a 1» ti ti j sl GOSPODARSTVO k^eto leloJ šk<> XV ŠI EV. 385 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 9. AVGUSTA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 >šnil y 06ENI V STREHI nej Naseljevanje na našem narodnem ,er kemija, kjer naš narod kljubuje že ‘n 300 let vsem viharjem, je treba pre-i°, trečiti za vsako ceno, sicer bo od a Ras pri vsej formalni demokraciji m se Manjšinskih zaščitnih določbah v 'm^nednarodnih pogodbah in italijanski od%favi. Do tega zaključka so prišli isk kaši župani in pokrajinski in občin-1 1% svetovalci na drugem sestanku v 1 dvorani Simona Gregorčiča v Trstu. 1 r' Po zadnjih občinskih in pokrajin-Proki/! volitvah, ko smo v nabrežinsko 30 fsvinski občini na frontalni, napad IkaKrščanske demokracije odgovorili s ;ji 'kupnim nastopom, smo v članku pod ti1 paslovom »Kje so meje naše posestih ;ih kzgalili načrtno razlaščevanje naše an^tetnije pod raznimi izgovori in pre-!an!jvezami ter zapisali: Ali se človek po zlaFsem tem ne vprašuje upravičeno, so pravzaprav naš> zad-j: ban-2i Ude, posestne meje naše skupnosti, l'eLJez katere ne bo imel več pravice j ^prestopa nihče razen domačinov? “a’! Poslej se v politiki kolonizacije na-satJ?0i krajev z istrskimi begunci ni iz-rootremenilo nič. Izvršen je bil celo nov BrTosfcMs, da se z zidavo novih 250 sta->i kopanj dokončno polastijo devinsko-[ tikibrežinske občine. Zato je nedeljski idi cUc slovenskih županov, ki naj bo v tih itozorilo vladajočim pa tudi vsemu v< Ravenskemu narodu, povsem na me-1 11 if». Zadnji čas je, da po Aškerčevem pat lavdihu »Le vkup, le vkup uboga ick Iniajna!« zberemo vse svoje moči m si te zoperstavimo navalu na našo zem-:o 'Jo, ki so ra spretno kamuflirali Z /oD'iznimi gesli, kakor so »človečanska tč $krb za pregnane begunce«, »ven iz av ^Zdravih stanovanj«, »svobodno kre-ne' [anje in naravni dinamizem vseh dr-net avljanov«, »naravni pojav urbanizaci-!e«, »potrebe industrije prometnih jll '^Z« itd. Naj nam bodo pomagale šole m ,e kavica do kulturnega in političnega ,udejstvovanj a in shajanja, kaj nam °0° zalegla papirnata ‘dvojezičnost, ko ts bomo več čutili pod seboj lastnih dl, iz katerih bi lahko svobodno po-... prijal ° in brstelo naše pristno doma-1 Ce življenje sredi našega narodnega °b£estva? Ni dvoma, da ima načrtno r Oseljev anje tujega življa prav ta na 'nen, da namreč razbije našo narodov) 1,0 skupnost in naše narodno obče-or.i1 s,vo, da naš živelj premeša z italijm a 3 in da nam vzame občutek, da 5 sivimo na lastni zemlji. Naš ljudski pesnik Simon Gregorčič je zapopadel lso bedo in obup majhnega naroda v yiu proti nenasitnim pohlepneiem, ko |e pesnil in rotil: »da bi naš člov k b\’ J’* svoji zemlji svoj gospod«; in ugo-A.D 'avljal, da po tej zemlji segajo dni d »zemlje lačni«. Načrti so jasni; našega človeka je treba najprej popolnoma izproletari-Qji^rati, nato mu vzeti domače okolje, Q^a b° iz tovarne, delavnice ali urada, ier dela skupno z italijanskimi to-||jNri« in kjer lahko občuje samo v italijanskem jeziku, prišel zopet v Ifilj{Pijansko ozračje in ne v svojo do-" "Sočo vas. Zato postavljajo stolpnice I, 1 bloke sredi naših majhnih hišic po sl°venskih vaseh, v Lonjerju, kjer so ,e dni zopet odprli vrsto stanovanj J, katerih bo prostora za 500 ljudi a za irhgih 750 je graditev stanovanj prav Sdi »e napove lana, ra Proseku, v ,v- Križu, na Opčinah, Štivanu in tuji v posebnih naseljih, kakor so »Sv. ergij« in druga. Sami pravijo (glej govor glavnega p°krajinskega tajnika Krščanske de °kracije), da delajo to zaradi o rambe italijanstva in da jim pravi Ce do kolonizacije nihče ne more od tekati, kakor ni mogoče postavljati jj*Prek naravnemu dinamizmu Italija-t!