Jurij Rojs
Pedagoška akademija v Mariboru
RAZVRSTITEV FRAZEOLOGEMOV
IZ JUGOSLOVANSKE DRUŽBENE PRAKSE
V RUSKEM JEZIKU
Frazeologija je v slovenskem jezikoslovju še precej neraziskana. Prva tehtnejša študija je izšla komaj leta 1974 izpod peresa prof. Jožeta Toporišiča'. Nasprotno pa ima raziskovanje frazeoloških pojavov v ruski slavistiki dolgoletno tradicijo. V. V. Vinogradov v poglavju »Osnovnye tipy frazeologiceskix edinic v russkom jazyke«^ analizira, kako so se vprašanja frazeologije lotevali nekateri vidnejši ruski jezikoslovci pred njim. Med prvimi omenja A. A. Šahmatova in njegovo knjigo »Sintaksis russkogo jazyka«, v kateri A. A. Šafimatov posveča veliko pozornost nerazdeljivim besednim zvezam. V omenjeni knjigi navaja besedno zvezo počtovaja bumaga, kjer imata obe besedi svoj nominalni pomen in jo vzporeja z besednimi zvezama poctovyj jaščik, počtovoe otdelenie, piščaja bumaga, belaja bumaga, v katerih je prišlo do »narušenija razdel'nosti«, tj. do okmitve razstavljivosti. V besedni zvezi železnaja doioga lahko tvorimo pridevnik zeleznodoroznyj, v kateri je železno - nesklonljiv del sestavljenih besed. Sprašuje se, ali lahko imamo pridevnik železnaja v besedni zvezi železnaja doroga za prilastek ali pa lahko imamo podobne besedne zveze za nedeljive enote po svojem pomenu, čeprav se slovnično dajo deliti. Šahmatov sklepa, da vodi semantična nedeljivost (nerazložimosf) besedne skupine k oslabitvi ali celo izgubi njene slovnične razčlenjenosti (rasčlennenosti); hkrati s semantičnim premikom smisla (pereosmysleniem) nedeljive besedne skupine so zajete tudi njene slovnične pretvorbe.
V. V. Vinogradov loči tri tipe frazeoloških enot (frazeologičeskij oborot, J. Toporišič - fra-zeologem): frazeologičeskie sraščenija, frazeologičeskie edinstva in frazeologičeskie so-četanija. Podobno razdelitev imamo tudi pri profesorjih N. M. Šanskem,' ki pa doda še novo frazeološko enoto, tj. frazeologičeskoe vyrazenie, in J. Toporišiču. Ruskim poimenovanjem bi ustrezala slovenska, kot jih je predlagal J. Toporišič: zraslek, sklop, skup in sestava.
Bistveno vprašanje frazeologije je struktura frazeologema. Prof. A. Menac pravi: »Struktura frazeologizama u pravilu je veoma čvrsta. Oni se reproduciraju u unaprijed odre-djenom, gotovom obliku, tj. ne formiraju se svaki put iznova spontanim slaganjem pojedinih riječi kao što se formiraju slobodne veze riječi«''. Nič manj pa v frazeologiji ni pomembno, katere »jezikovne enote« vanjo sodijo. N. M. Šanski pojmuje vsebinski obseg frazeologemov zelo široko, tako npr. prišteva med frazeološko gradivo sestavljene termine in primikajoče k njim besedne zveze (npr.: dvorec pionerov, atomnaja energija), različne opisne frazeologeme (oderžaf pobedu, ščurit' glaza), sestavljene veznike, členice, predloge, pregovore, reke, knjižne citate, krilatice, modalne, medmetne in druge izraze. Podobno delijo frazeološko gradivo A. Menac, M. I. Ujaš^ F. K. Gužva', A. M. Bordovič', A M. Zem-
' Jože Toporišič, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, Jezik in slovstvo 1973/74, št 8. ^ V. V. Vinogradov, Russkij jazyk (grammatičeskoe učenie o slove). Izd. -2, Moskva 1972. ^ N. M. Sanskij, Leksikologija savremennogo russkogo jazyka, Moskva 1972. Antica Menac, O strukturi frazeologizma, Jezik, Zagreb 1970/71, št. 1, str. 1. ' Leksika i frazeologija sovremennogo russkogo literatumogo jezyka, Zagreb 1971. ' F. K. Gužva, Sovremennyj russkij literatumyj jezyk, Kiev 1978. ' Bordovič A. M., Russkij jazyk, Minsk 1977.
66
ski, S. E. Krjučkov, M. V. Svetlaev,« N, S. Valgina, D. E. Rozental', M. I. Fomina, V. V. Ca-pukevič' in mnogi drugi.
