Št. 122.
V Ljubljani, nedelja dne 3. julija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/a6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 polletno K9—, četrtletno K4-50, mesečno K 1-50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Četrtstoletnica družbe sv. Cirila in Metoda.
Naš čolnič pogube otmimo, Brodarjem pomoči nesimo.
Ver sacrum! V časih, ko so vstajali naši narodni sovražniki z najhujšim orožjem zoper nas, s podkupovanjem, raznarodenjem, terorizmom in vsakovrstnimi uničevalnimi sredstvi, ko nas je neoborožene na severu ogroževal novo ustanovljeni nemški »Schul-verein“, na zahodu pa italijanska „Pro patria", tedaj je po češkem vzgledu nesmrtna petorica, Ivan Hribar, Ivan Murnik, Luka Svetec, Tomo Zupan in dr. Josip Vošnjak na sveti dan leta 1884. ot-vorila pripravljalni odbor družbi, kateri so dali ime po predlogu »Slovenskega Naroda“ »Družba sv. Cirila inMetoda". Tisti dan je bil resnično sveti dannašega naroda, kajti rodil se mu je izveličar: »Družba Cirila in Metoda". In v tisti hudi dobi borbe za mladi naš narod je posvetila nova šolska družba vse svoje moči najplemenitejšemu delu za osvoboditev naroda po velikih Strossmayerjevih besedah:
Prosvjetom — slobodi! Ne z revolucijo, s kulturno evolucijo se nam obeta neustavljiva zmaga.
Zato pa morajo v C. M. družbi, bojnem taboru našega narodnega napredka vedno tudi stati možje, katerim je res kulturni napredek sveta stvar. In čudežno se je tako zgodilo in vsi psevdoprosvetaši so bili že od rojstva družbe C. M. njeni zdaj tihi, zdaj glasnejši nasprotniki. Sovražnikov ima družba C. M. premnogo, najboljše znamenje njene vrednosti. In ker kljub temu danes praznujemo tako slovesno njen presijajni jubilej, naj se v našem triumfu peljejo tudi poraženi in vklenjeni nasprotniki: naši mejni narodni nasprotniki, naša vlada — in naši rodni strupeni sovražniki — slovenski (!) klerikalci, združeni v »Vseslovenski (!!) ljudski (!) stranki.
O	prvih dveh sovražnikih izgubljati besede je škoda časa; izmed prijaznosti vlade do Slovencev naj bo samo konstatirano, da »Narodna šola" v Velikovcu še vedno nima pravice javnosti, vlada je zavlačvala več let možnost otvoritve slovenskega otroškega vrtca v Mariboru, onemogoča vse poizkuse C. M. D. uveljaviti v obmejnih krajih slovensko šolstvo
|n koroški deželni šolski svet je r _____________
izdala C. M. D. v svoji »Knjižnici"; me temi životopisa cesarja Frana Josipa m Rudolfa Habsburškega.
Ker je prejšnji družbini prvomestnik, prezaslužni mnsgr. Tomo Zupan v svoji homagialnosti pošiljal cesarju vdanostne brzojavke in izjave, vlada takih izjav ni večkrat hotela niti vložiti na naslovljeno mesto in zato jih Slovenci — več ne vlagajo.
Naš domači nasprotnik pa so rimski klerikalci, mednaroden, protislovanski element. Od 1. 1888. do danes traja njih boj proti C. M. D., s kakšnim uspehom videli bomo pozneje.
Uničiti so hoteli klerikalci C. M. D. in dr. A. Mahnič je v svojem »Rimskem katoliku šel proti slovenstvu z devizo narodnost je poganstvo".
Duhovščina se je jela odtezati družbi sv. C. in M. in ko je Mahničeva zahrbtnost dozorela 1. 1892. do prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani, so klerikalci hoteli z vso silo pasti na C. M. D. Dr. J. Pavlica in dr. Ivan Šušteršič sta grmela proti
Ustanovitelji družbe sv. Cirila in Metoda.
prepovedal vse spise, ki jih je
naši šolski družbi in na njun pritisk se je sprejela na katoliškem shodu resolucija: »Dokler se nam naše opravičene zahteve (t. j. pre-ustroj šolstva na tirolski način) ne izpolnijo postavnim potom, snujejo naj se kat. zasebne, zlasti redovne ljudske šole ter se naj v prvi vrsti ustanovi slov. kat. učiteljsko semenišče (!) v Ljubljani in, ako možno tudi slov. katoliška pripravnica s pomočjo družbe sv. C. in M., s pogojem, da se v bodoče organizuje po župnijah v soglasju z našimi prevzvišenimi vladikami..(Slovenec 7. kimovca 1892, št. 204.)
Na srečo nimajo še naše podružnice sedežev v farovžih, a po-
klerikaljenje mladine v zastrup-ljevalnih deških semeniščih (škofova gimnazija, Marianum, Aloj-zijanum itd.) se vrši že žalibog sistematično.