°v... Da je ta »naravni dinamizem p°dprt z milijardami iz državne blazine in drugih skladov, smo ugotovi že ob drugih priložnostih. Ž>a bi bilo italijanstvo Trsta, ki lah- ko črpa svoje sile iz neizmernega re- {:irvoarja 51 milijonov Italijanov, po-,r.ebno obrambe pred nekakšnimi 120 !soči Slovencev, kolikor nas živi lo-ffio v treh upravnih pokrajinah Ita-l'e, bi pomenilo res podcenjevati moč pijanstva in napraviti iz vsakega Slo-'erjca najmanj Martina Krpana. V re-5fl‘ci ta načrt postavljen iz drugačnih -gibov. Njegovi tvorci so namreč prebičani, da bodo z utrjeno postojanko *aUjančenega Tržaškega ozemlja za ečne čase zavarovali Trst. Mi seveda 2 niaremo ponovno nač-njai tržaške-vprašanja niti teoretično. (Das liert 'b Schosse der Goetter, bi rekli Nem-Pripomniti bi samo hoteH, da Qši nasprotniki uporabljajo v svoji Jrategiji le prekratko merilo. Tak-*e'n ozek pas, kot je Tržaško ozem- be. ni pomenil mnogo niti v klasič- J5 strategiji in diplomaciji, kaj po-eni danes, bi nas lahko poučili Ga-br'n, Titov in Shepari. Za velike -očitve, ki postavijo lahko na kocko b°dvisnost in življenje celih držav, Jjnteni pač malo, katera peščica Iju-Slovencev ali Italijanov prebiva v bb° ozkem pasu, kakor je Tržaško Šumije. Zgodovinski premiki se za-Vh usode tako majhnih ozemelj ne psujejo. Sami ljudje torej niso po-zanimivi na tem ozemlju, pa jQi si bodo čisti Slovenci, čisti Itali-,atli ali poitalijančeni Slovenci, pač p« Zapeljivo tržaško pristanišče, so-°bno urejeno in opremljeno ter po-eZano s cestami in železnicami daleč ktte. Ko 'temu pripadajo! y r _ do Dunaja, Prage in skoraj do ■,aršave. Zato zavarujte rajši luko in sl zagotovite zaposlitev s pametno go b°darsko politiko in pustite pri mi-b Zadnje dve ali tri kraške vasi, ki ne delajo resničnih preglavic m e dajejo posla ne financerjem ne ka-abin h njerjem. N” dm?it» po nenotreb-erh mirnih državljanov in naroda smo si na jasnem, da moramo 'i rciti vse svoje moči, da obranimo i kos n še z.cm"e, H o n m to r°čili naši očetje in na katerem je s; Zadnji vojni zopet tekla kri, potem jj. moram™ š? odgovo^ti m. vpr~š~-f),ev- kako bomo to storili. Ker gre za t!!s? skupno narodno posest, na Ra-l^1 živimo skupm ne gled- na poti-b>':° prepričanje posameznika, je pač l W«o. da bi jo morali tudi skupno Čc bi do sporazuma za tak-je 1 skupen nastop ne prišlo, ni s rečeno, da je naša stvar že Qprej obsojena na neuspeh. To na- Svetovna trgovina na prekretnici Težka odločitev Velike Britanije = Ali se bo carinski obroč zrahljal Po dolgem odlašanju, ki je trajalo pravzaprav več let se je Velika Britanija odločila. Ministrski predsednik Mac-Millan je v nedeljo v parlamentu izjavil, da bo angleška vlada zaprosila za pristop Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu. Čeprav je bilo znano, da se velik del angleške javnosti upira temu namenu, ni Mac-Millanova izjava presenetila Angležev. V glavnem je bilo vprašanje že prečiščeno poprej v časopisnih polemikah in tudi angleška laburistična (delavska) stranka, ki se za ta zgodovinski korak Britanije ni navduševala, ni v parlamentu glasovala proti predlogu