Dragi bralci in bralke,
naslov uvodnika je malo nenavaden, 
a le na prvi pogled. Vodilna tema te 
številke so namreč migracije, Lukec 
in njegov škorec pa Bevkova povest o 
Lukcu in njegovi materi, ki se za očetom 
odpravita v Argentino. 
O migracijah bo nekaj besed še kasneje, 
najprej pa misel ali dve o reviji. Težko 
rečem, da je izid nove številke revije 
Geografija v šoli aktualen, kaj šele 
pomemben dogodek. Pa želi biti oboje: 
da revija sledi aktualnim dogajanjem 
v svetu in v geografski didaktiki ter 
da je pomembna za slovensko šolsko 
prakso. Tako prvo kot drugo je težko 
doseči. Aktualne razmere v svetu se 
tako hitro spreminjajo, da jih trikrat ali 
dvakrat na leto izhajajoča revija ne more 
pokriti v zadostni meri. Pomembnost 
revije je še težja naloga, saj pri nas 
izhaja kar nekaj podobnih strokovnih 
revij, čeprav ni nobena specializirana za 
didaktiko geografije in praktične primere 
geografskega pouka. Malo se zatika pri 
prispevkih, ki jih vedno primanjkuje. 
Pa ne bi smelo biti tako; saj vendar 
učitelji zmorejo in znajo napisati tudi 
kaj zanimivega za kolege. Kljub temu 
verjamem, da boste bralci našli kaj 
zanimivega in uporabnega zase tudi v 
tej, dvojni številki. Pa pojdimo kar po 
vrsti.
Zapisali smo, da želi biti revija aktualna, zato 
so ključna tema te številke migracije. Čeprav je 
ta problematika trenutno malo v ozadju, pa bo 
treba z migracijami vseh oblik računati tudi v 
prihodnje. Migracij verjetno ne bo manj, ampak 
še več. In migranti ne bodo trkali samo na 
sosednja, ampak tudi naša vrata. 
V tej številki je na to temo devet prispevkov. 
Žal nismo uspeli pridobiti prispevka, ki bi 
osvetlil ozadje in (možne) posledice trenutnih 
migracijskih tokov, ki se najbolj dotikajo Evrope, 
pred slabim letom pa so se neposredno tudi nas. 
Vedenja o vzrokih za bližnjevzhodne konflikte je 
še dosti premalo, še zlasti zato, ker se v ozadju 
odvijajo komaj slutena zakulisna merjenja moči 
velesil in regionalnih sil. Torej nič novega, bi 
rekli zgodovinarji, med katere se priložnostno 
prištevam tudi sam, a žal jo vedno najslabše 
odnese tisti, ki ni nič kriv: preprosti ljudje, ki 
jim ta ali oni skuša vsiliti svojo politiko, vlado, 
način življenja ali še kaj. Gre za zelo občutljivo 
problematiko, ki se je je treba tako lotiti tudi v 
šolah. Mogoče bodo bralcu vendarle v pomoč 
prvi trije prispevki, ki osvetljujejo pomen 
protislovnih vsebin in razumevanja migracij 
pri poučevanju v šolah. Gre za poglobljeno 
razmišljanje kolegov Mitje Sardoča, Janje 
Žitnik Serafin in Natalije Vrečer. Sledi šest 
prispevkov o migracijah na različnih ravneh 
in na različnih območjih. Marina Lukšič Hacin 
piše o več kot stoletnem izseljevanju Slovencev, 
Damir Josipovič o priseljevanju v Slovenijo v 
času stare in nove Jugoslavije, Martina Bofulin 
o priseljevanju s Kitajske. V ta sklop smo 
vključili še prispevek dijakinje Rahele Repina 
in mentorice Lidije Sedar Hren o ekonomskih 
migracijah z obmejnega območja med Pesnico 
in Šentiljem v Avstrijo ter Metke Starešinič o 
izseljevanju Hrvatov v 19. in začetku 20. stoletja 
v Čile – procesu, ki je v mnogočem podoben 
slovenskemu v tedanjem času. Sklop zaokrožuje 
intervju z Ibrahimom Nouhoumom, vsestransko 
delujočim človekom, ki je kot štipendist 
gozdarstva prek skoraj tridesetimi leti iz Malija 
prišel v Slovenijo in tu tudi ostal.
V nadaljevanju objavljamo prispevek Aleksandra 
Shitova in ruskih kolegov o povečevanju sušnosti 
na medgorskem območju Altaja in daljinskih 
metodah njenega zaznavanja, Ane Vovk Korže 
o njej tako domači Dravinjski dolini in krajši 
prispevek Antona Polšaka o branosti te revije. 
Sledi sklop treh prispevkov o formativnem 
spremljanju in vrednotenju učenja, ki sta jih 
napisala Igor Lipovšek in Anton Polšak (že spet!) 
ter prispevek Natalije Mihelčić o območnem 
tekmovanju iz znanja geografije. Na koncu je še 
nekaj razmislekov o (raz)umevanju vremenske 
napovedi, ki jo je pisec teh vrstic razširil na nekaj 
ključnih meteoroloških oziroma fizikalnih pojavov.
Kaj za sklep? Nič drugega kot veselo branje, če ne 
drugega, mogoče pa bo kakšen članek uporaben 
tudi pri pouku. Upam in želim, da bo tako.
Lukec in njegov škorec
Dr. Anton Polšak 
Zavod RS za šolstvo
anton.polsak@zrss.si
3
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
uvodnik