Od tedaj traja neprestano.gonja klerikalcev proti C. M. D. in sedanji narodni stražar Kobler — kaka značajnost — in msgr.Tomo Zupan sta morata trpeti bridke ure zaradi naše šolske družbe.
Z barbarsko besnostjo in ter-seglavskim herostratstvom pa! je ob jubileju »Slovenec" 7. svečana 1910 napadel »cirilmetodarijo" in 30. sušca 1910 je knezoškof Bonaventura Jeglič na shodu gg. dekanov zaropotal nad C. M. D. takole: »Zadnje čase je družba sv. C. in M. prišla v roke naših verskih in cerkvenih nasprotnikov! Zdi se, da hočejo to družbo uporabiti v politične (!) namene, po njej ljudstvo nase navezati in ga po tem potu odtrgati od naših organizacij (aha!), pa tudi od Cerkve (kajpada!) ...Duhovnikomzakličem : Vigilate! Dormientius vo-bis inimicus zizania seminet!
^ In družba C. in M.! Lahko se reče: Znajhušimi sredstvi dela vse. celo katoliški rodni bratje zoper njo, ali peklenska vrata je niso In ne bodo premogla! Ob vsakem napadu se je družba C. M. le še ojačiia. Tako je po I. katoliškem shodu že 23. listopada lahko družbini blagajnik poročal, da ima D. C. M. že za 4000 K več dohodkov kakor 1891. leta vse leto! In kako so se v zadnjih treh letih, zvišali prispevki družbi kljub tej mori!
Družbino delovanje se je v zadnjih letih	tako poglobilo in
povečalo, da	se moramo čuditi,
koliko zmore	število neumornih
in vestnih delavcev, praviš Slovencev. Slovenska požrtvovalnost ime živ spomenik v svoji družbi C. in M. in ta spomenik oživlja zopet	svoje	žrtvovalce;	saj	se	tako vzdržuje sedem družbenih
šol	z 22	razredi	in	s	sedmimi	vzporednicami.	20 šolskih vrtcev
in skupno 2662 otrok!
Ver sacrum! Bogu Narodu darovani so se razmnožili in razširili v petindvajsetih letih na 211 podružnic in 778 pokroviteljev, razven tega pa še 800 narodnih brambovcev proti Roseggerju. Ta narodna vojska pa daruje zadnja štiri leta: 1906.: 54.676 kron, 1907.: 85.844 K, 1908.: 136.268 K in leta 1909.: 187.087'10 K.
Slovensko rodoljubje praznuje danes z družbo sv. C. in M. svoj praznik. Ljubljana je odeta v svojo narodno praznično obleko, a v srcih vseh Slovencev je praznično razpoloženje. Kljubu bojev in razočarani smo nosili varno našo skrinjo zaveze — blagajno družbe sv. C. in M. in pri našem najsvetejšem, pri Narodu bo,, vsak obnovil na današnji dan sveto prisego: Slovenec sem od zibeli do groba ne gane moja se zvestoba. M.
S3GS SSJGS8 SSHSS S2XS5
8g)Wa »avg« Mama SSStSS
S2JG5S aflBS S3JGS5 S3BS
SSKSS 23X23	S3HSS
Vilko Polak,
ki si je postavil najlepši spomenik s tem, da je zapustil družbi Cirila in Metoda 150.000 K, se je rodil 7. malega travna v Tržiču, h. št. 174. Študiral je realko v Ljubljani in Požunu, tehniko pa na Dunaju in v Curihu. Po celi Avstriji je gradil in tra-
II
soval železnice, od 1. 1880 pa je sam, deloma v zvezi s Francozi gradil srbske železnice ter predore in ceste zlasti v Alpah. 1891. se je poročil s hčerko Pavlo deželno-šolskega nadzornika Jakoba Smoleja. Od 1. 1895. je živel v Tržiču in ker ni imel otrok je ob svoji smrti 29. sušca 1908 svojemu narodu zapustil plod svojega truda.
Karol Kotnik,
največji mecen družbe Cirila in Metoda je bil rojen 21., septembra 1875. 1. na Verdu pri Vrhniki. Študiral je v Ljubljani srednje šole in na Dunaju tehniko. Pred desetimi leti je prevzel ogromna posestva in tovarne na Verdu in 'drugod in živel je samo delu.
Vendar je mladega moža mnogo ovirala težka bolezen, ki ga je spravila tudi v prerani grob 28. februarja 1910. Kot slovenski narodnjak in naprednjak je pokazal tudi v poslednih urah svoje dobro srce. Zapustil je poleg velikanske svote raznim narodnim društvom, 427.000 K naši šolski družbi.
Iz slovenskih krajev.
Celje.
Sokolski zlet se bode vršil letos avgusta na vsak način v Gaberju pri Celju,
dasi si bodo Nemci prizadevali na vse načine, da bi ga onemogočili. Že sedaj kličejo na grom in peklo, a kakor se vidi, ne bode vse nič pomagalo. Priprave so se že pričele za slavnost in za telovadbo. Vse se bode vršilo v dosedaj slovenski okoliški občini, kamor ne sega nemškutarska vsemogočnost. Sqkolskim društvom bodi še enkrat naznanjeno, da se vrši veliki zlet dne 14. in 15. avgusta.
