristavlja k temu, da se v revnejših krajih je manj mesa in je zato tudi tam zbirka kosti slabša. V posameznih delih Prage so nabrale šole po 2000 kg kosti in več, na deželi pa po 100, 200 do 300 kg. Iz SlovaSke Novi državni svet, V smislu slovaške ustave je slovaški državni prezident dr. Tiso imenoval šest članov slovaškega drž, sveta. Med njimi je tudi minister Šanjo Mach, bivši poveljnik Hlinkovih gard. Člana sta tudi ministrski predsednik dr. Tuka in predsednik slovaškega parlamenta dr. Sokol. Nemce zastopa v drž, svetu drž, tajnik inž. Karonasin. Humanitarne ustanove in nlih pravilnik Na podlagi § 98 finančnega zakona za 1936-37 je vlada izdala naredbo o zavarovalnih družbah, ki naj bi stopila v veljavo 1. marca 1937. Ta naredba določa, da se za humane u-stanove izda poseben pravilnik glede nadziranja teh ustanov. Pravilnik je bil objavljeni 6. decembra 1938. S pravilnikom pa ni bilo rešeno vprašanje humanih ustanov, ker se je pravilnik nanašal na vse humane ustanove enako in ne-glede na stvarne razlike, ki so med njimi. Zakaj, ni vseeno ali ima delavska ali profesionalna organizacija (učitelji, državni uslužbenci) svojo humano ustanovo, ki je osnovana ria medsebojni pomoči, brez špekulativnega namena — ali humana ustanova, ki je samo po imenu humana, sicer pa nima nobene zveze s pravo humanostjo. Objava pravilnika je zbudila veliko nezadovoljnost v vrstah pripadnikov humanih ustanov in društev. Zlasti v Sloveniji, kjer so organizacije te vrste razvite. Nezadovoljstvo je pa nastalo tudi v drugih delih države. Naše svobodne strokovne organizacije in ves socialistični tisk so opozarjale na hude posledice naredbe za strokovne organizacije in za ostalo samopomoč, ki nima značaja gospodarskega podjetja, kakor na primer zavarovalne družbe. Če bi ta pravilnik bil ostal v veljavi, bi bila medsebojna pomoč našim organizacijam popolnoma onemogočena. Iz teh razlogov je bila uvedena akcija za iz-premembo pravilnika. Že februarja meseca lanskega leta se je pri merodajnih faktorjih zglasila velika deputacija prizadetih organizacij, med drugimi zlasti grafičarji, z zahtevo, da se izvedba pravilnika odgodi, revidira in šele potem uveljavi. Pravilnik so izpremenjali ali, tudi novi načrt ni odgovarjal potrebam humanitarnih ustanov. Določeno je bilo kljub temu, da pravilnik stopi letos v maju v veljavo. Akcijski odbor je z ozirom na to namero iz-nova izposloval odgoditev pravilnika ter se ponudil, da izdela svoje predloge in jih predloži pristojnemu ministru. Že ministru trgovine in industrije Jevremu Tomiču je februarja meseca lani akcijski odbor povedal, da je treba, da se iz pravilnika izločijo vse profesionalne organizacije, ki imajo svoje pomožne sklade, in dobrodelna društva, ker te ustanove nimajo nič skupnega, z zavarovalnim« družbami, Nadzorstvo nad temi društvi vrši društveni zakon in nikakor ne spadajo v področje ministra za trgovino in industrijo. Humane ustanove naših organizacij vrše socialno misijo in bi jih bilo treba ščititi in pospeševati, ne pa ovirati njih aktivnost. Napori so imeli končno uspeh. Minister trgovine in industrije dr. Ivan Andres je priznal opravičenost stališča akcijskega odbora ter je odredil, da se iz pravilnika izločijo vse humane ustanove v okviru delavskih organizacij in če so samostojne, kadar delajo samo v delokrogu pripadnikov svoje profesije. S tern so te ustanove prešle v področje ministra socialne politike in narodnega zdravja. Tudi minister za socialno politiko dr. Budisavljevič je izjavi, da so* te humane ustanove dejansko socialne ustanove in da moramo imeti široko umevanje za njihovo delovanje. Proti koncu prejšnjega meseca je deputacija predložila ministru socialne politike načrt, kako naj bi se rešilo vprašanje glede humanih ustanov, da tudi ne bi bile ovirane v delovanju. Minister je obljubil, da bo v najkrajšem času izdal naredbo v smislu predlogov deputacije. Če bi bil prvotni pravilnik ostal v veljavi, bi morale tudi vse strokovne organizacije svoje podporne sklade snovati po zavarovalno-teh-ničnih predpisih, s čimer bi bilo njih delovanje popolnoma onemogočeno. Lahko bi rekli, da v tem oziru sploh ne bi bilo treba nobenih zakonitih izprememb, ker te humane ustanove vrše svoj posel večinoma znotraj svojih organizacij ali so pa njeni člani iste stroke. Gre za solidarnost, medsebojno podporo, ta pa že sme biti svobodna. NAJNOVEJŠE VESTI Uredba o organizaciji izvoza in prometa je bila predložena ministrskemu svetu. V tej uredbi, ki je obširna, so dana ministru velika pooblastila o organizaciji posameznih panog industrije. Uvažali borno drva iz Romunije, ker jih pri nas zaradi hude zime primanjkuje v. Nemški gospodarski in propagandni urad je začel Poslovati v