Študijska knjižnica Celje URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE leto iv 25. december 1959 Štev. 34 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU ■ 346. Odlok o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju °bČine Šentjur pri Celju. .. 347. Odlok o notranji organizaciji upravnih organov Občinskega ljudskega odbora. Šentjur pri Celju. >48. Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju. č 349. Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Šentjur pri Celju za leto 1960. 350. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloku o občinskem Prometnem davku. . 351. Sklep o sestavi Svetu zu šolstvo Občinskega ljudskega od- b°ru Šentjur pri Celju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 352. Odlok o določitvi višine povračilu zu službena potovanja 111 terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Šoštanj do 10 km °dduljen.o od ožjega območju občine. 353. Odlok o delovnem času (uradnih urah) upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šoštanj in o času,. v katerem ti upravni organi sprejemajo stranke. 354. Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. 355. Sklep o ukinitvi Uprave stanovanjskih skupnosti Šoštanj in Velenje v Velenju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 356. Odločba o ustanovitvi Otroškega vrtca v Preboldu. 35?. Odločba o ustanovitvi skladu za razvoj telesne kulture občine Žalec. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah REGISTER FFINANCNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV 346. Po 1. in 6. členu uredbe o posebnih pogojih za gradijo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. ] 5-240/58) iin v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LRS JLlradnii list LRS št. 22-139/58) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zWa proizvajalcev dne 26. novembra 1959 sprejel ODLOK 0 usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Šentjur pri Celju. obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo stanovanjskih etaž. Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti, prostore za dnevno preskrbo in druge servisne prostore. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča večkratno uporabo istih projektov. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v najinem besedilu »družbena sredstva«) ali z udeležbo l°h sredstev, se smejo zidati stanovanjske hiše (v na-^Lnjem besedilu »hiše«) in opremljati stanovanja na °brnočju občine Šentjur samo v skladu z določbami tega odloka. 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča se tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to narekujejo po-Sehni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim večja gostota prebivalstva na en ha — v Povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno niso presegati 700 m2. Pri obstoječi zazidavi z neugodno Parcelacijo naj se gostota prebivalcev doseže z vmesno ^azidavo več stanovanjskih hiš. Zazidava posameznih ■emijišč v strnjenih stanovanjskih predelih se lahko °voli samo če je v skladu s potrjenim urbanističnim Programom. h h se zidaJ° organizirano na terenih, ki se prehodno preiščejo glede nosilnosti tal in po naprej dolo-Pem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso ‘Padajo*0 komunalno ureditev in vse objekte, ki so trebni naselju kot celoti. Prostore za uslužnostne 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov in dovozov 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Če ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v Mižim komunalnih naprav ali zemljišč, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemskih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/cm2, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabijo. 5. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo, kjer obstojajo možnosti. Če ni javnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Če ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen Na koncentriranih gradbiščih, posebno če se gradbena dela izvajajo na več objektih hkrati, se mora pred pričetkom gradnje urediti električno, vodovodno in javno kanalizacijsko omrežje ter najnujnejše cestno omrežje (zbirne stanovanjske ceste). Ce se gradijo objekti zaporedno, se lahko potrebne komunalne naprave urejajo postopoma v skladu s potrebami, vendar v okviru urbanističnega načrta za določeno naselje. