158
Naši dopisi.
Na Dobrovi 17. maja. Letošnja pomlad je pravi čemerni čudak, ki svoj prijazni obraz skoraj neprestano skriva. Vedno deževje silno ovira kmetovska dela na polji in drugod. V roki letos pocepljena drevesa in nekaj hruševih piKirancev smo posadili v drevesnico še le zadnje dni.
Časniki javljajo, da so se hrošči tu in tam v ogromni množini prikazali. Županstva, posestniki, učitelji in šolska mladina ima polno nujnega posla, da jih kolikor mogoče zatro. Hvala Bogu ! te nadloge letos tod do sedaj še ni. Le posamezne samotarje je videti. Glogovega belina so lansko leto posestniki in šjlski otroci ter zadnji trije mrzli dnevi meseca marcija popolnoma uničili. Prav redka je kaka gosenica njegova.
Pred kakimi 10 dnevi je bilo tukaj še cele trume vran in kavk, sedaj se le posamezne okoli preletavajo. Ljudje so bili v skrbeh za svoje turščične nasade. Zgodilo se je pa drugače. Kakor hitro je pričel onkraj „Utiškega hribovja"' doli ob Posa\ji lesti hrošč na dan, izginile so od tod tudi precej vrane in kavke. Odletele so na pomoč ljudem v sosednje Kraje, koder se je prikazal sovražnik kmetijstva.
Dasi je zelo neugodno vreme, razvija se vender sadno cvetje še zadosti povoljno. Bolj zgodnje vrste od-cvetle so prav lepo in nastavile obilnega zaroda.
Koristni ptički, osobito senice in brglezi, so po zimi ob hrani, katero so jim tod po vaseh kaj pridno posipali, pobirali tudi prav marljivo izza šuple drevesne lubadi cvetne iubadarje (cvetodere), ki jih je letos po nekaterih drevesih komaj opaziti. Po bolj poznih vrstah jih je nekoliko več, a škode posebne ne bodo storili. Malega zmrzlikarja je nekoliko več, a ptiči jih kaj marljivo uničujejo. Naj se le opazujejo drobue seničice, kako so pri tem delu neugnane, in skrbeli bodo za nje ob hudi zimi še z večim veseljem.
Preteklo noč je tukaj siluo grmelo in treskalo. Ob
V2 11. uri   zvečer   treščilo   je   v  Žejah   pri   posestniku
Petru   Krmelji,   hišna št. 19, v hlev, kateri je bil s hišo
vred pod enim krovom. Strela je užgala, in   hipoma bilo
je poslopje, krito s slamo, v ognji. Strela je ubila v hlevu
pri tej priči enega vola. Čudno je pa, da se pastirju, ki je imel svojo posteljo v kotu tikoma onega vola in je že spal, prav nič ni zgodilo. Drugo živino so oteli vso. Gospodarju je zgorelo poleg krova na hlevu in hiši tudi seno. Posebno prizadeta sta pa pri tem požaru uboga dekla in hlapec, katerima je zgorela vsa obleka, ki sta si jo težko prislužila. Gospodar je za pogorelo poslopje zavarovan s 500 gld.
Dasiravno v pozni noči in hudem vremenu, ko navadno uže vse počiva, prihitelo je iz bližnjih vasi poleg požarne brambe Viške veliko ljudi, kateri so z vso sila delali, da se ni ogenj razširil ter da ni prodrl tudi \r spodnje prostore in shrambe. Slava jim ! Tudi severni veter je vplival kaj ugodno. Ob nasprotnem jugu bi ne bilo skoraj moči na tej strani stoječih poslopij obvarovati ognja.
Vodstvo deželne kmetijske šole v Grmu nam je poslalo to pomlad cepičev dolenjske voščenke, c. kr. gozdno nadzorništvo za Kranjsko je pa razen gotovih stroškov za razrezovanje in zavoje brezplačno nakazalo 8000 vrbovih sa^iik (potaknencev). Posajene vrbe uže kaj lepo poganjajo. Obema dobrotnikoma bodi preiskrena zahvala javno izražena !                                       Rant.
Iz Ljubljane. — Odlikovanje. Presvetli cesar je podelil veroučitelju na Ljubljanski učiteljski priprav* niči preč. gosp. Josipu Klemenčiču povodom njegovega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono.
—  Na (iraškem vseučilišči je napravil č. g. Ivan Bezeljak, kapelan v Logatci, izkušnjo iz cerkvenega prava in cerkvene zgodovine.