Občina okolica Celje je pač naj-brže izgubljena za Slovence. Ker je vlada ugodila vsem reklamacijam nemškutarjev iz Celja, že pač skoro ni skoro več misliti na slovensko zmago razven v tretjem razredu. Da pa bodemo propadli, je krivo vodstvo slovensko in njegova brezsmotrena politika. Občinski odbor, ki je slovenski, si ni znal pridobiti simpatij med ljudstvom in treba bi bilo pri bodočih volitvah izbrati čisto nove odbornike, proti katerim ne bi imelo ljudstvo predsodkov, protivniki pa ne orožja, s katerim lahko sedaj, žal, uspešno pobijajo že itak malenkostno delo Slovencev. Resnica je, da bodemo Slovenci zakrivili poraz sami. Saj so »voditelji" zadnjih let brez častne dr. Dečkove izjeme ostudni se-bičniki, ki se niso do danes nič potrudili, izvzemši nekaj tihega dela edino čuječega dr. Hrašovca. Pridigati in teorizovati je pač lahko, a kaj pomaga vse to, če pa nadutost in frakarstvo odbija ljudi. Nemškutar-stvo ima povsem druge lastnosti, ono se hlini in klečeplazi. Slovencem tega seveda ne bi bilo treba, kajti narod ni tako nerazsoden, da ne bi uvidel, kaj je resnica in kaj laž, ali treba bi bilo več vljudnosti in pristopnosti.
Nismo še igubili igre, ali treba je podrobne agitacije, obrazložiti omahljivcem dalekosežnost in kletev poraza in zagotoviti, da se bode z nezmožnimi marijonetami v odboru pomelo. Na branik sedaj, če pade celjska okolica, bode vse v nemškutarskih rokah od Teharja do Dobrne in preko Celja nov otok, jednak kočevskemu. Mariborska okolica nam bodi svarilo!
Splošni pregled.
Volitve na Ogrskem. O tem predmetu se piše »Reichsposti" sledeče: Marsikdo se je čudil, da se je zgodilo za časa volitev na Ogrskem toliko zlorab, dasi so one tudi na Ogrskem po zakonu kaznjive. Kako strog je zakon, priča ta-le odredba: „Če so se v kakem okraju vršila podmi-tenja in goščenja v veliki meri in če je zvedela zbornica na kakršenkoli način o tem, lahko izreče zbornica z absolutno večino overovljenih poslancev, da je pravo, voliti poslanca v prizadetem okraju, za dobo enega cikla suspendirano. — Oh, da bi bil na Ogrskem kak zakon veljaven! Prvič je ona odredba tako prikrojena, da lahko vsakdo drugače trdi, kaj je zloraba „v veliki meri" in drugič so se volitve na Ogrskem vršile tako, da se dajo oni poslanci, ki bi jih evropska javnost overovila, lahko na prste sešteti! Če bi se sedaj šlo na glasovanje, potem niti ni mogoče vedeti, pri kom bi se naj začelo in koga bi se k temu pripustilo. Slučaj kaže, kako težko je prodreti v vse posameznosti ogrskega državnega prava. Madjari imajo pač prav, če hočejo biti edini tolmači svojih pravic, saj drugi jih itak nikdo ne pojmi.
Nov brambeni zakon. Sedaj so končana strokovna posvetovanja, ki so se svoj čas vršila v honvedskem ministrstvu v Budimpešti in ki so zasledovala namen, pre-osnovati brambeni zakon. Zastopniki skupnega vojnega ministrstva so se že vrnili na Dunaj, ravno tako odposlanci avstrijskega domobranskega ministrstva. Posvetovanja se bodo nadaljevala na Dunaju v isti smeri. Preosnovali bodo pač marsikaj, ali da bi se kaj predrugačilo v demokrat-
skem smislu, je prazna nada. Čuli bomo zopet ono staro: Več fantov, več kanonov.
Nemci na Ruskem. Na Ruskem pravzaprav Nemci ravno tako vladajo, kakor doma ali pa pri nas v Avstriji. No, nam se že zdi, kot bi ne moglo biti drugače, a da so Rusi pustili Nemcem pridobivati vedno več moči, je nečuvena slovanska zanikarnost. Sedaj, ko so že ruski uradi in vojaški kiogi popolnoma prepleteni z nemškim elementom in prepojeni z germanskim duhom, sedaj še le je službena Rusija uvidela veliko nevarnost. Ruska vlada sama je te dni predlagala v dumi, da bi se naj možnost nakupa posestev čim bolj možno, omejila. V prvi vrsti je ta predloga naperjena proti Nemcem, zlasti v pokrajinah Podoliji, Volhyniji in Ukrajini. Od 1. 1860. so se Nemci na Ruskem uprav grozno namnožili vsled naseljevanja. Posebno vneto so se tudi udomačili na nemškoruski meji. Podpirale so jih nemške banke in zaslepljena ruska vlada, ki je zatirala Poljake, Nemce pa negovala. Sedaj obeta postati drugače, zlasti, če bode vlada raztegnila odredbo tudi na baltske krajine, Litevsko in Belo Rusijo.