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksplotacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma s štiri etažami nad terenom. Hiše z manj kot štirimi etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš in če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplote in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja nd dovoljena. 10. člen Vsaka hiša z dvema ali več stanovanji mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kletnih prostorih. Pralnica je lahko v taki zgradbi le ena skupna in praviloma tudi poseben skupen prostor za shrambo koles in otroških vozičkov. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov tako, da se štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino se štejejo starši z otroci, osebe, ki o| strokovnost 3 E I. Tajnik referent II. vrste 1 II. Oddelek za splošne zadeve 1. načelnik referent II. vrste 1 2. referent za splošne zadeve in vodja sprej. pisarne pis. referent 1 3. referent za overitve in izdajo potrdil pis. referent 1 4. referat za šolstvo, prosveto in kulturo pristav 1 5. vodja glavne pisarne pis. referent 1 6. ekonom in arhivar pis. referent 1 7. vodja strojepisnice strojepisec Ib 1 8. strojepisec strojepisec II 1 9. kurir pomožni uslužbenec 1 10. šofer in mehanik kvalificiran delavec 1 11. snažilka nekvalificiran delavec 2 Odsek za zdravstvo in socialne službe 12. šef in referent za zdravstvo ter splošno skrbstvo pristav 1 13. referent za skrbništvo in varstvo družine pristav 1 14. referent za invalidske zadeve in obračun socialno- zdravstvenih izdatkov pis. referent 1 15. medicinski tehnik medicinski tehnik Odsek za notranje zadeve 16. šef in referent za notranje zadeve pristav 17. referent za civilno zaščito, požarno varnost in drž. stanja pristav 18. referent za prijavno in odjavno službo pis. referent 19. matičar ' pis. referent III. Oddelek za gospodarstvo in finance 1. načelnik referent II. vrste 2. referent za premoženjskopravne zadeve referent II. vrste 3. računovodja računovodja 4. referent za proračun računovodja 5. referent za gradnje, ko- munalne zadeve in gradbeno inšpekcijo pristav 6. referent za stanovanjske zadeve pristav 7. vodja administracije v referatu za stanov, zadeve pom. pis. referent 8. referent za kmetijstvo in kmetijsko inšpekcijo pristav 9. referent za analize in plan referent II. vrste 10. tržni inšpektor in referent za blagovni promet pristav 11. referent za delovna razmerja, tarifne zadeve in inšpektor dela pristav 12. vodja posredovalnice za delo pristav Referat za gozdarstvo 13. referent za gozdarstvo pristav 14. referent za obračun gozdnih taks računovodja 15. vodja administracije pom. pis. referent Uprava za dohodke 16. šef 17. referent za dohodke iz gospodarstva 18. referent za dohodke od prebivalstva 19. referent za registracijo, takse in odmero davka na dediščine in darila 20. vodja davčnega knjigovodstva 21. davčni knjigovodja 22. davčni izvršitelj referent II. vrste davkar davkar davkar računovodja računovodja davčni izvršitelj IV. Odsek za narodno obrambo 1. gef referent II. vrste 2. referent pristav 3. vodja administracije pis. referent V. Krajevni urad Dramlje 1. šef pristav 2. kurir pom. uslužbenec VI. Krajevni urad Ponikva pri Grobelnem 1. šef pristav VII. Krajevni urad Planina pri Sevnici 1. šef pristav 2. referent za izdajo potrdil in overitve pom. pis. referent 3. kurir pom. uslužbenec VIII. Krajevni urad Slivnica pri Celju 1. šef pristav 2. referent za izdajo potrdil in overitve pom. pis. referent 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 3 2 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 IX. Krajevni urad Loka pri Žusmu 1. šef pristav 1 X. Krajevni urad Prevorje 1. šef pristav 1 2. člen Honorarni uslužbenci se zaposlujejo še nadalje na naslednjih delovnih mestih: 1. občinski sodnik za prekrške, 2. sanitarni inšpektor v odseku za zdravstvo in socialne službe oddelka za splošne zadeve, 3. referent za obračunavanje škode povzročene po plinu iz Cinkarne v Celju, 4. referent za splošne zadeve v upravi za dohodke. V ostalem se pa smejo honorarni uslužbenci v bodoče sprejemati samo za krajši čas za izvršitev izrednih in nujnih poslov, ki jih ni možno izvršiti z rednimi uslužbenci. , 3. člen Za vsa v 1. in 2. členu tega odloka navedena delovna mesta se zahteva tudi predpisani strokovni izpit iz ustrezne stroke ali oprostitev izpita v izjemnih in upravičenih primerih. 4. člen Poleg delovnih mest, navedenih v 1. in 2. členu tega odloka so pri upravnih organih še pripravniška mesta za tole službe: 1. upravna: 1 pravnik, 1 za naziv pristav; 2. finančna: 1 za uslužbenca III. vrste; 3. pisarniška: 2 za uslužbenca IV. vrste. 