vlade, temveč se je samo vzdržala glasovanja. Tudi nasprot niki so sprejeli vest kot nekakšno nujno zlo. Kljub vsemu temu ni bitka »za ali proti« še končana. Velika Britanija se hoče sicer včlaniti v Evropsko gospodarsko skupnost kot reden član, toda ne brezpogojno. Angleška vlada postavlja za pristop določene pogoje in bo pri pogajanjih, ki se začno v drugi polovici tega meseca v Bruslju, skušala doseči revizijo nekaterih določb rimskega sporazuma o Evropskem trgu. Zavarovati hoče koristi svojega gospodarstva, kakor na pri mer angleških kmetov, pa tudi koristi Britanske skupnosti (Common-vvealtha). Čeprav je Velika Britanija izrazila svojo željo, da bi pristopila k EST, ni rečeno, da je ta njena prijava že obvezna. ALI SE BO CARINSKI OBROČ ZRAHLJAL? Vprašanje, pod kakšnimi pogoji bo k EST pristopila Velika Britanija, ie seveda važno ne samo zanjo in za Britansko skupnost, temveč tud> za vse države, ki ostanejo izven Evropske gospodarske skupnosti tudi po pristopu Velike Britanije. Vse te države se namreč z zaskrbljenostjo vprašujejo, ali bo pristop Velike Britanije zrahljal zunanji carinski obroč okoli držav Evropske gospodarske skupnosti in tako pospešil mednarodno trgovinsko izmenjavo ali pa bi se v te nove carinske pregraje zaprlo še več držav, to je poleg šestih članic še Velika Britanija in britanski dominioni. Ni dvoma, da bi bil takšen razvoj poguben za bodočnost mednarodne trgovine.. še prepričanje potrjuje tudi drugi nastop slovanskih županov, pokrajinskih in občinskih svetova erv, ki sa se razšli prežeti z novim ognjem in voljo, da začeto delo vztrajno nadaljujejo. Za zagotovitev uspeha je potrebno izdelati načrt za obrambo, kakor ravnajo naši politični nasprotniki, ki se hočejo polastiti naše zemlje, po natančno izdelanem načrtu. Ta njihova sistematičnost se odkriva na vsakem koraku, ko gre tudi za najskromnej-šo službo, obrtno dovoljenje ali košček zemlje. Kaj naj vsebuje ta naš obrambni načrt, o tem naj se posvetujejo naše politične gospodarske m kulturne organizacije. Vsekakor se moramo zavedati, da je ogenj v stre hi. So pa tudi šanse, ki jih ustvarjajo določbe v italijanski ustavi in londonskem sporazumu, prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo in porajajoča se mednarodna soli 'aru-s1 — ne samo evropska — morda bolj ugodne, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Angleški politični in gospodarski tisk govori o zgodovinskem koraku Velike Britanije in hoče s tem podčrtati novo smer angleške gospodarske politike ne samo na mednarodnem tržišču, temveč tudi na notra- njem. Angleška javnost se zaveda, da Velika Britanija ne bo imela več v tem pogledu prostih rok. Pristop k EST odpira vrata konkurenci tuje industrije na angleški trg, hkrati omogoča tudi prostejše gibanje tuje delovne sile. Mnogo angleških indust. i -cev je prepričanih, da bo tuja konkurenca ovirala razvoj domače industrije, drugi zopet menijo, da je bila angleška industrija zgrajena na dovolj trdnih tleh in da bo lahko po ustreznih prilagoditvah kos tuji industriji. Prišla je tudi do izraza bojazen, angleškega delavstva, ki so jo izrazili predstavniki angleških sindikatov, da bo namreč pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti imel za posledico znižar - plač in s tem tudi življenjske ravni angleškega delavca. Glede strahu angleških kmetov naglaša angleški gospodarski tisk, da bo angleška vlada