^SSN 0350-5561 9 ..u^^u ^^uu.^ sa konec todn« Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo CO 54 let štet/Uka 10 četrtek, 8. marca 8007 Kje bo evropska prestolnica kulture? Kandidati so mesta Ljubljana, Celje, Koper in Maribor - Pri slednjem zraven« tudi Velenje in še pet mestnih občin vzhodne kohezijske regije Velenje - Ljubljana - Prejšnjo sredo, m zadnji dan v mcsccu Tchruafju, so župani in podžupani Teslih mesinUi občin na muiistr-8ivu za kuliuro vložili skupme kanciidaiuro za naziv Evropska prestolnica kulture 2012. Velenje bo 21. marca ob 19. uri v Uomu kullure v okviru dogodka 'Velenje v čai^i poezije' preUsiavilo vlogo i!í pomen pannerskcga sodelova-uja i Mariborom v okviru že omenjene prijave. V našem tiiestu iiaj bi pripravljali vsebine s podrtija oirtjškili programov, industrijske dediščine in literalure. »S skupno predajo ilokurnontd-c^e, s katero je Maribor z osTali- Srečko Meh župan MO Velenje, župan MO Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar, župan MO Maribor Franc Kangter, podžupan MO Ptuj Mirko KekeCf podžupan MO Murska Sobota Dezider Šo-os, in župan MO Novo mesto Alojzi) MuhiČ z obsežno dokumentacijo ob vložitvi kandidature. mi partnerskimi mesti tudi uradno vložil kandidaturo za omei^jeni projekt, želimo poudariti jasno voljo in inleres za sodelovanje pri projektu, ki omogoča ne samo razvoj, ampak tudi evropsko pre-poznavnost velikega dela Slovenije,« so predslavniki mesi povedali ob predaji obsežnega kupa gradiva na ministrstvu za kulturo. V Velenju sla tako župan Srečko Meh kot vodja skupine, ki jc pripravljala gradivo za kandidaturo, Aleš Ojsteršek prepričana, da so opravili veliko in pomembno delo. To nc bo šlo v nič prav v nobenem primeru, tudi če kandidatura ne uspe. Mesto je namreč ob pripravi dokumentacije dobilo dobre programe, ki bodo verjetno v vsakem primeru zaživeli. Včeraj so na tninistrsfvu začeli pregledovati prijave, odločili pa naj bi se v roku dveh mesecev. 1,25 EVR-300Sif l:AINO Poznate kakšno pridno gospo? Milena Krstič - Planine Dat/ tena Je daf}eii. Praznik, ki je nastal v ZDA kot spomin na veli' ke ^nske demousiradje H. fnarca ÏWK Kot mednawdni praznik je hU sprejet na předky^ Klare Zefkifi leio kmneje. Med drnpm je (hi!) njegov namen hoj za splošno wHlno pram o ter zaščito žensk in otrok. Včasih ne je dan tena na veliko praznowiL Z veselicami, slavji, preiiravanjem od začetka do konca. Vključno z ogromnimi kypki in ziaittino. Dmi kasneje se je vedeto, katera %a doma najMj »tia-špnka«. Običajno je nosila najtetje ii/tane ali najdebelcjšo ogrlico. Zlato seveda^ Danes se le^a ne vidi v zlatu. Vse prevečkrat v n}odriC4ili. Vsaka f>eta tenska pada po stopnicah, nekateri otroci se morajo v stiski zatekati k SOS telefonom, nevladnim or^or nízacijom in drn^im. ki so jim pripravljeni nuditi toplino in pomoč zaradi nasilja v družini. Najwčkrat moškega, pravijo /HN/alki. Žrtve so v večini tenske in otroci, čeprav so. a redkeje (po nekiiieril/ ocenah od treh do osmih odstotkov) tudi moški, Moifočeje ludl zato zadnje čase holj minu) oh tem prazniku. Mogoče pa je mirneje tudi zato, ker S, marec velja za .^(Kialističnl praznik, ki se holj kot^ospem poda tovari. axnû Praznuje pa se vseeno. Tudi z darili. Predvsem i>rakticninu. Ce odpreš .spletno slran, denimo najdi..^f. In vtipkaš osmi marec, dohiš kup zadetkov o tem, kaj je primerno darilo zanjo. Vse od namizne ure (da se pri kakem delu ne ho predolgo zamudila in ji bo za dru%o ztnanjkalo časa?), preko »maiiikir'< seta (da bo imela sleherni trenutek zanj urejene ludi nohte?) do ogledala (da bo lahko \.suk trenutek \idela pri čam je?). Se [Hi zadnje čase, pa se nekako ne morem odločiti, alt je to dobro ali slabo, v«' pogosteje sliši vprašanje: »Poznate kako pridno go- (iospo seveda, ne fiosixxia! Ki bi pospravljala, Hkala ... Pove-čiije se povpraševanje po plačanem gospodinjskem delu. Med ponudniki takega dela so naji^igosfeje nezaposlene in slabo plačane tenske, mlajše uiwkojenke, priseljen ke, ugotavlja ena od raziskav. Po njem pa povprašujejo družine z boljšim ekonomskim [Kflota-jem, take, ki si lo lahko priwščilo. i\'ajenianje čUttIk in likaric iz družbeno neprivlllfiiranih družin fahko razi/memo - tudi o tem gown raziskava • kot kulturno liotrošrifo srednjega razreda, ki se ji poda Onost. jietično.'it, presiit... Se vedno pa odgovornost, da je delo opravljeno, nasijo tenske. Tttr ko Izvajalke kot naročnice. O ju, 8. marec Je še potreben. Gorenje : Tioldelub tourna v zlvtf - . ^ .. . ■ Rd0£a dvorana Valanja RioiMMins aobota, 10.3, ob 19. url v SMSIBStI^ v^^ otmoo rvnm« r« 2929. {Mtt^ gpOWWfc» MoShtIp nwwiii). v^g 'ntobbêaim GSM 090140 804 (SOOSiï/fQin) 9770350556014 @ lokalne novice Umik nekaterih podatkov iz vpogledovalnika Ljubljana. I. marca - Cteodelska uprava Ilcpublikc Slovenije bo Y/. vpogledovalnika i/ključila javni vpogled nekaterih pf>dai.ktiv o nepremičninah. Geodciska uprava je ugotovila, da javnosi podatkov rcgUtra nc-prcmicnm, kot jc določena v prvem odstavku 114. clena Zakona o evidentiranju nepremičnin, iz formalno-pravnih razlogov ni p^v irebno spreminjali. Ker pa $c nekalen podatki v registru nepremičnin s popisom nepremičnin ^elc zbirajo, se ho do vzpoîiiavit-ve registra javnost iz teh podatkov izključila. Iz vpogledovalnika o stavbalt in delih stavb bodo do vzpostavitve Registra nepremičnin izključeni sledeči podatki; delež lasi niš-lva. uporabnik stavbe ali dela stavbe, vrednost nepremičnine. leio obnove fasade iii strehe, vrsta stavbe, število stanovanj, material nosilne konstrukcije, dvigalo, vrsta ogrevanj, inštalacije, vrsta in površina prostorov, ki pripadajo delom stavbe, število sob, leto obnove oken in instalacij, atrij, parkirna mosta, klima naprava, vrsta najema stanovanjskega dela stavbe, podatki o opravljanju dejavnosti v stanovanju, talne in stenske (Obloge, obdelava stropov, dodatne izolacije, izložbeno okno za nestanovanjske stavbe in vsi podatki o industrijskih stavbah. ■ mkp Za vsakega novorojenčka 100 evrov Šostai\i - V Občini i5oštanj so se lani odločili, da bodo novorojencem o/jn)ma njihovim staršem ob mjsivu otroka pímiagali z enkratno denarno pomočjo. Sklep in pravilnik o dodeljevanju pom^v čijezačei veljati 1. januarja letos. Denarna pomoč znaša lOOevmv. Do sredstev so upravičeni vsi starši, katerih t>i roc i so se rodili po 1. januarju letos. Vlogin oddajo upravičenci na posebnih obrazcih, ki so jim na voljo v tajništvu urada župana. Starši lahko uveljavljajo enkratno denarno pomoč na osnovi pisne vloge najkasneje v štirih mesecih od otrokovega rojstva. ■ mkp Na vrsti je šola v Topolšici ^štanj - Letos in v prihodnjih dveb letili bodo v Šoštanju na pvnega šolstva osrednjo pozornost namenili <îbnovl podružnične šole v Topolšici. Ta bi morala prili na vrsto že prej, vtíndarje biJ*) treba zaradi nepredvidenih okoliščin sredstva, ki so bila namenjena za obnovo te šole. preusmeriti. Neurje je namreč močno poškodovalo podružnict^ v Ravnah, v podrui^.nici Topolši-ca pa je prišlo do nenadne porušitve lesene stropne podkonstruk-cije. mni}] česar so morali v Šoštanju hitro ukrepati /a letos načrtujejo zametijavo stavbnega poliištva in ureditev strehe. ■ mkp v Soštanjčani spreminjajo PUP-e Šoštanj - V prosiorih uprave Občine Št^šlanj bodo v marcu razgrnjene spremembe in dopolnitve treh prostorsko ureditvenih p{> gojev: za dela mesta Šoštanj v tako imenovanem Soštanjskem tii-kotniku, za del območja naselja Šošianj in za območje Topolšice. V času javne razgrnitve lahko občani podajo svoje pripombe in predloge na upravi, lahko pa jili bodo posredovali tudi ustno na javnih obravnavah, ki bodo sledile. ■ mkp Skromno zanimanje za pomoč na domu Šoštanj - Pomoč na domu. socialnovarstveno storitev, ki lahko za določen čas pri starejših občanih nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodih, koristi v občini Šoštanj 1.7 odstotka prebivalcev, ki so starejši od 65 let. Po merilih nacionalnega pn)grama socialnega varstva za obdobje 2007-2012 bi lahko bilo v ta program vključenih 5 odstotkov občanov, starejših od 65 let. Ker bi v Šoštanju to storitev radi približali starejšim in jih spodbudili, da jo tudi koristijo, so obvezno subvencijo občine k ceni iz obveznih 50 odstotkov lani povečali na 65 odstotkov, s čimer je postala ta pomoč občanom ludi cenovno bolj dostopna. Tako znaša v Šoštanju prispevek občana /a uro storitve 2,S4 evra, občiJia pa primakne 5,2X evra. ■ mkp Predstavniki regije o devetletki V Velenju se je v ponedeljek odvil 17. regijski otroški parlament - Izbrali štiri predstavnike za nacionalni parlament Velenje - V ponedeljek dopoldne so se v dvorani centra Nova zbrali osnovnošolci in njihovi menioiji. V uro in pol dolgi razpravi. v kaieri so imeli besedo le mladi, so oblikiwali sklepe 17. regijskega otroškega parlamenta. Udeležilo se ga je predstavnikov šol in občin iz Spodnje in /goriîje Savinjske doline 1er Šaleške doline. Letošnja tema jim je bila pisana na kožo. saj so debatirali o devetletki. Mladi so v razpravi, ki jo je vodila Maja Bubik (zadnjič sem jo po pomoti umestila med velenjske srednješolce, je pa že končala Tokrat so mladi parlamentarci sedeli v krogu. Razpravljali pa niso po skupinah, ampak so se k besedi javljali glede na razpravo. študij specialne pedagogike), nanizali paleto različnih mnenj o devetletki. Razmišljali in razpravljali so zelo realno. Devclletko so sprejeli, imajo pa želje po spremembah, po manj obremenitvah. Sprejeli so izbirne vsebine, več obveznosti, drugačen predmetnik. Vendar so mladi odraslim sporočali, da naj pomagajo lam, kjer jih stvari najbolj motijo. Ob koncu so s tajnim glasova- njem tzbrali 4 predstavnike regije, ki bodo zastopniki na nacional nem otroškem parlamentu 19. marca vljubljani. mss Forum svetnikov in svetnic SD m Šmartno ob Paki. 2. marca - Socialni demokrati so ustanovili forum svetnikov in svetnic regije SAŠA. Osrednjo pozornost bodo namenjali vsem najbolj aktualnim nalogam bodoče Saša regye. V ospredje bodo pi> stavljali najaktualnejša razvojna vprašatija s področja energetike, ugreznin. Gorenja, izobraževanja. Pri tem je še kako pomembna ustreznejša cestna povc/.ava do avtocestnega križa. Poudarjajo pa titdi ptjlrebo po zag(v lavljatiju večje socialne demokracije v Zgornji Savinjski dolini. Izvolili so tudi vodstvo Ibruma. Vodi ga Urša Podgoršek Iz občinske organizacije SD Šmartno ob Paki. za člana pa so imenovali Bojana Volia, 00 SD Velenje, in Janka Zacirkovtrika, 00 .SD Šoštanj. Predstavniki Foruma svetnic Savirtjsko-šaleške regije se bodo v nedeljo, 11. marca, v Izoli udeležili 1'oruma svetnikov in sveltúc SD na dri^avni ravni. Ne bo nam vroče le zaradi klimatskih sprememb Križi in težave tretje osi - Sara, ponesrečena rešilna bilka - Nad kmete klima in država - Slovenija z manj sija nikoli sami 107.8 Nekateri menijo, da sphh ui \eč vreJfio tz-pihljali /teseJ o tte^rec ni ireJjf razvidni osL Ne zalo. ker je ne hi pf)lre/)ovali. iz fiejevoi/e^ ker so s/li sfevilnfh izrećeni/i hesed In ohfjub: /udi lakih, da je nio§(Ke pa^KŠiti powpke in ujeli obfjui)ljeni mk. Pa koi da so se ne te oh-ijube izmuznile iz rok. AH kolje hilo že itidi sHšali v šali: saj sfe dobili oklepnike, ti pa iako laliko vozijo po slabili cesiali. Kol da be^ sed pr\e%a moto Gorenja franja Bohinca, da bodo oh odmikanju modernizacije promer/uh /Hnezav res /norafi razmišljali o sellni proizvodnje. res nihče ne jemlje resno; ali pa Jim je yseeno. Medlem se vsaj na lako imenovani i Bosi nekaj premika. Denar za f^radnjo nadvoza. ki bo na glavni cesii Semjur-Dohovec »premaga!» kar iri cesino-telezniske prehode, je za^olovijen, zdaj l>odo i>ohiieli z izdelavo dria\'ne^a lokacijskega nacria. Seveda pomeni izgradnja fe^a nadmza le tydpravo enega od prometnih zamaškov na lej tudi močim prometni cesii proii Hrvaški. In tudi lu je vprašanje, kdaj bodo vse odpravili, Nekaleri se hojip. da jim bo nirtava« le otheke delila kol bonhončke. Boljše in hiirejse ceste seveda pomenijo boljšo motnost hitrejšega razvoja. Prejšnji teden smo vendarle dobili dokaz, da ni vedno dobro preveč hiteti. VCeiju so. z íef^noni. pohiteli z ustanovitvijo Sare. da bi dobili novo agencijo, s pomočjo katere bi lahko pridobivali prepotreben denar, ker so občine po do-kapitalizaciji izgubile vtxinskî delet v f*nesreč-nîK Regionalni razitijnf agenciji. To naj ne hi bila le celjska agencija. am/Hik naj hi k «/ey pristopile ludi druge občine. Pa niso, saj se je rudi izkazalo, da je bil to srrel v prazno, ker je pristojna vladna služba določilo o poireh-nem lasUiištvu la čas te spremenila. Zaradi višje sile pa so precej zaskrbljeni kmeljf. Klimatske spremembe, ki se nam obetajo, bodo jtovzročlle velike spremembe pri kmetovanju. O lem so pred dne^'i spfvgo-wriii ludi na posvelu r '/.rečah. Jr-eba ho pre-nati. kalere kmetijske kuhure ho \'eljalo sadili in sejali, da ho čim boljši pridelek. Obetajo se namreč vse bolj suha poleija, sicer pa še več neurij. In kot da to kmeiom ne bi te dovolj sirilo ias, so se znova znašli v vrtincu neurejenih subvencij. Ni čudno, da nekateri sprašujejo, kaj Je višje zlo: vremenske spremembe ali vladni ukrepi. Pri rem naj bi bili tudi te si*et prizadeli eko-kmeije. ki se te tako težko prebijajo s swjimi man^imi pridelki, za kalere ne morejo iztržiti u.slrezne cene. Kmetje nekako ne mor^o razumeti, kako so v ostalih državah Evropske unije lahko uredili to področje .subvencioniranja, pri nas pa .te \edno j?točno zatika. Kmelijstvu blizu so IJa in rože. ki cvetijo ua njih. Ta čas so najfk>-memhn^.^e velikonočnice. Te so letos res zgodnje, bolj zgodnje t)d praznika, />o katerem se imenujejo. Čeprav je fudi ta letos zgodaj Te rože rastejo v nartrvi le na štirih mestih v Sfov0iiji, med drugim tudi na Boču in v Boleiini pri Šentjurju. Zaradi fedkaîli so seveda zaščitene. Pa se se najdejo nepridipravi, ki bi jih radi trgali ali kar izkop Kldrlćava 2i. p. p. ?02. titiion m m 17 sc.bitfii m »? TRR • Nm L9. Veien^: 02426>0020t33e&4 E-n^ pressé nasces.si Oblhawi* tn sral. jt^tn: Ns§ £as 6.0 o. Tisk rEk3TrBS£Tdd.. NilàA: 5.400 izvulov Niflamânih fotQ9«fl| in roàoplSA nt vriêano! Po zAm 0 GOV 9 tx,' iMitoi md prorvođe informativntga značaj »k» Idfe se piaćuje âavak po 8.5^9 nžani sfo^nj. Letno izide SEJE Bodo aprila proračunski porabniki ostali brez sredstev? Velenjski svetniki niso obravnavali sklepa o začasnem financiranju proračunskih porabnikov od aprila dalje, ker ga niso uspeli pripraviti - O posledicah v upravi še niso razmišljali Bojana Spe^e/ M'ltnjc - V torek dopoldtîc so zasedali velenjski sveinlki- Oepmvje bil dni^ni red obsežen, so sejo za-Idjiičili v petih urah. Morda ludi zato. ker niso obravnavali /a mntfge zelo pomembne točke dnevnejia reda. začasnega 11 mine ira nja proračunskih porabnikov od aprila do junija leios. Znaitojc. da Velenje Še nima pripravljenih osnutkov pn^fa-ćunov za teli 2007 in 2008 oziroma da Se niso pripraNijcni do le mere. da bi jih lahko obravnavali na inesi-nem i?veiu. Začasno financiranje pa laliko poieka le prve iri mescc v koledarskem lelu, ko vsi prorcKUih ski porabniki prciemajo dvanajsti-ne lanskega proračuna. Ker o v/rokih za umik ločke na seji sploh niso govorili, smo med odmorom to vprašanje zastavili županu. Kot nam je povedal Srečko Meh. sklepa o začasnem financiranju Mesine občin Velenje niso obravnavali zato, ker ga niso uspeli pripravili. Na nai^e vprašanje, nli so lahko zgodi, da aprila pn^računski porabniki ostanejo brez sredstev za delovanje, je odgovoril: »Mi pt)sledic nismt^ analizirali. Možno pa jc tudi 10.« Pcjvedal nam je še, da je osnutek proračuna za leto 2007 pripravljen, še vedno pa ga pripravljajo za leUf 20(JK. Materiala bo menda ogro-mmj, merjen bo v »pRtih« bo debelini gradiva, saj bo zelo obseden. Povedal pa nam je še. da je možno sklicati tudi Izredno ali korcspon-denčnc» sejo sveta, na kateri bi odločali o začasnem llnanciranju. Bo občina odkupila Staro elektrarno? Po lokalnih volitvah lani jeseni je očitno, da se v Velenju dogajajo čudne rcčl. Še vedno nimajno tretjega podžupana, ker se Unija /a razvoj, ki jo vodi predsedujoči 1'mnc Sever. In poni»vno izvoljeni župan Srečko Meh o sodelovanju še vedno pogovaijata. Skupaj s še nekaj predstavniki vsak svoje sirani. Pogovori naj hi lekli v pravo smer. a konkretnih rezultaiov niso dali. smo od obeh Izvedeli pred nekaj dnevi. Na torkovi seji sveta, šele drugi vsebinski po jesenskili voiilvali. so svelniki najprej nanizali kup vprašanj in podali nemalo pobud. Franc Sever (SDS) je prebral obvestilo Komunalnega podjetja Velenje, ki je »sebnc konceslonarje, ki vršijo pogrebno služho. obvesiDa. úň laliko v Podkraju opravljajo dejavnost le, če imajf> ncnarsko overjeno potrdilo, ki gii morajo uroditi svi^cí pokojnega. Će pa se odločijo za pokop pixíko Ktimunalnegii podjetja Velenje. lega naj ne bi potreb(tvaIi. Opo zoril je, da so že bili poskiKi, da bi ouenuigi^ili delo z?ksebni)i pogrebnih slu7b in da se po njegovem s tem dopisom ti časi vračajo. Dr. Kranc Zarúm (SD) je mesini svel seznanil, da jc svet za visoko šolstvo v petek. 2. marca, da! soglasje za ustanovitev Fakulicle za energeliko v Krhkem In Velenju, /a poučevanje na njej naj bi pridobili vrhunce strokovnjake, za študij pa bo treba v Velenju zgradili lermoenergeiski laboratorij. Predlagal je. da Zit ta namen odkupijo Siaro elektrarno na siarem jašku, ki je ena najlcpSih siavb industrijske dediščine v dolini, a mi)čno propfida. Lokacija pa bl bila /m la-borate)rij več kot odlična. Poleg lega ga jc zanimalo, kdaj se bo nadaljevala in kdaj končala obnova sončnega parka, saj mjnjgl menijo, da leče veliko prepočasi. Predvsem pa bo tam ireba poskrbeli za red In varovanje, je še meni). Katarina Praznik (LOS) jc kar med svelniškinii vprašanji in pobudami predstavlja študijo o tem, kako Športno aktivni in razvili so na-ii mladosiniki. Izvedeli smo, da so tudi v Sloveniji otroci vse bolj debeli, kar seveda ni zdravo ne za tcio in nc za du^o. ker izgubljajo samozavest. Tudi zalo. ker so športno vse manj aklivni. Velenje naj bi bUo po rezuliatiii te raziskave še pod slovenskim povprečjem, /ato je predlagala. da v pnvacunu zagotovijo več sredstev za 5pt>rUîe aktivnosti listili mladosiniktw, ki niso vključeni v nobeno športno drušmj, da bi torej zanje pripravljali posebne pn)grame. Bojan Škarja (SD) je želel slišati več o prihodtiosli eneige-like v Šaleški dolini, saj vse kaže. da imajo močne ambicije tudi v drugih delili države. K temu je pritegnil tudi Drago Martinšek. ki je še enkrat predlagal (na prejšnji seji je to prccllagiil žc Franc Sever), da že na naslednji seji sveta razvoju enet^etike v Šaleški dolini piwetl-jo pt«ebno točko dnevnega reda in povabijo tudi odgovorne iz Holdinga Slovenskih elektrarn ter TliS-a in Premogovnika Velenje. Obenem pa je Miminšek tJpozoril, da se lotos ziiradi zapletov pri začasnem H-nanciranju proračunskih porabnikov lahko zgodi, da bodo pretiehii-la delovali manjša šporlna in kulturna društva. Kako nad sindrom slabega spomina? Velenjski svetniki so v nadaljevanju opravili nekaj kadrovskih zadev - imenovali so člane odb(»rov in svelov javnih zavi)dov in to bníz zaplet{TV. Nobenih pripomb svetniki niso imeli tudi na predlagane zamenjave in prodaje manjših parcel v mestu. Soglasno pa so podprti tudi odlok, ki bo omogočal porušitev nekdanje Kolodvorske restavracije. investitor, ki je zemljišče že kupil, ho namreč na tem mestu zgradil še en nakupovalni center. Restavracija naj nc bi bila spomeniško zaščitena, po starem odloku pa ru-šitev ni biia mogoča, Za področje naselja Šmartno ob Stanetovi cesti, del Konovega in Pesja pa so svetniki sprejeli ^ p(K scben odlok, ki ga je mestni arhitekt Marko Viieina poimenoval preprečitev sindrt^ma slabega spomina sosedov. Cire za to. da mnogi si)scdi.)m niso dovtjllli gradnje prizidkov v mzdalji, manjši od 4 metrov od meje, kljub icmu da so ti isli sosedi to njim že dovolili pred leti. Kol da bi na to kar pozabili. Takih primerov je samci v KS Šmartno okoli 10. je povedal Vučina, Po novem bodo v takih primerili, kjer je kdo sosedu žc omogočil gradnjo blizu meje s soglasjem, df> voljenje za gradnjo izdali, tudi Če sosed sedaj ne bo hoiel podpisali s(»glasja. dre za recipročnost, kot se 10 imenuje strokovno. Letos kar 37 tisoč ton smeti Svetniki so sprejeli tudi prograjn javne gi^ptidareke službe odlag?mja odpadkov v letošnjem letu. V Velenju naj bl pridelali kar 37 tisoč ton smeri. Naj spomnimo, da lahko vsi Velenjčani na centralnem odlagališču že nekaj časa bnjzplačno odlo- žimo za prikolico odpadko\', pa ludi lîcvarnc f^dpadke. Po lîovem pa lahko občani Velenja. ŠoSianja in Šmarlnega ob Piikl brezplačno odložimo ludi slare avtomobilske gume. Kar nekaj denaga pa bodo v proračunu namenili izdelavi dokumentacije, ki bop(»lrehna za zapiranje <»dlagali§čiu ki bo prenehalo delovali .