5. člen Uslužbenci, ki že zavzemajo delovna mesta določena s tem odlokom, pa nimajo s tem odlokom predpisanega najnižjega naziva, ostanejo začasno še nadalje na teh delovnih mestih. 6. člen T odlok velja od 1. januarja 1960. S tem dnem preneha veljati odločba o sistemizaciji delovnih mest v Upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Šentjur Pri Celju pod št. 01/1-3068/2-58 z dne 18. decembra 1958. Odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-01/2-01-21/1-1959. Šentjur pri Celju, dne 24. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r. 349. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 43. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list t.URJ, št. 13-126/56), 39. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. dec. 1959 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Šentjur pri Celju za leto 1960. 1 1. člen Do sprejetja proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1960, a najdalje do 31. marca 1960 se bodo proračunske potrebe občine začasno finansirale na podlagi trorncsečnih blagajniških planov dohodkov in izdatkov v mejah proračuna občine za leto 1959. , Za kritje izdatkov po prvem odstavku tega člena ahko občinski ljudski odbor najame pri Komunalni banki v Celju kratkoročno posojilo do zneska 30,000.000 dinarjev, če dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki po tromesečnem planu. 2. člen Dohodki, ki se dosežejo in izdatki, ki se izvršijo v času začasnega finansiranja, so sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1960. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/2-31-139/1-1959. Šentjur pri Celju, dne 24. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r. 350. Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 18. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57), 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FRLJ, št. 3-16/58, 16-298/58, 1-15/59, 28-514/59 in 45-729/59) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1959 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-46/59 in 25-212/59) se iz vrš e naslednje spremembe in dopolnitve: L Del A — a) v tar. št. 5 pod a) se spremeni stopnja 12 % na 7 %; b) pripomba IV se črta. 2. Del B — a) v tar. št. 24 pod a) se spremeni stopnja 12 % na 7 %; b) pripomba III se črta. 3. Del C — promet na drobno: a) v tar. št. 1 pod a) se spremeni stopnja 8 % na 7 %. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/2-32-150/1-1959. Šentjur pri Celju, dne 24. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r. 351. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po drugem odstavku 157. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) na seji občinskega zbora dne 24. decembra 1959 sprejel SKLEP o sestavi Sveta za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju. 1. Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju ima enajst članov, vštevši predsednika. 2. Svet za šolstvo sestavljajo: a) dva člana, ki ju izvoli občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov izmed odbornikov; b) trije člani, ki jih izvolijo izmed članov šolskih odborov delegati šolskih odborov iz območja občine; c) trije člani, ki jih izvolijo izmed svojih članov oziroma svojega delovnega kolektiva občinski sindikalni svet, upravni odbor podjetja ALPOS Šentjur pri Celju in svet Svobod in prosvetnih društev Šentjur pri Celju, in sicer vsak po enega člana; č) dva člana, ki ju imenuje občinski ljudski odbor izmed prosvetnih in drugih javnih delavcev; d) referent za šolstvo, prosveto in kulturo oddelka za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora, ki je po svojem položaju tajnik sveta in ima pravice člana sveta. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dne objave. Št. 01/2-02/95/1-1959. Šentjur pri Celju, dne 24. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r. 352. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji občinskega zbora dne 21. decembra 1959 po 15. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 26-325/56), 171. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) in po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) sprejel ODLOK o določitvi višine povračila za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Šoštanj do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine. 1. člen Za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Šoštanj do 10 km oddaljeno od ožjega območja, se določi povračilo in to: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 2. za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce - 3. za druge uslužbence in delavce 2. člen Uslužbencem in delavcem Občinskega ljudskega odbora Šoštanj se lahko določi za službena potovanja, ki se opravljajo v mejah občine Šoštanj do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine povračilo stroškov za službena potovanja tudi v obliki mesečnega pavšala. 