Dnevne vesti.
Povodom četrtstoletnlce „Družbe sv. Cirila in Metoda" je podpisalo osobje dnevnika „Jutra" v Ljubljani en kamen za obrambni sklad.
„Schulverein“ pa „Družba sv. Cirila In Metoda". Prvi je meseca maja t. 1. obhajal svojo petindvajsetletnico obstanka. Kdor bere njegovo kroniko in statistiko o ustanovitvi šol po slovenskih pokrajinah notri do našega »središča Slovenije", se mora zgražati nad drznostjo nemškega prodiranja in germaniziranja, potem pa se takoj vprašati: Kaj pravzaprav misli naša družba storiti napram temu prodiranju schulferanjskih šol. Po naši nemerodajni sodbi bi moral družbin odbor odslej vse drugače postopati kot je pa v zadnjem času. Koderkoli na Slovenskem zgradi »Schulverein* kako ljudsko šolo ali otroški vrtec, zgradi naj eno ali drugo tudi naša družba. Koder tega izvajanja ni, tam je za nas postojanka izgubljena, naj si je potem ob kočevski, štajersko- ali koroško-nemški ali laški meji ali pa — v Mostah pri Ljubljani! To je vseeno! Do zdaj smo mi v tem oziru grozno zaostali. Čez petnajst do dvajset let že ne bo na Kranjskem pozicije, ki bi se je „Schulverein“ s svojimi šolami ne prilastil ! Tiho a vztrajno je delo »Lege na-zionale" in »Schulvereina", pri nas pa samo kimamo in jamramo!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1910 sledeči promet, in sicer: Dohodki: a) redni dohodki 1) prispevki iz nabiralnikov 1883-95 K, 2) prispevki^podružnic, in sicer: Kranjsko 193445 K, Štajersko 279-20 K, Koroško 274-40, Primorsko 1325-07; skupaj 3813-12 K; 3) razni prispevki 7379-94 K; skupaj 13.077-01 K. B. izredni dohodki; prispevki za obrambni sklad 4926-39 K; skupaj 18.003-40 K. — Izdatki; A. redni izdatki: 1) plače, remun. učiteljskemu osobju, razni računi itd. 14.857-99 K. B. izredni izdatki: 2. naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 5686‘39 K; skupaj 20.544-38 K; torej primanjkljaja 2540*98 K.
Baronu Schwarzu in vladnim policijskim organom na uho: K Ciril Metodovi jubilejni slavnosti pridejo dostojni ljudje; ne izzivajte in ne dražite torej občinstva z žandarji in mestnimi policaji! Pošljite jih rajše tja, kjer jih je za službo potreba!
Da ne bo pri blagajnah Ciril Metodove slavnosti navala, naj bi si ljubljanski obiskovalci veselice oskrbeli vstopnice poprej. Brez vstopnic iti na
LISTEK.
Jernejev dom.
Res je bilo - kdo bi tajil v tako poznih časih — grešnik je bil za mladih dni, Bogu v nejevoljo in v pohujšanje dobrim ljudem. Že v šoli so ga vsak dan pretepavali za njegove hudobije, ki so bile včasih tako nezaslišane, da si jih dober človek niti z največjo bitroumnostjo ne bi izmislil. In njemu samemu je bilo žal, že tistikrat; toda človek je šibko bitje, in ka-dar se oglase v srcu tiste temne moči, se tudi najkrepkejša volja ne more več braniti in pade po njihovem ukazu . . .
Tako davno se je zdelo nocoj vse to; tako zdavnaj, tako bivše in pozabljeno, kakor da je bilo pred milijoni let, in so poslej izumrli ljudje, in ni na zemlji nikogar več, ničesar več razen popotnikove trudnosti in popotnikovega pokoja ... Trideset let! Trideset let, odkar je, komaj oženjen, v slepi jezi preveč udaril soseda, ki mu je lazil za ženo. Kajpada, motika ni topa reč: »Jezus!" je dejal Tilen in še Marija!" in je sedel na tla, namah je bil
ves krvav po glavi in mrtev tudi. Jernej pa se je prestrašil, ušel in zbežal delat v Ameriko. Saj dom je bil ves razdrt in zadolžen, in polje je rodilo premalo, da bi bilo za davke in za vsakdanji kruh; tam onostran morja pa, so pravili Amerikanci, je cvetelo zlato za močne roke. In Jernej takrat še ni vedel, kako je človeku, kadar postane star in nežen in zahrepeni po domu.