—  lzpreobrnitev. Binkoštno nedeljo bodeta pri oo. frančiškanih v Mariboruj vzprejeta v katoliško vero dva luteranca. Drugi dan pa prestopi tam h katoliški veri Židinja Roža Hochstadter.
—  Gospod deželni predsednik baron \Yinkler se je odpeljal   v soboto v Gorico   ter   ostane   tam   en   teden.
—  Dne 16. t. m. je dr. Holub odprl razstavo svojih zbirk, katere je nabral v južni Afriki.
—  Za ravnatelja kaznilnice v Ljubljani je imenovan g. Karol Paraskovich iz Stanislava.
—  Češka razstava. Letos je preteklo sto let, Kar so
v*
bili na Češkem priredili deželno razstavo, ki je bila ena izmed prvih enake vrste v Evropi. Čehi so zatorej sklenili, stoletnico tega važnega dogodka za češko kraljestvo praznovati letos z novo deželno razstavo, da izpričajo ž njo svetu velikanski napredek, ki ga je storil njih narod v minolih sto letih. Tej razstavi je namen edino narodnogospodarski, in zato bi se je morali udeležiti vsi prebivalci češkega kraljestva brez razločka narodnosti. Presvetli cesar, uvažujoč preimenitni pomen takega podjetja, blagovolil je vzprejeti najmilostneje protektorat tej razstavi. Dotični odbor se je sestavil iz Čehov in Nemcev, in vse je kazalo, da bodeta obe narodnosti z zdru-
159
ženimi močmi   delali   na   to,   da krepko   uspeje to podjetje v čast in   slavo   ter v korist  češki   deželi.   Pridno *o se oglašali   razstavljalci   oboje  narodnosti. Pa kaj se -zgodi ?   Ko   se   niso   mogli   zediniti   ob nesrečni češko-tiemški spravi prvaki   dotičnih   narodnosti med seboj in *o bile zahteve nemške   take, da jih niso mogli odobravati  niti  najzmernejši   Staročehi,   vzkipela   je   politična strast Nemcem tako hudo, da so sklenili v svojem klubu, da se Nemci   ne   smejo   udeležiti   razstave,  ter se tako maščevali nad Čehi.   Voditelja   nemška dr Plener in dr. Schmeykal sta   mislila namreč v svoji zaslepljenosti, da sploh ni mogoča   razstava, ako se je ne udeleže ter ne podpirajo Nemci. Od takrat so začeli nemški listi strastno oapadati to podjetje, ne oziraje se na to, da mu je pokrovitelj sam presvetli cesar.   Imenovali   so to razstavo ^bubeuečki semenj", in segala je njih strast tako daleč, •da niso hoteli v svoje liste vzprejemati niti inseratov o ojej   za   drag   denar.   Ali Nemci  s svojim   postopanjem razstave niso prav   nič   uničili,   le   izpodbodli   so   češki narod k čudoviti  vztrajnosti ,   ki  je priveJla   njih podjetje ne samo do dostojnega,   marveč   do nepričakovano velikanskega uspeha. Na 360.000 ? metrov obsezajočem prostoru vzdignje   se   danes vse polno palač, vil  in pa-Ailjonov,   izmed  katerih   mole v nebo mnogi stolpi.   Po teh poslopjih je razstavilo 5500 razstavljalcev   svoje iz-tielke, ki   pričajo o velikanskem   narodno-gospodarskem napredku  češkega   naroda   in   njegovih  duševnih proizvodih ter dokazujejo, da se meri narod čoški v kulturnem, oziru z vsakim   drugim   narodom.   Če   pomislimo, da je izmed 5500  razstavljalcev   samo   800   nemških, namreč 500 onih, ki   so pred   sklepom   kluba nemških deželnih poslancev svojo udeležitev   prijavili,   in pa 300 onih, ki se niso  za  ta  sklep  zmenili   ter tako bili,   pametni da jim je bila bolj mar svoja korist nego dr. Plenerjev šovinizem,   potem   moramo  priznati  letošnji deželni   razstavi  na  Češkem   eminentno   češki   značaj.   Ker  je pa uspeh velikanski in bo vsled tega ugled češkega naroda neizmerno   povekšan,   zato  ie   za Čehe boljše, da se je brez njih krivde   tako   zgodilo, in le zahvalni bi morali biti Nemcem zato.   Slovesno   otvorjenje  razstave je bilo dne 15. t. m. Presvetlega cesarja je namesto val brat njegov nadvojvoda Karol Ludovik.   Otvorjenje se je vršilo jako slovesno.   Zjutraj   ob 6. uri   naznanjalo je   streljanje to-pičev in   glasniki, ki   so   iz   cerkvenih   zvonikov trobili fanfaro, da je   napočil   imenitni  dan.   Takoj za rana je bilo po mestnih   ulicah vse  živo. Okoli osme ure so se začela   zbirati  društva z zastavami   in   godbami na določenih krajih.   Pred  razstavo se je nabiralo vedno  več ljudstva.  Okolo 9. ure so se začeli shajati v obrtni palači, kjer stoji cesarski paviljon, odličnjaki, kijih je vzpre-jemal odbor razstavni. Okolo V« 10. ure so prišli ministri Falkenhajn, Pražak, Gautsch, Bacquehem in Zaleski ter se tudi podali v obrtno palačo.         (Dalje in konec prih.)