^l. decembra 2U0H. Uredili bodo tudi odplinjevanje, kar je da-ties v/rok smrad, ki sc iz odlaga-llščii širi tudi v okolica naselja, neprijeten vonj pa zaznavajo tudi sprehajalci ob Škalskem jezeru. Nov razpis za neprc^ fítna stanovanja Svelniki so sprejeli tudi besedilo razpisa za dodelitev neprofitnih občinskih stanovanj v najem. Tega mnoge mlade družine že tezkcî ùn-kajo. saj razpisa že nekaj lel ni bilo. prav te pa naj bi bnele pri pridobivanju slanovanj po novem razpisu prednost. V dveh ieiih naj bi med prosilce razdelili 60 stanovanj. .10 socialno šibkejšim in tistim, ki bodo moraii zaradi boljših dohodkov plačali ludi lastno soudeležbo za pridobitev neprofit-nega stanovanja. Uredilijih bodo ( v večini ) v nekdanjem Donm učencev in v nekdanji pekarni v Starem Velenju. Razpis ho objavljen v Našem času, po njem pa bodo oblikovali dve prednostni lisli. Prijaviti pa se bodo morali Ludi listi, ki bi radi stanovanje zamenjali. Še dolgo se bomo očitno vozili po slabi cesti Z začetkom gradnje tako imenovane tretje razvojne osi, ki naj bi s hitro cesto na avtocesto povezala občine Koroške in Savinsko-šaleške regije ter nadaljevala pot proti Hrvaški, očitno še dolgo ne bo nič -Gradnja se odmika in trenutno kaže, da ceste ne bo mogoče začeti graditi pred letom 2012 M fra Zakoèek Čeprav jo žc kar nekaj let minilo od takrat, ko so tudi politiki spoznali, (ia je treba, če bomo h^)-tcli zagotoviti nadaljnji razvoj sa-v inj s koša le s keg a in koroškega območja, posodobiti ccslč-ju šaleškega baz-ena pa jih je zara- di izkopavanja premoga se posebej veliko. Ker bodo tudi sredstva pri končnem izboru igrala pomembno vlogo, bo veijeino pri izboru potrebno najti kompromis med si{X)Ski in njeno učinkovitostjo. Kot je povedala mag. Irena Solar, naj bl biJe v tem mesecu kon-čaue predhodne analize, sledile jim bodo strokovne sludije in razprave, marca prihodnje leto pa naj bi lokacijo tudi izbrali. Do konca prihodnjega leta naj bi bil izdelan državni lokacljî^ki načrt, dokončno pa bl ga lahko potrdili do tebruarja leta 2010, ko naj hi sc začele priprave na začetek gradnje, ki bi po tem načrtu lahko stekla leta 2012, kar seveda pomeni. da bl se po novi cesti lahko vozili, če bo načrt uresničen po predvidevanjih, šele leta 2014. Mag. (iregor Flcko je t»b negodovanju prisotnih, ki so bili nezadovoljni, ker se začetek gradnje bodoče avtoccstiie povezni ve odmika (šc posebej presenečeni so bili župani, ki so z» spremembo lemiinskega plana izvedeli šele na tem sestanku) poudaril, da $o pri oblikovanju lerminskega plana upoštevali optimalne zakonske roke. obljubil pa je, da bodo skupaj z mmistrslvom za okolje in prostor naredili vse. da jih skrajšajo. Seveda je veliko odvisno od razprav v lokalnih skupnosiih, ki lahko postopke pospešijo, lahko pa jih močno podaljšajo. In kje naj bi cesto začeli graditi? oNa to vprašanje ni mogoče odgiv voriti. vsekakor pa bomo začeli tam, kjer bodo postopki najprej zaključeni, kjer bo trasa umeščeiía v prostor, da bodmosli posvečajo tudi lemu. Od Afrike do zbiranja Vsak ponedeljek pripravijo oh 18. uri v MC Velenje delavnico afriškega bobnanja z Albinom. Udeležence delavnice zasvojijo afriški ritmi, ob icm pa za osvežitev popijejo ohlajen afriški čaj drevesa roobi)US. Udeleženci delavnic bodo svoj dogodek predstavili ludi v okviru deseie^ía festivala mladih kultur Kuiiigunda, kí bo ludi letos razbil avgustovsko mrtvilo v meslu. Ob torkih, s pri-čeikoni ob 17. uri, se lahko mladi o sebi pt^govorijo z Iro, sludenlk(ï socialncga dela. Dclavnice» na katerih bodo lahko mladi usivarjali in spoznavali različne ustvaijalne metode, bo vodila Krna. Vsako sredo ob 17. uri lahko mladi preživijo prijetne ustvarjalne ure in se med seboj tudi bolje spoznajo. Ob čeirlkih se lahko se/nanijo s filantropijo in izvedo, kaj je čar zbiranja različnih itî raznovrstnih predmetov. Mladinski center je odprl od ponedeljka do četrtka med 14. in 20. uro. Lolka Škeríak. mladinska delavka centra, se zaveda f^omembnos-ti neformalnega izobraževanja in dela z mladimi ter vrednot pro-stovoljslva, ki je danes dodana vrednost posameznika, l.otka pravi, da je prost ovo Ij s t va pomemben element vsakega mladega človeka. »Poleg fomtalnega v/r obraževanja je pomembno tudi neformalno izobraževanje. Kv-mpski trendi kažejo, da delodajalec, ki zap<5sluje mlade ljudi, ved» no bolj ceni reference, ki si jih je Mlada umetniška produkcija v Mladinskem centru Velenje se s svojo umetniško produkcijo predstavljajo mladi utiietniki. Vodja galerije Mladinskega centra Velenje, kustos Uroš Potočnik, pa bo letos za mlade umetnike povečal potmdbo in vključil tudi projekt Razstavišče 360. Dela v galeriji s) lahko ogledate vsak dan nd 14. do 20. ure, ob pelkih in sobotah pa od 21. do 24. ure. Galerijski prostor Razstavišče .^60 pa stoji sedaj na ('ankarjevi ulici v Vele-nju- Prostovpf/ka Saša in Lotfca Škeríak, vodja prostovoljcev v MC pridobil v preživljanju p rt »s tega časa. Mladinski center je organizacija, ki mladim pbmočju celotne Savinjske regije. stopajo v novo delovanje. Prostor, ki je sedaj namenjen predvsem uporabi računalnikov, bo ostal se naprej namenjen za brskanje po spletu, informiranje in izobraževanje. »Kerse zavedamo, da je danes informacija ključnega pomena, bomo vzpostavili Uros Potočnik, kustos galerije Mladinskega centra umdniîski odbor /a pripravo elektronskega napovedtîika in zanimivih e-novic. VKunigundijena V(V Ijo tudi multimedijski studio, zaU) bomesiro tudi maja, saj bodo organizirali drugi multimedijski festival, festival eksotične umetnosti, priključili pa se bodo tudi l^cstivalu računalniške umelnosli. ki ga organizira njh hov partner Mladinski kulturni center Maribor. Pri tem bodo vključili tudi Mladinski center Celje, si izmenjali vsebine in s tem izpostavili regionalni pomen. Udarno popularno Na področju glasbe bodo v letošnjem letu začeli izvajati pn> jekt Hip Hop Bil, s katerim bodo izpostavili povezovanje mladinskih glasbenih struktur po vsej Sloveniji. Povezali bodo tako glasbeno kot ludi plesno produkcijo in izpostavili me d regij s ko p(v-vezovanjc, Ideja Hip Hop Bil je nastala v strukturah Mladinskega centra Velenje in ho letos / izdajo kompilacije prikazana v sklopu 10. festivala Mladih Kultur Kunigunda. Vodja projekta je Ziebane. Povezovalno V začetku leta so veliko časa namenili prijavi projektov na Ministrstvi) za kulturo, kamor so prijai-li kuIlunuHimelniske produkcijsko pmjekte v okviru MulUmedij-skega centra, in na program Mladi v akciji kamor so prijavili mladinsko pobudo in izmenjavo. Jav-no pa so k sodelovatiju pri pripravi programa 10. festivala mladih kultur Kunigunda povabili tudi vse mlade producente. Program že pripravljajo in Kunigunda bo letos konec avgusta že desetič piv stregla z zanimivimi in atraktivnimi vsebinami presjekli in dogodki. Skratka, v MC Velenje se dogaja in tako bo celo leto 2007, ko bo minilo tudi deset let od ustanovitve in odprtja centra. ■ Bs »Ko si čisto na dnu, ti to da krila!« Dijaki in dijakinje Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje pomagajo slepi sošolki Kristini na poti do novih znanj - Kristina in mama Olga doslej zbrali približno polovico potrebnega denarja za nakup brailove vrstice za računalnik Tatjana Podgoršek Kristina Osiervuh je simpatično dekle, ki se razlikuje od svojih sovrstnic po tem, da jo namesto oči opozarja na t)vire na poti do cilja bela palica, /ivljeuje jo je prikrajšalo za to, da hi lahko občudovala, kako se prebuja narava, kakšne so - za najstnice zelo pomembne - modne zapovedi ni ji pa slepota vzela volje za pridem bivanje novih znanj in spoznanj. Končala je nižjo poklicno §oU> - program po močnica gospodinje t^skrbnice na Poklicni in tehniški soli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, sedaj nadalju- je izobraževanje v programu irgovcc. Njena želja je postati ekonomski tehnik, pot do pridobitve tovrstne izobrazbe pa bi si rada olajšala s pomočjo računalnika, takega, ki ima bra i I ovo vrstico, .Stane več kot S345 e vn»v. V prizadevanja za nakup vrstice so se vključil: tudi Krisiinini so šolci in sošolke. Prejšnjo sredo je njej in ttjeni mamj Olgi predsednica dijaške skupnosti .Nina Grobelnik izročila 477 ev-rov. Toliko so namreč zbrali z vstopnin<^ na prireditev, ki sojo pripravili v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika. Ob izročitvi denarja je ravnateljica 'Vse pride prav," je med dragim dejala ob Izročitvi 477 evrov, ki so jih zhraH Kristini so- šolci in sošolke, njena mama Olga. omenjene šole Mateja Klemenčič dejala, da so sicer dijaki takšni in drugačni ampak takral, ko je treba, stopijo skupaj brez oklevanja in tudi v tem primeru so. Će bo se kakšna priložnost, jo bodo na soli zanesljivo izkoristili in pomagali Kri- stin: do željenega računalnika. Vidno ganjena Krisli:iina mama Olga pa je oh tcni dogodku dejala: "Ne znam se izraati, kaj rtama pismeni ponmč. Veliko zadovoljstvo, saj bo Kristina tako lažje uresničila svoje želje. Ko sem raz- mišljala o tem, kako bi laliko hčeri pomagala, me je občutek nemoči spravil na dno. In ko si lam. si lahko samo mislite, kaj čkweku pomeni ponujena roka sočliiveka. Ti da krila, vtiljo. sfîodbudo za nadaljnje premagova:ije o^r. Sama takega zalogaja zagotovo ne bi zmogla. Ob spo/Jianju, da nisva sami, je človeku toplo pri srcu. Iskrena hvala. « Kot je še povedala mama Olga, so se v akcijo zbiranja denarja vključili že člani velenjskega lions kluba, tudi njene sodelavke. Detîar hranita na p(}scb:icm računu in do sedaj naj bi se nabrala dobra polovica od potrebne vsote. Tudi Kristino je pozornost sošolcev in sošolk ganila. «Sploh so cool Vseskozi mi stojijo ob strani. Pomagajo mi tudi zunaj šolskih zidov, [ Ivala jim 1« je dejala Kristina, ki jo je tisti dan čakal še eden od izpitov. AKTUALNO A\rjcm še vedno niso zaključeni. Na vprašanje, kdo je investitor. Jarčeva ni odgovorila, zato smo odgovor poiskali sami. je pa povedala, da je lokacija ža novo po§to v resnici predvidena v več ti antenskem trgovsko poslrl in mladino so v Mozirju na široko odprli vrata novim i/zivom, s katerimi se bo soočala pretekli teden imenovana direktorica Biserka Povše Tasič. Oh dejstvu, da seje z odcepitvijo Rečice ob Savinji proslor občine (p(movno) skrčil, je občinski svetnik Peter Sirko izrazJl dvom v smotrnost zavoda, saj po njegovem mnenju in-siitucije. ki nastajajo »od zgoraj navzdol«, pcmavadi niso uspešne. Ostali svetniki, z izjemo Jožeta Jetetia, sc s takšno argumentacijo niso strinjali in so kljub številnim poniisleki)m Povše Tasičevo potrdili dobo petih let. Po njenem naj bi zavod povezal vsa Štiri področja delovanja zavoda in ljudi, ki so v preteklili letih ua področju turizma že delali. Diplomirani novinarki Biserki Povše Tasič delo v turizmu predstavlja precejšen izziv, celotna žgodba pa bo lahko dolgoročno uspešna če bodo znn)gli pridobiti tudi sredstva iz evropskih skladov. Nočni korenjaki Policisti mo/irske policijske postaje so v preteklem letu na območju občine Ljubno obravnavali 3.*^ prekrškov s področja javnega reda in miru in sploh ugotavIjřOo. da so alkoholizirani udele-žxínci melnili nesrečah velika prisotnost alkohola, saj je povprečna stopnja 1.07 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V sedemnajstih prometnih nesrečah so policisti kar v peiih primerih zabeležili prisotnost atkohcv la. Prav lako jc ugotovljeno, razlaga Bezjak, da je povečana problematika kaznivih dejanj poškodovanja tujih sivari in vandalizma, kar je v povezavi z obratovalnim časom gostinskih lokalov. Veliko kršitev se nan^reč zgodi ravno v času, ko gostje v poznih večernih urah zapuščajo posamezne gostinske lokale in med po i jo di> mov uničujejo tuje imetje. Zaradi lega policisti občinski upravi predlagajo, da posamezni lokali v občini IJubno ne dobijo dovo ljenja za podaljšanje obratovalnega dovoljenja. ■ Edi Mavric • Savtnjčan Razstava presežkov slovenske arhitekture 17,g MHz ia ns « Po tem, ko so razstavo videli v Ljubljani, Skopju, Zagrebu in Moskvi, je na ogled v velenjski knjižnici Velenje - V četrtek, na prvi marčevski večer, so v preddverju velenjske knjižnice odprli pregledno razsiavo projektov članov Zbornice /n arhitekturo in prostor Slovenije. Izbor eksponatov je opravil član zbornice Radivoj Mohortó iz Velenja. Da je bil večer Se lepši, pa je poskrbel tolkalni Ad hock trio, ki ga sestavljajo trije profesoiji tolkal Tomaž Lojen. Davor Plamber^er in Janez Marin. Razstava je obsežna, zato žal tudi v Velenju ne bomo videli celotne, je pa izjemno /-animiva, saj prikazuje sodobno slovensko arhitekturo, ki ni ostala \q na papitju. ampak stavbe tudi »stojijo«. Arhilekt Radivoj Mo- horič nam je na večer odprtja povedal: Pred leti Si) me kt^Iegi izbrali za njihovega predstavnika v Zbornici za arhitekturo in prostor. Po mandatu ali dveh je delo kolegov v zbornici dvignilo nivo, s tem pa tudi ugled ne le nasloven-ski, ampak tudi med-nanïdni ravni. Iako je zbornica pripravila pregled dela svojih članov od leta 2000 do 2005. Po Razstavo }e uradno odprl Radivoj Mo-horič, M jo je tudi postavil. Predsednii< Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije dr. Viktor Pust Je vodji veiettjsiie knjižnice Ladu Planku predal kataloge^ ki so jih pripraviti čtani zbornice. tem, koje bila razslava najprej poslavljena v Ljubljani, potem pa v Skopiu, Zagrebu, del pa tudi v Moskvi, jc i>stala v Ljubljani, v dept>ju. Zdelo se mi je prav, da jo vidimo tudi v Velenju, saj gre za zelo dobro razstavo. Je pa Velenje Sele drugo slovensko mesto. ki jo bo videli).« Radivoj Mo horič, zaposlen tia velenjskem Vegradu. lokra( nima razstavljenih svojih del, upa pa. da bodo umeščena na naslednjo. ki bo zagotovo sledila. »Na tokratni razstavi lahko vidite dela dveh Velenjčanov. Oba sta bila za svoja dela tudi nagrajena. To sta Nande Korpnlk. ki sedaj deluje v Celju, in Dejan Lah, ki deluje v Ljubljani.« Na razstavo so umestili le tista dela, ki so bila v letih, kijih zajema razstava, že realizirana- Tista, ki so biJa takrat se na papirju, bodo predstavljena na naslednji razstavi, ki bo v Velenju predvidoma na ogled oktobra lotos. Pred odprtjem razstave je nekaj besed o naslajanju razstave in slovenski arhitekturi v evropskem in svetovnem merilu spregovoril predsednik zbornice arhitekt dr. Viklor Pust, kije med drugim povedal, da se pogoji za delo v slovenski arhitekturi izboljšujejo. niso pa še takšni, kot pri kolegih v razviti Hvropi. Imamt^ pa nemalo vrhunskih arhitektov, a uresničitev njihovih projektov je odvisna od investitoijev, ki pa marsikdaj še niso dovoli *drzni«... m bš Strošek med najnižjimi, kakovost med najvišjimi Leto 2006 je bilo za Komunalno podjetje Velenje po naložbah in opravljenem delu najbolj bogato v zadnjih 10 letih - Zamenjava azbestnih cevi po načelu nujnosti - Letošnje leto v znamenju priprave dokumentacij za pridobitev nepovratnih sredstev iz skladov EU in države Tatjana Podgoršek Radio Velenje Komunalno podjetje Velenje je lani ustvarijo nekaj več kot 16 milijonov 691 tisoč cvrov prihodkov, prav toliko je bilo tudi odhtîdkov. Največji strošek predstavljajo toplotna energija in vlagar^a. I>ani /a obnove in posodobitev namenili več kot 4 milijone 131 tisoč cvrov, za novogradnje, v kate-ri h prednjači obnova mehanskega in izgradnja biološkega dela Centralne čistilne naprave Šaleška dolina, pa več koi K milijonov 300 tisoč evrov. Stroški se povečujejo, denarja zmanjkuje ;>Lam je bilo veliko postorjene-ga, v zadnjih 10 letih je bilo to po naložbah in opravljenem delu najbolj bogato leto/je na nedavni novinarski konferenci poudaril direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. Po njeg ( ) vi h na vedba h je bila ka ko-vosi oskrbe v vseh komunalnih dejavnostih na visoki ravni, med najvišjimi, skupni strošek komunalnih storitev pa med najnižjimi v državi. Net^ a povedanih prekiiii-tev je bilo malo, pa še te so trajale v povprečju dve uri. Rezultati kakovosti pitne vode kažejo, da je bilo neskladnih vzorcev za 2 odstotka (v državi več kot 30 odstotkov). ímjpog<íStejši ra/log neskladja pa motnost na malih vodooskrbnih sistemih, kot sla Prelska in Paški Kozjak. Zara- di uredbe vlade jim ni uspelo doseči predvidenih cen komunalnih storitev. Niso predvideli visokih podražitev. je pa dejstvo, da se stroški povečujejo in da denarja za nekatere dejavnosti primanjkuje.« Prodaja komunalnih dejavnostih je potekala različno. Toplotne energije so prodali več, kot so načrtovali (.^X500MWh). zemelj. skcga plina in pitne vode pa ntanj od načrtovanih količin. Med največjimi projekti na področju obstoječih si ste mov je prvi mož velenjske komunale omenil obnovo izolacij na magistralnem toplovodu med jaškom jezero in odcepom za Gorerye. magistralni in primarni vodovod Skalca-Se-lo, posodobitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežje na Uris-kovi, Gub če vi. Tomšičevi cesti v Velenju ter Cesti heroja Gašperja v .Šoštanju in dol vodovoda v Rečici ob Paki. Obnovili so še več toplotnih po d postaj, med rednim letnim remontom daljinskega ogrevanja so opravili obsežna dela pri zamenjavi delov cevovodov, večjih armatur. »V obnove in posodobitve vlagamo po sistemu nujnosti, torej na osnovi statistike okvar, analiz, pregledov. Tako je tudi z azhesiaimi cevmi. Teh imamo v 610 kilometrov dolgem vodovodnem omrežju še 26 kjhmie-trov. Po tehnični plati bi jih lahko zamenjali v kratkem času, vendar za to nimamo toliko denarja.« Poleg že omenjenih vlaganj v cen- iralno čistilno napravo v Pohrast-niku velja med večjimi novimi naložbami omeniti še izgradtijo kanalizacije Bevče - jug, ob Koroški ccsti v Velenju ter kanalizaci> skcga omrežja in plinovoda v Ga-berkah. Leto 2007 - leto priprave dokumentacije I.eti>s tiaj bi za obntwe in posodobitve v obstoječo komunalno nadgradnjo vlo/jli 2 milijona 921 tisoč evrov, na področju novogradenj pa dobrih 2.) milijona cvrov. Med najpomembnejšimi letošnjimi nalogami so vodovod Vinska Gi>ra druga faza, začetek izgradnje področnega zbirnega centra za ravnanje z odpadki, dokončanje obnove centralne etiergetske postaje, »... predvsem pa bo leto 2007 leto pripravo dokumentacije za pridobitev jiepovratnih sredstev za novogradnje iz skladov Evropske skupnosti in iz drž^íve. Precej dokumentacije za novo gradnje za iibdobje 2007 do 201.^ smo že pripravili, drugo še bomo. Med drugim pripravljamo dokumentacijo za širitev oskrbe z zemeljskim plinom, za izgradnjo k(v generacije (proizvodnja toplotne in električne energije iz zemeljskega plma), pripravo in izvedbo projekta daljinskega hlajenja središča Velenja, izgradnjo male sončne elektrarne ... Med pomembnejšimi projekti je še izgradnja povezovalnega vodovoda med centralnim vodovodnim siste- nu>m S oš tanj-Velenje in .^marl-nim ob Pakl, izdelava dokumentacije za obnovo vodovoda 1 jubi-ja in povezana novozgrajenega vodovoda Skalca-Seio s črpališčem Cujež. Negativno mnenje ni korektno_ __ ^ Jedovnicki je na novinarski konferenci komentiral tudi ugotovitve računskega sodišča, ki je ob koncu prejšnjega leta podjetju izreklo negativno mnenje glede plače direktorja. Ta je presegla plačtj župana. ^Negativno mnenje, ki ga je prejelo osem komunalnih podjetij v Sloveniji in med njimi tudi naše. ni korektno. Javna komunalna podjetja so organizirana po z-akonu o gospodarskih družbah in po zakonu o javnih gospodarskih slu/bah. plača pa je oblikovana po metodologiji, ki jo je pred devetimi leti objavilo združenje dekîdajalcev za plače direktorjev gospodarskih družb. Vmes sc je pojavil zakon o lokalni samoupravi, ki pravi, da plača direktorja komunalnega podjetja ne sme biti večja od županove. Na temelju tega določila ni mogoče narediti plačnega izračuna, /a podjetja v državni lasti je država izdelala merila in sistem, ne pa tudi za lo kalna javna podjetja, ki so organizirana zelo različno. / enim splošnim načelom ni mogoče urediti stvari,« je še poudaril Marijan Jedovnicki. Od srede do torka • svet U doaoTia« Sreda, 28. februarja Minilojc ločno à^sl lei. (»dkarje bil pred svDjo hišo v Mežici bru-laliio prclepen Večerov koroški dopisnik Miro Petek. Th jc zdaj pmpricati, da so neznanci pre-lepli zaradi pisanja o i?lranpoleh iranzicije. hVraii pa je razočaran nad delom organov pregona, saj preiskava ni prinesla pravnomočnih obsodb ne naročnikov pretepa ne napadalcev. Mandaino-volilna komisija državnega zbo-a ni podprla kandi-dala za guvernerja Banke Slovenije. zdajšnjega viccguvornerja Aji-dreja Rani a. /a njegovo ini eno vanje se jc zavzelti devei poslancev LDS. SD in DeSUS, desel ko alicijskih poslancev in poslancev SNS pa je prediogu nasprotovalo. Predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ Milan M. Cvikl je ministra Janeza Podobnika poml k razjasnitvi primera Puii. Zanimali so ga predvsem posiopki. ki so pripeljali do poravnave obveznosti družbi Puh za sanacijo plazu v Logu pod Manganom. Vuikan, kise dviga dva tisoč metrov z oceansidh tai^je aktiven že dve tisočletfi. Na vulkanskem južnoilalijan-skem otoku Siromboli je po skoraj štirih lelih mirovanja ponovno izbruhnil iam);aJSnii ognjenik. Iiali-janski senai pa je premieriu Romanu Prodiju izglasoval zaupnico, ki jo je potrdilo 162 senatorjev. Četrtek, 1* marca Javnost se je ukvarjala predvsem z ugotovitvijo, da bodo zaradi uvedbe irosarine marčevske položnice za električno energijo za okoli odstotek višje, /a gospodinjstva bo trošarina znaSala I ev-ro, za poslovne uporabnike pa 50 ceulov za megavatno uro. Banke, pošte in hranitnice so zadnji dan ifrezplaćno zamenjevale tolarje v evre. Vlada je ob lem potrdila novelo zakona o ustavnem sodišču, ki ureja nadaljevanje mandala ustav-uega sodnika, če naslednik ni pravočasno potrien. Skladno z novelo ho ocem. kdo bo do konca postopka imenovanja zasedel mesto us lavnega sodnika, odločil žreb. ki naj bi bil - kol trdi vlada - del ustaljene mednarodne prakse. Republikanski senator John McCain je napovedal, da se podaja v boj v tekmi za ameriškega predsednika. Senator iz Arizone je svojo namero oznanil med gosttv vanjem v priljubljeni pogovorni oddaji, uradno pa se bo v boj za republikansko nominacijo za predsedniškega kandidata podal aprila. Vrste LOS sta zapustili še dve prepoznavni postanki. Iz Velike Britanije pa síí sp(.froć^ li, da nameravajo zaradi izb.