laže zdaj zavarovala koristi angleškega kmetijstva, ko kmetjska vprašanja niso v okviru EST še dovolj dozorela, kakor bi jih sicer, ako bi se namreč odločil za pristop k EST pozneje, ko bi bila kmetijska politika držav EST že jasno začrtana. TEŽAK KORAK VEL. BRITANIJE Ni dvoma, da je bil ta korak za Veliko Britanijo, ki se je prva pričela upirati ustvarjanju Evropske gospodarske skupnosti, Premogovne in jeklarske skupnosti, kakor tudi Evropskega skupnega trga, res težak, toliko bolj, ker so Švedi prav pod pokroviteljstvom Velike Britanije zasnovali EFTA — Evropsko svobodno trgovinsko področje, ki naj bi predstavljalo nekakšno protiutež proti Evropskemu skupnemu trgu. Velika Britanija je torej prva priznala neuspeh EFTA, vendar s pristankom sedmih članic te gospodarske skupnosti, ki so se na posvetovanju konec junija o tem sporazumele. K sklepu angleške vlade je pripomogel tudi obisk belgijskega voditelja Spaaka v Londonu; ta je izjavil, da je večina članic Evropskega skupnega trga za sprejem Velike Britanije in za to, da se z njo pričnejo pogajanja. EFTA SE RAZBIJE V imenu EFTA so pristali na pogajanja Velike Britanije Švedi, ki so bili pobudniki EFTA. Veliki Britaniji bosta sledili Danska in Norveška tet zaprosili za pristop kot popolnoma enakopravni članici, medtem ko bodo nevtralne države, to je Avstrija, Švica in Švedska, pristopile kot pri-drtižene članice. Kakor rečeno se bodo pogajanja začela v Bruslju, kjer je sedež izvršne komisije Evropskega skupnega trga, ki ji predseduje Nemec prof. dr. Hallstein. Že v zadnjem poročilu smo omenili, da je za Angleže poleg nekaterih gospodarskih pogojev v pravilih EST neprijetna določba, da težijo članice EST tudi za političnim združenjem. Posebno Francozi naglaša j o to okol-nost in v tej zvezi omenjajo De Gaul-lov načrt, da bi prišlo do ustanovitve nekakšne konfederacija evropskih držav. Sodeč po zadnjih izjavah angleških državnikov je Anglija pripravljena sprejeti tudi ta načrt, čeprav bi v veliki meri okrnil njeno svobodo lastnega političnega odločevanja. Vsekakor je treba računati, da se bodo pogajanja zavlekla, in sami Angleži ne prikrivajo, da bodo zelo težavna. Pri tem naglašajo, da bodo morali upoštevati tudi želje dominio-nov, ki jih ni lahko spraviti v sklad s koristmi tujih držav; tako se Nova Zelandija boji, da bo prizadet izvoz njenih kmetijskih pridelkov, kakor zlasti masla, Avstralci zopet imajo svoje posebne želje. Evropske države bi prevzemale kanadske surovine v zameno za fine izdelke. ga, manj pa na področja funta šte.r-linga; od leta 1955 do 1960 se je angleški izvoz v Severno Ameriko povečal za 220 milijonov funtov šterlingov v države EST za 140, na šterlinsko področje pa samo za 52 milijonov. ANGLEŠKI IZVOZ V MILIJONIH FUNTOV ŠTERLINGOV šterlinsko področje 1956 1.396 1960 1.448 Severna Amerika 344 564 Evropski skupni trg 420 560 EFTA 312 396 Druge države 520 712 Skupaj 2.992 3.676 Tudi afriške države se navežejo na EST? »Financial Times« pripominja, da se bo E.ropa dokončno gospodarsko razklala, ako bi napovedana pogajanja angleške vlade z državami EST ne uspela iz kateregakoli razloga. Mladi volkovi so izpodrinili Anglijo Znani angleški gospodarstvenik Ha-rold Vincott opozarja v »Financial Timesu«, da se je angleška kriza, ki se zdaj odraža na šibkosti funta šterlin-ga, začela pravzaprav že pred 60 leti, to je v začetku tega stoletja. Tedaj je