Zdaj se je vračal z osivelo glavo in sklonjenim hrbtom: delo pušča na ramah svojo sled, tudi če obogati človeka. In niti zlata Amerika nima denarja, da bi ga dajala zastonj; da boš plačan kakor knez, delaj kakor živina. — Jernej je vedel čisto dobro, da mu bankovci, ki jih je nosil v prsnem žepu svoje čedne nove suknje, ne bodo poslajšali zadnjih let življenja; samo nagledati se je hotel domačih krajev, in ljudem je hotel stisniti roke, nasopsti se zraka pred pragom rodne hiše, naslišati se zvonenja vaških zvonov — in odpočiti. Za drugo veselje je treba mladih kosti . . .
»To je velika cesta, da . . . Tod smo hodili v mesto in na božjo pot; čez pet minut zavije okrog hriba, in vas zablešči pred očmi, kakor da bi puhnila iz tal. Večer se že dela," je govoril Jernej spotoma
sam s seboj in gledal na veliko srebrno uro. Dolge sence topolov so padale po beli cestr visoka trava po poljih na levi je žvr-golela svoj večerni nemir. »Kako me pogledajo, kadar stopim na prag in pozdravim ? Ali še živč? Nemara so že vsi pomrli . . . Moj Bog, trideset let nobenega pisma! Kaj se hoče? Na poštah znajo samo nemški, in jaz nisem študiran človek — pisal sem nekaj časa, pa morda niso prejeli niti enega mojega pisma, kakor jaz njihovih nisem prejel ... In v tistih krajih, koder sem hodil, ni delal nihče iz naših krajev!"
Cim bliže je prihajal ovinku, tembolj se ga je polaščala tista svečana groza, ki grabi človeka pred velikimi trenotki sreče. Izza hriba so zapeli večerni zvonovi. In Jernej, dasi se je bil v Ameriki odvadil verovati v Boga in moliti, je snel klobuk, ko je srečal neznanega kmeta z odkrito glavo.
»Žena je bila noseča, takrat, ko se je zgodilo. Če je ona umrla, otrok morda še živi, sin ali hči? Pestoval bi vnuke . . . Tako dolgo mi niso govorili po naše; če bi zdaj poslušal mladino, kri svoje krvi — srečen bi bil na stara leta, in vsega, vsega mi ne bi bilo žal!"
In kakor bliskoma se je okremla cesta
prostor ne bo dovoljeno. Vstopnino 50 vin. pač vsak zmore!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je
darovala našemu uredništvu neimenovana, ker se ne more udeležiti današnje slavnosti
1	K. — Prejšnji izkaz 22 K. — Skupaj 23 kron.
Proč od tujcev! One uspehe, katere so Slovani sploh dosegli na narodno-go-spodarsketn polju, so dosegli le s svojim lastnim delom in proti volji svojih močnejših nasprotnikov. Ti uspehi niso sicer tako lepi, kakor bi bili tedaj, ako bi nam odločujoči krogi ne stavljali takih zaprek in ako bi prišli Slovani končno do prepričanja, da je njihova dolžnost ceniti domače dobro višje, nego li tujčevo zlo. — Žalibog nismo Slovani uspeli še tako daleč. Nerazumljivo nam je, da se Slovani ne poslužujejo niti zavarovanja na življenje, ki j.e vendar splošno pripo-znano kot najboljši način za preskrbljeva-nje rodbin, dot in starosti, domačih slovanskih zavodov temveč gredo rajše k tujim, nam sovražnim družbam! Tega ne razumemo tem bolj, ker imamo dandanašnji dovolj takih slovanskih zavodov, katere imajo gotovo ugodnejše zavarovalne pogoje, nego li tuje zavarovalnice. Ali se morda poslužujejo tujerodci naših zavarovalnih zavodov? Ne, nikoli, posnemajmo jih tudi mi — ne hodimo nikakor k njihovim zavodom. — Edini slovanski delniški zavod »Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi, kateri ima svoje generalno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu, svoje glavno zastopstvo v Ljubljani na Kongresnem trgu št, 6, se gotovo odlikuje s tem, da ima zelo nizke cene, najliberalnejše pogoje ter najmodernejše načine zavarovanja, kakršnih nima gotovo prav nikaka tuja družba. Opozarjamo naše čitatelje na ta slovanski zavod in na njegov današnji oglas!
Slovenski klerikalci — stari grešniki. Vzdržujejo se vedno bolj vesti, da bi bili slov. klerikalci pripravljeni eventualno opustiti obstrukcijo, če bi, kakor se veli, bila dana dr. Kreku ugodna prilika za predlaganje definitivne preuredbe državnega poslovnika. Da-li so te vesti resnične ali ne, se do sedaj še ne more trditi in tudi mi ne maramo iz lastnega nagiba nikomur nič podtikati, ali toliko vendar trdimo, da bi klerikalci takoj zopet vse opustili in postali stare krotke ovčice, če bi se jim obljubila le trohica izrecno strankarskega dobička. Kdor jih pozna, ve, da jim je obstrukcija le formalna — sitnost.