^lj^nja razmer v Bili iz te države umakniti večino vojakov, ki ses v sestavi Lufoija. Pojasnili so še, da bodo nekaj več kol 600 vojaktw umaknili v skladu s snienncami 1'li. ki želi do junija slevilo svi>jih onot v državi s 600Í) zmanjšati na 2500. Petek, 2. marca Iz nekdaj največje stranke LDS sta izstopili še Majda Sirca in CVeia Zalokar Oražem 1er se pridružili skupini nepovezanih poslancev. Kol vzrok za izstop sta navedli prevladujoče konflikte v stranki ter izrazili upanje, da bosta v novi sredini iahko ćelovali bolj konstruktivno, Oražmiv va je dejala, da je bilo delo v poslanskem klubu LDS pre-obremeujeno s Slanjem v stranki, kjer že nekaj časa prevladujejo noiranji spori in medsebojno nesprejemanie. V prostorih gospodarskega ministrstva je bila podpisana pogodba o pmdaji 55.53-odsLotnega deleža SU-ja skupini ruskih podjetij, Po besedah gospc^darskega minisira Andreja Vizjaka naj bi ruski kupec, podjetje Koks, hčerinska družba Industrial Metallurgical Holdinga, kupnino nakazal do začetka maja. Rusi pa pravijo, da bodo v Slovensko industrijo jekla v treh letih vložili še 250 milijonov cvrov, zaposleni pa bodo ohranili delovna mesta. Okolijski minister Janez Podobnik je sprejel sklep o izredni notranji revî4îi v primeru PUH. Ob lera je zavrnil očitke o neupravičeni poravnavi In dodal, da bi ljudje na območju plazu :)b prenehanju izvajanja del leta 2001 ostali ogrožani še dva meseca. Tudi v prosiorih mariborskega zdravstvenega doma so odkrili manjše količine legi o ne le. Nekaj varnostnih ukrepov so že sprejeli, med drugim so celotno omrežje pregreti na 70 stopinj Celzija. V puščavskem delu litiopije je izginila skupina 15 turistov, za katere se bojijo, da so jih ugrabili etiopski uporniki. Sobota, 3. marca Okoljski minister Janez Podobnik je odobri) spremembe pra^ôl-nika o letošnjem odstrelu slo tja-vUi medvedov Odstrel, ki bo izveden med L januarjem in 30. aprilom cer med L oktobrom in 31. decembrom, bo tako enak lanskemu, s čimer naj bi bilo v določenem časovnem obdobju zagotovljeno kakovostnejše sprea^ljanje razvoja smernic v populaciji medveda. predvsem pa vpliv odstrela na zagotavljanje ugodnega stanja. Okoli sedem tisoč ljudi iz vse Slovenije se je podalo ua 14, pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. Številna društva 80 poskrbela za lačne in žejne poliodniice. na koncu poti na Jurčičevi domačiji na Muljavi pa jih je pričakala še sklepna prireditev s kulturnim programom. Slavnostni govornik je bil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V Kranjski Gori se je poleg tekme za svet vi ženi. Po prihodu enote specialno policijc je moški bombo aklivi-ral. Lden od piilicistov je zaradi zavarovanja življenj sprožil strel in napadalca zadel, pri tem pa je ročno bombo razneslo. VLsioniji so volili nov 101-čIan-ski parlamem. Dogodek se je v zgodovino zapisal kot prve poslanske e-voliive prek inlemeta na svetu. Vsi državljani Estonije, nekdanje članice Sovjetske zveze in najbiîlj razvite baltske države, so namreč prejeli elektronsko osebno izkaznico. Ta jim je omogočila oddajo glasu prek svetovnega spleta, Ponedeljek, 5* marca v državnem zboru sc je začela redna seja. po kateri bo znan?), ali imena Iztok Jarc, Turk in Andrej Rant stopijo v politično sfero. Poslanci bod delo ni mogoče. Zveza poirošniki)v je sporočila, da tako kot uradna statistika ugo lavlja, da so se v enem lelu najbolj podražile nekatere storitve. ZPS je spremljal cene od lanskega do l^ tožnjega februarja, v lem obdi)bju pa S{) se najbolj ptidražilc parkirnine in bančne sîoritvc. Cene so narasle tudi v aviošt)lah, pri frizeriih. ptîdra/ila se je ^ ponudba gosiin-skit lokalov in športnih klubov Kitajski premier Ven Dziabao je na zasedanju ljudskega kongresa dejal, da bo vlada več pozornosti namenila socialnim vprašanjem. Kitajski premier je v goviîru ob odprtju letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa obljubil, da bodo v naslednjem lelu največ pozornosti namenih zmanjšanju socialnih razlik, velik poudHrck pa bo na izobraževanju in zdravju. Torek, 6« marca Poslanci so podprh predlog vlade in iztoka Jarca ter Žigo Turka potrdili na položaj ministra za kmetijstvo ožinama razvoj. Medlem je Zoran Jankovič razveljavil soglasje Mestne občine Ljubljana k izvedbi del podjetja Gralel pri gradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja. Ljubljanski župan je v sklep zapisal. Slovenija ima pO letu dni spet ministra za razvoj, odgovornega za usklajevanje In spremljanje Izvajanja strategije razvoja Slovenije, da Gratel ni vložil zahtevka za zaporo cesi. ob lem pa dodal, da bo MOL zahtevala takojšnjo ustavitev del. Soglasje k izvedbi del je namreč podpisala nekdanja ljubljanska županja Danica Simšič, in sicer v zadnjih dneh pred lokalnimi volitvami. Brali smo poročilo Slale De-partmenla o stanju človekovih pravic v lelu 2006, ki Slovenijo obravnava krajše kot lani. še vedno pa izpostavlja stidne zaostanke. Na desetih straneh ameriško zunanje ministrstvo omenja tudi posredni vpliv vlade na medije, površno obravnavo prošenj za azil nasilje nad ženskami in dis-krinûnacijo Romov, homoseksualcev in izbrisanih, ukinjanje prravica. kar /// Í)ilo najholj enoslavno, saj ponekod Še v drugi iH)lovici 19, siolelja niso imeli volilne pravice nil i vsi moški. Kaj šele, da bi Jo dobile ženske, ki sodijo za domače ognjišče, k oirokom. v javne in politične zadeve pa naj ne vtikajo nosu. Vztrajnost in trma sta naredila svoje in ženske so v posameznih državah počav začele dobivati tudi volilno pravico. V nekaterih prid. nekaterih kasneje. Med prvimi, ki so lahko volile (»že*( v stoletju), so bile prebivalke nekaterih držav Severne Amerike. leta IS9J pa .^o volilno pravico ženskam priznali tudi v Novi Zelandiji. Sledile so Avslralija, večina skandinav.skih držav ter Sovjetska iveza, Po koncu prve svetovne vojne iv> dobile volilno pravico ženske v Netnčiji. Avstriji, na ^ved!>kem. Madžarskem. Češkoslovaškim. Poljskem, v l.atviji. Litvi in Estoniji ter v Veliki Britaniji. V mnogih drugih državah, vključno z Jugoslavijo, so ženske prvič samo.'itojno lahko volile šele po drugi sveiovni vojni, (vir: M Je raj: Slovenke na prehodu v socializem. Ljubljana. 20Q5) Zanimivo pa je dejstvo, da so v Švici, ki velja za biser razvitosti in demokracije, s katero se Slovenci dostikrul tako radi primerjamo ( ta primerja va Je z leti in dejanji te in one vlade vedno bolj neuimvičena). žen.ske volilno pravico dobile šele v 70. letih 20. itoletja. Reó ne vem v čem Je skrivnost švicunkega uspeha. K tem, do niso v I:vropski imiji ali da Jim Je uspelo toliko časa obdržati žen.'ike ^zunaj dogaJanJa'(. Bilo bi za pričakovati, da se bodo s pridobir\yo volilne pravice ženske ua veliko začele vključemi v Javno sleixí. a do lega Je bilo .fť zdo daleč. Se danes ni tako. V socialistični .higoslaviji so si oblasti sicer prizadevale za enakopravnost spolov, a so ženskam naložile preveliko breme. Biti Je moraia vse. Delavka, mali. žena. bit: izobražena in aktivna mtistvarjalka s(Kialistlčne družbe^. Super-žen.s'ka. Vključevala se je v ívť/ moških, kar Je super, će bi se r enaki meri v 'Mkrat ten.ski svet vklj\ič^vali iudi nuúki. S lem mislim na ftomoč pri otročil}, gosfiodinjska opravila in skrb za mačv ogftjišče«. kar Je kljub zapo.slenosci ženske še \'edno niselof^ na ženski. Do danes se Je siluacija nekoliko izboljšala, vendar raziskave kužíjo. da v Sloveniji moški Se vedno zelo neradi opravljajo »žemka* dela, Ženske, ki se borijo za enakopravno.sl in emancipacijo, so feministke. V današnji družbi se ta izrm: večinoma uporablja slabšal-no. Ker veliko ljudi meni. da sojhninistke sovražnice moških, majhne, čokate, brkate In lezbijke. Radikalne feministke res menijo. da moških ne potrebujejo, vendar Je ta skupina jeministk v manjšini. Večina nas misH. da si zaslužimo enako plačo za enako delo, da I)! se še naprej lahko s^'obodno odločale o rojstvih olrok. da bi nas bilo več m/ vodilnih položajih, da bi se moralo gospodinjsko delo delili pravičneje... In da tisti vic. da ima tena. če se znajde v dnevni sobi, predolgo "ketno^, konč?io ne bi bil već smešen. Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17,000 oosoodin stev. v Pokličite 03/ 898 17 50 GOSPODARSTVO Pred največjima naložbama v zadnjih nekaj letih Za Terme Topolšica leto 2006 uspešno -Letos začetek izgradnje bodisi apartmaj-skega naselja ali wellness centra - Prodaja deležev pričakovana Tatjana Podgoršek_ V Ddravncni /.tiravUiSču Ter-me TopalsicH, ki zaposluje 155 dclHVccv, so lanska poslovno icio sklenili po prii^a-kovanjih. Uslvarili so več kol 105 lisoc nočitev (od tega so jih pribîi/no 40 odstotkov ustvarili tujci, ostale domači gosije). temu primerno se je p< I veća I tudi prihodek. »Želje In /ahtcvc gostov smo lani dopolnili z bogatejšo ponudbo medicinskih storitev, predvsem s programi vvelinessH,« je na kratko označila leto 2006 direktorica delniške družbe Terme Topolšica Lidija Fijavž Špeh. Po zagotJîvilih Špehove ho leto 2007 za družbo naložbeno zelo bi)ga!o lelo, najbogatejše v zadnjem obdobju. Pristopili bodo namreč k uresničitvi dveh naložbenih projektov, ki bosta vidno zaznamovala nadaljnji razvoj zdravilišča. »Uden predvideva izgradnjo apanmajskega naselja na Occpku, drugi pa izgradijo wellness centra v nepdprl načrtovana vlaganja in bo imel interes m nadaljiýi razvoj zdravilišča. članica &kupin$ O UliCredít GTOUp www ba-ce si Vezava iz čiste preračunljivosti! Novi, strukturirani depozit vam ponuja možnost precej vfšje obrestne mere, kot jo imajo obiíajní depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena, saj je vezana na rast vrednosti delnic izbranih podjetij evropskega nepren^fčninskega sektorja. Čas vezave: do 14. aprila 2008. Minimalni znesek vezave: lOOO evrov. Banl^Vustria Creditanstalt »nj Informacije: 080 88 00 toik Au»lr4 CrsddVDtsli d.d. ^nvytin^ Y40, Ljubljsrta Karbon z novimi lastniki in petletno koncesijo Premogovnik Velenje po lastninskem preoblikovanju družbe Karbon le še 11-odstotni lastnik - Novi lastniki so Dinos Ljubljana, Saubermmacher Slovenija, PUP Velenje in zaposleni - Po treh letih začasne koncesije jim je vlada za razgradnjo rabljenih motornih vozil dodelila petletno koncesijo Milena Krstič • Planine Ćiste tehnologije je izraz, ki ga ima družba Karhtm /Mpmncgn v imenu. S tem najbolj naziimo kaže, da se želi ukvarjati s lehnolo-gijami, ki bodo prispevale k čistej« še mu i)kolju. Začetek dejavnosti jim je pred tretni leti zagotovila začasna koncesija razgradnjo izrabljenih motornih vozil. Po treh letih so se dodobra spoznali z odpadki, nevarnimi odpadki 1er z njihovo predelavo, izbiranjem in na-daljnjo obdelavo. Lani lastno dejavnost razširili na obvladovanje vseh odpadkov poslovnega sistema Premogovnika in si lako pridobili še dodatne izkušnje pri razvrščanju in predelavi teh odpadkov. Letos pričakujejo, da bodo uspeli dejavnost razširiti na ostale vrste nekomunalnih odpadkov in na ravnanje z električno elektronsko opremo, pra\i direktor družbe. Franci Lenart. Po treh letih začasne koncesije za razgradnjo rabljenih motornih vozil pa so od vlade dobili petletno koncesijo. Čeprav s tistim, kar so imeli v delu doslej, niso najbolj zadovoljni, se nadejajo, da bo v prihodnje bolje. Videti je, da se razgradnja, dobrti zamlšijena, sicer med zadnjimi fasiniJ-Ije prijela ? «Očitno zadnji lastniki vozil še vedno raje izkoriščajo druge možnosti. pri tem pa se ne zavedajo, kaj s tem povzročajo. V Karbonu smo pzifi nd tuf »Uredba od nas zahteva, da avtomobil razgradimo lakoj in takoj poskrbimo tudi za predelavo materialov. ki ostanejo. Dosegamo X5-odstotno stopnjo ponovne uporabe materialov, kar pomeni da jih predamo listini ;tí>iralccm. kijih zjiajo predelati. Preostanek, za katerega še ni ustreznih tehuo logij predelave ali ta ni ekont^m-sko upravičena, pa oddamo na odlagališče. Neva me snovi predamo v predelavo v tujino,« Štirinajst prevzemnih mest Kam vse lahko zadnji lastniki na tem območju pripeljejo v razgradnja rabljena motorna vozila? Zapisali smo, da je teh v prostoru od Rinke do Sotle in na Koroškem štirinajst, nam najbližji prevzemniki vozil pa so: v Velenju Karbon in HTZ na Partizanski 78, v Celju Avto ákoijanec, v Rečici oh Savinji A. M. Miklavc, v Dravogradu Ados in v Slovenj (/radcu Javno komunalno podjetje. Komunalno podjetje Velenje se pripravlja na ureditev sortimeua cent\-a za raz^iiCanje komunal' nih odpadkov. Tudi pri iw.v imate poifoje za postavitev takejta centra. Bi biki možno kako partner- i>Vsekakor- V Karbonu od lani razpolagamo s 16.000 kvadratnimi metri razpoložljivega prostora z uporabnimi dtwiv Ijeni za obdelavo in sortiranje odpadkov. Ne samo industrijskih. ampak tudi vseh ostalih, za katere je predvideno razvrščanje in zbiranje za nadaljnjo predelavo. Tu vidim, da je do volj infrastrukturnih možnosti v dolini že na razpolago in verjetno bi se dalo v okviru javni)-zasebnega partnerstva v pri-liodntîsli naš center nadgraditi tudi za potrebe sorrimega centra.« Karbon ni več premogovnikov Do konca ianskef^a leta je bila družba Karbon v lOO-odstotni lasti Pmnofiovnika Velenje. Zdaj ima nove lastnike. Kdoso? «Celo lansko leto smo bili aktivni pri preoblikovanju podjetja, novembra pa smo podpisali novo družbeno pogodbo. Bivši lOO-od-stolni lastnik Premifgovnik Velenje je v družbi ohranil I l-odstoi-no lastništvo, med ustanovitelje pa so vstopili Dinos Ljubljana, Saubermmacher Slovenija in PUP Velenje. Nekaj odstotkov smo uspeli odkupiti tudi zaposleni v podjetju, C'ilj družbe je ustvarjanje d<ïbi-čkonosne dejavnosti v sodelovanju z zbiralci surovin tako pri zbiranju kot razgradnji izrabljenih motornih vovil in tudi drugih odpadkov (industrijskill Ln neindu-siriiskih) ter v pn^duktivni zaposlitvi čim večjega števila delavcev iz Premogovnika Velenje. Hkrati pa naj bi lastninsko pre-oblikovatue z novimi dejavnostmi omogočilt) izrabo poslovno nepív trcbnih površin in objektov Premogovnika Velenje, s čimer bi zagotovili možnosti za razvoj novih dejavnosti.« Leto zaključili pozitivno Kako finančno us pes no je bilo lansko leU)? »Zaključili smo ga pozitivno. Ustvarili smo bisiveno več prihodkov kol leto pred njim. pomnožili smo to številko kar nekajkrat. lako da je na koncu ostalo tudi nekaj dobička. Letos računamo, da bo poslovanje podobnr> letu 2006, nadejamo pa se tudi, da bomo z novimi programi pridobili bistveno več prihodkov in ustvarili v dolini nekaj novih delovnih mesi.« Koliko ins je zap*}slenili vdntt-bi? «Štirje, ob tem, da izkoriščamo kadrovske in tehnične vire invalidskega podjetja iny, Kieriz.vaja dejavnost za Karbon 20 delav-ccv,« «MifjISS »Človekovo telo je inštrument, na katerega igraš, ustvarjaš« Plesna učiteljica Dragica Mavec je vzgojila številne generacije plesalcev - Kaj pravi o svojem poklicu, veselju do gibanja, družini in aktivnem upokojenskem življenju? Bojana Špe^el_ Velenje - Spomnim seje čisio od ma-lojia. Ki) sem v osnovni obiskovala glasbeno št>lt), takral ^e v domu kulture, jc na njej že poučevala sodobni ples. Z majhnimi plesalkami sem Jo velikokrat videla ludi iiKSiopali. Leia so minevala in Dragica Mavec. seOaj 'it desci Ici upokojenka, še vedno poučuje ples. Najraje najmlaji^e. a z nič manj veselja vodi razgibavanja za «nskc zrelih let. /a njo pa. kol Ua seje čas ustavil. I/gleda t)dlič-no, leia sc ji ne po/najo. In pravi, da je »krivo« gibanje, kar ji rada verjamem. Na /ačeiku pogovora sva se morali vrnili v njeno oîrosivo in prve slike s plc-som. ''To je že zelo daleč, kajti moja leta so že precej spoštljiva," pove rahlo zamišljeno in nadaljuje, '•Izhajam iz Zagorja. kjer sem se že v osnovni soli srečala a plesom. Učila meje Miri Jurca, kije v Zagorju pustila svoj pečat, saj je glasbena šola se danes . Zapustila jo je kot starosta plesa, ples v Zagorju pa še danes živi. Jaz sem pri njej plesala v olrošt>u. že > osnovni šoli. Na Ipavčeve-ga možička sem plesala Koliunbino. Gospa je že takrat želela, da grem na baletno šolo v LJubljano, žal pa moji starši finančno tega niso bili zmožni. Ponujala mi je celo. da lafiko živim pri i^eni sestri, saj je v jueni videla veliko veselje do plesa. To je bil tudi vzrok, da sem se kasneje vpisala na srednjo vzgojiteljsko solo. kjer je bil ples tepa in močno i^zvita dejavnost. Tam sem prišla v roke Brini Marti Pavlinovi. Prav ona je bila moja velika vzpodbuda. Začrtala mi je krasno plesno pot. Dala nii je možnost, da sem v Ljubljani prišla tudi v Mestno in Mladinsko gledališče, kjer seoi plesala pod njeno koreografijo. To so bili začetki, ki so odpirali pot v moje kasnejše poklicno obdobje ukvarjanja s plesom.« »Velenje sem hitro vzljubila« Po končani srednji soli je Dragica skoraj štiri leia delala kol v/giîjiieljica v Zagorju. Med šolanjem pa je spoznala moža, kije bil iz Velenja, v listem času se je v velenjski glasbeni šoli že odpiral oddelek /a sodobni ples. »Dali so mi možnost in spodbudo, da se še izobražujem po pedagoški plati. Takrat sem že imela sina Marka. Začela sem se dodatno izobraževati na urah klasičnega baleta v Ljubljani. Nasledi\je leto sem se preselila v Velei^je, kjer sem leta 1967 začela svojo plesno pedagoško pot,«< se spominja Dragica in doda. da je Velenje hitro vzljubila in ga vzela za svoje mesto. Zanimalo meje, koliko je bilo med mladimi lakrat zanimanja za ples. Dragica je namreč lakoj začela poučevali sodobne oblike i/.raznega plesa, »Zelo pomembno je, da veselje do plesa vzbudimo že pri otroku, v zgodnjili letih. Najprej sem hodila po osnovnih šolali, kjer sem ples predstavljala otrokom v razredih. Tam so se začele pojavljati želje, iskrice v očeb. In so prihajali. Pridružili so se tudi sosedovi otroci in tako seje majhna skupina plesalcev večala. Takrat sem dodatno hodila še na ure baleta k Živi Kraigerjevi v Ljubljano. Ta je res pustila velik pečat sodobnemu plesu. Otroke sem pridobivala tudi tako, da sem hodila s svojo skupino nastopat na različne proslave po šolah. Teh pa je bilo takrat veliko več kot danes.« Zanima me, će ji je vzgojiieljska Sola pri njenem delu pomagala? »Seveda, to je bila široka šola z vsemi pedagoškimi usmerihami in plesom hkrati. Brina je res imela velik čut za predk»lske otroke in za dijakii\je. Vzgojiteljice znajo to spodbujati tudi danes. Vsaj takšne so moje izkušnje.« Potem me zanima, ali ji je bil bUzJe klasični balet ali bolj sodobni plesi? Razloži mi, daje klasični balet tehnika, abeceda, ki potrebuje veliko perfekcijo. Ker pa otroci in mladi ne prihajajo na vaje vsak dan. kar zahteva baletna sola, to časovno ni šlo. »Cibna ustvarjalnost mlade bolj pritegne. Jaz pravim, da je človekovo t^ Dragica Mavec: »Ženske bi &e morale bolj zavedati, kako pomembno je gibanje. No, to velja tudi za moške,** lo inštrument, na katerega igraš, s katerim ustvarjaš, tako kot kipar, ki ustvarja svoje skulpture.