— S takimi  surovostimi se še ponašajo!   V svoji nedeljski   številki   pripoveduje   „11   Piccolo"   s  posebno
slastjo, kako je poulična sodrga v mestu Bujskem na-pala dva duhovnika, tako da sta morala župan in žan-darmeri*a posredovati. Menili bi, da je taka zdivjanost na sramoto vsaki stranki; no, nasprotnikom našim se dozdeva to posebno častno. Sram jih bilo! — O dogodku samem se nam piše: „Dne 8. t. m. dogodil se je v Bujah čin, pričajoč o nečuveni surovosti. Duhovnika Bottegaro in Stefanutti imela sta posla pri c. kr. sodišču v Bujah. Pozvana sta bila kot priči o dogodku, dovr-šivšem se v Oprtlju dne 15. t. m. (Tega dne je sodrga v Oprtlju napala in insultovala duhovnike, došle k de-kanatski konferenciji). Ubogima duhovnikoma so morali priteči na pomoč vsi štirje žandarmi. Ali pobalini niso hoteli pokoriti se poveljem zapovednika postaje, radi česar so morali nekatere odvesti v zapor. Slednjič so morali vmes poseči mestna straži, župan in sodnik. Na ulici bilo je 500—600 teh surovežev, Ki so grozno rjoveli. Oblasti so se bale velikih i gredov. Veleč, gospoda Bottegarja čakali so nekateri pol ure daleč pred mestom. V mestu bila so za napad pripravljena jajca, blato in druge stvari. Za lečenima dohovnikoma so kričali divjaki: Manjeli — deghe zo — čapeli — porchi de ščavi! Konjem g. Bottegarja porezali so uzde O dogodku tem brzojavilo se je c. kr. namestništvu. V obče se misli, da je dogodek ta v zvezi z dogodkom v Oprtlji. Da vidimo, kaj store oblasti, pod kojih očesi se je vse to dogodilo!                                                    („Edinost.u)
— Banka „Slavija" razpošilja ravnokar računski sklep za leto 1890. Iz obširnega poročila, kateremu so pridodejani jako pregledno sestavljeni računi, posnemamo hledeče številke: Koncem leta 1890. bilo je ve ljavnih: na življenje 31.133 zavarovalnih pogodeb za kapital 21,759.439 gld., in na požar 186.464 zavarovalnih pogodeb za kapital 193,793.247 gld. Zavarovalnine prejela je banka 1,691.894 gld. 70 kr., tedaj toliko, da se more vzporejati z vsako domačo, pa tudi inozemsko zavarovalnico. Kar se zlasti tiče vzajemnih zavarovalnic, naglasiti je, da je banka „Slavijaw v 22 letih prekosila vse sorodne jej zavode, dasi nekateri poslujejo že po petdeset let in še več. — Členom vzajemnih zavarovalnih društev izplačala je „Slavija" vlani 1,008.291 gld. 76 kr. Fondi njeni znašajo okroglo šest milijonov goldinarjev. Čistega dobička ostalo je 109.641 gld. 36 kr., iz katerega se bode 14.867 gld. 83 kr. porabilo za to, da se plača onim članom življenskega oddelka, ki že pet let plačujejo zavarovalnino, 10% dividende , ostanek pa pridodejal rezervnim fondom. — Jako lepo skrbi banka „Slavija" za svoje uradnike in zastopnike, ker jim je ustanovila posebni pokojninski zalogi, katerih prva ima že 186.430 gld. 55 kr., druga pa 101.662 gld. 90 kr., premoženja. — Za škode plačala je „Slavija" v 22 letih svojega obstoja lepo vsoto 18,245.999 gld. 82 kr. — To je v resnici uspešno poslovanje, na katerem je čestitati vestni upravi. Glede na te uspehe pa so po vsej pravici graje vredni oni rodoljnbi, ki vsled kakeršnih koli predsodkov   dajo   prednost   tujim,   mnogokrat   celo ino-
160
zemskim zavodom pred domačo „Slavijo". Da, da! Izraz »svoji k svojim!" imamo radi na jeziku, v dejanstve-nosti pa se navadno ne menimo zanj.