bila angleška industrija na vrhuncu ter se je začela njena pot navzdol. Kot nevarna tekmeca sta se namreč pojavili industriji Združenih ameriških držav in Nemčije; ameriška in nemška industrija sta odrinili z vodstva angleško, kakor zapodijo mladi volkovi starega. Sedanje gospodarske krize ni povzročila druga svetovna vojna; njene korenine poganjajo iz zaostalosti angleške proizvodnje in konservativizma. Toda država ne živi samo kot industrijska sila; država, ki je v zadnjih 25 letih prednjačila v izumih, kakor v televiziji, radarju, penicilinu in terilč-nu in ki je toliko prispevala tudi k izkoriščanju atomske energije v civilne namene ter je razvila letalstvo na reaktivni pogon, še ni mrtva sila. Med raznimi vzroki sedanje gospodarske krize, omenja pisec tudi konkurenco ostalih članic Britanske skupnosti, ki so razvile lastno industrijo; ta čedalje bolj izpodriva angleško. Pisec omenja, da je bila Velika Britanija ikljub vsem strahotam, ki jih prinašajo vojne, na višku svoje notranje sile med zadnjo vojno, ko je ostala zvesta sami sebi. Kakor je med drugo svetovno vojno prebrodila najhujše težave pod skupnim vodstvom koalicijske vlade, tako bi lahko prestala sedanje gospodarske težave, ako bi se našel drug Churchill ali Bevin. V Strasbourgu je bilo nedavno zborovanje predstavnikov 6 afriških držav, ki so pridobile neodvisnost v zadnjih letih, in predstavnikov Evropske gospodarske skupnosti. Na sestanek so prišli člani parlamentov posameznih držav. Gre za to, da bi se obnovili gospodarski sporazumi, ki so bili sklenjeni med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti in neodvisnimi afriškimi država mi, ko so bile te še v položaju kolonij, in ki zapadejo konec prihodnjega leta. Nov sporazum naj bi ustvaril poseben carinski sistem na podlagi prednostnih carin; hkrati naj bi zagotovil tropskim proizvodom določe ne cene ter odprl novim neodvisnim državam, ki so bile poprej kolonije Francije, Belgije in Italije, nove trge. Sporazum je vznemiril države Latinske Amerike, ker se boje, da bi prizadel izvoz njihovih proizvodov v evropske države. Posvetovanja v Strasbourgu se ie udeležilo 12 držav bivše Francoske Afrike — Osrednja afriška republika, Kongo (Brazzaville), Slonokoščena obala, Dahomey, Gabon, Zgornji Volta, Madagaskar, Mali, Ma-vritanija, Niger, Senegal in Čad; dve bivši nemški koloniji, ki so bile po prvi svetovni vojni pod francoskim pokroviteljstvom, Kamerun in Togo; bivši belgijski Kongo in Somalija. K novemu združenju gospodarske narave lahko pristopijo tudi druge afriške države, ako želijo, pod pogojem, da ne pripadajo h kateremu združenju, tako na primer k Britanski skupnosti, ki sloni na sistemu carinskih prednosti. Predstavniki združenja, v katerem bi bila zastopana tudi izvršna komisija EST, bi se sestajali v Evropi in Afriki. Mednarodni tekstilni velesejem v Leskovcu GOSPODARSKA SILA ZAHODA IN VZHODA Gospodarstveniki mednarodnega sloveča pripominjajo, da se je Vel. Britanija odločila za pristop k Evropski gospodarski skupnosti predvsem iz gospodarskih razlogov; seveda si hoče s tem korakom utrditi tudi svoj politični vpliv v Evropi. Njena trgovina z Azijo, Afriko in Južno Ameriko je pričela pešati, zato si hoče Vel. Britanija bolj zagotoviti zahodnoevropski trg, predvsem v državah Evropske gospodarske skupnosti. Podatki o razvoju angleške zunanje trgovine v zadnjih letih namreč kažejo, da