« Tri generacije plesalk Poleg poklica, ki ga je imela vedno rada, je bila seveda tudi žena in mama. Kako je usklajevala vse to, me zanima. Sploh, ker je ves čas delala popoldne. »To je bilo eno veliko odpovedovanje. Šele sedaj, ko sem v pokoju, vidim, koliko časa mi ostaja popoldne. Časa, ki sem ga prej porabila v šoli. danes sploh ne znam izrabiti. Stalno me vleče v neko gibanje. Danes vem, da sem v aktivnih letih veliko izgubila. Izgubila sem kontakt z otroki, prijateljic nisem imela veliko, ker so imele ženske čas popoldne. ko sem jaz odšla v .službo. Pedagoški poklic v glasbeni šoli je eno veliko od-povedovaiýe. ki ga mnogi ne opazijo. Glasbena šola pa mi je vsa leta dajala veliko podporo pri delu z otroki in mla- dimi. Učila sem več generacy, vse do sredi^je šole.« Tudi zaradi deltwnega časa je na plesne vaje jemala lako sina Marka kol hčer Nino, ki seje rodila nekaj let kasneje, je družina že /iveia v Velenju. Ja, ludi Marko je plesal, a lakoj po tem. ktj je začel hoditi v šolo, se je preusmeril v glasbo in bil odličen flavtist. »Sicer pa sem ples učila zelo malo fantov, v glavnem le v predšolskem obdobju. Verjetno tiidl zato. ker ples premalo poznajo. Škoda se mi zdi. da v letih, koje bil v Velenju hip hop zelo razvit, ni to bolj zaživelo, pod strokovnim vodstvom.« doda Dragica. No. ko pa se je Marko odločil za študij rudarstva, jc, prizna, čutila lesiinbo. Zato je ludi sama obiskala jamo. da je videla, za kaj se je odločil. Nina je bila druga pesem. /e od malega je hodila k baletu k mami. pa se skozi ceh) osnovno ši> lo. »Zaradi mojih izkušenj odpovedovanja, zaradi delovnega časa pa je nikoli nisem navduševala, da bi bil to njen poklic. Je pa z mano že ob koncu osnovne šole hodila tudi na različne plesne seminarje« tako domačih kot tujih koreografov, kjer je spoznavala vse novost! v sodobnem plesu. Ko je šla študirati novinarstvo, je po dveli letih ugotovila. da to ni tisto, kar si želi. Prišla je v Mladinsko gledališče, kjer jo je zastrupil Tomaž Pandur in Maja Milenovič. kije bila njena koreografinja pri Šeherezadi. Zato se je odločila, da gre v t^jino študirat ples.« Kako se ob takih priložnostih počuti mama. me zanima. »Vedela sem. kaj jo čaka. vedela sem. daje to veliko veselje. veliko izpolnjevaiye duše. Ko je šla študirat v Belggo. sem ob odhodih na letališče vedno čutila tesnobo.« prizna. Se^ veda si je Dragica želela, da se Nina vrne v Velenje. »Kdo ne bi želel svojega otroka ob sebi.« me vpraša. Danes ji Dragica pomaga v Plesnem studiu N, kjer rada poučuje. »Kar malo strah tne je bilo, koje začela. Vedela sem, da jo čaka veliko odpovedovar\|e. a ji kar dobro gre,« Kar nekaj dobrih plesalk imamo v Sa-Icî^ki dolini- Pa vprašam, če so vse prve plesne korake naredile pri njej. »Verjetno,« pravi in doda. da so odlične plesalke poslale deklice, ki niso kazale res velikega f)oicnciaia. Vodila pa jih je silna želja in disciplina, delavnost, kar je d«^-kaz. da ni vse v talenlu. /a vsako posebej je danes vesela. »Je pa učina plesalk, ki danes plešejo in ustvarjajo v Ve-ler\ju, to ljubezen gojila od malih nog. To je res ljubezen za vse življeiye.«3e prepričana Dragica. Dragica je danes ludi članica Univerze /a iretje obd<3bje. "Tam bistrim možgane, izbrala sem tudi zelo ustvarjalne krožke. Veliko mi pomeni, da grem tja. To je za mojo dušo. Bomo pa v aprilu, na obletnici univerze, pripravile plesno točko vse tri generacije Mavčevih žensk, poleg meue še Nina in njena hči, mala Zoja. Tako bom po dolgem času tudi jaz na odru.*^ mi še pove in doda. da so ženske hitrih akcij, zato še niso začele vaditi, Ja, kol kaže ho plesalka ludi mala Zoja. ki kaže velik laleni. Na odru seji pri 6 leiib kar vidi, Ja izhaja iz plesne družine. Ob lem dodam, da so mame zalo. da vzgajajo, babice pa zato. da razvajajo, in Dragica pravi: »Razvajanje je ena zelo lušna stvar. Danes je spala pri meni in sva se zelo raz>ajali. Uživam, ko obuje »špice«, prave baletne copatke, in pleše.« Za konec rečeva se nekaj o sproščanju. »Vedno se sproščam skozi gibanje. Rada zaidem ob naše prelepo jezero, tam Imam klopco, kjer včasih rešujem križanko in uživam v šumenju listkov. Rada imam odrte prostore, naravo. Od nekdaj imam rada umetnost, v Ljubljani grem težko mimo galerie, ne da bi stopila vanjo. In rada berem» sploh poleti.« Do-pusi je zanio sprostitev, lenaijenje in pch Icžavanje. Kerjc med leioni v«s čas aktivna. /a konec doda, da ima zelo rada svojo veliko družino, prav vse. Rada ima snalio in zela, vnuka Jureta, kije že študent» in vnukinjo Majo. ki končuje (^snovno šolo, o Marku, Nini iii Zoji pa sva tako govorili že prej. In rada ima življenje, kar se ji vidi na vsakem koraku! V V SSK stopa v zlata leta 50-letnico Šaleškega študentskega kluba bodo aprila praznovali na Akademskem plesu, še bolj bogati kot sicer pa bodo tudi majski Dnevi mladih in kulture Velenje - V teh dueh Sle zagotovo že opazili velike plakale na kri/j-ščih prometnic v mestu. ki vabijo na Zlati akademski ples, 'la bo 14. aprila v restavraciji Podjakcem,0b50.|ei-nici delovanja ga bodo pripravili sedanji člani .šaleškega študentskega kluba, ki pa v Icio^ njem leiu, ko bodo dobili tudi nove prostore (v nekdanjem KSC-ju). obljubljajo še veliko res zanimivih di>-godkov, ki bodo popestrili dogajaiîje v mestu. Aco Arsekič, že drugi mandal predsednik Šaleškega študentskega kluba, nam je povedal: »Imamo to srečo, da smo generacija, ki lahko praznuje pel desetleiij delovanja SŠK'ja. Davnega leta 1957 seje namreč Aco Arsenic: »Najprej bomo obletnico proslavili na akademskem plesu: letošnji Dnevi mladih in kulture pa bodo res posebni In pr< skupina študentov odločila, da ustanovi študentski klub ludi v Šaleški dolini. 1/ te ideje je nastal odličen klub, ki je v zg(ïdovini združeval šlevilne generacije študentov in poskrbel ludi za iiemalo zanimivih zabavnih in kulturnih dogodkov. Med pripravami na obletnico sem se poglobil v zgodovino kluba, k sreči pa je pred leti izšla tudi knjiga Vimenu S delali udarniško, dobrovoljno, po principu -»dajmo nekaj naredili. da bo vsem lepše«. Danes lahko rečem. da je vodenje kluba poslalo poscL skorajda prtîfesija. SSK je danes Firma v malem. Tudi kar se liče zaiamodaje. Zagnanosti v sedanjih generacijah ni več toliko kol nekoč, brezplačnega dela skorajda ni već. Je pa še nekaj aktivistov in entuziasto v, ki še veliko delajo. A časi so se krepko spremenili, danes je vse bolj hilro in virtualno,« Ob tem Aco prizna, da je današnjim generacijam lažje voditi klub zato. ker imajo redne mesečne prilive sredsiev. In to sploli ne majhnih. Tega prejšnje generacije nist) poznale. S lem pa je seveda po-vezanega tudi več dela, koje treba zago-vatjati porabo teh sredstev in zagotavljali kvaliteten program za študente in študentke. »Dobro je, da smo letos ob no vem letu uspeli sestavili polletno programsko shemo. Zalo smo zgtjdaj začeli pripravljali tako različne lečaje kot akademski ples in festival Dnevi mladih in kulture. I.etos tečaje organiziramo preko različnih oiganizatorjev ludi v Ljubljani in Mariboru, kjer imajo na^i člani 30-odstotni popust /a vse tečaje. Razliko poravnamo mi.« In potem sva prišla do zlatega akademskega plesa. I.etos bi) spel v spomladanskem času, kol je bila vedno tradicija. Lani so ga zaradi llnančnih težav izvedli jeseni. Letos že vedo. da bodo na njem nasLopUi Hazard in Rock*n'baad. Zato pričakujejo, da bo to ples vse generacije nekdanjih in sedanjih siudeniov. V maju bodo ziičeli z obnovní KSC-ja, saj naj bi ključe dobili konec aprila. Pikado klub se bo preselil v njihove prf>siore. študente pa najprej čaka krepka obnova, saj se v prostore ni vlagalo skoraj 20 let. »Vse bomo morali predelali, prostor po-ircbujc nove napeljave elcklrike. vode. toplovoda in ludi drugačno podobii, če hočemo uvesti nove vsebine. Mislim, da bo cenler mesta s lem, da prihajamo vanj, dobil novo kulturno injekcijo, saj bomo poskušali delovati bo(i klubsko in kol informacijska ločka /a študente.« Na kimcu še lo. Ob lelošAjih Dnevih mladih in kulture bo glavni koncert prav na nekdanji dan mladosti 25. maja na Titovem trgu. Glavni gostje bodo Bajaga in njegova spremljevalna skupina Instruktori. Poleg lega bodo letos pripravili Štafeto modrtisii, ki ho na pot krenila v Ku-mrovcu. Štafeto bodo nosili vsi šludenl-ski klubi u regije 03. /govorno, ni kaj! ■ Bojana Špegel w Ženske v mestu Velenje - Jutri, v petek, 9. marca, dan po dnevu žena. bodo v Kunigundi. mullime» disjkem centru Velenje, ob 18. uri organizirali pogovorni šov na lemo ženske v mestu. Zanimive goslje, kaiere • naj ostane skrivnost, Veienjčanke. različnih starosti in različnih kadrovskih protllov, bodo javnosti zanimivo predstavile svoj način življenja in njihovo v|{)go v Velenju, Dogodek jc namenjen vsem. saj gre za sproščeu klepet žensk v mestu. Publika bt> lahko sodelovala, poslavljala vprašanja, na koncu pa ludi za naslednji pogow>mi šov izbrala sebi primerno in priljubljeno temo. Dogodek boste lahko spremljali v živo po spleiu na vrtvw..mc-velenje.si. Dogodke organizirata Mladinski center Velenje in Mladinski sjvel Velenje. OS in KS Gorica ob dnevu žena Velenje - Danes (S. marca) ob 18 h bo v Osnovni soli Gorica prireditev, ki jo je šola pripravila skupaj s Krajevno skupnostjo Gorica, posvečena pa je dnevu Žena. Na priredil.vi. kije namenjena vsem občankam in občanom, bo učenka 5, razreda Aleksandra Ranic predstavila svojo prvo pesniško zbirko. ■ mkp V SREDIŠČU Avto šole nosijo veliko odgovornost za varnost v prometu Izpitni center Velenje pripravil posvet o problematiki usposabljanja kandidatov za opravljanje vozniških izpitov - Lani so bili kandidati bolj uspešni kot leto pred tem, so pa za to porabili več ur - Ključna je strpnost, a kako priti do nje? MUena Hr&tiČ • Planine Vêlerye, 1. marec - Enkrat leino v Velenju organizirajo posvet o problcmaiiki usposabljanja kan-dJdaiov in opravljanju vozniških Izpjlov. Na poHvelu oblCajno sodelujejo preUsiaviilki oddelka za upravne notranje zadeve, vodje avlo šol. Člani izpitne komisije, policisti, ki se ukvarjajo s promo tom, zdravniki, člani svetov za preventivo in vzgojo v cesinen) prtîmetu in drugi. Ne samo. da na teh posvetih ocenijo uspešnost izpitnega centra. izmenjajo si tudi izkušnje o tem, kako kandidate na izpit iiri-praviti tako. da bo njihova kasnejša udelei^ba v prometu kar se da vama. Saj ce bodo vami sami. bodo vami tudi dmgi. Lani so v Izpitnem ceniru Velenje beleM povečanje uspešnosii kandidatov na praktičnem delu izpitov, zaznali pa je tudi boljše /nanje kandidatov v teoretičnem delu, pravi predsednik Izpitnega cenlra Rado Jeromel. V teoretičnem delu je bilo opravljenih 2J9.1 vozniških izpitov (skupaj za vse kategorije), v praktičnem delu pa 2J21 izpilov. Kandidati z več urami uspešnejši To, da so bili kandidati bolj us-pesni, pripisujejo večjemu številu ur usposabljanja kandidatov v av-to^olah. »v porečju so sc kandi- Rado ieromel: "Kandidati so na izpitih vad no boi j uspaèni.» dali za opravljanje i/pita lani za enosledna vozila, kar pomeni /m kalegorijo A in II usposabljali 11 ur, za kategorijo B, torej osebne avKîmobile, 44 ur, za višje kategorije. kot rečemo • torej C, D. H • pa 19 ur.« razlaga Jeromel. Beležijo pa upad števila kandidatov. Ni jih več toliko, kot jihjc bilo nekdaj. »Delno» tako vsaj sklepamo, k temu pripomore tudi finančno stanje kandidatov. Kadar je to slabSe, je tudi pristopov manj.« pravijo. Konec koncev pol do opravljenega izpita tudi nekaj stane. Koliko? Ocena je. da bi kandidat lahko z dobrimi 1.000 evri stroškov lafiko prijel do izpita B kategorije-A ca ocena je relativna. tako kot je relativno vse. Uni bodo ^e vedno potrebovali več, drugi manj, Pribli/no polovica jili i/pit opravi prvič, drugi ga drugič, iretjič. četrtič ... j»No, vcasiii pa tudi ne gre. Recimo, da je lani nekd<.i izpil opravljal sedemkrat, ure, ki jih je bilo treba odvozili, so se bližale dvestotim, a uspeh ni izostal. Kandidati z malo večjim številom let potrebujejo tudi malo več us-pi^sabljanja, da lahko opravijo izpit. kar je povsem naravno,« pravi predsednik izpitnega centra. Pet najpogostejših napak Najpogostejše napake, zaradi katerih kandidati ne opravijo i/pila. so ne uposle vaiîje prometnih predpisov. na drugem mestu je posre- Afag. Andrejiia Mevc: "Samo Z redno zaposianimi na bi šlo," Franc Anttej: »€nim Je nerodno j če morajo v avto soio se enkratp drugim ni." Bego Oire k večji varnosti v pn)jneiu. li še enkrai. ker jim je bil ta t^d-vzet. Antlej pravi, da jc enim zaradi lega nerodno, drugim nič. »»Drugega izhnda nimajo. Ce h^v čejo spet vozili, se morajCĐ. st o'i kon^kt po ^lefon^: 041 751 U1 031 300181 tDari|0l Moraković). «MifjISS Filmar z občutkom za čas Milan Maric je izbral 7 svojih filmov, ki vsak po svoje pričajo o zgodovinskih dogodkih v Velenju - Knjižnica Velenje bogati zbirko av-dio-video gradiva Velenje - V velenjski knjižnici sn lansko ieio i/vedli prf)jcki «di-iiiiali/^cijc Uamo/nanskcga filni-skc^H iit video gradiva«. V sodek> vanju / MC Velenje - Regionalnim muliimedijî?kim cenimm Ku-nigunda, so na DVD nosilce slike in zvoka prenesli kar nekaj video in niniskih zapisov, ki so jih ustvarili Salečani. Većina jih ima posebno vrednost tudi /alo, ker govorijo o življenju in ljudeh v Ša- filraarja sla veliko illniov ustvarila ludi skupaj, a cokrai je bil MIlanov večer. Obisk studijske citalni-ce, kjer so pripravili projckcijo 7 avtorskih dokumentarnih filmov Milana Marica, je bil več kot odličen, saj je bila nabito polna. In prav vsi smo z nostalgijo spremljali posneto na Hlmski Irak. saj je Milan uspel pozabi ukrasti nekaj ključnih dogodkov u zgodovine Velenja. Sedaj že montira film o obnovi velenjskega doma kulture... Milan ni najbolj /govoren, zgo vomi pa so njegovi dokumentarci. V pogovoru z njim sem t^ajprej piiskuiiala i/vedeti, zakaj seje odloči] prav za kamero in film. A^cdno sem rad risal poseben odnos pa sem imel tudi do glasbe, ki jo imam prav tako rad V kameri in filmu lahko vse lo /družim. Predznanje sem dobil v Kino klu- Afî/an Marfć z vođ/em knjižnice Ladom Plankotn in povezovdfcem večera Petrom Orožnikom. Prijeten filmski večer je bil res poln nostalgije. leski dolini. Del teh filmov je že mogoče videli tudi preko Interneta (na spletnih straneh Knjižnice Velenje), načrti pa so šc veliki, saj si v knjižnici želijo, da bodo čira prej javnosti se dostt)pnej^[. V okviru projekta so pripravili že dva filmska večera s projekcijo kratkih dokumentarnih liiniov: pred časom jc svoje filme predstavil Tomo Conkas, v sredo zvečer pa Milan Maric. Sncmalca in S kamen:) in »delanjem« filmov se je Milan Marič /ačel ukvaijaii leta Í989, prvi film pa je posnel io-ta 199K To je film Nekoč je bilo. ki je zabeležil /adnje dneve legendarne stare restavracije Jezen), pa tudi rušitev objekta. Zadnji dokončani film je dokumeniami fihn o gradnji centra Nova. kjer je danes tudi knjižnica, zato gaje prepnjsto poimenoval Nova velenjska kryíž-nica. Dokončal ga je lansko feto. bu Velenje, v kalereni sta me prvih korakov/a kamero in montaže filmov učila Stane Hafner in Miro Karinel.« mi pove v uvodu. Doslej je dokončal okoli 30 dokumentarcev. materiala ima ^c ogromno. Vmes je bil tudi snemalec ifi TV Slovenija, dobil jc kar nekaj nagrad na festivalih ljubiteljskega dokumentarnega filma. Ker je Milan že upokojenec, in lo mlad upokojence, saj je bil rudar, sedaj snema in dela ^e voc. Veijetno bo sedaj našel čas. da pregleda številne posnetke iz preteklih let. ki so doma Se v »surovem»' stanju. Na mojo opazko, da si malo rudarjev izbere takšen hobi kol cm. pove: «»Res jc. malo je lakili. Vendar mi ni žal. saj sem bil /eio rad s kamero v jami. Najlepše mi je bilo snemati rudarje in jamo. Zdi se mi, da sem se prav »sprifak za to.« Večina Maričevih filmov je na-stala v Salei^ki dolini: »Tu sem se nidil, lu ves čas živim. Filme o Velenju delam / ljubeznijo,« mi pove in doda, da ima še veliko idej, ki jih žeh zajeti na filmski trak. Od filmov, ki jih je izbral za projekcijo, je v meni največ nostalgije vzbudil film Na robu. Govori o življenju v t. i. »provizori-jih«, delavskem naselju ob kotal-kalij>ču. kjer so danes sodobni bloki. Milan seje tam rodil iu iti-di dolgo živel, zato je znal prikazali naselje in prebivalce. Dva od prikazanih filmov sta bila posneta med vojno: Siejein bil je živ v Starem Velenju, Alarm pa na Kardeljevi ploščadi. In lo res v času, koje med vojno/a Slovenijo zatulil alarm, ki je oznanjal možnost letalskega napada. Milan je bil s kamero med ljudmi že, ko še nihče ni vedel, da bo sprožen, zato je zajel povsem vsakdanje popoldne na trgu, ki se naenkrat prelije v panično tekanje proti zakltniisču. Res izjemen občutek za čas... Marič pa je tudi soavtor promocijskega filma o Velenju Mesio s sanjami, ki lepo prika/uje vso lepoto našega mesta. Ustvaril ga je skupaj z Ivom Stropnikom in bratoma Blagotinšek. Skratka, Milan nam je pripravil lep večer, poln nostalgije. In takšnih bi lahko oh njegovih filmih in tudi fiimskih drugih članov velenjskega kino kluba doživeli se veliko. Da jih bomo, pa bo poksr-bela velenjska knjižnica. ■ Bojana Špegel Slike in fotoslike Uroša Potočnika Jutri V Galeriji Velenje odpirajo samostojno razstavo slik akademskega slikarja iz Belih Vod Velerije - '/,)vl in ustvarja v Belih Vodah. Po končani osnovni šoli v Velenju je nadaljeval šolanje /a ste klopih a I ca/steklarski tehnik v Rogaški Slatini. Uia 1999 seje vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru - smer likovna pedagogika. kjer je uspeSno zaključil dva letnika. Od leta 2001 deluje kot prtv gramski vodja Galerije mladinskega centra Velenje, l^ta 2001 je opravil sprejemni Upit na Akade-ntiji za likovno umetnost v Ljubljani - smer slikarstvo pri profesorju Hermanu Gvardjančiču. Dt-p]-fesionalni zasnovi, oblikovanju in obsegu cenovno dosegljiv vsaki>niur. Pred naročniške ce ne veljajo do njegovega Izida v sredini marca, naročila pa sprejemajo na brezplačnem telefonu 080 15 17. ■ T^ET ■ FCOLCnSTA 2012 Ana Kladnik Díl leia 2012 tnu li)či se celih i)ei lei. Phuisko ^osiXkiorstvo po pei-leikah svJť v zf^odovino sicer zaphafo kol imisimno. danmnja nintUna /Evropa pa si preJi^tavlja, da Je toliko casa poireb//o. da meslo /x>siafie Eyropska kulutrtia pr^slolnica. Preiiefi umiu pripade fa (askavf nusiov. mora presfatf dolfioíraJcN posfopek, v katerem \koyfiJaki za kulUiro presoju/o upravičenost kandiduiare. izdelana vizija oziroma pro-^ram J2 mesecev kuflurnega presîîia mora med drti^m dokaza-vaz/ ïudi lo. kako naj hi dogodki v okviru akcije kullurna prenuM-ca Brofie prispevali k tiol^orocnemn razvoju ku/iurnega življenja v mesiu iu njegovi ^irši okolici Organizacijski odbori slovenskih mesi, ki so pripravljala kandidaturo. so bili postavljeni pred zahtevno in <>d%ovorno nalogo. Koliko l)odo k odločitvi prisi>evale politične igrice, se na tem mesln ne telim spusčaii. \sekakor pa tovrstni prcjekti zahtevajo premisljenosi. resnost priprave in pa seveda čas (dovolj ixtvedno je. da več kot dvajsetletna tradicija organizacije l-yropske kulturne prestolnice, kol že zapisano. t>i'edride\'a celili f>el let organizacijskih priprav ob že Izdelanetn in ixnrjenem programu izbranega mesta). Razvidno naravnani projekti potrebujejo čas. da se lahko kvalitetno pripravijo. Takšni fmjekil so tudi naj\eč vredni in cenjeni, a di> bijo jih lahko le tisti, ki so ludi pripravljeni investirati v njihovo pripravo. in predvsem, ki jim je jasno, kaj telijo od projekta dobiti. Enoje namreč medijski blef v zvezi z e\'ropskiml projekti, ko se ad hoc prijavljajo projekti zaradi njih samih in so dovolj že drobiinlce, in kjer samo prijavitelj ve (če sfdoh), čemu naj bi si užih ozinnna kakwa je njihova vizija. Priprava projektov je timsko deio in ne zdravlfenje osebnih ambicij Kdor ima za sabo priprmo diplomske, magistrske naloge ah celo disertacije, ve. kako važna je predhodna priprava: ko imaš zbrano gradivo, je polovica t¥i)Jega dela že za labo. Naj se vrnem k slovenskim kandidatom za Evropsko prestolniœ kulutre. lako Ijubl/ani, Celju. Kopru s Piranom in Izolo ter Mariboru skupaj z Mursko Soboto. Novim mestom. Ptujem, Slovenj (iradiv/u in Velenjem želim v.vť najboljse^ Vsak ima prav gotovo svoje adute in vsakemu bo prestižni naslov veliko tirinesei Dejavnosti, ki se (Hhijajo v zvezi z Evrop-úo prestolnico kulture, so seveda velik izziv in vsekakor prinesejo v mesto in njegovo okolico ne samo celoletni program, temveč fmtijo vidne sledi in trajne posledice. A pravila igre so takšna, da je lahko v vsaki državi izbran le en kandidat. Kandidaturo mest lahko razumemo tudi kot tež/t/o mesta po hitrejšem in kvuliielnej.