—  t Gospod Ivan Jenko, e. kr. profesor na Goriški gimnaziji in brat pokojnega pesnika Simona Jenka umrl je dne 17. t. m. v Gorici. Rojeh je bil I. 1853. v Prašah pri Kranji. Blag mu spomin. — V Pragi je umrla grofinj a Taa ffe, sestra ministerskega predsednika.
' — Statističen zaznamek izvoznega blaga. Ker je dne 1. januvarija 1891. 1. v veljavo prišla dolžnost statistične zglasitve, izdal je Viktor Streichert, c. kr. poštni asistent v Gradci, »Statističen zaznamek blaga v alfabetnem redu" z uvodom o najvažnejših predpisih za vnanji promet. To knjižico je dobiti pri vsaki knji-gotržnici za 60 krajcarjev. Knjižica je zelo pripraven in vsega priporočila vreden pripomoček, in zato bi jo moral imeti zlasti vsak komptoir.
—  Naj visi zdravstveni svet na Dunaji je priporočal ministerstvu za notranje reči, naj ukrene, kar je potrebno, da se prepreči ponarejanje živeža, ki se je začelo jako množiti v poslednjem času. Ministerstvo je izdalo vsled tega ukaz vsem pristojnim oblastim, naj ponarejevalce ostro kaznujejo po obstoječih postavah.
-— C. kr. namestništvo v Trstu je razposlalo okrožnico do vseh okrajnih glavarstev in do magistratov v Trstu, v Gorici in v Rovinji, s katero naznanja, da se je v Dunajskem Novem Mestu dokazalo, da so imeli prašiči, prignani iz Virovitice na Hrvaškem, kužno bo-leven v gobci in na parkljih, ter prepoveduje trgovino s hrvaškimi prašiči.
—  Nakupovanje konj za c. in kr. vojsko. Da bi se nakupovali konji od vzrejevalcev samih, odredilo je kmetijsko ministerstvo dogovorno z vojnim ministerstvom, da se ob letošnjem premovanji na Primorskem nakupujejo lahko tudi za c. in kr. vojsko. Konji morajo seveda biti krepki in veliki ter sposobni za vsako rabo pri c. in kr. vojski, pa ne mlajši nego 4 leta niti starejši nego 7 let. Posrednja cena konjem, ko se bodo nakupili za artilerijo, določena je na 350 gld., za druge konje pa na 250 gld. Pri zadnjih se bode dala zvišati cena za 30%. Nagrade se bodo delile, in sicer na Krku 3. septembra, v Gorici 12. septembra   in v Pazinu 24. septembra t. 1.
—  Lunen mrk. Dne 23. t. m. bode mrknila luna. Začetek mrku bode o 5. uri in 46 minut zvečer, konec pa ob 9. uri in 23 minut. Popolni mrk bode ob 6. uri in 55 minut.
—  Za ponesrečenih 22 pijonirjev pri lanski veliki povodnji na Češkem je ukazal nadvojvoda Fran Ferdinand d'Este napraviti velik kamenen spominek v svojih kamenolomih na Češkem.
—  Poseben vlak iz Ljubljane v Prago priredil bode gospod J. Pavlin v Ljubljani. Vlak pojde iz Ljubljane dne   26. junija t. 1. dopoludne,  ko   pojde  „Sokol"
v Prago. Cene bodo jako povoljne, in vlak bode prikladen tudi Tržačanom, Goričanom, Štajercem in Za* grebčanom, ki pa se bodo vsi morali pripeljati v Ljubljano, od koder bode skupen odhod. Podrobneje podatker o času in cenah bodemo priobčili v kratkem.