PVovice iz Jomacih Itrajev Visoko odlikovanje. Bivšemu poslancu in notarju v Mariboru g. Karlu Gajšeku je bU podelejan red sv. Save II. razreda. K visokemu odlikovanju naše čestitke! • Odlikovani zaslužni javni delavci. Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. stopnje g. Franjo Zebot, predsednik okrajnega cestnega odbora v Mariboru. Red sv. Save V. stopnje je bil podeljen g. Antonu Stergaršeku, inženirju pri mariborskem cestnem odboru, in g. Josipu Petrunu, šolskemu upravitelju pri Sv. Lovrencu aa Pohorju. Odlikovanim naše čestitke! Komaj si je rešil živijenje. Drvar Franc Tomažič je šel po riži, ki vodi iz Ruš ob Lobnici na Pohorje. Na nevarni poti je pridrvel za njim hlod, kateremu se je izognil s skokom iz riže, ker sdcer bi bil " življenje. Pri skoku v globino si je drvar zlomil nogo. Povožen konj. Alojzij Prater, posestnik na Remšniku, je gnal konja na komisijski pregled v Selnico ob Dravi. Nasproti mu je privozil tovorni avto. Konj se je splašil avtomobila, skočil na sredo ceste ter obležal pod kolesi avtomobila. Prater je oškodovan za 3000 din. Krava ga je smrtno zabodla. V Bakovcih v Prekmurju je zabodla krava v trebuh 64 letnega posestnika Štefana Baler. Prizadjala mu je z rogovi tako hude poškodbe, da jim je podlegel v bolnišnici. Smrtna žrtev prometne nesreče. Horvatič Jože iz Gerečje vasi v ptujski okolici se je peljal s kolesom skozi domačo vas. Divjal je hud veter, ki je zaganjal neka vrata dvoriščne ograje na cesto. Horvatič se je s tako silo zaletel v vrata, da se mu je zaokrenilo krmilo Ln mu predrlo trebuh. Nesrečni kolesar je poikodbam podlegel. Dva sta izgubila vid na enem očesu. 56 letni posestnik Ivan Borko iz Središča ob Dravi je sedel pri peči, njegov sin pa je cepil trske. Frščiea je pri tem odletela, se zapičila Borku v levo oko, ki se je izlilo. — Pri lesni industriji »Drava« v Melju pri Mariboru se je raz- letel brusni kamen. Košček kamna je priletel v oko 29 letnemu delavcu Lovinšeku. — Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Voz je pokopal pod seboj 41 letno posestnico Terezijo Klinčevo, doma z Velikega vrha pri Sv. Barbari v Halozah. Šla je poleg težko naloženega voza, ki se je radi slabe poti prevrnil nanjo. Dobila je hude notranje poškodbe, vendar u. ajo, da ji bodo v bolnišnici rešili življenje. Plast zemlje zlomila delavcu hrbtenico. V Polulah pri Celju je podsula plast zemlje pri regulaciji Savinje 36 letnega delavca Stanka Magerl iz Pečovnika in mu je zlomila hrbtenico. Ponesrečenega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi. Steklina vzrok smrti. Na Pečovju pri Teharjih je v septembru ugriznil domači pes 25 letno delavčevo ženo Alojzijo Sivkovo v roko. Ugrizena ni posvečala stvari nobene pozornosti, dokler se v drugi polovici novembra niso začeli na njej pojavljati znaki stekline. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer ji pa niso mogli več rešiti življenja in je po strašnih mukah ^umrla. — Naj bo žalostna smrt Sivkove svarilo vsem! Z motornega kolesa je padel 32 letni lesni trgovec Ciril Štiglic iz Rečice ob Savinji. Zlomil si je desno nogo pod kolenom, poškodbe pa ima tudi po obrazu. Zdravi se v bolnišnici. Nesreča v gozdu. Na 47 letnega preužitkarja Antona Koresa od Sv. Donata pri Rogatcu so se zvrnila v gozdu drva. Dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu in se zdravi v celjski bolnišnici. Iztirjeni vagoni razkopali progo. Železniška proga od Zidanega mosta do Zagreba, ki je enotirna, je posebno zadnje čase zelo obremenjena s prometom. Vlaki se izogibajo le na postajah in je pri tem na postaji Blanca pri Sevnici prišlo do železniške nesreče. Železničarji so s pomočjo kretnice speljavali tovorni vlak na drugi tir, da bi osebni vlak lahko prosto vozil. Toda ko je bila kretnica že prestavljena, ao opazili, da se je utrgala žica, ki vodi do kretnice. Da ne bi vlak prerezal kretnice, so postavili kretnico nazaj v prvotno lego. To se je zgodilo na daljavo, zato ni bilo mogoče opaziti, da tovorni vlak že vozi čez kretnico, ne da bi jo poškodoval. Toda pri zadnjih osmih vagonih se je kretnica premaknila nazaj v prvotno lego. Posledica je bila, da je vseh osem vagonov iztirilo in so pri tem razkopali progo in poškodovali kretnico. Štirje prazni vagoni so se močno razbili, drugi štirje pa manj. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bil radi nesreče promet prekinjen in se je do popravila proge vršil deloma s prestopanjem, deloma pa preko Karlovca po dolenjski progi. Tovorna vlaka sta trčila. Spredaj poročamo o železniški nesrefii pri Blanci, kjer je osem iztirjenih vagonov razkopalo progo. Kmalu za prvo nesrečo je prišlo do druge in usodnejše, ko sta med postajama Sevnica in Blanca trčila dva tovorna vlaka. Trčenje je bilo tako silno, da je iztirilo 12 vagonov, obe lokomotivi sta pa hudo razbiti; šest vagonov, naloženih s premogom in koruzo, je ?tdo zbitih, prav tako tudi en vagon z jajci. Strojevodja Jože Koritnik in kurjač-praktikant Rudolf Jerom, oba iz Maribora, sta našla smrt med razvalinami lokomotiv. Huje je bil poškodovan tudi kurjač Ivan Puhman, ki je bil na isti lokomotivi kot smrtni žrtvi. Strojevodja in kurjač vlaka, kl je vozil iz Zagreba, sta si pa s pravočasnim skokom rešila življenje. Pri skoku se je laže poškodoval kurjač Furek. Na kraj nesreče je bil poslan pomožni vlak s potrebnim osebjem, da očisti in popravi progo. Za časa popravil na progi se je razvijal potniški pro-met s prestopanjem, brzovlaki pa vozijo po dolenjski progi. Glavnd vzrak pogostih nesreč na tej progi je preobremenjafiost proge s prometom. Nujno je torej, da se od Zidanega moeta do Zagreba izgradi še drugi tir proge, da se tako dosedanja enotirna proga vsaj malo razbremeni. Štirje vagoni skočili s tira. K poročilom o dveh železniških nesrečah na progi Zidani most—Zagreb se pridružuje še tretja nesreča, ki se je zgodila na progi Ljubljana—Zidani most. Na četrti postaji od Ljubljane, na Lazah, so pri kretnici iztirili štirje vagoni tovornega vlaka. Radi nesreče je bdl promet močno oviran in so vlaki vozili s precejšnjo zamudo. Nj. Vel. kraljica botra 15. otroka. Posestniku Hermanu Matiji in Amaliji, p. d. Bek iz Raduš, Podgorje pri Slovenjgradcu, se je rodil 15. otrok. Najmlajši Mariji je botrovala Nj. Vel. kraljica Marija, katero je pri krstu zastopal poveljnik mesta Slovenjgradec, major Bora Mihajlovič. Dero.i Dravi prepuščeni. V Sp. Vižingi pri Muti v Dravski doUni obratuje preko Drave star brod za prevažanje potnikov. Čoln je že zajemal vodo. Pred par diievi so trije potniki prosili brodnika, 24 Ltnega Ivana Verber, da jdJb. prepelje preko Drave. Ko je začela par metrov od brega voda vdirati v 6oln, je brodnik skočil iz njega in splaval k bregu, potnike pa prepustil usodi deroče reke. Potniki niso znali plavati in so storili vse, da bi prišli na drugi breg, kar se jim je po velikem trudu tudi posrečilo. Najhujša zima v zadnjem stoletju je bila v letih 1891/92. Ta je bila najbolj mrzla in najdaljša v zadnjih sto letih, dočim velja zima 1829/30 za najslabSo v zadnjem tisočletju. Zima 1890/91 je trajala nepretrgoma od 25. novembra pa tja do konca aprila. Najhujši mraz je bil okrog 20. januarja, ko je bila v mnogih krajih temperatura 35 stopinj Celzija pod ničlo. Vsa jezera v Švici, relu Ren in Donava so bila na debelo zamrznjena. 30 cm debeli led na Curiškem jezeru je za.el pokati šele dne 20. marca. Ob hudem mrazu je nastopila po vsej Evropi še hripa. Prvi spomladanski dan je bil takrat šele 30. aprila. Nova kužna bolezen svinj se je pojavila v okolici Celja, in to v občinah Št. Jurij pri Celju in škofja vas. Na Češkoslovaškem in v Nem.iji poznajo bolezen že dve leti, pri nas se je pa sedaj prvič pojavila. Pravega povzročitelja te kužne bolezni doslej še niso odkrili, ugotovljeno pa je, da se kuživo veže na hrbtenični mozeg in možgane. Banska uprava je proti novi kužni bolezni izdala slične ukrepe kot proti svinjski kugi. Znaki bolezni se kažejo na obolenju živčevja, in sicer na ob-Utljivosti kože, zlasti ohromelosti zadnjih nog. Bolezen poteka brez ali z majhno vro-ino. Večinoma se konča s smrtnim izidom In se širi slično kakor svinjska kuga. Posebna komisija iz Beograda in