^eni kulturnem razvoju. Prryekt. kot je Evropska prestolnica kulture, je res velik in prestižen, a je vedno le sredstvo za dosego cilja, ki .ti ga je mesto ze zastavilo kol prioritetno: to je poslati mesto kulture. Novi ncpisi sledijo, prav tako mm /)etletke. časa nesmrtnosti za najboljše verze Akademija Poetična Slovenija bo letos v Velenju - Zgodila se bo 21. marca, ko bo Velenje v znamenju predstavitve kulturnih projektov Velenje - Umetniško-sirokovna žirija v sesta\à dr. Sonja Hudej, Zoran Pevec in Ivo Stropnik (predsednik žirije) je izmed 158 še neobjavljenih pesniških ciklov t)z. avtorskih pesniških izborov (v obsegu sto verzov), prejetili na javni literarni razpis in podpisanih s šifro, za letošnjo nagrado čaša nesmrtnosti, ki jo podeljuje Akademija Poetična Slovenija. Izbrala pet pesnikt)v. Nominirani so: Iztok Geister. Jtirû Htidolin. Brane Mozetič, Vinko Mbderndorfer in Milan Vinceřic. Nominiranci bodo na praznični počastitvi pesniške ustvarjalnosti 21. marca v Velenju predstavili nominirane pesmi, med katerimi bosta umetniška žirija in posebna stočlanska žirija kulturne javnosti izbrali nagrajenca. Pesmi petih nominirancev in dodatni izbor pesmi 21 slovenskih pesnikov in pesnic bodo objavljene v posebni pomladanski izdaji revije za poezijo Pociikon-Lirik(m 21, ki bo pospremila pesniško akademijo 21. marca v Veietiiu. Akademijo Poetična Slovenija s podelitvijo veličastne pesniške nagrade časa nesmrtnosti in z vrhunskim umetniškim programom v počastitev svetovnega dneva poezije organ i/J raj o pod pokroviteljstvom Ministrstva za kuliun) R.S in Mestne občine Velenje: Velenjska knjižna fundacija. O.Vregijski odbor Društva slovenskih pisateljev in Asociacija Velenika. ■ bs 107,8 MHz R/I\O0J8K[! lOa Č/I\S@POSDOI Glasbene novičke Gala ples predsednika Plambergerja Davor Planibcrgcr, velik ljubitelj filma, ki je imel v Časih, koje kino v Velenju delalo vsak dan, MH RmWu Velenje oddajo Îîovorimo o filmu, sicer pa profesor tjh glasbeni šoli in član skupine STOP (Slovenski tolkalni projekt), je pred dnevi slavil okrogli jubilej. Člani Kullurnoumeini^kega drus5iva Talci in padalci (TiP) so mu, koi se za predsednika spodobi, ob jubileju v llorjanski operi (pri Jo/jci) pripravili gala pred^dni^ki ples. Udele/ili so se ga vsi njego\i minislri in ministrice s sopr;>ganii in soprogi ler ambasadorji, organizaioiji pa so ob lem velikem dogodku pokazali izjemno mero protokolarnih sposobnosti Predsednika in njegovo /eno je na gala ples - v posebej za Lo najeli Hniiziiii • pripeljal šofer, spremljali so ga telesni stražarji. Pred florjansko opero, ko so ga preobleki i v frak (soprogo pa v večerno iDaleto), so niu ob soju bakel, ko se je sprehodil po rdec) preprogi najprej do govorniškega odra, pripravili rokovanje s celo ministrsko ekipo, Pr govoru je sledila novinarska konferenca, potem pa je predsednik s soprogo odprl gala ples. Sprejem je bil nepozaben. Spremljalo ga je velikt) novinarjev in na trenutke se je bliskalo, da se ni skoraj nič videlo. V govoru, seveda so ntu ga spisali drugI saj predsedniki govil, da je popolnoma jasno, da tovrstno spon)čila ni primerno za tekmovanje na ť.urosoEízu. V pogo voru za izraelski časnik Jcdir>t Ahanmot so člani skupine siccr zanikali, da bi pesem govorila o Iranu in lovrsina razmišljanja označili za absurdna. Skupina Teapacks je bila ustanovljena leia v Izraelu pa je poslala priljubljena v 90. iclih minulega stoletja. Izdala je devei albumov, v katerih združuje izraelski rock in pop ter včasih ludi orientalske zvoke. Podelili nagrade MME_ Neodvisna britanska rockovska skupina Arctic Monkeys je na čeinkovi podelitvi nagrad NMK Awards v Londonu prejela kar dve priznanji. V ožjem izboru so bili sicer v siirih kategorijah, nagrajeni pa v dveh. in sicer za najboljši album - Wliale- ver People Say I An\. That's What Fm Nou in za najboljši glasbeni DVD - Scummy Man. Spel pa je bila osmoljenka 2l4etiia pop pevka Lily Allen, ki navkljub slirim nominacijam domov ni odnesla niti ene same nagrade; podobno se ji je pripelilo že na nedavni podelitvi nagrad brit (Brii Awards). Jamie T, 20-lcini novirîcc iz Londona, je prejel nagrado za najboljšega solista. My Chemical Romance (ZDA) jc obveljala za najboljšo mednarodno skupiru>, Muse za najboljši britanski band in ITie Klaxons za najboljši novi sestav. v Novi album Sank Rock pri novi založbi Skupina Sank Rock (na sliki spíxlaj) bo v petek, 16, marca, v ljubljanskem gradu Kodcljevo predstavila svoj novi, žc 14. album, z naslovom Senca sebe. Album je skupina izdala pod okriljem nove založbe, in sicer Dallas Records. "V tem trenutku, ob za- ključku projekta, čutimo, da potrebujemo večje za-upatije v band, novo energijo in neobremenjene ljudi okoli sebe. Ljudi z novo vizijo, ki si jo Šank Rock zaslužimo in želimo." je odločitev pojasnil bobnar in nicnedžer skupine Aleš Uranjek. Svetovalec/^iložbe Dallas Records Nikola Sekulovlč jc nad novim materialom na albumu Setica sebe navdušen: "Tako čvrsin in primarno Sank Rock niso zveneli še niko]i!"/a ceh>sino vizualno podobo skupine je ponovno poskrbel fotograf in režiser Saša Iles, ki se podpisuje tudi pod videospot za prvi singl Senca sebe. ki ga bo na televizijskih ekranih mogoče videli v drugi polovici marca. Novi album Šank Rí>ck bo naprodaj od 19. marca dalje, še sporočili iz Dal-lasa. Alenka Gotar posnela evrovizijski _ Razvedrilni program Televizije Slovenija je z Alenko Goiar posnel videospot za evrovizijsko pe-(.\et z juga. Pod okriljem avtojja in režiserja spola Predraga Rajčica, direktorja iblograílje Aleša Belaka in kostumografa Davida Mateja Goijata je vidcosp<3t nastal v Portorožu in Ljubljani. Alenkin "cvet z juga" v spotu igra uspešen maneken Sarnucl. Videospot bo premierno predvajan v oddaji Spet doma, v uedeljo, 11. marca 2007 na 1. programu Televizije Slovenija. Gusti in Polona v Maxu 16. marca bosta v velenjskem klubu Max skupaj s spremljevalnim bendom nastopila Gušii in Polona. Prvi nekoč kitarist Big Foot Mame in avtor nekaterih njilîovih velikih hitov, je pred leti stopil na saimv stojno pot in izdal album Dolce Vita. Približno v tem času se je rodila tudi ideja o sodelovanju z nadarjeno mlado pevko Polono. Dogovorila sta se za skupen projekt, ki se je rojeval počasi, vendar z občutkom. Album, ki sta ga naslovila preprosto z (îP. je bil objavljen v začetku leta 2005. Na pot ga jepfj-spremil \ideo za skladbo D Dan. sledil mu je Makova polja in druge uspešnice ter seveda niz kon:or* tov, na katerih ju spremlja bend, ki bo z njima tudi na koncertu v Maxu. IMifjISS Velenjsko gobarsko društvo ima vse več članov. Pravijo, da se je gobarska sezona že začela, marcevke že rastejo, zato bodo vedno bolj aktivni. Med tisti-^ mi, ki že dolga leta hodijo v gobe in ki jih tudi zelo dobro poznajo, je tudi j Jure Mogelnicki. Novi članici društva Mileni Pečovnik, ki je doslej poslušala le lovske zgodbe (njen tast Tone je strasten lovec, prav tako njen mož Igor), je Jure, ki je prve gobe okušal že - kot pravi - pred drugo svetovno vojno, torej v rosni mladosti, zabičal: >»Milena, zelena musnica je res < j^T^ 2elo strupena. Izogibaj se je! Raje nabiraj jurčke in lisičke. Za za- Med najbolj strastne navijače rokometašev Gorenje gotovo sodijo tudi Anžičevi iz Velenja - sin Sebastjan, mama Vanda in oče Jože. Sebastjan je med Šaleškimi graščaki, navijaško skupino, ki svoje rokometaše spremlja tako doma kot v tujini, celo taglavni. Od lani je njihov vodja. Nad to dolžnostjo je zelo navdušen, pa čeprav je zelo odgovorna. Predvsem mora skrbeti, da so navijači povsod kulturni med navijanjem. Kot kaže slika, je vsaka tekma, seveda za Anžiče-ve, tudi zelo naporna. Povsem jih Izsuši. Šolski pornografski film Čc slovenski učilciji večkrat pomislijo, da so njiht>v učenci nestrpni. nemirni ali neposlušni, morajo slišati 'ia /gc)dbo o skupini ameriških srcdnjeàoiccv, ki se jc med odmori zabavala na svojevrsten način • v učilnici so namreč s ne jn ali pornografski film. Razkrinkali so jili, koje učiteljica igre med odmorom med ruihi-sklm preverjanjem so I ski h prostorov zalotila Sliri dekleta in dva Tanta, ki so v učilnici snemali žgečkljivi film. Dekleta so bila oblečena le v spodnje perilo, fanta pa sta se pretvarjala, da sta snemalec in njegov asistent. Za kazen bodo učenci srednje šole za nekaj dni i/kJjučeni iz ^ole. Njihov ravnatelj pa meni. da se je tbk^en dt^^odek zgodil, ker učenci preveč gledajo lelevi/ijo in poskušajo prizore, ki jih vidijo, tudi sami izvesti. Pet tednov neprestanega koiskušali podreti rekord v kolcanju? No. tegale boste te^ ko premagali: čeprav je pila ku- marićnl sok. zadrževala dih, dihala v vrečko in obiskala nevrologa, ni nič pomagalo - kolcala je celih pet tednov. 15-Icina Američanka je močno kolcala, dokler se kolcanje ni končno ustavilo samo od sebe. Oh veselem dogodku je dekle povedalo, dajo peče nos In boli grlo, a se počuti velika bolje kot v prejšnjih lednih- Nič čudnega, saj je ves čas kolcala okoli 50-krat na minulo, razen med spanjem, ko seje kolcanje umirilo. Gospodična je /aio obiskala specialista za nalezljive bolezni, nevrologa, kiroprakîika, bipnoii-zeija in akupunkiurista. Prei/ku-sila je tudi patentirano napravo, ki naj bi ustavila kolcanje. in vse ljudske recepte. Dekieiova matije dva ledna po začetku kolcanja poklicala medije, da biji pomagali fH^iskati pomoč za hčerko, ki je nato nastopila tudi v dveh televizijskih oddajah. Na amcnUom Nacionalnem inštitutu za zdravje so ob tem povedali, da lahko kolcanje spro/i kar koli • od pekoče hrane do stresa» laliko pa se začne tudi čisto brez vzrtika. Kolcanje povzrc^ča neprostovoljno krčenje dlafragme, zaradi katere se na kratko zaprejo glasilke, ki p5> vzročajo znani zvok kolcanja. Ra^a, ki razume kitajsko Neki Kitajec trdi. da njegov d^v mači ljubljenec racak poleg lega, da rad spije kakšni) pivo. razume tudi kitajsko. Mož, znan kot Dedek Cao, se vsak dan po mestu i' Dalian sprehaja s i^estlct-nim racakom Jajo. Pravi, y v« da rac-ak razume vsa nje-jy^^J gbre volje, preveva naj vas optimizem,« svetuje knjižica, zadnja v seriji knjižic, ki svetujejo, kako najti srečo. Serijo naj bi navdahnile budistične modrosti in filozofija fengšui. ki uči, da je osebna sreča odvisna od stvari, ki nas obdajajo, Z idejo, da se sreča skriva v stranišču, se veliko ukvarjajo colo japonski časopisi in televizijske oddaje. Duhovniki morajo shujšati Romunski škof Calinic je sviv jim duhovnikom naročil da m<> rajo shujšati, saj naj bi njihovi ti krogli trebuščki kazali na preveč tuzemskih užitkov. Škof želi. da duhovniki postno obdobje razte-gjtejo prek velike noči, prip^noča pa tudi daljše molitve za izgubo telesne teže. Calinic, škoťna čelu regije Arges, je povedal: ►>Prevclj-ki trebuhi ljudem dokazujejo, da imajo duhovniki dobro življenje m niso osredinjeni na svoje sveto poslanstvo,« Dodaja pa, da jim ne pri po niča športnega udejstvova-nja, saj naj to ne bi bilo primemo za može svetega poklica, in meni, da bodo >maratonske molhve veliko bolje delovale«. Duhovniki se strinjajo s škofovimi nasveti, če-prav so iiekaterl iiîenda že oraeni-D, da imajo že od nekdaj močne kosti. Duhovnik iz Pitestija je tako povedal: *Vsi vmoji družini so malce debeli, to je genetsko, in ne verjamem, da lahko shujšam, tudi čc se zelo trudim.« Neki drug duhovnik pa je dodal: *0e si debel, to ne pomeni, da dobro ješ ali živiš, ampak je to stvar metabolizma.^ Še nekdo ni mogel molčati. Tisi i, ki ne verjame, da Bog ne mara velikih trebuhov: »Na sveiu je ustvaril sulie in debele ljudi in med njimi ne ra/likuje, a ker nočem, da bi ljudje verieli, da živim ra/košno življenje, bom poskušal izgul>iti nekaj kilogramov med postnim obdobjem, kol mije svetoval moj škol'.* da so Japonci v primerjavi z drugimi narodi precej obsedeni s čistočo. je sicer znano /e dolgo. A zadnje čase si najbolj prizadevajo za čistočo svojih stranišč. Februarja jc namreč na japonskem izšla knjižica z naslovom Čiščeííje stranišča, da bi pritegnili srečo. V njej lahko Japonci preberejo, kako očistiti najmanjši prostorv sta-novanju. da jim bo to prineslo čim več sreče. Knjižica ponuja ogromno nasvetov, kako pravilno uporabljati WC-krtačo in najraz- I & Ne levo ne desno»»« IVetja razvojna os nam res dela sive lase. Eni pravijo, da ne sme iti ne levo ne desno, ampak tam, kot so se zmenili. A kot da zdaj nihče ne vt, lqe naj bi to bilo. Joli spet Nošo Odkar je Jolanda v nedeljo osvojila bronasto kolajno, je spet naša. Detektivke Politiki prispevajo k temu, da je naše življenje pogosto kot prava kriminalka ali drama. Državna uprava bo poskrbela, da bo kot detektivka. Z detektivi za petami uslužbencev. Od praznika do praznika Nekateri šoštanjski svetniki so pripomogli k temu, da se bo pri njih božič vlekel vsaj do velike nooi. Vse za* radi božič nice v vrtcu. Naša klima Naravna klima se močno spreminja. To se pozna pri ogrevanju zemlje. Pri nas se močno spreminja tudi politična klima, tudi to se pozna pri ogrevanju razmer. Nesrelni Engo Zaradi Enga bo v Gornjem Gradu vroče tudi tedaj, ko ne bo treba ogrevati. Zadovoljstvo Veliko Velenjčanov je zelo zadovoljnih, da je Velenje končno spet dobilo svoj kino. Morda bodo v njega celo šli. Odštevanja v LDS se gredo novo igro. Odštevanko. Fron v vsej dolgi 35'Ietni zgodovini pravi kulturni ambasadorji Velenja. Veselo rajžaitje po pokrajinah 35 lel ni majhna doba. V leli le-lih se je v Kole d i zvrstilo t^romno plesalcev in plesalk, pa glasbenikov, ki so jih spremljali pri različnih postavitvah. V dovijit) so z velikimi črkami zapisali neSteta gostovanja in nastope doma in v tujini. Z enim samim poslanstvom, ohranjanjem ljudskih plesov in glasbe. Velike zasluge za to imata se vedno aktivna zakonca Mile in Neva Tram-puš, ki sla v/gojila tudi nekaj odličnih naslednikov. Da ljubezen do foUclore v Velenju ne bo izumrla, je dokazal že prvi nastop na večeru, posvečenem ?5-lctnici. Oder so napolnili najmlajši plesalci, večinoma plesalke, a bodo zagotovo za to navdušile tudi svoje vrstnike. Di^kazali so, da 2e /najo nekaj pesmi in plesnih korakov. Na odru Jih je vodil sedanji predsednik Ko lede Marko Priirz-liik in malčki so mu lepo slediD. Potem pa smo se podali tudi na dolgti potovanje in podo/iveli turnejo skozi oči članov Kolede. Izpovedi so bile iskrene, prav nič izumetničene. kol da jih pripovedujejo najboljšemu prijatelju. Dodane so bile fotografije z gostovanj in potovanj. Zanimivo, ui kaj. In kie vse smo bili v petek zvečer'? Najprej so nas plesalci iu plesalke popeljali v Belo krajino, po tem na Gorenjsko in na bal na Dolenjskem. Sledil je kratek od- Ob koncu so prišli na oder prav vsi, ki so nas popelfaii na rajžo s KoMniM, Poglejte, koliko Jih jet /fi kolikomed njimi mladih. To pa je zagotovilo, da čaka Koledo se veliko ustvarjalnih let mor, v katerem je župan poskrbel za ponino, članice Kolede pa so same spekle veliko okusnega peciva, ki so ga v nošah stregle obiskovalcem. Med njimi je bilo ludi veliko folkloristov iz vseh k<^nccv države, saj so v dolgih letih delovanja navezijli številne pristne prijateljske stike. Pti odmoru smo Šli v Rezijo, kjer mene vedno znova navdušijo »drugačne« nose. Pri plesih iz Ziljske doline pa so se plesalccm in plesalkam na odru pridružili mladi godbeniki in pevc: Rudarskega okteta. Zalo je bila la točka se posebej zanimiva. Osiveli k(v ledniki, ki so se ta večer na odru odlično odrezali kar v nekaj po-sta^rvah, so potem predstavili ples. iraeniwan Jesih. Za ki)nec pa so nam plese iz Razkrizja ob spremljavi lambura^ev Kolede prikazali se člani slarejse skupine Kolednikov ... In popotovanje po /.godovini in pokrajinah je bilo končano. Mnogim prehitro. Za konec so na oder prišli vsi, ki so pripraviU še en lep, nepozaben večer, aplavz iz dvorane pa je bil res iskren. Zahvalil se jim je tudi župan Srečko Meh. ki jim je izrekel veliko priznanje: ob kandidaturi za evropsko prestolnico kulture, kjer seje Velenje pridružilo Mariboru, je dejal, da je bil zanj že ta večer tako lep. kol da sc je »»prestol-nica<( že zgodila. Večer so ponovili Se v soboto, prav Lako v razprodani dvorani. Že v tem tednu pa so člani Ko lede nadaljevali vaje za nove nastope. Veseli, ker so uspeli s po močjo sponzorjev pridobiti tudi nekaj denarja zato. da obni)Vijo noi^e. Kot je povedal predsednik društva Marko Pri-IrŽnik, so le namreč V večini stare že toliko kot Koleda. Naj jim uspe, tudi zato, da bodo se naprej razveseljevali s svojimi nastopi. ■ Bojana Špegel Foto: Stane Vovk e Skupina osivelih kolednikov je med prikazom baia na Di>len)skem očitno uživala. In mi z njimi Plesi iz Rezije so drugačni tudi zaradi prav posebnih nos. Krila deklet so kratka in živopisana, pesmi drugačne. è- Z V Ziljsko dolino so nas popeljali skupaj z godbeniki ... ft Starejša skupina nam je prikazala gorenjske plese. ««HjiS Zgodbe iz šolskega nahrbtnika Piše: Marjan Marinšek Lahk' tuki? (28) / malimi šolarji je biJ voJno kri/- Pri Pojlckovih, ki so slaniv vali v graščini, jih je hib dcvei in vsako Iclo jc eden na novn prišel v Oče Pojick je delal na za-družnem posesivu in si je svoje ime prisju^^il, kerjc namesto »iti ija«, rekel »pojli tja« in je bil Poj-i€k. ťV i>\ ga vprai^al. kam gre. je rekel «da mora pojii po mleko /a paniže«, in ic si ga vprašal, koliko lačnih usl jc doma. je rekel, »l.a-kole devtíl, desetji bo že!« Na drugi strani ii^a so živeli Mesci. Pri hiši. o/iroma šiali, je bilo pel šolarjev, ki so radi pohajali po irgu. Oče Mcsec jc bil šušlar, ob nedeljah jc v gaî;tilni vlekel 1'rajionarico, mati je bila laberharka in bili so veliki rcve/i. Mi. starejši pio-niiji, smo čutili dolžnost, da poskrbimo za varnost teh ubogih otrok in da jih vzp'u in kleparstvu Glinšek. Iz kiparjeve delavnice Šoštaiij, 2. marca • Razstava kiparja Pranca Ravnjaka, je že v svojem naslovu nakazovala, da Zgodilo se je • • • od 9. do 15. marca • 10. marca 1978 je začela v Šošianju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki: -10. marca 1981 je velenjski alpinisi Ivč Kotnik kol član jugoslovanske alpinistične odprave odpotoval v IJi-malajo; clj odprave je bil četrti najvišji vrh sveta. R50I meter, visoki Lhotse: -10. marca 1986 so v velenjskem Veplasu uvedli ukrep družbenega varstva; predsednik kolegijskega poslovodnega odbora je poslal Franc Ve-denik. ki je še danes na tem delovnem mestu; • 10. marca 2001 so v Šoštanju i)dprii prostore nove pošte; • na šošianjskem sokolském odru so v nedeljo, 12. siišca zvečer, pripravili že tretjo gledališko predstavo v [eiu 1939; kot so napisali na vabiloje »v režiji gospoda Karbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih "Žene stavkajo"«; • 12. marca 1989 so v Velenju organizirali .34. balkansko prvenstvo v krosu: -12. marca je bila rojena ludi velenjska teniška igralka Kalarina Srebotnik, ki je s svojimi športnimi uspehi odličen ambasador Velenja in Slovenije povsem svetu; -1,1. marca 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc: - marca kta 1943 so ludi v parku pri Velenjskem gradu uredih gaj junakov kol simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za lisie Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani: - od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Siajerske članstvo v Štajerski dt>m ovin ski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva. ki ga je okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vfjjno pravo, podelil članom te zveze; dtikončni člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državliani na preklic; -14. marca 1988 je bilo v restavraciji Nama /.edcveinH> Katarina Srebotnik (Arhiv Muzeja Velenje) sto srečanje velenjskega Društva humorislov; -15. marca 1972 ob 15. uri in 7. minul so vključili v obratovanje tretji blok šo s lanjske le rmo elektrarne- ■ Damijan Kijajič lahko obiskovalci Mestne galerije Šoštanj pričakujejo ustvarjalcev pregled del iz različnih obdobij njegi)vega ustvarjanja. Pričakovanja so bila izpolnjena. Ravnjak je pripravil odlično razslavo skulptur v lesu. ki nakazuje njegov pre-tlnjen odnos do materiala, liričen pristop in h krali spoštovanje do lesa, ki se kaze v iskanju tistega, kar les ponuja, ne pa vsiljevanju kiparjevih pričakovanj. Razstavo, kije postavljena tako. da se kipi vežejo med seboj v vigajočení prepletu, je zaključena s kipom, ki kaze navzgor, naprej, ali če h(V čeie. v bre/Jcončnosi kipaijeve domišljije. O kiparju in kiparjevem deluje dr. Mirko .1 uter še k med drugim zapisal: 'l.e počasi razvozlamo svet kiparjeve fanta/jje, s katero se nam lahko dokaj različno približa. V kipih, ki so bližje mejam realnega sveta, vsebina običajno ni vprašljiva, saj predstavlja ljudi iz usivarjalčeve okolice, posebno v nizu porireiov. Kipi pa so včasih bolj stvarni in blizu posnemanju resničnost, drugič le podobe iz spomina. Resničnost pogosio izpodrivajo za naivno umetnost značilne deformacije in poeniv siaviive. Modernejše so oblike sti- liziranih in shematiziranih skulptur, naj bodo mizarsko gladko pty liranc sohc Da oblikuje in rezbari kipar Franc Ravnjak resnično predvsem iz ljubezni do lesa in zase, razberemo tudi iz megovih številnih in raznolikih estetsko zanimivih in skladnih abstraktnih kompozicij, izdelanih z enako resnosijo in domiselnostjo kot vse drugo. Na petkovem (Odprtju je v kulturnem programu sodelovala Nataša Skornšek. O avioiju je spre-govi)ril dr. Mirko Juleršek, program je pi)vcz0vala Milojka Komprcj. razstavo, ki jo je pospremilo velikii obiskovalcev, pa je odprl Kajetan Cop. Zbrane jc nagovoril ludi avtor sam, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k razstavi, likovnemu pedagogu Robiju Klančniku za pomoč pri postavitvi, prijateljem in tistim, ki ga vzptîdbujajo, še najbolj pa svoji drui.ini. ■ IVI, Homprejf foto: D, Tonidi 1Í!)7 MHz FM NASI KRAJI IN UUDJE Humoristi tudi letos za otroke Člani Društva humoristov Velenje iii drugi obiskovalci smo zadnjo fcbruariko soboln napolnili čudovit ambient v restavraciji Jezero v Velenju, /brali smo se na tradicionalcm, tokrat /e 6. plesu, /abavali sn".iskavalca. Skupaj smo se vese- lili vse do zgodnjih jutranjih ur. Vsako ieio raso prireditev povežemo ludi s huma nit ar nosijo, Tudi letos smo sredstva, ki smo jih pridiibiii od vsiopninc in bogatega sre-celova, namenili za nakup igral Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje. Igrala smo predali otrokom, zbrajiim v avli centra prejšnji petek. Pri predaji so nas otroci presenetili, saj so nas nagradili z navdušenim aplavzom in s pesmijo, mi pa snir> obljubili, da bomo takšni} delo nadaljevali. ■ B.P. mLflD! DOPISřlíKl poi^oe/wo V sredt) prejSiiji teden so ustvarjalci oddaje SKL obiskali <)S Livado. Ekipo ŠKl, S(} pričakali šolski novinarji, ki so snemalca popeljali po šoli. mu jo raz- kaz.ali in predstavili. Nate je sledila četrlfinalna tekma med učenci O.S l.ivada in OS F. Mal-gaja ientjur. Celotno dogajanje pred tekmo in med njo so pope- strile številne nagradne igre in maskote, ki so skrbele za super vzdušje v telovadnici. Tekma je bila zelo zanimiva, a, žaL domaćim učencem ni uspelo. Kako je potekal SKJ.