se je angleški izvoz povečal zlasti v Severno Ameriko in v države Evropskega skupnega tr- Dne 23. julija se je v Leskovcu zaključil IX. mednarodni sejem tkanin in tekstilnih strojev. Na sejmu je sodelovalo veliko število domačih in tujih podjetij (iz 11 evropskih in izven-evropskih držav). Domačih podjetij je bilo 255, tujih pa 79. Tuje. države, ki so se udeležile sejma, so bile: Zahodna in Vzhodna Nemčija, Italija, Francija, Vel. Britanija, Madžarska, Švica, Poljska, češkoslovaška, Sovjetska zveza in Japonska. Domača industrija je prikazala več skupin izdelkov: tkanine (79 podjetij), surovine (59), predivo (34), oblačila (47), trikotažo (47), tekstilne stroje (23), kemikalije (20), pomožna sredstva (28), orodja (11) itd., medtem ko so tuji razstavljavci prikazali v prvi vrsti stroje in pomožne naprave za tekstilno industrijo. V okviru IX. sejma tkanin je bila posebna razstava »Tekstil v domačin-stvu«, ki je zbudila veliko zanimanje med obiskovalci in med poslovnimi krogi; druga zanimiva prireditev je bila »Industrijska revija sodobnega oblačenja«, ki je privabila visoko število obiskovalcev. Posebna žirija je razdelila med razstavljavce 81 zlatih, 112 srebrnih in 106 bronastih medalj. Kako velik uspeh je dosegel velesejem se vidi že potem, da je bilo do 70. julija zaključenih za 11,7 milijarde dinarjev kupčij. Predsednik sovjetske vlade Hruščev šteje mesece. Nekateri trdijo, da se po njegovem mora rešiti berlinsko vprašanje v treh mesecih. Prav gotovo ne gre ne za dneve, ne za mesece. Vse kakor je Hruščev izjavil predsedniku Kennedyju na dunajskem sestanku, da je treba v šestih mesecih urediti položaj zahodnega Berlina. Ako ne pride do sporazuma, bo Sovjetska zveza sama sklenila mirovno pogodbo z Vzh. Nemčijo. Berlin bi bil v tem primeru obkoljen od popolnoma neodvisne države in ta, to je Vzhodna Nemčija, bo lahko odločala o tem, ali imajo zahodne sile (Francija, Anglija in Amerika) še pravico do dostopa v Berlin, že pred angleškim poslanikom v Moskvi je baje Hruščev govoril o atomskem orožju. Če bi zahodne sile hotele razbiti blokado Berlina in ne bi priznale pravic Vzhodne Nemčije, bi Sovjetska zveza uporabila tudi najhujše orožje proti njim, naj bi bil dejal. Italijanski po ročevalci pravijo tudi, da je Hruščev govoril zelo trdo v tej zvezi s Fanfa-nijem: Ako bi Zahod izzval spopad zaradi podpisa mirovne pogodbe med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, bi to pomenilo samomor, kajti Sovjetska zveza ima jedrsko orožje in vse druge vrste orožja, ki ji jamčijo, da bi ostala na nogah. Hruščev je italijanskemu predsedniku Fanfaniju tudi dejal, da so na Angleškem in v Italiji ameriška vojaška oporišča in prav ta bi rusko atomsko orožje zadelo kot prva. Sicer naj bi bil predsednik Hru- ščev sprejel Fanfanijevo misel, da se državniki ne smejo prenagliti in da se je treba pogajati. Da je Sovjetska zveza pripravljena na pogajanja je pač jasno. Toda zdaj je postalo tudi jasno, da Rusi ne marajo več odlašati z reševanjem berlinskega vprašanja. Po nekaterih poročilih so že razposlali vabila državam na mirovno konferenco za rešitev berlinskega vprašanja. Na drugi strani je tudi res. da se vedno bolj pogosto čujejo glasovi z Zahoda, to je predvsem iz Anglije, da je glede nekaterih vprašanj treba ugoditi zahtevam Sovjetske zveze, tako na primer glede sklenitve miru z Vzhodno Nemčijo. Kancler Adenauer noče