„Orli“ med seboj. Iz Most se nam poroča: Pretečeno nedeljo je tukajšni posestnik Grum naročil tri fante za košnjo. Bili so vsi navdušeni pristaši čukarije. Po dokončanem delu jim je dal za plačilo še osem litrov vina. Ko so se ga že pošteno napili, so odšli iz gostilne proti domu. Na potu srečajo nekega svojega sotovariša, tudi Orla. Ko ga zagledajo, ga brez vsakega vzroka napadejo in vržejo na tla. Ta pa potegne iz žepa nož in rani vse tri skupaj, potem pa takoj pobegne. Toda oni trije še niso mirovali in ga na ves glas poživljali na nadaljni tepež. Pri tepežu se je posebno odlikoval Prkanezov Janez. Gospodu Grumu radi tega svetujemo, naj v svrho javnega miru te čuke raje napoji s čokolado ali pa z mlekom, ne pa z vinom.
Bratje Sokoli! Vsem bratom Sokolom ter ostalim udeležnikom, kateri se nameravajo priklopiti deputaciji slov. Sokolov potujočim v Sofijo, oljudno naznanjamo, da se odpeljemo iz Ljubljane 6. t. m. s poštnim vlakom ob 4. url 28. min. zjutraj. Legitimacije po 2 K za znižano vozno ceno Zagreb-Belgrad so ljubljanskim udeležnikom na razpolago pri zveznem tajniku bratu B. Kajzelju (Ljubljanska kreditna banka), izven-ljubljanskim pa se razdele med vožnjo. — Ponovno opozarjamo, da si vsakdo preskrbi potni list, to pa vsled tega, da se iz-
ter razprostrla pred starcem nov razgled. Ostrmel je. Ali je bila to rodna vas? Bila je, prenovljena sicer in izpremenjena, toda Jernej jo je še spoznal. Ali, za vasjo, tam, kjer so se včasih zlatile njive, je zdaj črnelo orjaško poslopje velike fabrike z dvema velikima dimnikoma, ki sta puhala črne štrene v večerno nebo. In na mestu Jernejeve bajte na robu vasi, jedva sto korakov daleč, se je dvigala lepa, skoraj gosposka enonadstropna hiša.
Starec je stopil kakor mladenič; radost pričakovanja se je bila izpremenila v grozo ter mu pospešila korak. Nad vhodom enonadstropne hiše se je blestel zlat napis:
»Deutsche Volksschule".
»Kaj . . .kaj je to? . . • KJ^ Pa je moja hiša?" je zajecljal polgospodskemu paglavcu, ki se je obročkal pred vrati.
„Nix windisch 1* je zarežal deček in pokazal sivci jezik.
Jerneju se je sključil hrbet še niže in mokra megla mu je zakrila oči. Omahnil je dalje, do prodajalne pred cerkvijo, kjer so stali delavci in kmetje, pili žganje in govorili v jeziku, ki je bil napol slovenski, napol nemški. Jernej je ustavil žganjarnarja, starega, rejenega domačina:
ogne neprilikam pri povratku na avstrijski meji. — Ljubljanski udeležniki dobe jih na magistratu, izvenljubljanski pa pri okrajnih glavarstvih. Potujemo v civilni opravi, sokolski kroj naj vzame vsakdo seboj v kov-čegu. Na zdar!
Veliki hrvaški rodoljub umrl. V petek je umrl eden največjih hrvaških rodoljubov Juraj Žerjavič, župnik v Mariji Bistrici na Hrvaškem. Še pred nedavnim časom je daroval za ustanovitev bodoče hrvaške tehnike ogromno vsoto 200.000 K. Bil je navdušen pristaš hrvaške napredne stranke in niti najhujsi napadi od strani frankovcev in furtimašev ga niso mogli pripraviti do tega, da bi ne zagovarjal srbsko hrvaške vzajemnosti. Pogreb bo danes dopoldne ob 10. v Mariji Bistrici.
Petindvajsetletnica. Danes praznuje g. Ubald pl. Trnkoczy petindvajsetletnico kot lastnik znane lekarne v Ljubljani. Takoj početkom svojega bivanja tukaj si je gospod pl. Trnkoczy, ko je še delal v družbi z bratom, od katerega je prevzel lekarno, pridobil mnogo prijateljev, ki vsi visoko častijo moža. On je bil med prvimi, ki so se začeli brigati za krasote naše dežele in leta 1900 sta z g. Gamtnerjem povzročila ustanovitev deželnega društva za promet tujcev. G. pl. Trnkoczy, ki je rodom Čeh, je član mnogih društev, katera radodarno podpim. Med drugim je tudi ustanovnik CMD. Ze vrsto let je občinski svetnik ljubljanski in predsednik mestne hranilnice. Čestitamo vrlemu možu na jubileju, katerega se veseli javnost, zlasti pa revni bolniki, katerim je vedno blag dobrotnik.