3 3. člen Povračilo v obliki mesečnega pavšala pripada le za take vrste opravil na terenu, ki se stalno ponavljajo in ki terjajo povprečno na mesec vsaj 10 dni zunanjega dela. 4. člen Potni pavšal določi s posebno odločbo komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Šoštanj in sme znašati največ 8.000 din mesečno. Potni pavšal se plačuje mesečno za nazaj. Uslužbenci, ki prejemajo potni pavšal po tem odloku, morajo mesečno za nazaj predložiti opis službenih potovanj in del, ki so jih opravili. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o določitvi višine povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Šoštanj do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine (Uradni vestnik okraja Celje, št. 1-5/58). Št. 01-1-156/3-1959. Šoštanj, dne 21. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ra vi j en 1. r. 353. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. decembra 1959 po 71. členu zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22-119/59) sprejel ODLOK o delovnem času (uradnih urah) upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šoštanj in o času, v katerem ti upravni organi sprejemajo stranke. 1. člen Delovni čas (uradne ure) upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šoštanj se določi na vsak delovni dan od 7. do 14. ure. 2. člen Stranke se pri upravnih organih sprejemajo vsak torek, petek in soboto v tednu med rednim delovnim časom. 3. člen Službe, ki imajo stalno opravila s strankami (sprejemna pisarna, glavna pisarna, prijavno-odjavna služba, matična in podobno), pa sprejemajo stranke vsak delovni dan v tednu. Državljane, ki so zaposleni, sprejema dežurni usluž_ benec tudi izven delovnega časa, v kolikor prihajajo v zadevah, katere opravljajo službe, ki imajo opravek z strankami. V nujnih primerih pa mora sprejeti dežurni uslužbenec tudi druge stranke. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01-1-157/2 Šoštanj, dne 21. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ra vij en 1. r. 650 din 600 din 500 din 354. Po 26. členu statuta občine Šoštanj, 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 9. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS, št. 21-116/50) in 6. točki 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, številka 49-227/57) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora dne 21. decembra 1959 sprejel ODLOK o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. 1. člen Na območju občine Šoštanj se predpiše najvišja tarifa, po kateri lahko dimnikarski obrati (v nadaljnem besedilu »dimnikarji«) določijo cene za vse vrste dimnikarskih storitev: din 1. odprto kuhinjsko ognjišče 80 2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom 121 3. plezalni dimnik: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) 59 b) za vsako nadaljnje nastropje (etažo) 15 4. ozki ali valjasti dimnik: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) 23 b) za vsako nadaljnje nastropje (etažo) 6 5. dimnik centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) 82 b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 15 6. dimnik etažne peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) 29 b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 15 7. dimna cev, zidana: a) do 2 metrov 15 b) za vsak nadaljnji meter 6 8. štedilnik: a) z eno pečico 31 b) z eno pečico in kotličkom ali 2 pečicama 46 c) z dvema pečicama in kotličkom ali tremi pečicami 48 9. štedilnik v gostinskih obratih in zavodih: a) navadni, v malem gostinskem obratu 85 b) mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v srednjem gostinskem obratu, javni kuhinji ali slično 130 c) mizni, veliki, prosto stoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah in slično 173 10. ogrevalec vode (bojler), časovna norma povprečno 12,5 min. 32 11. grelci posode 70 12. pralni kotel s kanali za odvod dima 30 13. običajna železna peč z 2 m cevi 40 14. peč sistema Lutz ali podobno: a) brez pečice 40 b) z eno pečico 56 c) z dvema ali več pečicami 75 č) izredno velika 85 15. kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči: a) mali, neplezalni, do 9 m dolžine 90 b) za vsak nadaljnji meter 15 c) veliki plezalni, do 9 m dolžine 154 č) veliki, za vsak