Zagrebu. Slične urade bodo ustanovili tudi v Beogradu in Sofiji. Minister dr. Pantič se je na povabilo nemških mladinskih organizacij odpeljal v Nemčijo, kjer si bo ogledal mladinske organizacije. Eksplozija v tovarni za municijo v Romuniji. V Romuniji je eksplodirala neka tovarna za municijo. Škoda je znatna. Ubit je bil en delavec, štirje ipa hudo ranjeni. Romunska kralievna mornarica je slavila v Constanzi krstno slavo. Proslav se je udeležil tudi romunski vojni minister in so bile prirejene v velikem obsegu. Napori za zbližanje s Sovjetsko Rusijo. Finski državni svet je ustanovil posebni odbor z nalogo, da znova vzpostavi na vseh področjih kulturne odnošaje, posebno na polju znanstvene umetnosti. Pripravljajo se skupinska potovanja po vseh deželah. Netočnost angleških podatkov glede bombardiranja tovarn vj Turinu in Milami pobijajo italijanski listi na ta način, da prikazujejo slike tovarn Fiat in Capranio. na podlagi katerih se lahko prepričajo o netočnosti angleških podatkov. Ponovno bombardiranje Mplte. Dne 15. t. m. so italijanska letala ponovno bombardirala Radi pravične razdelitve tekstilij bodo v Nizozemskem po nemškem vzorcu uvedli karte za tekstilije. Malto. Škoda ni bila prizadeta nobena, sestreljeno je bilo eno italijansko letalo, eno angleško pa je padlo v morje. Ponarejevalci funtov šterlingov. V Londonu so zaprli 169 beguncev različnih narodnosti, ki so imeli ponarejene >funte. Na podlagi preiskave je bila odkrita večja tolpa, ki je v Marseillu ponarejevala denar ter ga prodajala beguncem. Teroristične organizacije Ira zopet na delu. V severni Irski je bilo aretiranih več oseb, ki pripadajo irski teroristični organizaciji. Zajeli so jih na nekem sestanku in ker jih je nekaj zbežalo, je prišlo tudi do bojev. Policiji se je končno posrečilo zajeti vse teroriste. Posebne oddaje za Anglijo bo vsak dan ol> 17, uri oddajal ameriški radio. Oddaje pa v Ameriki ne bo slišati. Te oddaje bodo organizirala Angliji naklonjena društva. 1 Pooblastila Rooseveltu. Ameriški senat Je sprejel uredbo, na podlagi’ katere lahko predsednik sam pozove v slučaju potrebe pod orožje 396.000 mož nacijonalne garde. V ameriškem kongresu so odložili sklepanje o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Sklepali bodo o tem v januarju, torej po predsedniških volitvah. Ameriški in japonski vojaki so prevzeli kontrolo v mednarodnih koncesijah, kjer so bile angleške čete. »Vojna ne daje najmanjšem poroštva, da bo z njo zmagala pravica, cesto se dogaja nasprotno.«. Nemški filozof Fichte. Delavski pravni svetovalec Podpis pri poravnavi (Zagorje) Vprašanje: Moj 28 letni sin je z dvema tovarišema nekoga telesno poškodoval. Medsebojno so se poravnali s tem, da so se poškodovalci zavezali poškodovanemu plačati din 600, Polovico te vsote so takoi plačali in poklicali še mene, da sem se kot priča podpisal. Sedaj pa zahteva poškodovanec, da jaz plačam ostanek odškodnine v znesku din 300, Ali sem dolžan zahtevano plačati? Odgovor: Ako se niste pismeno zavezali, da plačate kot porok ali plačnik ostanek na odškodnini, niste dolžni plačati, ker za sina več ne odgovarjate. Važna je pač vsebina poravnave, katero ste podpisali. Ako je tam navedeno, da se Vi obvezujete plačati odškodnino kot porok, dočim v resnici o tem sploh niste govorili, temveč so nasprotno zahtevali Vaš podpis le kot podpis priče, boste morali v tožbi — ako Vas bo odškodovanec tožil — s tedaj pri poravnavi prisotnimi osebami kot priče dokazati, da ste poravnavo podpisali le kot priča. Draginjske doklade (Trbovlje) Vprašanje: Otrok mojega ibrata, ki je vdovec, je zbežal od doma in se zatekel k meni. Brat dobiva za tega otroka v podjetju draginjsko doklado. Ali sem upravičena to draginjsko do-kklado zahtevati za vzdrževanje otroka? Odgovor: Draginjske doklade zasebnih uslužbencev so del njihovih službenih prejemkov in je do njih upravičen izključno uslužbenec, vsled česar jih Vi ne morete zahtevati. Niste pa dolžni otroka zastonj hraniti in ga oskrbovati, vsled česar lahko od svojega brata zahtevate primerno plačilo za oskrbo njegovega sina, ki bo verjetno večja kot pa znaša draginjska doklada, katero Vaš brat prejema. ^iillill!l!iljliiiiiij,!ll:!iiiiiiiiiii!l!lij!ili|[||j Zvočni kino Pobrežje 17. in 18. avgusta prekrasen film „Beg iz trdnjave" ali „Vohun St. 33“ 5:5 r:r: 552 ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Šivilske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). Izletniki, pozor! Najugodneje se kupuje provijant v špecijalni delikatesni trgovini PERKO Maribor, Dvorakova 14, v palači dr. Sedaja la k»nxoret! izdaja in urejuje 'Moll Jelen v Mariboru, t—, Tiske Ljuds ko tiskarna, d. d. v Maribora. Dredstavnlk Viktor Eržen v Maribora.