o tem nič slišati pred volitvami, ki bodo v Vzhodni Nemčiji 19. septembra. Upira se tudi De Gaulle; Amerika ni še spregovorila zadnje besede, pač pa je zunanji minister Rusk odločen zagovornik pogajanj. O nadaljnjem ravnanju so se v Parizu posvetovali zunanji ministri Amerike, Vel. Britanije in Francije. Iz Pariza poročajo, da bodo morda zahodne države povabile Hruščeva na »vrhunski« sestanek v Londonu ali v Ženevi. Kaže, da je napetost precej popustila. V mednarodnih diplomatskih krogih pripisujejo tudi velik pomen konferenci nevtralnih (neopredeljenih) držav, ki bo v začetku prihodnjega meseca v Beogradu in katere se bodo u-dcležili predstavniki kar 30 držav. Tudi te bodo izrekle svojo besedo o nemškem vprašanju in ukrepih za ohranitev miru. Deset let koroškega velesejma Največja avstrijska lesnajrazstava Celovec, konec julija Letošnji celovški sejem pomeni lep napredek od obrtne razstave, ki jo je pred 30 leti prvič organiziralo Celovško olepševalno društvo. Pa tudi kot velesejem je letošnji že 10. po vrsti in se je s svojo posebnostjo vseavstrij-skega lesnega sejma že globoko zakoreninil v srednjeevropske gospodarske strukture. 130.000 kv. metrov razstavne površine, od teh 40.000 kv. metrov pokrite, predstavlja že zavidanja vreden smoter za vsako tovrstno ustanovo. Naj omenim, da je na tem razstavišču Jugoslavija prva od zastopanih tujih držav čutila potrebo, da zgradi svoj stalni paviljon, ki po kakovosti uporabljenega gradiva že predstavlja razstavo tradicionalnih jugoslovanskih proizvodov na gradbenem področju. Zgrajen je namreč iz marmorja, sekanega kamna, stekla in jeklenih struktur, poleg lesenih oblog in okrasnih elementov iz raznih surovin. reči, da se celovški velesejem razvija v ustanovo, ki tudi v letnem času, ko ne služi kot razstavišče, opravlja zanimivo nalogo v gospodarskem in kulturnem življenju celovškega mesta. IZKORIŠČANJE SEJEMSKIH PROSTOROV Osrednje razstavišče uporabljajo vse leto za razne prireditve celovškega mesta. Posebno umetno drsališče je. privabilo v Celovec že mnoge prvovrstne prireditve in pripomoglo Celovškemu klubu za hokej na ledu do prvih mest na državni lestvici. Prav tako smotrno izkoriščajo svojstveno zgradbo lesnega sejma za shrambo žitaric čez vso zimo. Ker pa je pokritega prostora še vedno premalo, si je letos sejemsko ravnateljstvo pomagalo z montažnimi šotori, ki imajo leseno ogrodje, prekriti pa so s posebno odpornim plastičnim in prozornim platnom, ki omogoča varno in racionalno razstavljanje najrazličnejših izdelkov. Tako moramo OSEMNAJST TUJIH DRŽAV Letošnjega jubilejnega sejma se poleg vseh avstrijskih zveznih dežel udeležuje 18 tujih držav. Med temi so po številu razstavljalcev na prvem mestu Zah. Nemčija z 59 podjetji; tej sledita takoj Jugoslavija s 53 podjetji in Italija s 26 podjetji. Vseh razstavljajočih podjetij je čez 1000, od teh 207 tujih. Težko je podati presek skozi vse razstavišče, ki kot običajno obsega vse stroke in panoge industrije in gospodarstva. Zanimivo se mi je zdelo, da polagajo razstavljale! enako pažnjo specifično zainteresiranemu kot tudi potencialnemu kupcu in splošnemu potrošniku. Strokovnjakom je seveda namenjen visok izbor strojev, predvsem v paviljonu lesne predelovalne industrije, kamor so poslali svoje naj novejše izdelke švedske in finske tovarne; te gotovo prednjačijo v svetovnem merilu na tem področju. Tu si strokovnjak lahko