Ljubljanske srednje šole. Včeraj je bil na c. kr. II. drž. gimnaziji v Ljubljani sklep tekočega šolskega leta. Izvestje vsebuje sledeče članke: 1. Katalog učiteljske knjižnice, sestavil dr. Ivan Tertnik in 2. O dolžnostih in o gojenju čuvstva za dolžnosti, ponatis predavanja g. ravnatelja na roditeljskem sestanku z dne 4. decembra 1909 in 19. januarja 1910. Na gimnaziji je sodelovalo 22 profesorskih moči. Število učencev koncem šolskega leta 1909/10. je znašalfl 412. Uspeh je še precej povoljen Za višji razred je sposobnih 274, nesposobnih 69, 24 dijakov ima ponavljalni izpit in samo 37 odličnjakov.	.
Deželno gledališče. Sinoči in pred-sinoči ste se vršili dve seji intendance slo venskega gledališča, na katerih se je določila vsota 124.000 kron kot proračun za bodočo igralno dobo. Udeležili so se seje zastopniki Slov. Filharmonije, da bi se do govorili o sotrudništvu orkestra v gledališču. Pridobljena je tudi ga. Danilova, ki bode vodila čez poletje dramatsko šolo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Vlada hoče na vsak način obstrukcijo streti.
Dunaj, 2. julija. Obstrukcija v proračunskem odseku radi italijanske pravne fakultete traja dalje. Vlada se je izjavila, da se mora obstrukcija Jugoslovanov in Čehov streti in hoče zato odrediti 6 dnevno sejo noč in dan brez prenehanja. Danes je govoril češki poslanec Hraski. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prizorov. Nemški socijalno-demokratični poslanec Ellenbogen je zapazil, da je veliko sedežev vladi prijaznih poslancev praznih in je zato očital vladnim strankam, da sploh nimajo nobenega smisla za delo in da tudi oni nikakor niso sposobni, da bi strli jugoslovansko obstrukcijo. Seja traja še vedno dalje.
Aretirani maloruski dijaki.
Lvov, 2. julija. Aretirani maloruski visokošolci so izjavili, da o pretepu pred
„Kaj pa žena in otroci tistega Jerneja, ki je Šel v Ameriko? Tistega, ki stoji zdaj nemška šola na njegovem mestu?"
Debeluh ga je bedasto pogledal in
zagodrnjal:	.
»Jernejevi . . . Ah, res: ona je kmalu umrla, če se prav spominjam, sina pa, ki Sa je imela, je dal ranjki fajmošter študi faU učitelj je postal, oženil se je v mestu, in zdaj je učitelj na naši šoli. Tisti drobiž, ki se igra pred pragom, so njegovi otroci.. Ampak," je dodal, »če imate posla z njim ne govorite mu bindiš, da vas ne vrže pred prag; zdaj so novi časi in druga politika ..."
Jerneju je prišlo tako, da se je opotekel na drugo stran ulice, zrušil se na kolena, udaril s starim čelom ob cerkveni prag, zajokal na glas in strašno zaškripal z zobmi ... — Kaj se je zgodilo nato ? Radovednost! Nemara da je zažgal šulfe-ranjsko šolo, ki je stala na njegovem gruntu, in je zgorela s sinom in z vnuki vred: bilo bi zelo umljivo. Nemara pa je tudi šel k nevernemu sinu, naučil se nemški ter se zapisal v veteransko društvo: Slovenec je nepreračunljiv . . ■ Kaj je storil, v resnici ne vem; in ne bom vam pravil dolgih romanov, kajti ta nemarna historija je, bogme, nekaj vsakdanjega v naši deželi.
vseučiliščem ne dado nobenih pojasnil. Dijakom nosijo vedno hrane v zapore. Zabavajo se z čitanjem raznih knjig.
Lvov, 2. julija. Skupno število vseh, zaradi krvavih izgredov aretiranih malo-ruskih dijakov znaša okolu 300. Od teh je bilo nad 130 takoj oddanih deželnemu sodišču.
Grozoviti umor.
Kološvar, 2. julija. Danes zjutraj je posestnikov sin Čapo iz Kološvara prišel zelo pijan domov. Doma je nad svojo materjo pričel upiti in jo grozovito pretepati in konečno jo tudi hotel umoriti. Mati je v silobranu pograbila samokres in oddala na svojega sina tri strele. Sin je bil sicer zadet od vseh treh strelov, toda ne zelo nevarno. Čapo je po tem dogodku skočil na svojo mater, jo vrgel na tla, zgrabil za noge in jo toliko časa tolkel z glavo ob tla, da je konečno v grozovitih mukah izdihnila svojo dušo. Sina so takoj aretirali in oddali sodišču.
Protivojaška propaganda. Berolin, 2. julija. Vsled velike pro-tivojaške propagande v raznih mestih Nemčije je bilo aretiranih nebroj oseb. Kakor poroča berolinski „Lokalanzeiger“ je bilo v mestu Wiborgu dosedaj aretiranih 9 oseb, ki so bile v zvezi z različnimi revolucionarji.
Parnik „Trieste“ ni ponesrečil.