Zanimivo je, da Akademijina slovnica'" ne loči frazeologemov po semantičnih enotah in tipih, loči pa, kot akademik A. A. Šahmatov, »nedeljive« frazeologeme, sicer pa opravi z vprašanjem frazeologije z levo roko. Zdi se, da je umestno opozoriti na dva sodobna ruska frazeologa, ki se na frazeološko tradicijo dosti ne opirata. To sta M. M. Kopylenko in A. I. Molotkov. M. M. Kopylenko določa frazeologijo kot znanost o »zvezah leksemov«. Lek-sem mu pomeni »zvukovuju oboločku slova«"; A. I. Molotkov'^ pa frazeologem določa po treh kriterijih: 1. vsak frazeologem ima leksikalni pomen; 2. leksikalni pomen pri vsakem frazeologemu je njegov stalni znak in 3. » ... izraz, ki ima za enega od svojih znakov leksikalni pomen kot njegov stalni znak, a njegov genetični vir - ustrezno z njim besedno zvezo kot prototip frazeologema - je frazeologem... V meje frazeologema sodijo vse komponente, ki ga tvorijo, toda niso istovetne (kot pojem) njegovi komponentni sestavi«."
V svoji analizi frazeologemov iz jugoslovanske družbene prakse v ruskem jeziku se bom omejil na frazeološke sestave, o katerih pravi J. Toporišič: »Pri sestavah je pomen frazeologema enak vsoti pomenov posameznih njegovih sestavin, tj. besed. Od prosUh (nestalnih) besednih zvez se sestave ločijo samo po tem, da jih ne delamo sproti v govoru, ampak jih jemljemo - kakor sploh vse frazeologeme - že gotove iz spomina (pomnilnika)«'". Da bo stvar še bolj jasna, naj navedem še mnenje N. M. Šanskega o »frazeologiceskix vyra-zenijax« - sestavah, ki so » ... ustaljeni v svoji sestavi in rabi frazeologemi, ki niso samo samantično razčlenjeni (shrv. členenie - raščlanjivanje", slov. členit' - razčlenjevati"), ampak so sestavljeni v celoti iz besed s prostim (svobodnym) pomenom. Od ,frazeologiceskix sočetanij, (skupov) se ločijo po tem, da v njih ni besed s frazeološko vezanim pomenom. Besede, ki jih sestavljajo, ne morejo imeti sinonimičnih zamenjav, kakršne so možne za besede z neprostim pomenom v skupini frazeoloških skupov. Glede na značaj povezave besed, ki jih sestavljajo, in glede na splošen pomen, se sestave po ničemer ne razlikujejo od prostih besednih zvez ... tvorijo se kot že izoblikovane enote s stalno sestavo in pomenom«."
Na frazeološke sestave sem se omejil zato, ker so le-te najbolj pogoste frazeološke enote v poslovnem jeziku, specifični funkcijski zvrsti jezika za izražanje pojmov iz življenja naše družbene prakse in ki so s stilističnega vidika nevtralne.
Že bežen pogled na vrste frazeologemov v ruskih prevodnih tekstih o naši družbeni stvarnosti nam pokaže, da je treba ločevati tiste, ki se rabijo v ruskem jeziku, in tudi v drugih jezikih, ne da bi imeli pri tem lastnosti leksikalne rabe izraznega sistema kakršnegakoli jezika, ki bi skušal izražati pojme iz jugoslovanskega samoupravnega življenja. To prvo plast frazeologemov bi poimenoval mednarodno. Semkaj prištevam sestave za poimenovanje naslovov, ki imajo model samostalnik plus rodilnik samostalnika tako v slovenskem kot ruskem jeziku, npr.: Ustavna listina Združenih narodov - Ustav Organi-zacii Ob'edinennyx nacij; Varnostni svet - Sovet Bezopasnosti: SEV - Sovet ekonomičeskc^ Vzaimopomošči. Pri tem lahko zapišemo, da je ta tip frazeologema z rodilnikom pogostejši
" A. M. Zemskij, S. E. Krjučkov, M. V. Svetlaev, Russkij jazyk, Moskva 1950.
' N. S. Valgina, D. E. Rozental', M. 1. Fomina, V. V. Capukevič, Sovremennyj russkij jazyk, Moskva 1971. '»GrammaUka russkogo jazyka AN SSSR, Moskva 1954. " Voprosy frazeologii, Taškent 1965.
" A. I. Molotkov, Osnovy frazeologii russkogo jazyka, Leningrad 1977, str. 21, 22. " A. 1. Molotkov, omenjeno delo, str. 10.