-jevsko obarvan dan na šoli. si lal^o ogledale v oddali ŠKl. in na spletni strani šole. Lep košarkaški pozdrav, ■ PikaZlodeJ Odkrito o alkoholizmu Večer z Vereno in Andrejem Perkom, ki sta napisala knjigo o boju z alkoholizmom Poletje je dalo na glavo klobuk Velerýe - V sredo. 14. marca. Kjijigama Kulturnica v sodelovanju s Knjižnico Velenje vabitai na srečanje z Vereno in Andr^em Perkom. avtorjema knjige Poletje je dalo na glavo klobuk. Večer se bo pričel kot ponavadi • ob iy uri. Kdo bta Verena íd Andrej Perko? Sta mož in zena, starša in stara starša, ki sta prehodila izjemno življenjsko pot. kije obogatila in osmislila njuno delovanje. Verena je arheologinja i dolgoletno muzejskti in pedagoško prakso. Andrej je ps:holog, deluje na Centru 7.a socialno delo v Kamniku in vodi terapevtske skupine v SkoQi Loki. Ob Andrejevem alkoholizmu sta se vključila v terapevtsko skupino dr, Janeza Riiglja in v tej skupini vztrajala 23 lei. V tem času sia oba doktorirala. Verena pa sedaj pripravlja že drugi doktorat. Kot zgledna starša sta vziiojila tri otroke, danes že samostojne (er uspešne idrasle osebe. Njuna /Jvljenjska z.godba govori o tem, kako z discipline^ in ljubeznijo prepoznaš vrednote ter razviješ svoje najgloblje skrite potenciale. Ob tej priJožnosti bodo predstavili še novo knjigo Andreja Perka Samopodt)ba ljudi v stiski 1er novo pesniško zbirko Verene Perko. ■ bè V soboto Velenjski plesni oder Namesto dva le en večer prikaza plesne v ustvarjalnosti v Šaleški dolini Velenje - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območna i/posiava Velenje, v soboto pripravlja območno srečanje plesnili skupin Šaleške doline. Že dolga leta ga imenujejo Velenjski plesni oder. Ker se je prijavilo manj plesnih skupin, ktJt so računali prireditev ne bo dvodnevna. Na ogled plesne usiva rial nosi I vabijo v dom kulture, začeli pa bodo ob 18. uri. Vodja izpostave sklada Kina Mavec Krenker nam je o letošnji prireditvi povedala: »Območno srečanje plesnih skupin, ki delujejo na območju Šaleške doline, bo prikaz plesne ustvarjalnosti v dolini. Predstavili se nam bodo plesalci Plesnega studia Kaly, plesni knížek Bratov Letonje, plesna skupina Fione iz Šmarlnega ob Paki, plesalci oddelka za ples iz glasbene šole Velenje iu Plesni studio N. Kot vse naše prireditve je tudi ta izbornoga značaja. Slrotemia svetovalka Mojca Kasjak si ho ogledala vse plesne točke in na koncu izbrala nekaj skupin za Me-dobmočno plesno srečanje, ludi co bo v Velenju, v mesecu maju.« Izvedeli smo še, da dveh večerov letos ne bo, ker se za revijr) ni prijavila plesna šola Spin. Sicer pa so s prijavami zadovoljni, saj so pristv me vse ostale plesne skupine, ki delujejo v dolini. Ker vedo, da tudi po posamezjiih osnovnih šolah delujejo plesne skupine in krožki, upajo, da se bodo v prihodnjih letih za revijo prijavljale tudi te. bé 'ONA' Vsi čakam>kure«, kot jim pravi sam. Iskreno doda. da ima / živalmi delo cel dan. lahko pa bi ga imel tudi manj. če ne bi bil lakti velik ljubitelj živali.^ Seveda se takoj spomnim razstav in tekmovanj in kot ženska vprašam, ali kd?j «lispajo« živali, preden gredo z ijimi na razstave in tekmovanja, ki so tako v Sloveniji kot tujini? »Seveda. Brez tega ne gre. Tako kol gre ženska k frizerju, mi pripravimo in polepšamo ludi naše živali. Treba jih je očistiti, prečesati, skrajšali kremplje ... Poznamo ludi »deko raturo«. Živalim vedno to ne paše, se znajo tudi upreli. Ampak brez tega ne gre.« Izvem še, da kadar gredo z živalmi na tekmovanja ali razstave v îujino. organizacijo potovanja prevzame zveza društev gojiteljev malih živali. »Transport je zelo pomemben, živalim mora bili udobno, nikoli ne smejo trpeti,« še izvem ob koncu pcigovora. In ludi to, da bo društvo tudi lett)S zelo aktivno, da bodo sodelovali tako na razstavah kot tekmovanjih. ■ Bš Sožitje dela v sožitju Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju opravilo redni letni občni zbor - Medse vključujejo mlade družine - Borijo se za pridobitev dnevnega varstva otrok Vesna Giiniek S petkovim pregledom opravljenega dela v leiu 2006 je Sožitje lahko več kot zadovoljno, saj so v lanskem letu kljub nekaj začetnim težavam pri menjavi izvršnega odbara uspeli uresničiti vse zasiavljene cilje, razen enega - izdaje biliena. »Toda tudi ta pride kaj kmalu na vrsio, saj zanj že snujemo zanimive ideje. Narediti ga želimo takšnega, da bo všeč vsem - staršem In otrokom.« je razložil predsednik dru- štva Iztok Osredkar. Članom gotovo največ pomenijo posebej zanje prilagojeni programi, ki jim omogočajo skt)rajda povsem običajno življenje, in tako lažje vključevanje v družbo. Gre za različne socialne programe, letne dejavnosti, letovanja, strokovne ekskur7.ije in strokovne vikend seminaije. Na leh seminarjih se taktJ starši kt)t strokovni delavci srečujejo, pogovarjajo, izmenjujejo takšne in drugačne izkušnje in mnenja, ki jim gotovo pomagajo pri premagova- nju težav, ki jih spremljajo. Vendar se tu njihove ambicije ne zaključijo, vsaj tako pravi predsed-liik: ^Članom želimo ponudili še druge aktivnosti, od raznih iger. glasbenih srečanj, druženj, radi bi organizirali tudi avtogene treninge, ki hi jih obiskovali starši in otroci. Ta oblika vadbe je namreč odlična sprostitev in pomoč pri premagovanju ovir. ki nas spremljajo. Včasih so lahko te ležave zelo velike.« Idej za dobrobit otrok pa jim ne manjka, saj se bod;cdati igralci skupaj z njim komaj Čakajo na uvodno tekmo drugega dela. »da viilinio, kako smo pripravljeni in na kaj lahko upamo.« v uvodni tekmi drugega dela bodo gostovali v Krškem. Čeprav naspnunika spoštujejo, bodo od prve minulo odločno krenili v hoj /a tri točke. Škoda je le. da najbrž ne bodo nastopili v najmočnejši postavi. Vprašljivo je namreč igranje Mirnesa Ibrahiinoviča in mladega Martina Steineija, ki sta sc vedno rahlo poškodovana. Pari 15. kroga: Krško - Rudar. Mura 05 - Dravinja Duol, Bonillka • Aluminij, Tinex Šenčur-Triglav Gorenjska. Livar Ivančna (îorica -/.ago rje. v soboto nov derbi: Gorenje - Gold Club Rokometaši Gorenja v Trbovljah niso opravičili vloge favorita -Zadovoljiti so se morali le s točko Po Si)lidnetu začetku in dvakratnem vodstvu za tri zadetke so bili Velcnjčani nekaj minil pred koncem celo v izgubljenem položaju. Tri minute pred koncem je biJ Izid znova izenačen, nalo so d(v mači dosegli dva zadetka zapored in se na srečo gosiov očiino prehitro veseli zmage. / dvema goloma je Branko Bedekovič Ic rešil svoje moštvo popolnega poloma. Pred tem gostovanjem je trener Miro Požun opozarjal igralce, da bo tekma trda In da si lahko zmago priigrajo le z nadvse zavzeto In odgovorni) igro. >»Moštva so danes v tej ligi zelo izenačena jn če v vsaki tekmi ne igraš na polnof lahko izgubiš. Za nas je točka neuspeh, saj smo sli v Trbovlje po obe. Na žalost smo prinesli le eno. To je za nas neuspeh, za domače uspeh. Začeli smo dobro« hilro povedli s 6 : 3, nato pa smo začeli Igrati vse slabše. V obrambi smo bili premalo agresivni. premalo ostri, tndi napad ni stekel, kol bi moral. Resda Bošt- jan Kavaš ni igral, a to ne more biti opravičilo. V napadn smo igrali preveč živčno. Imeli slab izkoristek strelov, saj smo zapravili kopico čistih položajev In napravili kar 11 tehničnih napak. Točko smo zvlekli z zadiyinii atomi moči. Do konca rednega dela tekmovanja nam ne preostane drugega, kot da premagamo v.se nasprotnike in nato v končnici potrdimo, da si zaslužimo igranje v ligi prvakov.« V soboto Gold Club? »Nov derbi, prva odlična tekma za dnigo mesto. Izkoristili smo ves bonus, ki smo ga imeli. Najprej je treba - kot sem že dejal • samo zmagovati. Torej tudi v soboto.« Miro Po/un upa. da bosta v so botD proti flrpcljcanom lahko zaigrala tUdI Jure Di)bcHek In Drago Vukovič. ki zadnjih petnajst minut proti Rudarju nista mogla igrati, ker sta se poškodo vala. »Zanimivo je to« da sta se oba poškodovala v obrambni igri. Ib tudi kaže, da je bil nalet Trbo-veljčanov zelo močan, nii pa pred našim vratarjem nismo bili dovolj čvrsti,« je se dodal Požun. ■ vos še za korak bliže prvi ligi Velenjske rokometašice po 13. krogih brez poraza - Namesto v soboto bodo Millennium gostile v sredo V zaostali tekmi 1. B lige so velenjske rofomieiašicc gostovale v Ajdi)v$čini in dih mačo ekipo premagale s : 30, S to zmago so se utrdile na prvem mestu. Imajo dve točki več od lanskih članic prve ligo Burje Iz Škofij in kar 11 več od njihovih tokratnih nasprotnic. Bojan Požun, trener; »To je bilo nase novo uspesno gostovanje, Ajdovščina bila vedno za nas neugoden nasprotnik in na njihtwem parketu je zelo tczko zmagati. S to zmago še naprej ostajamo na prvem mestu, kjer smo že od prvega kroga. Upam, da bomo tudi na koncu na tem tnestu. Trenutno je za nami na drugem mosiu Burja, ki pa menim, da nam ni nevarna, Vsekakor morajo dekleta še tudi na preostalih šestih tekmah igrati taki) zavzeto in odgovorno. Ni nas strah, da ne hi izpolnili ciljev - uvrstitve v prvo jjgo. Kouec koncev si lahko privoščimo en poraz, saj bosia napredovali dve ekipi-* Velenjska dekleta bodo imela novo priložno.st za ulrditev na pnem mestu v sredo« ko bodo gostile Millennium iz Radencev. Začetek tekme bo ob 19.30. ■ vos Gostje so jih pošteno namučili Košarkarji Hlekire Usoiecha so se v soboto v domači dvorani precej namučili z ekipo P{>stojnske jame, sicer Z4idnjeuvrsčena ekipo prve lige. ki pa seje zelo okrepila, kljub temu pa morala priznati premoč Soštanjčanom. Sobotno srečanje jc bilo zelo izenačeno, saj si nobena od ekip ni uspela priigrali občutnejše prednosti, še največjo so si jc igralci Elektre Esotecha priigrali na začetku, ko so povedli s 1(3: 8. Tudi v nadaljevanju so imeli sicer večji dei srečanja pobudo gostitelji, ludi Pí v stojnska jama pa si je v ziidnji četrtini priigrala nekaj točk na- skoka. Izjemno razpoložen je bil pri lllektri Esotechu Aleš Kune, še posebej v tretjem delu Igre, ko je dt^segcl kar šlirinajsi od osemnajstih lilcktrinih točk v tej četrtini. Skupno se je Kune ustavil pri točkah, oh tem pa je imel tudi odličen, kar 73-odstoien met iz igre. Dobro je bil raz p*) ložen Se Blaž Ručlgaj. ki jc dosegel 17 točk, šest skokov In tri asistence. Zmago pa sije Elektra Esotech v zadnji četrtini zagotovila po tem, ko je trener Lazič na parket poslal najbolj izkušene može: Omera, Ručigaja» Kunca. Nedelj-koviča in Jersina. Slednji je sicer že v 12. minuti dobil četrto osebno napako, tako da ga je moral I.azič poklicati na klop, v igro pa se je vrnil v zaključku srečanja- Po tekmi je bil šoštanjski strateg zadovoljen z zmago: »Kot smo pre bou) gostovala na Ravnah pri drugi ekipi Fužinama Metala in zmagala s 3 : 0. Kijub navidez gladki zmagi pa so se morali Soštanjčani krepko potruditi, da jim gostitelji niso odvzeli niza- Od-bojkarji Šoštanja Topolšice so dobro začeli iu prepričljivo dobili prvi niz» v nadaljevanju pa popustili in se morali v drugem itî tretjem za zmago zelo namučiti- Z enajstimi zmagami in štirimi po-razJ so Soštanjčani na tretjem mestu, za drugo Mislinjo /jiostajajo za šest, za prvo Turbino pa za devet točk. Uspela že 10. 'Šola odbojke' Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica vsako leto v času zimskih počitnic organizira šolo odbojke, io kratna je bilažc deseta po vrsti. Letos je potekala v športni dvorani OŠ Šoštajij. Glavni poudarek je bil na osnovah in tehniki odbojkarske igre, poleg tega pa so se številni otroci, ki so se šole udeležili, seznanili ludi z delom v klubu in tudi z uporabo lltncs centra. Po napornih treningih, so imeli vsi udeleženci kosilo v šolski jedilnici. Vadba odbojke je polekala po različnih kategorijah. posamezne skupine pa so vodili igralci članske ekipe Šoštanjskih odbojkatjev: Zeljko Ačimo-vič, Matic Zagorščak, David Žnidar, Ervin Strmeni k in Miro Nastič, vodja strc^kovnega dela letošnje šole odbojke pa je bil trener članov OK Šo stanj Topolšica 2ivojin Vračarič. Vsi udeležene! jubilejne, 10. sole odbojke, so se strinjali, da so se imeli lepo, zalo so si obljubili, da se priliodnje leto spet srečajo. Uspešni tudi šoštanjski reprezentanti Kar trije igralci OK Šoštanj Topolšica so člani regijske reprezentance starejših dečkov 'Koroška s Celjsko', ki se je v Ljubljani udeležila turnirja, na katerem so se pomerili s se petimi drugimi slovenskimi regijami. Člani regijske reprezentance •Kon)ška s Celjsko' so se izvrsino odrezali in zasedli končno drugo mesto, prvi so bili Dolenjci, /a najbt^lj šega igralca turnijja pa jc bil izbrau član reprezentance •Ki)rc)ška s Celjsko' Jan Klobučar, sicer član OK Šoštanj Topolšica. Poleg njega sta v reprezentanci iz šoštanjskega kluba še Rok Menih in Miha Globačnik. ■ T/aša Rehar ?o HRiEiH iH mm Vabilo ljubiteljem planin - petek, 9.3: Šmih^l • Konečka planina - Soskovec -org. PD Velenje Sekcija Gorenje - sobota, 10.3-: Učna pot pod Plešlvcem -organ- PD Velenje Sekcija Premogovnik. Čas je, da poravnale članarino za leto 2007. Tako bo Va§ korak še varnejšil vos 7S NA KRATKO Tokrof le neodločeno Kegljačeni Šošlanla v drugem delu sezone nc gre in nc gre. lokrat so na domačem kegljišču s Ptulsko Drawj j^^li neodločeno. Vseje že kazaki na nov pi>raz. saj so gtîsije vodili že z 2 : i) in 4 : 2 ter imeli prednost kegljev. Sledil jc preobrat v igri d<ïmaéih tckfuovalccv. ki so izid podrtih keg^icv spremenili v svoj piid ter si tako priborili drag(*:eno tc^ko. V 16. krogu se bodo v Mariboru v dvorani Tabor ponwrili z domačo ctrugo ekipo Konstruktorja. Končano je državno prvenstvo mladih v Murski Soboti jc bilo dr/avno prvcnstw? mladih. Tekmovanje jc pvalccv različnih stai'osti. Oh tej priložnosti je Janko Avberšek, predsednik društva, povedal, da sledftje deluje šest let in stejc 240 članov. Druži jih želja po zdravem načinu življenja, (lani deligejo v sedmih sckcijah, katerih aktivnosti se odvijajo cclo leto, lik pred usjanoviivjic pa je giîhai ska sekcya. ki bo delovala pod cMcri^em gobarskega društva 'Marauh' iz Velenja. Med najbolj zavzetimi st> člani najniznoleoi&ke sekcije, zatti ne preseneča, da so sprejeli izziv in oiganiziraU imienjetio občinski) pi vvnstvo. Tebnovalci so biU razdeljeni v dve skupini, kotični rezultati pa, po nmenfu poznavalcev, ne presenečajo, /magai je Peter Polovšak pred Jankom PwSetom in župajtom Alojzcm Podgorškom- ■ Tp t^HjiS MIK 1. rokometna lige za moške, 17. krog Izidi tekem 17. kroga MIK 1. lige za moške; Gold Club-Prevent 22:23. RudarEVJ -Gorenje30:30(17:17). SVIŠ • Trin>o Trebnje 25:24. Slovan C»tje Pivovarna Laska 23:42. Cimos Koper Ribnica Riko hiše 29:20 in Jeruzdtem Ormož Velika Nedelja 10.0 brez boja (V Nedelja je izstopila iz lige). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna laško 30. 2. Cimos Koper 29,3. Sold Club 27.4. Gorenje 26.5, Prevent 18.6, Trimo Treb« nje16.7,SVIŠ13.8.9ovar}13.9. Jeruzalem Ormo! 11.1C. Rudar EJV 10. 11. Ribnica Riko hlse 7.12.. Velika Nedelja (Izstopila iz lige} 1» B državna rokometna liga • ženske^ 12. krog Tako so Igrali 36 ( 16:21 ),zao$tal oblik, modnih trendov in skladnosti barv, pri opremljanju pa jim pomagao bogate dolgoleme izkuJtije. Veliko novosti in oov veter v svojo dejavnost prinašajo z obiski na mednarodnih sejmih in izobraževanjih. V celotnem obdobju rtjihovega delovanja je bilo veliko sprememb pri opremljanju stanovanj. Zelo moderen pristop predstav^ajo ravne linije: panoji, nagubani panoji, nitkaste zavese... S teksdlno dekoracijo pa vaš prostor zaživi, saj tekstil vdahne v prostor mehkobo. V Dekorativi Cehner boste na enem mestu naili zavese, kamise, senčila, žaluzie, pliseje. roloje, prte, blazine in ostale dekorativne dodatke. Svojo ponudbo so razširili tudi na prodajo stilnega pohištva« lapet is sedežnih vreč Jabooz. Novost predstavljaj o vodni vzgi avni ki. lir «•1 Pri nakupu vam bodo vedno radi svetovali in vam pomagali poiskati n^boiik» rešitev. V Dekorativi Cehner veliko časa namenijo pogovoru s stranko. Nujnost njihovega sodelovanja in pomoč strankam Je vedno bolj prisotna. Ob današnjem pomanjkanju časa in hitrem razvoju tehnike in novih trendov, naročnik, ki se redko v živ^enju srečige z opremo stanovanja, ne more sledili novostim. In kakšen je »postopek«: -naprej stranki prisluhnejo, nato pa počasi z utemeljenimi predlogi pripeljejo do pravih rešitev; -vedeti morajo čemu je prostor namenjen, ki ga opremlj^o: «•kakšne so želje glede zastirar\j a prostorov; -kakšne so barve v prostoru oziroma v kakšne barvne odtenke želite spremeniti prostor; - vedno upwitevajo praktični vidik, držijo se načela daje zavesa I epa in hkrati praktična. Pri oknih in vratih, kijih pogosto odpiramo, bodo našli rešitev z zavesami in senčili na krilo. Če želimo imeti zavese pritrjene na okensko krilo, kar je ta hip zelo modno, lahko tako zaveso na okno namestimo povsem enostavno in brez vrtanja, s čimer se bomo izognili poškodbam okvirov. J^^ Pa Se nekaj je zelo pomembno! Cenovni razpon jf I dekorativnih izdelkov je širok, kar pa ne pomeni, da se za ni^o ceno skriva slab ali nedovršen izdelek. Dekorativa Cehner se tega preprosto sne gre«, saj vseskozi stavi le na eno: na kakovost! Zato se lahko tudi po štiridesetih letih pohvalijo z naročniki, ki se k im znova in znova radi vračajo. CEHNER do.o. trgovina, proizvodnjo, svetovanje Prešeraova 22/e, Velenje telefon: 03/89-71-71-0 www.dekorativa-cehner. si _ ^ ê -- ^ Prostor brez tekstilne dekoracije ... in isti prostor s tekstilno dekoracijo MODROlllLA KRONIKA Zdaj »Slovenija^ pnpni se!^< Celje • Med 19. in 25. rcbruafjeni jc v okviru evropsko usklajenega projekta m obnioijucelotne celjske regije polekal poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. V času nadzora je bilo usiavljemh 1.M6 vo/ii m izrečenn 813 ukrepov. Neuporaba varnostniJi pasov je bila ugotovljena 222'krai na sprednji!: sedežih in 16-kral na zadnjilî. V 24 primerih so bile ugotovljene nepravilnosti pri prevozih oirok. 5. marca pa seje na obmogu pristojnosti Piïlicijske uprave Celie priče) nov poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu m f)lro§kih varnosinih sedežev ^Slovenija, ptipni se,* ki bo trajala do 13. marca. Bližnje srečanje motorista in policista Velenje, 28. februaija • V sredn dorH>ldan je v{)znik ncrcg i siri ranega motornega kolesa modre barve, cross izvedbe, policistom znan kot večkratni kršitelj cestnopromctnih predpisov, na Jenkovi cesti pred križiščem sToni-šičevo zaradi prekratke varnostne TA/dalje trčil v zadiiji del pred njim VDzečega policijskega vozila. Po trčenju je policist i/aopil iz vozila in hotel z voznikom opravili uradni postopek, a je voznik obrnil in tako sunkovito speljal, da mu je spodnesto zadnje koto. / njim je zadel policista in mu poškodoval gleženj. Motorist je odpeljal naprej, se po približno 70 metrih ustavil in obrnil. Kn mu je policist z n)ko nakazal, naj se vrne. je voznik s pospešeno hitrostjo /apcijal proti policistu, ki je sredovali pred lokalom Shake na Šaleški cesti, kjer je mlajSi moški pri prepiru porinil vrstnika po stopnicah. Ta se jc pri tem tako poškodoval, da so ga morali i reševalnim vuzilom odpeljati v bolnišnico v Celje. Marihuana, marihuana*.