Trst, 2. julija. Lloydov parnik »Tri-este", o katerem se je splošno govorilo, da se je ponesrečil, je danes po desetdnevni zamudi srečno prišel na svoje določeno mesto Bombay.
Protigrški bojkot v Turčiji.
Carigrad, 2. julija. Zaradi vedno naraščajočega protigrškega bojkota v Turčiji namerava turška vlada proglasiti vse pomorsko obrežje za državni monopol, da bodo tako taso tuje ladije popolnoma pod zaščito turške države in vsaki bojkot izključen,
Zloglasna sestra Kandida izpuščena iz zapora.
Pariz, 2. julija, Zloglasna sestra Kaudida, ki je poneverila več milijonov frankov, zaradi česar so jo aretirali, je bila vsled nevarne bolezni na zahtevo francoskega justičnega ministra danes izpuščena iz zapora.
Penetelos se izseli v Atene.
Atene, 2. julija. Krečanski poslanec Penetelos se namerava izseliti v Atene in se popolnoma odtegniti političnemu življenju.
Port Artur mednarodna luka.
Petrograd, 2. julija. Ruska vlada je dobila iz Tokija obvestilo, da namerava Japonska trdnjavo Port Artur proglasiti za mednarodno luko, v katero bodo imele vstop vse trgovske, kakor tudi bojne ladje vseh evropskih držav.
Dohod tržaških Slovencev ob 9. uri 20 minut dopo-ludne. Vsi na kolodvor!
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Dragi bratje!
V nedeljo dne 3. t. m. proslavljala se bode v Ljubljani 25 letnica naše prepotrebne šolske družbe „sv. Cirila in Metoda".
Ob tej priliki priredi se popoludne jubilejna vseslovenska veselica v hotelu „Tivoli“, v najširšem obsegu.
Poživljamo Vas bratje, da se te priredbe v čim največjem številu udeležite v civilni opravi.
Na zdar!
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
? I ?
I K 0
? 0 ?
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Gospodična absolventlnja 8 razreda išče primerne službe. Vprašanja na upravništvo .Jutra" pod A. H.	110/4-3
Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
„Prve češke življenske zavarovalnice
Spreten stavbni risar oziroma polir išče službe. Ponudbe na upravništvo „Jutra*.	111/3—3
Fotogratlčnl aparat 13 X 18 z vsemi potrebami po jako nizki ceni proda I. Langus, Radovljica. 113/3-1
Odda se več voz
konjskega gnoja.
Vprašanja na Oroslav Dolenec, Ljubljana, Wolfova ulica 10.
ti
mm
Nadalje opozarjam tudi, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
Kongresni trg 6, pisarna I. nadstr.
Leo Franke, Ljubljana,
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Iz vrsu je vsa mizarska stavbena dela.
- Lastna delavnica na Glincah pri Ljubljani. -
mmmk
p,
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in  panama klobuke	.
60 % ceneje
v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Telefon štev. 121.
.4»
e*
O
s
•SL
*<5*
■*->
&
Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi,
popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno
od mesta.
Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom.
Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav.
Točim bela in rudeča dolenjska, bela štajerska In črna istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje.
Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro.
Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljnost h 40 vinarjev.
Najtopleje se priporočata
F. M. BALIJA
Glince št 3
----------r—— ex gostilna pri Travnu.  ................. —
<*
P
S
P
I
Gugalnica za deco. Električni gramofon.
MAKQIMII SIAM QAPTfiHY	Spedjalist za inštalacijo hišnih telegrafov, tele-
fislOflOSllISLiiJrrl i Orsll 1 U81 I	fonov, strelovodov in napeljave električne luči,
r • i t	v	i• vi cxr\	zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za
: Ljubljana, Rožna ulica st. 39. :	.	zobozdravnike.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski | i. t. d.	Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. 								•"••••»				 V JmJJ 													Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
jj 5—18 __ Kamnoseški izdelki iz marmorja za A T || B T V JUfe !%T B H/ S cerkvene in pohištvene oprave spo- M JnI BS W IHIB W IGA j minki iz marmorja, granita ali sije- U 1 VITlilltl I mta, apno živo m ugašeno se dobi pn 	 kamenarskem mojstru 			[T = Ljubljana = U Kolodvorska ulica	
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. TZJ.T
301—46	Stritarjevo, ulica štev. £5.
Podružnice v SpJjetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4VL
11III • 11 ■ 11 Ulil
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
=— = Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. ====
P. KERŠIČ
• • 'A* • •
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-—■ ljejo v račun. ................
Brzojavni naslov: Bončar, Ljubljana.
Valjčni mlin v Domžalah
I
J. BONČAR, LJUBLJANA
s
Pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Sporočam, da so vsa rekonstrukcijska dela pri mojem valjčnem mlinu v Domžalah končana, in se nahaja mlin v polnem obratu. Vsled tega mi je mogoče postreči cenj. odjemalce točno in z najboljšimi izdelki.
(S
Interurban telefon št. 129.
A
'A* • w. • •
*