J. Toporišič, omenjeno delo, str. 275. " Rikard Simeon, Enciklopedijski rječnik lingvističkih naziva, Zagreb 1969. " Franc Jakopin, Rusko-slovenski šolski slovar, Ljubljana 1965. " N. M. Šanskij, omenjeno delo, str. 203, 204.
67
v ruščini kot slovenščini. Nekatere sestave z atributivnimi komponentami v slovenščini imajo takšen prevod tudi v ruščini, npr.: Evropska gospodarska skupnost -Evropejskoe eko-nomičeskoe soobščestvo; Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi - Soveščanie o be-zopasnosti i sotrudničestvu v Evrope idr.
V središču naše obravnave je drugi tematski krog frazeologemov, ki bi ga lahko poime-novaU »jugoslavizmi«. Pod tem izrazom pojmujemo besede in frazeologeme, nastale na osnovi razvoja naše družbene prakse in ki vdirajo v sistem ruskega knjižnega jezika preko najrazčilnejših prevodov in o katerih že smemo trditi, da se uporabljajo v ruskih izvirnih tekstih.
Omejih se bomo na dve frazeološki vrsti: na frazeološki samostalnik in frazeološki glagol, prav na koncu bomo obdelali tudi nekaj prostih slovenskih glagolov, pogosto rabljenih v jeziku za izražanje samoupravnih odnosov, glagolov, ki lahko postanejo frazeologemi, odvisno pač od tega, s katero smiselno (frazeološko) komponento jih uporabljamo. Pri analizi leksikalnega in frazeološkega gradiva smo se posluževaU tekstov, podanih pod opombo 20.^°
Vzemimo besedo samoupravljanje in z njo povezanih nekaj frazeologemov. Samoupravljanje zveni po rusko samoupravlenie. Beseda je zapisana v pomembnejših slovarjih ruskega jezika. Slovar S. L Ožegova'* razlaga: »1. Pravo na vnutrennee upravlenie svoimi, mestnymi silami. Studenčeskoe samoupravlenie. S. gorodov. 2. Pravo rešal'dela vnutrenne-go upravlenija po sobstvennym zakonam v predelax nacional'no-territorial'noj edinicy, avtonomija.«
Slovar D. N. Ušakova" daje tudi dve razlagi, le nekoUko bolj obširno. Besedilo samoup-ravljalec smo zasledili v treh različnih besednih zvezah: trudjaščijsja, organizovannyj na nacalax samoupravlenija; učastnik samoupravlenija in stroitel' samoupravlenija. Samoupravno sporazumevanje dobi v ruščini štiri komponte: vzaimosoglasovanie na osnovax samoupravlenija. Vzporedno še obstajata dva variantna frazeologema: samoupravlenčeskoe vzaimosoglasovanie in soglasovanie na osnovax samoupravlenija. Za samoupravni sporazum nahajamo pet razUčnih besednih zvez - štiri opisne in en dobeseden prevod: 1. samoupravlenčeskoe soglašenie; 2. soglašenie, zaključennoe na osnovax samoupravlenija; 3. osnovannoe na samoupravlenii soglašenie; 4. dogovor na osnovax samoupravlenija in 5. soglašenie na osnovax samoupravlenija. Samoupravne pravice so prevedene v treh oblikah: 1. prava v sfere samoupravlenija; 2. samoupravlenčeskie prava in 3. prava, vytekajusäe iz samoupravlenija. Slovenska besedna zveza, ki ima drugo komponento skupnost, je prevedena: samoupravna skupnost -samoupravljaemaja associacija; krajevna skupnost - mest-noe sodružestvo; mestna skupnost - gorodskoe sodružestvo; delovna skupnost - trudovoe so-družestvo ah (rudovoe obedinenie, medtem ko sama beseda skupnost ima prevod: soobščestvo, obščnost', sodružestvo in obedinenie. Verska skupnost je religioznoe obedinenie; skupnost interesov pa obščnost' interesov. Delavsko samoupravljanje ima nevarianten prevod - rabočee samoupravlenie; samoupravni odnosi že imajo različice: samoupravlenčeskie otnošenija in otnošenija, osnovannye /bazirujuščie na samoupravlenii. Samoupravna organizacija ima trojni prilastek: samoupravljaemaja/samoupravljajuščajasja/samoupravlen-českaja organizacija in še obliko organizacija samoupravlenija.
*
"S. I. Ožegov, Slovar' russkogo jazyka, Moskva 1973.