Ljubljane oroučuje novo bolezen. Svinjerejci naj vse slične pojave prijavijo občini ali okrajnemu načelstvu. Nov vodovod so dobili prebivalci Vinar v Trnovljah pri Novi cerkvi v celjski okolici. K dograditvi je v veliki meri pripomogla banska uprava s svojimi prispevki, pa tudi jeklena volja in požrtvovalnost nekaterih odbornikov občine Nova cerkev ter posameznikov je pripomogla k uspešni dograditvi prepotrebnega vodovoda, Zaklad je izoral. V okolici Št. Petra na Dolenjskem je neM kmet pri oranju izoral večje število starih, na roko kovanih rimskih zlatnikov, kateri potekajo najbrž še iz dobe cesarja Vespazijana, ki je vlaJal .imsiko državo od leta 69. do 79. po Kristusu. V začetku na denar ni bil pozoren, šele nekaj dni potem ga je opozoril prijatelj na važnost najdbe. Zlatnike je morda zakopal kak rimski vojak. Kovancl so dobro ohranjeni, saj se da čitati _e napis, in so kot zlata kovina posebno za muzeje precejšnje vr.dnosti. fozari V Kt}rer__i_aku pri Mali Nedelji je nenadoma začelo goreti pri želarju Cirilu Zemljiču. Zgorela j. delavnica in hlevi, živino so pa pravočasno. rešili. Pri Sv. Andražu v Halozah je pogorela stanovanjska hiša posestnika Jožefa Merc v Veliki Varnici. Poleg stanovanjske hiš. je zgorela preša, klet, nekaj poljskih pridelkov in gospodarskega orodja. škoda znaSa najmanj 120.000 din. Nesreča je tem hujša, ker nesrečni pogorelec na žaloat sploh nl bil zavarovan. Požrtvovalni gasilcl so rešili posodo, ki je bila v kleti, obvarovali so pa tudl sosednja poslopja pred .gnjem. Radi alabega dimnika je zgorela domačija poseatniku Boštjanu Kekcu v Savcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Zgorel* ao tudi vsi poljski pridellU. Gasllcl so prepre-tli nadaljnje širjenje ognja. Skoda gre v težke tisočake. V Ivanovcih v Prekmurju je ogenj ponočl vpopelil senik posestnice Terezije Kalamar. ZgorelO j. tudl pet kub. metrov hrastovih in amrekovih ceak. škoda znaša okrog 35.000 din, zavarovano pa ni bilo. Nenadoma je pri.elo goretl v Brlenečovcih pri posestniku Slani. Zgorel je skedenj, nekaj sena in siame. Na kraj požara so prihiteli gasilci, ki so ogeinj omejili V Ivanovcih v Pjrekmurju je nočni og_n_ unlčil posestniiku in mizarju Josipu Fioku gospodarsko poslopje. Pogar_ele. je oškodovam za 40.000 din. škoda je tem bodj občutna, ker Ficko ni bll zavarovan. Gajsiloi so obvarovali hišo. Vtomilci odnesli kelih tn monštranco. V župno eerk-v v Sp. Sv. Kungoti pri Mariboru je bilo vtomljeno tn ao vtamil-i odnesli kelih in mongtranco. Obe cerkveni posodi sta bili iz srebra ter pozlafteni. škode je za 9000 din. Oplenjena vila. V Morju pri Framu ima Marija FrangeS iz Maribora vinograd in vUo. Vilo eo opleniJi vlomild in so odnesli vao posteljnino in perilo. 40.000 din odneAenih. V Slo\>. Bistrici je bilo vlomljeno v prostore glavne tobačne zaloge in ukradenih iz blagajne 40.000 din. Tatvina 5000 dinarjev. Iz zaklenjene sobe veleposestnlka Luhna v Lascah pri Celju je bilo ukratieno 5000 din. Denar je vzela siužkinja za balo. Izropano izložbeno okno. Neznani tatovi so ponoči s sekiro odprli Izložbeno okno tvrdke Klemenčič v Ptuju. Odnesli so raznega blaga v vrednosti 6000 din. Divji lovec se je obstrelll. Pred dnevi je neki 22 letni fant po budinskih gozdovih v Prekmurju prežal na divja.ino. Ker je bilo precej hladno, Je obesil puško preko leve ro-ke tako, da je bila cev usmerjena v tla. Pri hoji se mu je pa puška spro$i!a In strel ga je zadel v levo peto ter mu jo zmrcvaril. Scdaj se nahaja v soboški bolnišnici in je nevamost, da bo ob levo nogo. Obsojen zakonaki par. Okrožno sodišče v Marlboru je obsodilo zakonski par: 62 letnega Jurija In 41 letno Ano Draški. iz Jiršovcev, župnija Sv. Urban prl Ptuju. Po obtožnici sta imenovana ob prillkl dela v vlnogTadu po predhodnera prepiru 3 sosedo ubila svojega soseda A. Maleka. Krivda žene Ane je bila pri tem veoja, ker je ona tolkla aoseda z motiko, mož ga je pa samo držal. Zato je bila obsojena na 6 let in 6 mesecev robije ter trajno izgubo časlnih pravic, mož pa samo na 4 leta in 3 mesece robije ter na 4 leta izgube častnih pravic.