nadaljnji meter 28 16. pekovska peč na premog ali drva 90 17. pekovska parna peč: a) z eno etažo (pečjo) 182 b) z dvema ali več etažami 268 18. etažna peč za centralno ogrevanje, vštevši dimne odvode 90 19. centralna ogrevalna naprava, vštevši dimne odvode: a) z malim kotlom do 6 m2 ognevne površine (do 9 členov) 130 b) 1 s srednjeveMkim kotlom do 15 m2 ogrevalne površine (do 14 členov) 245 c) z velikim kotlom od 15 do 30 m2 ogrevalne površine (nad 14 členov) 310 č) parni kotli za centralno ogrevanje nad 30 m2 ogrevalne površine 410 2. člen Za dimnikarska dela, ki niso našteta v 1. členu tega odloka, kakor na primer čiščenje tovarniških dimnikov, parnih kotlov itd., se določi cena po medsebojnem sporazumu glede na čas, porabljen za opravljeno delo. 3. člen Povišane cene za dimnikarske storitve, in sicer največ do 20 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka, se smejo zaračunati za okoliš, ki je oddaljen nad 5 km od dimnikarskega obrata. Ob nedeljah in praznikih, v nočnih urah, to je od 22. do 6. ure ter v nadurah, se sme zaračunati največ 50 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Ta odločba ne velja za opravljanje dimnikarskih storitev v strnjenih naseljih, čeprav so oddaljena več kot 5 km od sedeža dimnikarskega obrata. 5. člen Pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev je dovoljeno po dogovoru med dimnikarjem in strankami. 6. člen Kurilne naprave in dimni odvodi se morajo ometati v rokih, ki so določeni v 3. členu odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS, št. 11-85/48). Za območje občine velja splošen ometalni rok enega meseca, v kolikor z omenjeno odredbo ali s predpisom okrajnega ljudskega odbora niso določeni drugačni ometalni roki. Če dimnikar ni očistil štedilnika ali drugih kurilnih naprav zato, ker je stranka izjavila, da kurilnih naprav ni uporabljala in da ometanje ni potrebno, se sme za izgubo časa zaradi opravljene kontrole zaračunati največ 50,% od tarife iz 1. člena tega odloka in sicer pod pogojem, da se je iz požarno-var-nostnih razlogov potrebni kontrolni pregled v resnici izvršil. V nasprotnem primeru je nedopustno zaračunati kakršnekoli pristojbine za neopravljeno delo. 7. člen Dimnikar mora na zahtevo plačnika dimnikarskih storitev izstaviti veljavno plačilno potrdilo s specifikacijo dimnikarskih storitev in navedbo tarifne postavke. 8. člen Navodila za izvajanje tega odloka bo izdal po potrebi Svet za splošne zadeve Občinskega ljudskega odbora Šoštanj. 9. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje zaradi prekrška: 1. dimnikar, če zahteva in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela ali ni izvršil kontrolnega pregleda; 2. dimnikar, ki na zahtevo plačnika ne izda potrdila o plačilu z navedbo storitve in tarifnih postavk. Prekoračenje tarife tega odloka se kaznuje po 10. členu uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisih vlade LRS, in njenih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških (Uradni list LRS, št. 14-58/52). 10. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1. januarja 1960. Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10-251/56). Št. 01-2-7/1-1959. Šoštanj, dne 21. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen 1. r. 355. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. decembra 1959 po 61. členu zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 26-279/59) sprejel SKLEP o ukinitvi Uprave stanovanjskih skupnosti Šoštanj in Velenje v Velenju. I. Uprava stanovanjskih skupnosti Šoštanj in Velenje v Velenju se ukine z dnem 31. decembra 1959. II. Uprava preda svoje posle hišnim svetom in tajništvom stanovanjskih skupnosti v Šoštanju in Velenju ter Občinskemu ljudskemu odboru Šoštanj, v kolikor spadajo posamezne zadeve v pristojnost njegovih organov. III. Za izvršitev tega sklepa skrbi oddelek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Šoštanj. IV. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. SA-134/1-1959. Šoštanj, dne 21. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen 1. r. 356. Po 26. členu statuta občine Žalec in 27. členu splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. novembra 1959 izdal ODLOČBO o ustanovitvi Otroškega vrtca v Preboldu. 1. člen Ustanovi se Otroški vrtec v Preboldu. 2 3 2. člen • Otroški vrtec v Preboldu je proračunski zavod s svojim predračunom dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del proračuna občine Žalec. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je upravnik zavoda. 