" Tolkovyj slovar' russkogo jazyka pod redakciej D. N. Ušakova, t IV, Moskva 1940.
™ Konstitucija SFRJU, Sekretariat Infonnacionnnoj sluzby Sojuznoj Skupščini, Beograd 1974; Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, Beograd 1974; revija Jugoslavija (v ruskem prevodu), Beograd 1977; Ćkonomi-českij obzor, Beograd 1977; Socialističeskaja mysl' i praktika, Belgrad 1978; Ozünskie soglašenija, Belgrad 1977; Desjatyi s'ezd Sojuza kommunistov Jugoslavü, Beograd 1975; Jure Bilić, Revoljucija i politika, Beograd 1976; Ćdvard Kardelj, Nacija i mezdunarodnye otnošenija, Beograd 1976; Stane Dolanc, Sojuz kommunistov Jugoslavü v sissteme samoupravlenija, Beograd 1975; Programma Sojuza kommunistov Jugoslavü, Beograd 1977; Vladimir Bakaiic, Teo-retičeskie osnovy obščestvennogo vosproizvodstva pri socializme, Beograd 1975 idr.
68
Občina je zastopana z dvema izrazoma: obščina/kommuna, od teh dveh besed sta tvorjena tudi pridevnika obsännyj in kommunal'nyj, občan pa je gmždanin. Skupščina občine je skupščina obsciny; občinski upravni organi so obscinnye organy upravljenija. Poglejmo besedne zveze, v katerih je komponenta delavec, delavski, delo in deloven. Delavec je v ruščini rabočij, rabotnik in trudjaščijsja. Organizacija združenega dela ima dobeseden prevod: organizacija ob'edinennogo truda, prav tako temeljna organizacija združenega dela - os-novnaja organizacija ob'edinennogo truda, enako velja za sestavljeno organizacijo združenega dela - složnaja organizacija ob'edinennogo truda; pravica do minulega dela - pravo na proslyj trud; združeni delavci - ob'edinennye rabočie; svobodna menja\/a dela - svobodnyj obmen truda; odtujitev proizvajalnih sredstev od delavcev - otčuždenie sredstv proizvodstva ot rabocix; osvoboditev dela - osvoboždenie truda. Dobesedni prevodi so tudi naslednje besedne zveze: načelo delitve po delu-princip raspredelenija po trudu; javnost dela - glasnost' raboty; dopolnilno delo - dopolnitelnyj trud; delovna skupnost - trudovoe ob'edinenie; kolektivno/skupno delo - kollektivnyj trud; združeno delo - sovmestnyj trud/ob'edinennyj trud; lastno delo - sobstvennyj trud; celotno preteklo in sedanje delo - sovokupnyj proslyj in živoj trud; tekoče/živo delo - živoj trud itd.
Delavska kontrola ima tri opisne inačice: 1. rabočij kontrol', 2. rabočij kontrol', osnovannyj na samoupravi eni i in 3. vytekajuscij iz samoupravlenija rabočij kontrol'; opisni je tudi pol-stavčni frazeologem delavci v združenem delu - rabočie, priobscennye k ob'edinennomu trudu.
Na kratko navedimo še nekaj opisnih sestav: samoupravne funkcije - lunkcii v sfere samoupravlenija; samoupravni dekmokratizem - demokratizm, osnovannyj na samoupravle-nii; nosilec samoupravnih funkcij - nosileV/vladelec funkcij v sfere samoupravlenija; samoupravno povezovanje in združevanje - ob'edinenie i intergracija na baze samoupravlenija idr. V večini primerov gre za dobesedne pokomponentne prevode, tj. slovenska komponenta je prevedena z ustrezno rusko. V tistih primerih, ko gre za specifični »jugosla-vizem« ali pa za tujko pa le-ta ostaneta, npr.: delegatski sitem - delegatskaja sistema; SZDL - Socialističeskij sojuz trudovogo naroda Jugoslaviji; Zvezni izvršni svet - Sojuznoe Ispolni-tel'noe Veče, Zvezna skupščina - Sojuznaja Skupščina; Zbor narodov - Veče nacional'nostej.