* Prejšnji teden se je spet zgodilo nekaj zasegov prepdo poskrbeli, da aparat pride do lastnikâ. /a poštenost pa se mladeniču zahvaljujejo tudi v lastnikovem imenu. Lepenatka l,er>enatka s svojimi 1425 m nadmorske višine in biUine sodi med dokaj obiskane vrhove. Nanjo so lahko podamo z več strani, odvisno od želja in potreb. Je namreč tudi priljubljen turnosmučarski vrh. o čemer pa v letošnji zimi lahko le sanjamo. Preko leia je i/ra^ito pašna gora, posebno na njeni vzhodni strani. Nanjo vodi več poti. Ena izhaja iz I.uč. kjer se s stranske ceste kmalu razdeli na dvoje, in tu se odlo čimo za eno od variant. Obe se nato pri kmeiu Drci:nlku spet združita. V nadaljevanju enotne poti z leve pripejc markirana pot Iz Gornjega Gradu preko Kicija in Spodnjega .Çpeha do Zgornjega, kjer sc jima pridruži še pot od cerkvice sv. [.cnarta. Tu nas smerokaz povabi na Veliki Rogatec z imenom tudi Mrtvi menih, sicer pa se podamo naprej čez Kal do vrha I.epenatke. Lahko se nanjo podamo že s prej omenjene poli iz Gornjega Ctradu. po kateri smo se člani krožka Pla-uiuarjenje LJNl 3 nekoč z nje vračali. Nanjo smo so podali streliaj naprej iz Gornjega Grada, kjer smo iz glavne ceste v smeri ( 'rnivca zavili desiîo ob potoku Kanolščica. Pot smo nadaljevali do cerkvice sv. Lenarta. kije obdana z verigo in se seznanili z njeno zgodovino. Od tod smo šli levo pod Ugovškim vrhom in nato direktno na njen piramidast vrh. Takrat srno imeli smolo z vremenom in na vrhu nam je veter z dežjem komaj dovolil obleči zaščitna oblačila, Zatočišče smo poiskali na Kalu pod streho mini bnjn;irice Pravzaprav smo takrat želeli stopili na pot s fV- ?o mm IN mm^ nivca, koder bi prečili řCranjsko reber preko Kasne planine in Kasnega vrha. Pol. ki bi bila v tem primeru nekoliko daljša, bi nadaljevali preko sedla Kunšperk, vendar smo zaradi slabe vrenienske napovedi to namero t^pustili. Vzpon na Lepanaiko ni zahteven in v času cvetenja leloha ali pa po njem. ko njegovi rdeče obarvani cveiovi množično žarijo po travnatih pobočjih, zelo zanimiv Njen sosed Veliki Rogatec v enem predelu ni tako ljubezniv. ■ Marija Lesjak bančno kartico in nekaj kosov ženskega nakita. !z osebnega avtomobila. parkiranega na prostoru pred Premogovnikom na Partizanski cesti, je storilec iz denarnice, ki jo je našel v predalu armature, ukradel KOO cvrov. V trgovini Mercator na Kidričevi pa je prodajalka zalotila mlajšega mcškega. ki je vzel osem kosov razJičnih tamponov. V nedeljo popoldan jc v Inter-spa ru v Šale k u varnostnik pri tatvini dveh steklenic žgane pijače zalotil mlajšega moškega. Zanimivo, da je šlo za brata tistega, ki se jc v Mercatorju želel zastonj založiti s šamponi. »Aktivni« tudi v Mozirju Mozirje. 5. marca • V noči na p(medeljek je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše v Savim na območju Mozirja odtujil pet palel strešne opeke in lastnika oškodoval za okoli l.OOO evrov. Popoldan pa je neznani storilec iz vozila, parkiranega na parkirišču pred pokopališčem v Bočni, vlomil v osebni avto. iz katerega je odlujil kovček z računalnikom, tiskalnikom s POS terminalom in digitalni aparat. Gmotno škodo ocenjujej(» na 3..^00 evrov. Vlom v hišo Šempeter. 3. marc^- Policii^ti so bili v soboU) obveščeni o vlomu v stanovanjsko liišo v Šempetru. Nepridipravi so odnesli 7.X()0 evrov. Ob tem naj ne bo odveč ponovno e policista, ampak je vožnjo nadaljeval pVENIM 2 m\} iiitoM 0/.36 IVprodaia 00.D6 laiiimil 09.00 Seja ({risvnega ;l)ora. prmos 18J10 Pwoňla 18D6 Slnvtďiski vsnôëk 19X6 ZglasbQinspíRSorii.ManQ l.an^aa '/006 Kralj lauw. l;oprQíiijki:i|!»lii hlm 7Í,50 llijfl.9/13 SpeiMarian, anyl. iv íilm 00.26 Souih park, B/14 01.Dn SRja lir^HvnD^a ;ljnr3. pnsngiuk rjaiíalp^nia 03.3D liiiDkanai pop 06,'iO ur. pnmiviU3v 0/^6 Mníno zíiravilo. Msn, ()8.?b Vili3r[)ijbB/ni.nad. 09.2b f^susnuljsna srca, nad. 10.20 IV prodaja 10.bf) f^ova pnio/nosi, nad 11.45 Psregnnfr, nail. Moftnrski lion. angl. dok. ddaia 13.in IVprodaia M.IÍJ RickfUke 16.06 Pfiregnfia, naf). 16J10 Nwa prilořníisuiaii. 1/.00 f^GUsiniIjcnasrca, riai 17.56 ^4ur laOO Vih3rl|ube2ni,nad. 19.00 24 lir 20,nn Irenis 21.46 Na krajti Mna. nari. 27M /vfizde na sofji^ftu. nan. 23,36 (|ud|R,kiiihnQsilun^, anrjl. rjfjk. rsddaia 00.30 Spksvrrstu.nan. 01,[16 24 lir, poMovilfiv 02,06 panorama PETEK, 9. marca SOBOTA, 10. marca NEDEUA, il. marca © 09.ÚÍ) Dobro|iJirn.m(cirrii3l]vna oddaja 10.30 Vabímoko^l^dn 10.36 Odprla lema, ponuvilBV pofjiivnra 11.36 Virlsospoi dnRva ll.-in POP TO glasbaiia oddaja 14.00 Vidnrsirani. obvB^tila 17.66 Vabjîifo k ogledu 16I]0 Mladi upi. niroika (tddajd 18.40 (^ir^nalna mivifi; 18-4b Asnva(jiliamca,fnfonnativiia oddaja, pcnom 19.U) Vidcospr^idnava 19.20 Viibosirani. obv(}Stila 19.bS Vabiinoko^lcdu 20.00 SalskicaniarŠeniiiir: 20.55 Regionalne novice 21,00 V hamionijl/naravo, k(ne(i|ska oddaja 21.20 Vabimo k ogledu 21,26 VidRospnuhieva 21.30 Na) vi/a. koniakina oddaja ; narodnozaliavno glasbo, Cosijo: ansanibsl Cveuri ansaiiibDl Rubin 22.46 I; oddaje Odirojuiro, iiilormaiivoa oddaja, ponovite 00.16 Vabimo k ogledu 00.20 Videosirani. obvtísti(a j SLOVENUA 1 \ 0/.00 Polofala i 07.06 Dubrojiijni : 08.00 Porobila i 08.06 UobrojiJim I 09.00 Poroùla I 09.06 Babar.nan, i 09^0 Posluifijiitij.nemdok. [|lm i 09.4b (nafstašala i lD.1b /;va^kivrii2^kaijii:e.9/26 ! 10.10 Oddaia/aoiroke i 11.05 Šiaieia rnladosu I 11.f^ Milijunar/JonHSOtii i 13.00 Poroûla, ^orL vriuHR I 13.16 Oulinvni uinp I 1330 Rn^inaiinka m fiiiiijanka. 4/16 i 14.20 Stan V liali]( i 16,00 Poročila : 1610 Moslovi i 16.10 Mali Moiaji 23/26 i 16,05 pnpoins Lcirbe I 16^5 Štiq&píoti/Meiu, 13/13 i 17.00 ř)ovn:e.vreiiin. Spjri i 17.25 llotedršica i 17.46 Vj)likHni m\i\\ù. rnnriH in nsba. I 2/6 : 18.30 Žrebanje deteljice j 18,40 ?elR|Cj;i. risanka ; 16.46 Puisa Pífpa.nsanka i 19.00 Dnevnik, vreme. Spori i 19.66 ;aCinmo/niiva.9/?0 i 2030 Na/dravitf! i 21.50 Udinsvi,Spori, vmme i 22.60 Kuliuini prtigled t 23II5 i^lnafttiiklub i 00.20 Velikani/miflje. morja m noba. I 8T(i.(lnk.odd;\|a \ 01.10 Dnrvmk. vreme. &pori i Ol.SS Iniokanal I SLOVENIJA 2 i 0630 Ininkanal ! 08.00 IVprndaia i 0830 Iniokanal I 09.70 IVproiiais I 09.66 SPvalj]±irni)iiiui^aii|ii.?a i supcrkombi nacijo, slalom j (Mj.prmos I 11.15 Slovenski v erM j 17.11] Kalnjdoskifl i 13.00 \ 13.26 SPvalp.smui^.. i superkonibi nacija, slalom (M|, I prenos : 14.20 BoNi'jjf. am.iifni i 15.15 Vtšpas,3/1 I 16.10 Zdaj! odilaja ?9 ra?gibano : /ivfjenjc j 1636 Mosiuvi I 17.1(1 (esiVKianadniyein i 18.00 Poročila t 18,06 Pnifiofski mwaik i 18,36 Scuduiili^a i 18,66 Koiijev riasmyh. 4/B I 2ĐD0 l^amo.3/B i 20.60 Slovenija v CamHn obsciin. i dokijm. oddaja I 21.16 Oprosii/a kung lil, Iirv, film : 23.00 Zaloiči.jap.iilm.pnnoviiev i 00.60 DnfivmkrtniqskcIV • 01,16 Iniokanal I pop I 08.16 24 UÍ i 07.40 Vihar ijiibivni. nad. i 0R.40 f^ooiiljeitasn:!}. nad. I 0936 (Vproifajs i 10.06 fjov^pdlofnosLnad. i 11.00 Pcregrina. nad. 1 11.66 Trsnia i 13.40 (Vproiiá[3 i H.IO RrckilakH I 16,06 Persgrina. nad. i 16.00 Movapnlo^itosLnail. i l/.OO Neusmiljena srca, nad. i l/.5b 24 ur vrnmo j 18.00 Vihailjubmnad ? 19.00 24 uf i 20.00 V2Emi ali pusu i 20.60 007-Vsfijn§«svei,ain.(ilm I 23.10 Pod lopo prawtt.nRii. I 00.06 Kri na soncu. am. Iilm i 07,00 24 ui.pijnoviiev I 03,00 Nočn» panurama © 1030 1036 ll.M 14,00 17.66 18,00 18.10 18.45 19.56 20.00 70.46 20.50 20.65 21.00 2130 22.16 23.46 23.60 Dobro jiiiinjnlumiativna Valiimo k ogledu Naj vi/a, oddafa i narodno/abavno glasbo, ponnviiřv. Gosi|n: ansambid Cvm m ansambel Riibin Vrdnospoi dneva Vidsosirani, obvesLila Vabimo k oylutkj Mi& mai. RLTOèkd nddaja (ieyioiialna rinvice Move your boiiy, pœnelak pradsiavo plesne ^íe Spin Va Lu m a k ngleiài lokalni utnp Celja in okolici?, inlomtfitivna oddaja Regionalna novice Vabimo k ogledu Videifipoi dneva Ra/gleikiv^iiia. dukiim entama oddaja Jasen jivlicnia, uddaja 2a uoije ^vlienjsko obdobje. 3. IV mrR?a oddaje Oobrojuiro. irilormaiivna oddaja, ponovitev Vabimo k ogindu Vidposiram, obvcsii!^ SLOVENUA 1 07.00 2iv?av 09.b0 ŠporLžpas 10.20 Svetvodniii;ivak9/l3 10.bfl Prisilihnimo oilri( lliil D/are 11.25 Obionariuha 17.00 [judj8in;^Qil|a 13.00 Poroi^ila. špffll vrcmtf i:UO Na/dravje! 14.30 Tisicya lepega {lopoldniiva M3b 6minut slavo 14.40 CMkilakior 14,46 Hmgo mnenje 14.60 Nerleljskooko 16.00 Mili odur.iuiknviii show 16.06 Asirovt^ija 16.10 Spoïtinias 15.20 Glasbeit dvoboj 16.40 Anglr*&kanngom9matiya 16.60 (]smi potnik 16.05 lorell» 16.20 Odprto 16.26 Nikar lako živahno!. 12. del I/IIO PofQiila,§poîLvreme 17.16 Iisiega lepega popoldneva 1830 ?f8baiijR ima 18,40 Krovi ca Kalka, nsanka 18.46 Sne^inkecfluk.rtsankd 18.66 VfBfiiu 19.00 Dnevnik,vreme.^uri 19.65 Spetriurna 71.46 IntKiVju 27.40 RnroCii?, vreme, šporl 23.00 l/binie^odnosli.iLiilm 00.36 Dnevnik OirO iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 08.10 IVprwlHia 08.40 Sko7iCa$ 08.50 PomHQajttiosi.lVKoper l/8po(ís(rtR 09,20 Alpe Donava Jadran 10.10 SPvaipskemsmuCaniLJ. slaloio \i\. pronos I. vo^njs 10.50 SPvaipskemsmuCanjii. supurvclL'slalom pronos 12.16 IVprodaia 13.10 S^V8lpi^kemsmui^an|ii. slalofo prenos 2. vo)njfi 13.40 SfvsmuiaRkihskokiii. firciKjs 16.25 Nogomet • ma^a/m ligii Telekom 16.5b [Wale:nogoiooiOi)m?alc i^àhbor. prenos 20.00 Po sledi Magellana, Ir. dok. oild^ia 21,00 lraisjir.am.hum,nan..9/24 21.30 S Sporinaodflaia 22.15 Prjkvaij?in«dekly(a.10/1B 23.06 Umsinosi glasbe m plssa 00,00 Diiuvnik^ameiskeTV 00.30 iniokanal pop 07.30 ÎVpfffiata 08,00 Na^maii:>veLris.SGnia 08.06 Brata Koeli^ek, ris. stinja 08.16 Bumba^ki. ris. s^^iija 08.26 Pužiar I^Rtór, ns. serj|a 08.46 Pnko.ns, serija 09,10 Jaka na Luni, ns.senja 09.20 MA(i8ck,i^ob.oddajo 09.46 NiMjašljive.a'v.senia 10.10 B Daman, ns, sema 10.3 b Ra Cje dog udivičioc. ns. seri] d 11,00 Pnw^rRangers.iiiíad.nan. 1130 Šolska košarkarska liya 12.30 Zamiíniava rt roiîLvu, 4/4 13,30 Krog;angrEVaitju?ĐO/.Fl 1436 Na^aJanniegovonl, am.fdm 16.00 Uâielfevaiena.lilm 17.66 24 ur vreme 18.00 Dnj7insAislbun).4/4 19.00 21 ut 20.00 Dekleta i» koiedaria.aogl.lilm 21.Sporuta scena 2236 KrDg7aogrEvanjs700/.fl, pOimVtLBV 2336 Mesečnia am. Iilm Olib 24ur 02.26 Nuèna panorama PONEDEUEK, 12. marca SREDA, 14. marca © 09.00 i^išnia§, otru^kaoddajft, ponovitev 09.40 Vabimo k ngipdu 10.15 Miilan, risani idni. pnnovilriv 11,06 Videospol dneva 12.00 Mosirnni, nbvesula 1A66 Vabimo k ogledu 18.00 V Itamionijf 7 naravo, kmeiijsk^ udda[a 1830 VidKospoi dmwa 18.36 ii^ladi upi. oirulka oddaja, ponovi lev 19.06 Vrriflostrani, obvesiiia 19.66 Vabimo k (^iedu 20.00 153/.VTVm3oazin 20.26 Kuliura, inton^iauvdaoddaia 70.30 Zdaj. oddaja/a razgibano ^vljunie 71.011 Na ribiskn. dokiineniama oddaja 22.00 Viiieuspoldniwd 22.0b Odprla lema, pogovor v sliidm 23,06 Vabimo k ogledu 23.10 Viitefjspuidiiiiva 23.16 Vidsostranf, obvGSUia SLOVENIJA 1 07.00 2ivžav 09.60 10.20 Svsi vodnih bivali. 9/13 1Q.6Û Pnsliiiinimo ulini 11.20 O^Fira 11.25 UbíOíiadiiha 12.00 ljudje m ^coiljfl 13.00 Poročila. ŠpofL vremg 13.10 Na2drav|e! 1430 lis^ga lepega popoidneva 1135 brmnutiilavR 14.40 Clovtóki faktor 14.46 Drugo mnenje 14i0 Nedeljsko oko 16J]0 Mail oder. luikovni sliow M6 As^/ija 16.10 Viin^as 16.20 Glasbeniiivobnj 16.40 Anijli^^ka nogometna lig» Osnii pomik 1BJ15 Lorolla 16.20 Dilprio 16.26 Martako;ivalinoi,lIdel l/.OO Poročila.Sponvremo 1/.16 risiege iopeyapopoidneva 1030 ?robanjeiota 10.40 Kravua Kalka, rsanka 10,46 SncÎinkflL'Hok, risanka 10.66 Vrsmo 10.00 DnBvrDk.vrcm8.Spwi 19.66 Spsldoma 2115 liufîrvju 22.40 Poročila, v rame. §pof j 23i)0 Izbirno ^orndnníju.ilíilm 0036 Onnvmk OmO Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 00.10 IVprodaia 00.40 Sko/itas 00.60 Pomaaajmosi, iVKoper Capodisina 00,20 Alpe'i)ooava Jadran 10.10 SP v alpskem smučanju. slalom prenos l.vo^nie 10,60 SP v aipskeoi smučanju. supervpleslaiom (M), prenos 12.16 IV prodaja 13.lil SP v alpskinn smučanju, slalom (2), prenos ?.winje 13.40 SP vsmu^arskili skofdh, pren. 10,26 Nogomei magazin iiye THlakom 16.56 Ui)m^alB:nogoinetDom7al8 ' Manbor. pre noa 20.0n Po sledi ivl3gf»ll8na.ír. dok, odd. 2).00 Iraiser.am.luim, nan.. 0/74 2130 S Sporina oddaja 22.16 Pokvan^nadeklela, 10/16 23X6 Umeinostglasbeinplesa 00,00 Dncvmk/amfif^lV 0030 Iniokanal pop 0/30 IV prodaja O0DO NašmHlrtiveLrfs.S8ri|a 00,06 Igrala Koal^ck. ns. seni3 00.16 Hombalki, ns. senia 0B,26 PoSiarPaiBr.fn.senia 00.46 Poko. ns.sîoja 00.10 JakanaLuoi.ris.seriia 00.20 An Aiiaik. i?d). orldaja 00.45 Nini^Jelwî.ns.senja 10,10 ftOam an, ns. sanja 10.36 Rač|Q dogodivščino, ns.senja II.00 PowerRangers,m]ad.nan. 1130 šolska košarkarska liga 1230 Zamenjava oh rojsivu, 4/4 13.30 Kic^/a ogrevani!) 200/. F1 14.36 MatsJsnnmgovonLam.lilm 10.00 Llčilelim^ena.lílm l/.5b 24 ur vruiue 1B.00 DriiMalÍHjm,4/1 19.00 24 ur 20.(10 Dekltiiaskoli?dar)a,angl.lilm 21,50 Spofina scena 2235 Krog/aogrRvani«200/,Fl. oonosniev 2335 hflesučmw. am.iilfn III.26 24 ur 07.25 No^na panorama © PONOVITEV OOD/U eENSKEGASPQRQIA (^DO Mi^ maš. rmoSka oddaja, pnn. 09.40 1636.VIVmagann 10.00 Kuliiira. mlormsiivna oddaja 10.06 §pufiniU)iek.§poru)a inlnrmaiivna rjildaja 10.76 S'porlni gosi pogovor v simliii IIJIO Oxrogla mipogovor 12.00 Vabimo k ogledu 12.06 SnlskicenisrSuntjurse predstavi Smdnja poklicna m strokovna šola 12.36 Naj vik oddaja 2 oarnd no/ah avno glasbo, ponovi lev. Gostje: ansafiibel Oveliriansambj^l Rubin 13.60 I 537.VlVmaga/in 14,10 Kultura, inlomiaiivna oddaja 14.16 Videosifam. obvestila ISilO Vabimo k ogiedii 19.06 luka(nniiripCelj3inokolii;c. inlormaiivna oddaja 19.60 POPM.5lasli9naodrbj3 Co$ta:An?cj ilezan, Maja Slaiin^ek 20.40 Na r)bi^. dokumiHuarn? oddaja ?130 Vabimo k oglRdii 2)35 Videostfani. obvestila SLOVENIJA 1 07IIG i^Droftla 0/J)S ilobrojulfo 00.00 Poročila 00.06 Dobro juiro 08.00 Poročila 00,06 I? popolne torbe: Pihaia m trobi ia 09.26 Oddata řaoiíokíi )I1.06 San(ska ilu^eia: Rnka M^^is i^erknica. 10, del 11130 $or]e proti ^lodeiii. nem. nan.. 10/13 11.00 Vvlikani 7emljB. morja m nnba, 2/6 11.66 Poeoka ra/li&iosii Is3.00 Poročila. Spon. vreme 13.16 Spel doma 16.00 Poročila 15.10 Oober dan. Koroška 16.16 Nakajt/nič. nsanka 16.06 Kuga1alava,otr. nan,. 10/10 IB.26 Martinaloptii^jestrašdo; Krfisna noč 1036 l)ins:7imskovBSBl|e, luikrwia nan. 17.00 Novicu.špmvffintr. Î/36 Snruvanarava, 10/13 16.76 A8b3nj8 3x3pliis6 10.40 Nma. i^ena. nsanka 10.46 Joko! lakamoko! Toto!, risanka 19.00 Oiiewiřk, vreme, šport 19.66 HoimannkainIimijanka.5/15 20.60 Osmi dan 21.20 i^n/iindnigi 21.60 Odmevt. ^orL vrsme 22,56 i)eriiši!inalvTopB.3/3 0030 Surova narava. 10/13 01.20 Dnevnik, vrHmn,špijit 0?.0n Iniokaoal SLOVENUA 2 06.30 \iMm\ 08.00 TVprorlaja 00.30 Iniokanal 09.36 IVprodaia 10.06 1 isteg a lupe gs popolrtieva 13.46 Vrtiljak 15.40 S - Športi« oddaja 16.30 Alpii DonavaJadran 17.00 i^ozaik 10.00 Poročila 10.06 lekiiia.dsibamaoddajala mlade 10.00 Tqiijenje mladega lgor|3.3/1 1930 Ml znamo, oddaja/a mlada. B/12 20,00 Spopad boinih ladij pn Juilandi|i, ang.dok.senia. 2/2 20.60 Kratki igrani film AGRÍT 21,00 Siudiooty 2 7.00 Glas M \ i VRi^eri na drugem ; Astorpia 23.00 Soudi park, 10/11 23.20 Vampiii.lL iS lilm 00.40 Dnevnfk/amcjSkeiV 01.10 IninkaoHl pop 06.66 71 ur, ponovilev 0/.60 MnCmj zdravilo, nan. 00.10 Viiiarljubo;ni,nad. 09,10 Neusmiljena srca. nad. 1036 IV prodaja 11.05 Nova prildnrEL nad. 12.00 Persgnna. oad. 12,65 Špnrina scena 13.40 IVprodaia 14.10 RjckiiakH 16.05 Periiyrina. nad. 16.00 Nova jmlo^nosL nad. 17,00 Naiismiljena srca. nad. 17.65 24 ur vreme IB.OO Viiiar ljubem, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naâa mala kliriikia. mu. ^.fi6 Sedma nebesa, nan. 21.60 U^Hnca, nan. 22.46 leksa^knno^ posuve, nan. 23.35 Setevrneslij.naii. 00.10 Nywyorâka jMiiiaia. nan. 01.00 24 ur 02.00 Nočna panorama © 03.00 Dobro jutra informativna oddafa 10.30 VaiiimokogMi 10.36 I okalni iitnp Colia m okolico. iniormauvna oddaja, ponovitev 11.70 VidiifKpotdnsva 14.00 Videosuani, obvestila 1/.55 Vabimo k oglťdu 10.00 Regionalne noi/tcQ 10,06 Rokomci|?|.posnetf!kiekme {^(Ije.CMiPtiij 1930 Videospol dneva 1336 Vidnostrani. obvestila 19.66 Vabimo k ogledu 20.00 Šolski cenlcr^mjiir Srednja poUicna instrokovna §ola 20.30 yrednojesiopiunoter: ^eluzni^ki miizei. dokumentarna oddaja 21.00 Regionalne novice 21,06 Košarka, po^ieiok tekme Zlaiorog : Krka 22.30 I? oddaje Dobro luuo. informativna oddaia 00.00 Vabimo k oglodij 00.06 Vtrfeosiram, obvcsuía SLOVENUA 1 O/.OO PnmCila 0/.06 Oobroiuiro 08.00 Pnroi^la (18.06 Dobro jUiro (19.00 Pmo^ila 09,06 Radovedrn la^k 09.20 Sejaln svetlobo. 10/10 (19.45 Martinem ptičje stfiti^ilo: Kro^a no^ 09.65 (te/imsko veselje, lutkovna nan. 10.10 Risanka 10.70 /(lodbei/Snlikc 10.66 Surnva narava, 10/13 11.55 IntervjU 13Í10 Pomfila. ŠporL vT^me 13.15 Ob;oriftdui)a 13.45 Pnsliiiimmo uéini 14.70 Dsmidan 16.00 Porodila 16.10 Mcisiiivi 16.10 labaluga; Sodobna tiilinoloijija, 10/26 16,06 Atnafnki, poučna oddaia 16.30 KnjigÏ mene linijit 17.00 N(Mce. Spori, vreme 1/36 /a ni§e goste IZ tu|ine, dok. oddaja 18.00 Modro 18.30 ^GbanjeAsua 18.40 Anibnp noyice. risanka 19,00 Oncvnik, vrome. ^ori 19.5b PiraoHda 20.bb Mihad m Raisa TiorbaOov. nem. dok. oddaja 71.bO Odmevi, ^port, vřBniG 27.60 Opus 73.16 Oulgoprstniia. 4/4 110.06 Modro (1035 Oncvnik. ponovi lev 01.15 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Ininkanal 09.00 IVpmdaja 09.30 Zabavni iniokanal 12.00 ÍV prodaja 1230 DobHr dan. Koroška 13.00 Was(bi?)niveč:!n na drugem: Aslorpia 14.00 Studio Dty Ib.OO l^vimdrugi 15.70 Mozark 16.15 Labirint 17.10 Kuc4)io: SP v simičarskih sknkih. pronos (vmes pitroi^ilal 19.00 Jasnovidka, am. nad., 1/16 20i)0 Citadela. IL nad,. 2/4 21.10 As iron avli. Spari, (ilm 23.10 O nrii ov; na. nem§ka krom ka. 10/11 00.36 Dnevnik zamejske IV 01.0Í) Iniokanal pop 06.40 24 ur, ponovitev 0/36 Močno zdravilo, nao. (18.26 VibarijubR2ni 09,26 Neusmiljena srca. nad 10.20 IV prodaja 10.50 Nova prMrsi nad. 11.46 Peregnna, nad. 12.40 šolska košarkarska liga 13.40 Wprciilaja 14.10 RN:kiLake iy5 Peregnna. nad. 16.00 Nova pnlo^insL nad. 17.00 Neusmiljena srca, nad. 17.66 24 ur vreme 18,00 Vibarljuba^rif.nad. 19.00 74 ur 70.00 Preverjeno! 71.06 Molevoskrrvnoživlicnje.am. film 27.46 leksflSki mol postave, nan. 23.36 Seks v mîBiu. nan. 00.10 Newvortka policija, nan. 01.0 0 74 Uí, ponovitev 02.00 Nočna panorama © Oobro juiro, inlormaiivna oddaja 1030 Vabimokoolmlu 1035 Rokomet (Í. posnetek Jííkme (;Blja.CM:Ptui 12.00 Vrrwlno je slofiiti noter /elB/ni§ki mu-^j 1230 Kit&arka. posnetaklekiiio /latorog : Krka 13.05 Vidnospot rineva 14 JI O Vi de os tram. obrstila 17.55 Vabimckoglsdu 18.00 IV iit§lrnkci|ii, mladinska kontaktna oddaja.3. IVinrK^a 18.10 Vida DSpot dneva 18.16 Zdaj. nddaia ?a razgibano hvljGOje 19.15 Vidrostrani. obvesula 19.56 Vabimo k ngladu 70.00 1538. VTVmagann, regionalni loiomiaiivni programi 70,76 Kultura, miontiativna odrÍ3Í3 70.30 Sportnt lorek. .^poruia informativna oddaja 70..60 Sporuii gosi. kontaktna oddaja 71,30 Aâovagibantca. inioonativna oddaja.3. IVmre^a 22,00 iusrnodon>3,irdorm3iivn3 oddaja. 3. IV mre^a 72.30 IzoddajeDohroiutro inlnmiaiivna oddaia (10,00 Vabintokocjledu 00.05 Vida os tram, obvestila SLOVENUA 1 0/.00 Poročila 0/.05 Dobfojuiro 08.00 Pmoňla 08.05 Dobro juiro 09.00 Poíoíila 09.05 V»^pas.4/ll 0936 Grdi raček line, nsanka, 4/26 10.00 Alna hki:Sodobna teiino^orjija 10.25 Oddaja/a otroke 10.40 Knjige menu bnga 11.06 Zana^Kgosu^i/lujirie 1130 Modro 12.00 l[ud|B m zpmjja 13.00 Poroiila, šporL vrame 13.16 Dpus 13.40 Odpeti pesniki 11.00 MihaiiinRaisaGoMov.nem. dok. oddaja 16.00 (^oroi^ila. promet 16.10 Mostovi 16.46 Šola prvakov IL risanka. 