3. člen Otroški vrtec mora poslovati po veljavnih predpisih za proračunske zavode. 4. člen Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov. Upravnik zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju. 5. člen Zavod je pod nadzorstvom Sveta za šolstvo ObLO Žalec. 6. člen Otroški vrtec Prebold je zavod za predšolsko vzgojo. Njegova naloga je, nuditi otrokom v starosti od 3 do 7 let predšolsko vzgojo in izobrazbo. Pod strokovnim vodstvom vzgojitelja naj si otroci v vrtcu pridobe lepe navade, spretnosti .im znanje, goje svoj telesni in umski razvoj in se tako pripravljajo za šolanje in za življenje. 7. člen Otroški vrtec začne poslovati s 1. decembrom 1959. 8. člen Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1. decembra 1959. Št. 01/2-00-6/2-1959. Žalec, dne 21. novembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 357. Po 26. členu statuta občine Žalec v zvezi s 15. im 50 členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 121. in 155. členom splošnega zakona o šostvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. novembra 1959 izdal ODLOČBO o ustanovitvi sklada za razvoj telesne kulture občine Žalec. 1. člen Ustanovi se sklad za razvoj telesne kulture občine Žalec. 2. člen Sredstva sklada se uporabijo za gradnjo športnih objektov in poligonov po programu investicij in po prioritetnem redu, ki ga določi Svet za telesno vzgojo, za vzdrževanje športnih in telesno-vzgojnih objektov, za nabavo in vzdrževanje športnih rekvizitov in podobno. 3. člen v Sredstva sklada se zagotovijo iz proračunske dotacije občinskega ljudskega odbora, dotacij drugih državnih organov in zavodov, gospodarskih in zadružnih organizacij, iz dohodkov prostovoljnih akcij (prodaje športnih blokov, markic, kuvert in slično), iz predpisanega dela prometnega davka na vstopnice v kinu, iz skladov za preventivo iz katerih bo prispeval zavod za socialno zavarovanje, iz dohodkov prireditev, veselic, tombol in slično. 4. člen Sredstva, ki jih je dosedaj zbral občinski štab za zbiranje prispevkov za razvoj telesne kulture, se prenesejo v celoti v ta sklad. 5. člen Sklad je pravna oseba. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje Svet za telesno vzgojo ObLO Žalec. Pravila sklada predpiše Svet za telesno vzgojo, potrdi pa jih občinski ljudski odbor. 7. člen Ta odločba velja od 1. novembra 1959. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-31-124/1-59. Žalec, dne 21. novembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. IZVOLITVE, I M E NOV ANJ A IN RAZREŠI TVE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 30. členu sia-tuta občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji obeli zborov dne 11. novembra 1959 sprejel naslednje SKLEPE I Dr. Ivo Medved, zdravnik iz Ložnice pri Celju se imenuje za upravnika Zdravstvene postaje v Rogatcu. II Marica Sajko iz Podčetrtka se razreši članstva v upravnem odboru Zdravstvene postaje Podčetrtek in se na njeno mesto imenuje mag. ph. Ferdo Fellcr, upravnik Lekarne Podčetrtek. III Dr. Albert Homan iz Vranskega se imenuje za upravnika Zdravstvene postaje Podčetrtek. V gradbeni odbor za gradnjo Zdravstvenega doma v Rogaški Slatini so bili imenovani: Milan Lostrk, direktor OZSZ Celje., Lojze L bi k, direktor Zdravilišča Rogaška Slatina; Vili Škrinjar, uprav- . t\I.I A 5..........Iz« .vrl To 1 5nll ta mik ObLO Šmarje pri "jelšah Čujcž, V V upravni odbor Lekarno Rogaška Slatina so bili imenovani: Franc Gajšek, računovodja Steklarne »Boris Kidriče Rogaška Slatina; Drago Vilendečič, uslužbenec podružnice OZSZ Rogaška Slatina; Djuro Tatalovič, upravnik nalivalnice Rogaška Slatina; Karl Lavrenčič, uslužbenec Gostinskega podjetja »Slovenski dom« Rogaška Slatina; Jože Pok, delavec Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina; dr. Janko Klepec, upravnik Zdravstvenega doma Rogaška Slatina in mg. ph. Vera Kompare, upravnik Lekarne Rogaška Slatina. VI Ivo Franič iz Celja je bil imenovan za direktorja Splošnega gradbenega podjetja Rogaška Slatina. REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV VPIS 1. Besedilo: Delavska univerza okraja Celje. Ustanovitelj: Okrajni odbor SZDL in Okrajni sindikalni svet Celje; odločba o ustanovitvi pod št. 18/1 z dne 19. 10. 1959 in odločba OLO Celje pod št. 01/3-DEA-31/1-59 z dne 27. 11. 1959. Delovno področje in naloge zavoda: Zavod izobražuje delavce in ostale djžavljano na območju občine Celje, daje usluge s predavanji, programi, »kriptami in organiziranjem seminarjev za posamezne gospodarske organizacije v okraju Celje; nudi strokovno, ii<