Iz navedenega gradiva lahko povzemamo, da se različni prevajalci ne zavedajo, kdaj imajo opravka s stalnimi besednimi zvezami in kdaj ne. Pri večini frazeoloških variant gre za konstrukcijo samostalniškega frazeologema z levim prilastkom in nefrazeološkim delom strukture (frazeološki samostalnik z odvisnim stavkom). Značilnost je tudi, da ima marsikatera slovenska, srbohrvaška frazeološka podstava več inačic v ruskem jeziku. Na isti strani ustavnega teksta srečamo npr.: delovna skupnost kot trudovoe sodružestvo in trudovoe ob'edinenie (177). Prav gotovo ne bi smeli uporabljati za skupnost kateri koli sinonim (npr.: sojuz, sodružestvo, associacija, ob'edinenie idr.). Prevajalci bi se morali držati ustaljenih terminov, tako pa vnašajo v sistem ruskega knjižnega jezika sicer razumljive pojmovne zveze, vendar s stališča rabe preveč nihajoče. Zavedam se, da naš burni družbeni razvoj besede nenehno rojeva, toda leksikologi bi morah besede in besedne zveze temeljiteje obdelati in s svojimi izsledki usmerjati zahtevno prevajalsko delo. Težko bo tujec, ki bere ruski tekst, razumel npr. za kakšen tip skupnosti gre. Kot napačen prevod navajam tudi iz ustavnega teksta sestavo sodišče združenega dela - sud ob'edinennogo truda (215) in arbitraž ob'edinennogo truda (171). Pravniški jezik tukaj strogo loči pojmovni obseg - tudi nam ne bi smelo biü vseeno, ali bomo prevajali frazeologem združeni proizvajalci kot associrovannye rabočie aU kot ob'edinennye rabočie, oba izraza sta na isti strani ustavnega teksta (16). Tudi beseda zbor se prevaja kot veče in sobranie. Jasno je, da je Zbor republik in pokrajin: Veče respublik i kraev, pri zboru volilcev pa bi vendarle bilo bolje rabiti izraz sobranie (sobranie vyborščikov, a ne veče vyborščikov/izbiratelej).
Pri frazeoloških glagolih je pogost pojav ujemanje slovenskega in ruskega glagola, nemalokrat pa ima slovenski nefrazeološki glagol ustrezno frazeološko besedno zvezo v rus-
69
kern jeziku. Za prvo ugotovitev navedimo primere: imeti pravico do dela - obladat'pravom truda: opravljati dejavnost - osuščestvijat' dejatelj'nost) določiti z zakonom - predusmotret' v zakone: sporazumno določati - soglasovanno opredeljal'; izvoliti za delegata - izbrat'v de-legaty idr. Drugi trditvi ustrezajo naslednji primeri: obdavčevati - oblagat'nalogom: nadzorovati - osuščestvijat' (obščestvennyj) nazdor idr. Lahko zaključimo, da prevladuje v ruskih prevodih prvi tip. Zanimivi so tudi primeri, ko je več slovenskih ali ruskih sinonimov izraženo le z enim leksemom v slovenskem ah ruskem jeziku: delati - rabotat'/trudit'sja: določati/ugotavljati/odrejati/definirati - opredeljat'; določati/potrjevati kanditata - utverdžat' kandidata. Tudi pri frazeološkem glagolu so značilne večkomponentne besedne zveze v ruskem jeziku, če le-te vzporejamo s slovenščino: neposredno sodelovati - prinimat' prja-moe učastie: zastopati stališče - otstaivat' točku zrenija - ali pa so primeri, ko imamo v slovenščini več komponent, v ruščini pa je en sam glagol: zaposliti(koga) / dati delo (komu) - trudoustroit' idr.
Lep primer sinonimičnega nizanja ene komponente frazeološkega glagola je naslednja slovenska besedna zveze, ko slovenskemu glagolu ustrezajo kar trije ruski pred samo-stalniško podstavo v im. in desnim samostalniškim prilastkom brez predloga v rodilniku: verificirati mandat - zasvidetel'stvovat'/udostoverit'/podtverdit' podlinnost' mandata.
Zdi se, da je umestno omeniti tudi nekaj prostih slovenskih glagolov, pogosto rabljenih v jeziku samoupravne prakse, ki pa lahko postanejo del frazeologema, odvisno pač od tega, s katero smiselno komponento jih uporabljamo, npr.: dogovarjati se - dogovorit'sja (o čem): izvirati iz dela - vytekat' iz truda: odtujevati - otčuždat' (čto, kogo/čto): obravnava-ti/presojati/pretehtavati/pretresati - obsuždat' (čto): obveščati - informirovat'/uvedomljat'/postavit' v izvestnost': prispevati k čemu/biti vzrok - sposobstvovat' (komu-čemu v čem): razrešiti - osvobodit' ot dolžnosti: sporazumevati se - dogovarivat'sja (o čem)/soglasovyvat'sja (s čem). Zadnji glagol se v prevodu nepravilno rabi glede na vid, ker glagol soglasovat'sja nima vidske opozicije. „
70