14/2B 16.06 Male sive celiti, kviz 17.00 Nr^ico. špori vreme 17.35 /vami 18.30 /rebanjolnia 18.40 Medu Popi, risanka 18.46 VranDokdenko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^orL 19.55 Sosedovo (^nojLiilm 21.60 Odmevi. Spori sïwna 22.55 0mi2j8: Sveioinsvct 00.10 Z vami 01.06 Dnevnik, vrsme. ^ori 01.46 Ininkanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 08.20 IVprodajd 08.50 SvctVDdnihifvaii,9/13 09.25 Len2Pdiuide:linaleSPv alpskem smu£anjiumuk(M|. jvenos 10.50 TVpradaja 11.2(1 Ifn-bsr 12.26 (en/fidwde:finaliiSPv alpski^m smui^anjii, »mik(/), pnos 1330 esivica na drugem 11.16 Sp(^adiio zumela, vsakdan bosta polna novih načrtov, bi večjno jih bosta lahko začela takoj uresničevati. Veliko veselja boste našli vnatavi. ki vas bo tudi pomirjala. Finančni priliv, ki bo nepričakovan, pa vam bo omogočil, da s privoščite nekaj zase, kar ste si !e zelo dolgo ielefi. VfLENJE v Cetrtekj 8. marca 17.00 Mladinski centei Velenje Zbirateljska delavnica s Tomazam 19.00 Mladinski centerVelenje Biseri besed in glasba 19.19 Knjižnica Velenja, študijska čitalnica Predavanja Cpčavar: Indija -čarobniladak 19.30 Dom kultura Velenje Gledališka predstava Amatersko gleijališče ZalogiJožef in Marija 19.30 Glasbena sola Velenje, orgelska dvorana Koncert godal cev Glasbene ioie Velenje Petek, 9. marca 18.00 Kunigunda • regionalni multimedijski center Pogovorni sov Ženske v mestu 19 00 Galerija Velenje Odprtja razstave Uroš Potočnik: Slike in fotoslike 22 00 Mladinski centerVeianje Rock night: OJ Rocky Sobotaj 10, marca 8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica. Velenje Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 1800 Dom kultura Velenje Velenjski plesni oder 2007 Območno srečanje plesnih skupin Šaleške doiine 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje :RK Gold Club Kdaj - kje - ku\ x Šaleški študentski klub Velenje. Klub Max Spomladanski studentski piknik in koncert figiiting Fish Nedelja; 11« marca 18.00 Dom kulture Velenje Kulturno umetniško društvo Grize Veseli večer ali TV Ghře show program Ponedeljek; 12. marca 18.00 Mladinski center Velenje Delavnica afriškega bobnanja z Albinom Torek; 13. marca 17.D0 Dom k(j|ture Velenje, mala dvorana Odprta vrata za ples Plesni studio IV. Nina Mavec Krenker. s.p. 17.00 Mladinski center Velenje Klepet 2 Iro 19.00 Mladinski center Velenje Tradicionalni tematski iilmski večer 19.19 Kniilnica Velenje, študijska čitalnica Pogovor Branka Drk: Rak - ovinek na poti življenja Sreda; 14. marca 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pravljične ure Mladinski center Velenje Ernine delavnica Risanje na svilo • Tamara in Štefan Rehar: Potovanje s transibirsko železnico Knjižnica Velenje, preddverje Predavanje 17.00 19.19 KINO VELENJE:: SPORED REDNE PREDSTAVE (cena vstopnica je 3,5 EUR): V ISKANJU SREČE (The Pursuit of Hap-PVness)-dram8.117 mirjui Rezija: Gabriele Muccino Igrajo: Will Smith. Jaden Smith. Titan-die Newton. Brian Howe Petek, 9.3. ob 18.00 un Sobotâ. 10.3.. ob 20.00 Nedelja 1U ob 18.00 KRVAVI DIAMANT (Blood Diamond)' trildr.138 minut Režija: Erlward Zwick Igrajo: Leonarcio DiCaprlo. Djimon Houn-sou. Jennifer Con nelly Petek. 9.3. ob20.3Quri Sobota. 10.3., ob 22.30 Nedelja 11.3. ob 20.15 OTROŠKA MATIENJ A (cena vstopnice je 2.5 CUR) $EZONALOVA animirana pu^olovska komedija Dolžina: 99 min Režija: Roger Allers. Jtll Culter in Am-hony Stacchi Glasovi: Jernej Šugman. Bojan Emeršić Uroš Smolaj. Alenka Tetičkovič NedeljaJ1.3. ob 16.00 Film |e sinhroniztran v slovenščino I Naslednji vikend napovedujemo. DramaB/^ILON.Komedija MOJAMAU MIS in Animirani film AVT0M06ILÍ Verena in Andrej Perko 2a dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski centerMestne občine Velenje (03/896 18 60). iOiTANJ v Četrtek; 8. marca 16.00 Mestn a kn jiln ica Šol ta n j Pravljična ura Petekj 9. marca_ 18.QÛ Kulturni dom Šoštanj Predavanje Dava KarniČarja in Marjane Uhteneker: f^vo smučanje 7 vrhov Sobota p 10. marca_ 19.00 športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topoiiica : Ljutomer(3. driavna odbojkarska lige) SredBj 14> marca 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje 19.00 Mestna galerija Šoštanj Koncert godalnega kvarteta Almire Pregovora Če na 40 mučenikov dan (10.) zmrzuje, še 40 mrzlih no6l prerokuje. Če breskve pred Gregorjem (12.) cveto, trije eno pojedo (pozebejo) Koledar imen Marec (sušet) 8« četrtek-Janez mednarodni dan žena 9« petek-Frančiška 10 • sobota • Makarij. Viktor 40 mučencev 11 • nedelja-Krištof 12 • ponedeljek- Gregor, Bernard 13 • torek • Kristina, Rt)zina 14 • sreda- Matilda. Pavlina Lunine mene ponedeljek, 12» marca, zadnji krajec, ob 04.54 Noseinost Med predavanjem o spolni vzgoji, ki SĐ ga pripravili v osnovni šoli za zaintere^rane ui^ence. je štirinajstietnica vprašala: "Sem jaz lahko nosei^?" 'Udi" je odgovoril uCiteij. Isto !eli izvedeti tudi dvanajstletnica. Učitelj opazuje učenko, nato pa reče: "Mislim, da bi lahko, ker si tai:o dobro razvrtal" Nato vpraša desetíetnica: "Lahko tudi jaz dobim otroka?" ličitelj jo pogleda in ji z nasmeškom reše: "Seveda ne!" Mihec, ki sedi poleg desetletnice, se obrne k njej in ji reče na uho: "No, vidiš, da se nimaš česa bati!" Max ženska je na policijski postaji príjaviía posilstvo. "Nam lahko opišete moškega, ki vas je posilil?" "Ne, bilo je temno kot v rogu! Vem samo. da mu je bilo ime Max." ie povedala ženska. "Kako pa veste za njegovo ime?" je bil začuden policist. "Ker je bil nesramno doberl" ÙIKOiAOA COiecoUů 2« laMyDWi WMIMr«, t9'M C£ ZAÎPDUUIIUItOD (Rut Pwd National} iUmh. I I • M&itfi* ««raxu, lUMMv iHBnt^nw BWiljiliV Ani QMidla štandu. «(•nCTfl, POTVfiUAVTANAMO (The RMd tt Guintffttm«) fs m feamglil5) SO, ME PC.» ÚIDCŽNA MREŽA (Oiarton«'sWeb) nm Mfe« U COM v TSSfm. ftnoncKnoaio, »•rviffilBiK MIQPfMltoM, MItetÉBM. jrfMUp Hu4wi meto. 12:20 sa NE 14:90 so. NE 1«:40 « « « • I ; OMU^SMBn. MMCMfc OsWi**** OittHdMCUKWr« lilii 11:00 so, NE 15:50 1B:20 21:10 I A I s^ i biMteV. «anUiMOtf^ MfBS«Cl*f!4p. MnfWSyQa* SoaMb WtomCavú »»wewrL KtAtiW, HlcMKUtnneM, ten «Mb. E/BMI^ Qir/nouMnea. 6Ht«M(aiBMIaeM ^ Irtformacijeo programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 9866 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 KirwmxqgQfisjprid/îafi^prsvicodos^ememMprogrdmai pfdn6t-tUS.C0m £ngratuSd.ao., Cesta «Tmovijetoa-iCeO^: P.£. Kinematografi. Planet TuSCtije, Ma/ibor^tiS 3 S- U Si o 3 a o ■H?® Si" O® « Ul OBVESCEVALEC 8. marca 2007 n i ko L ii s^miJ^Q^ g: Upokojenci, pozor! Banka Celje vam ponuja možnost, da svojo bančno knjižico, na katero prejemate pokojnino, brezplačno zamenjate za Seniorski račun. Seniorski račun ima številne prednosti in ugodnosti: - ob otvoritvi vam odobrimo osnovni limit v višini 150 EUR, - koristite lahko tudi Izredm iiroit, ki vam ga za obdobje do 1 leta odobrimo do višine 500 odstotkov vaše pokojnine, - brezplačno prejmete tudi bančno kartico Activa/Maestro, s katero lahko dvigujete gotovino na banki in v enotah Pošte Slovenije ter na bančnih avtomatih doma in v tujini, - za plačevanje položnic lahko pooblastite banko, • dodatne ugodnosti, kot je npr. hitri kredit kjer vam znesek do 12.500 EUR in za obdobje do 3 let odobrimo takoj, brez dodatne dokumentacije. Vsi. ki se boste do konca aprila odločili za zamenjavo knjižice za Seniorski račun Banke Celje, boste prejeli praktično darilo. Vljudno vas vabimo v najbli^o enoto Banke Celje. 080 2 1 o banka celje 2 o H/> 0 1 I C D C o 3 a ë in iNs ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR v šolskem letu 2007/08 razplaije: 1. JnWLFTNA PROGRAAAA - kmetijsko podjetniški tehnik - živilsko prehranski tehnik 2. TRILETNE PROGRAME - gospodar na podeželju -kmetijski mehanik -slažčiear -pek 3. DVO- IN POL-LETNI PROGRAM - pomočnik peka In slaščičarja 4. PROGRAMA Pn - kmetijsko podjetniški tehnik -živilski tehnik V- Rok za oddajo prijave: 23.03.2007 Infbrmadje dobite na Šolskem centru Šenčur ali po telefonu (03) 746-29-06 ali (03) 746-29-00. It A III O V il h K SS J i: radio®alfa 103.2 & 107.8 Mhz ^^^ vsak dan 36 ur izi 103,2 & 107,8 Mhz Nagrajend nagradne križanke Garant^ P<^ištvena industrija d.d. Polzela, objavljene v tedniku Naš cas, 22.2«so: 1. nagradd: klubsko mizo prejme: FRANCK KLANČNIK, Janka Ulriha 8. Vele-Rje. 2. nagrada: dahfno vrečko Garant pre]me:MlHAEU\ PAVUČ, Gornji Dofič 39 a, Mtsiinja Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garam Polzela vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Nagradna križanka Pizzerije Picadilly CAS VIÔINSKA RAZLIKA MED PUMO IN OSÊKO ^ KLOFONO> MSTET« 2ENSK0 IME KDOR KOQA VAM teuCek (NAR) AWSKI cesAA t21M79) PREOS-RAT. PREUSME- LEGENDAH. AMERIâKI &ERF ZAHOOA* WTATT SUOVËNS. CČOORAP IN PUBLICIST. JOŽE »otess PW O0VEĐU ME9T0 M HWACH , FRâEC. PRèKVU CA KMt 86 đVE EaBÓANSIQ 8oa SOM CA SVMJ»i(0 9TeOHO. MM RAVNODUŠNOST AXIERJâK) ATtřT. SUVALËC KROSIH-QALLAS , HftVAâtO knOLONĆEliST FREO K 1 E F E R KÛSITRAR SLÛVENS. íQfíÁLĚC BRANE (1937-1991) MStAW, ÝÁ fiCLOV OOftOVJE V eouM^ THOMAS ADDISON Ů&lKi PtUTELik «CM R TWČINA V 2ILAH KRATICA NÛO JUOO. ARMA« OTOČEK V JAORAN5IC MOMV 1 PREWW- 6r6ije STANE UANCINI ZOBNI 6LAS. 2Û6NIK L PRAVEC 1 1 SASSKO MOÂKO IME. ALEKSANDAR ROK AftIK A ŽENSKA. Kl JE ROOILA OTROKA PICÂDILLy Stari trg 35, Velenje Tel:Q3/&869-3!3B Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, od 8, do 22. u>8 v na§ prijeten an^bieni. Pti nas vam pripravljamo 26 vrst pizz. pečenih v pravi kmSni peči. kuijeni z bukovimi dcvmi. juhe od gobove, česnove, golaževe do zelenjavne in čebulne.vse vrste prilog, steake z omakami, jajcem, poprovo omako in 12 vrst solat, tudiz morskimi sadeži. Poleg pizz vam v krušni peči spečeme polnjene štručke z nadevi po želji in tesienineziazfilmiokusi. Marecje mesec solat, v naši ponudbi je nova vražja soiata s piščančjim mesom, pripo-roi^amo pa poleg ostalih še sol?io z loast-beelom. špansko, fun es... Me pozaQiie na priljubljeno »Picadilly lojtro »vsako sredo! Za poslastico vam posebej priporočamo sveže jagode, raiile in odlične to rti ce Ph cadilly s smetano, panacoto, vroče sadje, sladoled. Rešeno križanko pošljite najkasneje do 19. marca na naslov: NAŠČAS.lo.0., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Pl-DAOILLY" Izžrebali bomo tri nagrade: pizzo po izbiri za dve osebi, vražjo solato za dve osebi in sladico za dve osebi. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKUUČENE SKUPINE. ClTRTtK, 8. marco 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni litnp; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila: Rekreadiski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; )6.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; t7.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, Q.morra: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni uthp; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročita; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 16.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje. SOeOTA, 10. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop. 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšaj m o si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 11. marco: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročita; 17.00 fvlinute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje P0NfDlUEKJ2. mar(o: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni mrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. XOm, 13.mo«o: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA 14. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utnp; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Porolfila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 13.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 26. februarja 2007 do 4. marca 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah ja. V. gradbena faza. prvo nadstropje • pri Pup • u v Velenju, od 61 do 67 m2. cena 800 čurm2*d.d.v. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. rla je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH ko jezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo iivljenje In je potrebno takoj§nje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informadje v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899G-478. dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za koslo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1580. Zobozdrovniki: 10. in 11. marec - Majda Budna. dr. dem. med., (delo opravlja v dežurni zotïii ambulanti. Vodnikova 1,Z0 Velenje) VelMÍsarska posteje Soilop Oežurní veterinar • gsm 031/888-80Q. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek m četrte od 13. do 17. ure. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.; 03/ 89100 30, mol).; 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI t UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA SVET ZAVODA VRTCA ŠOŠTANJ Koroška 13 3325 ŠOSI/VM RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAVNATEUA-ICE Kandidal-ka mora za unenavanje na funkcijo ravna te Ija-ice izpolnjevali splosne zakonske pogoje, skladno i Zakimom o organizaciji in financiranju r^ojç in izobraževanja (Ur. list RS, ši. 98/05 ' uradno prečiščeno besetlilo in 129/06). Izbrani-a kandi-dai-ka bo Imcnovan-a za dobo 5 Ici. f^sne prijave z dokazili o izpiilrijevauju zalilcvaaiii pogojev (pj>lf-dila o izobrazbi, nazivu, opravljenem ravnateljskeni izpiîu, potrdilo iz kazenske evideace o neka/Jiovanosii, program vodenja zavoda) s kratkim življenjepisom iu dosedanjimi dclovniinj izkušnjami pošljite v 10. diieli po objavi razpisa na naslov: VRTHC ŠOŠTANJ, Koroška 13, 3325 Šoštanj, s pripisom ^PRUAVA /A RA/PIS«. Kandidat i-ke bodo prcjcli-e pisiîo obvestilo o imenovanju v/^i-konilem roku. Predsednica Sveta Zavoda vrtca Štefka Kompafí tITRGOTUR TRBOTUR» ddti, Kadrovdo úúmrinfl ljubljanska cesta 13Ď. 3330Veiacjs Id: Od/ 89B B2 S7, E-raR: morHkaltrgotur.a 1.9TRU0Afl: Bkusnje ns indoixûb tíh, nrija do ůěi 2. VODJA PRODAJE: VI SSI leluinom^a sli konHrrsIns sw], ufajennt, ianunikathfivosl, prođoniost, NEM ahthno а. PROQRUIER vsij V. SSI (raâjndrâke âi strpne unerí^ ÈlQi$nisêprtigr«iirBi^ 4. KOOROINATOA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV: VIL SSl luniv. dipl. pduloq al ncsloo). 3-5 let delavnih itkiisenj v ladnvtU petri nuQovori ugotavljal^ onjtf čol Idhe). zaâtefl pelastâcB - andrageski ^ 5. NATAKAR: vsaj 11sto izhiâanjvstraâii б. SKLADIŠČNIK: zanlan spit za v^lČarlta. vsaj B m«s«sv Izloissflj Podfob(«tn«m nMlow www.tni«1ur jk «il ri* t«L 0S/m-62-S7 (WenMui). 16, februarja 2007 je prenehalo bili srcc naše drage mame • bahike MILKE PUGEU iz Šoštanja Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Podkraju. ys( njeni Na pragu pomladijo po težki bolezni mirno zaspala naša ljuba žena, mama. sesira in oma ANICA ZUPANC roj. Požek s Kajuhovc 4 v Velenju 21. Z 1931-L 3. 2007 Od nje smo se posUwilí v torek. 6. marca 2007. na pokopališču v Podkraju pri Vcionju. Hvala li za vse. y neizmerni žalosti m»ž Ivan, njeni otroci Dragica, Zwnko in Anita z družinami, sitrodniki, prijatelji in znanci. ZAHVALA Z žalostjo smo se poslovili od drage mame. babice in prababice MARIJE VAmVŠEK 20. 10. 1923^1. 3. 2007 hi večje bokUre koi v dneli ždlosii v srcu nosili srečnih dr.i spomine. Zahvaljujemo se vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za (Dùnie) darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalie. Kv/ njeni ZAHVALA Zakaj uiihnil je tviy glas... ANTON LENART 9. 5. 1937 -23. 2. 2007 Ob boleCi izgubi dragega mo/ii. oćcta. dedija in prijatelja se zahvaJ.iujemo vsem. ki so nam v le/kih trenutkih siali ob strani. Posebna zahvala gospodu Avgusiti Podgoršku ter Marjanu in Mariji Mevc za nesebično pomoč. Hvala duhovnikom, govornikoma, pevcem za lepo peijc in Pogrebni službi IJsar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli, Žalujoči: zena Vera, sin Mirko, hčeri Irena in Maja, snaha Alenka, zera Peter in Stane ter njegovi drof^i vnuki: Tina, Matic, Mi/ia, Mojca, Rok in mala {\ika Oidafà uprjnje. dù je v îeijwt noči, nekje sloboko v neznanem skríl Ijudeiit T:ed pogosteje pripisali, da je vedno pripravljen pomagali: lionsi so pod niegiîvim vods!v<3m pripravili dva uspešna diibrodelna konccna; div bro vodi liiinsc; dobro je , da sc tudi osebnosti iz gospodarstva /av/emajo /a dobrodelnost... In zdaj smo /e pri mcsccu februaiju. Po vase so ta mesec najbolj zaznam<3vali Maja Ilostnik. Kaja Vrhovnik in Marjan Marin^ek. /adnje boste lahko glasovali na prihodnjih slirih kuponih in pa na Radiu Velenje vsak dan malo pred 17. uro. Vaše sodelovanje bomo tudi nagrajevali. Ta teden bomo med tistimi, ki boste glasovali, izzrebali dva nagrajenca. Prvi bo prejel Almanah občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Pa ki. drugI pa niajici^ Našega časa. Obe nagradi poklanja uredništvo Našega casa, lestvica: - Maja Hoslnik,mesina svetnica, prijazna in enen:icna oseba, ki dobro dela z mladimi • Kaja Vrhovnik, odliCna plavalka, ki je na dr/avnem prvenstvu osvojila 5 /.lalih in eno srebrno medaljo - Maijan Marinsck, prizadevni kulturni delavec, avtor dobn^delne prireditve Bolero Nagrajenci prejšnjega tedna: Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Raki prejme Boštjan Rotovnik. ZavoUrtje 2. $oštar\|. majico pa Olga Plesnik. .4škerče>'a 7, Velenje. Matija Btagus Zaradi prezasedenosti tetefonov mso dvigovati. Treba je bito tja. (foto: vos) Vrsta pred Očesno ordinacijo »P)zUravljeni. Očesna ordinacija Velenje. Danes je torek. 6. marva. Delo pri nas leče po običajnem urniku, od S. do 14.30 ure. Oe zaradi prezasedenosti ne bo mogoče vzpostavili direktnega ieiel<>nskega slika, vas ali vašega Ziistopnika vabimo v očesnii ordinacijo.^ To je dobeseden prepis posnetka telefonske tajnice, ki se oglasi vsakič. ko zavrtiš njihovo ielcf(^nsk<5 številke;. Ker v torek. 6. marca, zaradi prezasedenosti, v očesni ordinaciji niso dvigovali telefonov, smo tudi mi ostali brez pojasnila, zakaj je preti njo tolikšna vrsta, predvsem pa, zakaj se naročanja (predvidevamo, da je šlo za to), ne da uredili na humanejši način. Shka, ki jo objavljamo, je nastala po tistem, ko smo v uredništvu Našega časa sprejeli nič koliko jeznih telefonskih klicev listih, ki so stali v vrsii. Stane Vovk vseh niti na sliko ni mogel spraviti. Je rekel, da je prešle! di) 103, potem pa je nehal. Komentar ni potreben. Ali pač? ■ mkp Fantastičen uspeh oboistov v Beogradu Prejšnji leden (28. febtiiaija -4. marca 2007) jc v Beogradu polekalo 4- mednarodno tekmfjvanjc mladih glasbenikov. Udeležilo se ga jc okrog 700 mladih glasbenikov, med katerimi je bik) kar osem oboistov i/ Cilasbene šole l'rana Koruna Kí)željsktíga Velenje in vsi so se vrnili s faniastičnimi rezultati. lekmovanje je potekalo na glasbeni šoli Davorina Jenka v Becv gradu, ocenjevala pa ga je ugledna mednarodna žirija, sestavljena iz petili uveljavljenih prores<îîjev in pedagogov. V številčno močni mednarodni konkurencije uspelo našim mladim glasbenikom osvo jiti kar šest zlalili in dve srebrni plaketi. Uspešni so bili tako učenci osnovne stopnje kot dijaki umetniške gimnazije, vsi pod mentorskim vodstvom profesorice Tanje Mrši^jak Petrej. Katja Atelšek je v predkaiegoriji osvojila zlato plaketo in prvo nagrado. Aris Veliovec je v prvi kategoriji osvojil zlaio plaketo in drugo nagrado, Anže Koren pa je v svoji (- drugi) kategoriji prav tako dosegel zlalo plaketo in hkrati prvo nagrado, Uspešni so bili tudi dijaki: v tretji kategoriji je NinaTafi osvo jila zlato plaketo in prvo nagrado. Rozal^a Pavše zlato plaketo in drugo nag ratio, Špela Pasti rk pa srebrno plaketo; v četrti kategoriji pa je Pavel Kac d<^segel zlato plaketo in tretjo nagrado, lirska Re-ner pa srebrno plaketo. K uspehu sla pripomogli tudi obe krirepeti-torki, Ines Ivanovic, ki jc spremljala tri učence, in Nina Verbofen. kije korepeilrala pet dijakov. V ptîgoviîru nú je mentorica Tanja Mršnjak Peirej zaupala, daje »lekjnijvanje potekalo v z^lo prijetnem ozračju. Čeprav je bila konkurenca številčna (tekmovalo je kar 355 mladih pihalcev) in na visoki sirokovtii ravni je bilo ves čas čutiti ogromno pozitivne podpore lako med profesorji k(H med tekmovala samimi. Prilateljsko o/jage je takt) rodiio kar nekaj novih stikovz drugimi pn>fesoiji- Osebno bi sc rada zahvalila na prvem mestu staršem, ki pi^dpirajo svoje olrtJke, s čimer izkazujejo spoštovanje in zaupanje mt>jcmu delu. 7a potrpezJjivosi se bi rada zahvalila tudi svoji družini, zahvala pa velja tudi gospodu ravnatelju Borisu Štihu za fX)dporo pri Izvedbi tega zahtevnega projekta ter obema korepetilorkanis, Ines IvantMč in Nini Verbotcn,« lîspeh oboistov pomeni veliko nagrado za večletno vztrajno delo in spodbudo za v prihodnje. Med drugim jih naslednji teden čaka državno tekmovanje v Ljubljani. Iskrene česiiike! ■ Urška Šramet Vueina GRAJAMO Smrdi; smrdiš. Kaj počneta ženska in moški na sliki je jasno. Dr/.ita se za nos. Zakaj se držita? /ato, ker je tako smrdelo, da ludi s pospešenim korakom prehod skozi pokrit garažni prostor Nakupovalnega centra v Velenju pred dvema dnevoma ni bil mogoč drugače, Na to so nas opozorili naši bralci in nas spraševali, naj raziščemo. iakaj tako smrdi. Pojasnila smo želeli poiskali pri upravljavcu objekta, vendar nismo Imel sreče, saj ga po telelbnu nismo uspeli dobiti, ■ Aktualna velenj Na Icidričevi cesti