ogleda naj novejše mno-gorezne žage, nakladalne priprave in predelovalne stroje za lesno industrijo, ki omogočajo industriji prihranek na dragoceni surovini. W blodnjaku čudovitih. dalmatinskih otokov Neizmerna je jugoslovanska obala s svojimi tisoč otoki in nekolikokrat še številnejšimi rtiči in zalivi. »Drage« pravijo Hrvati tem zalivom in nam Slovencem, ki v velikanski večini nismo etimologi, so res dragi vsi ti zalivi, ki jih izbiraš po mili volji: ali zalive z uradnimi kopališči ali pa samotne peščine in divje čeri za tiho uživanje. Stotisoči domačih in tujih letoviščarjev se nekam izgublja v tem prečudovitem blodnjaku dalmatinskega otočja. Pa vendar so temperamentni tržaški in goriški Slovenci na svojem množičnem izletu prve dni junija zapustili globoko sled med vsemi, s katerimi so prišli v stik. Ko me je ob koncu junija peljala ladja v Dalmacijo, so se Dalmatinci še prav živo spominjali neutrudnega tempa življenja na »Jadranu«, ko ni utrip veselega življenja ta-korekoč zamrl niti za hip. Le škoda, da nisem mogel slediti njihovi poti, da bi pobral zakasnele vtise o njihovem potovanju, ker sem u smeril svoja križarenja po otočju srednje Dalmacije k novim zvezdnicam na področju dalmatinskega turizma, tistim, Tri bodo v nekaj letih osvojile srca tisočev, žejnih sonca, prečistih valov in miru. Dokler ne bo končana ceslna jadranska magistrala, velja za jadransko magistralo direktna ladijska linija Re,ka-Split - Dubrovnik in kot podaljšek še daljni Ulcinj. Tudi mene je v eni noči spravila »Dalmacija«, ena izmed ladij redne linije skozi otočje Kvarnera, zadrskega arhipelaga do Splita. Sama vožnja na ladji je razmeroma poceni, pač pa so se letos podražila ležišča v kabinah na 1.800 dinarjev zaradi večine turistov, ki so Nemci in ki tudi doma v svojih hotelih ne spijo tako poceni. V toplih nočeh zadostujejo ležalni stoli na krovu, ko drsijo mimo, kot tihi duhovi, neskončno dolgi otoki. mogoče med poldrugournim postankom ogledati si bežno najpomembnejše lepote Splita. Tik za veličastjem Dioklecijanovih zidov je še velika restavracija »Zagreb«, ki za majhen denar postreže z vsem, kar je potrebno potniku po nočni vožnji, da se okrepča za nadaljnjo vožnjo. »Tripice«, zelenjava in razni mesni obroki so v daljnjem Splitu bolj pripravljeni po mediteranskem okusu, ki je tudi tržaški, kot v bližnji celinski Ljubljani. OREBIC JE ZADIŠAL PO RIBAH »CA JE LONDRA KONTRA SPLITU...« Le redek turist se ustavlja delj časa v Splitu, ki je le še izhodišče za številne vrste otokov izpred njega. Nekdaj so v šaljivem ponosu peli Spličani: »Ča je pusta Londra kontra Splitu gradu.« Zdaj je postal Split veliko industrijsko središče in industrijsko pristanišče, ki leži daleč proč od mestnega središča, spominja na posamezne prikazni modernih industrijskih pristanišč s svojimi dimniki, perjanicami dima, bager-ji, kanali, sivimi tovarniškimi zgradbami, vodnimi parami in ostrimi kemičnimi vonji. Ni potreba imeti posebno velike domišljije, da si predstavljamo obale Temze v »pusti Londri« ali pa še bližje tržaško industrijsko pristanišče s podobnimi prašnimi prizori. Toda splitsko industrijsko pristanišče leži nekje daleč pod hribi in Dioklecijanova palača je pa blizu z vsemi svojimi peristili, cerkvami in oboki ter je RAZGANJA ME NEVOŠČLJIVOST Po kratkem premoru smo nadaljeva li pot do Hvara, ki je puhnil v nas svojo dišečo toploto južnega morja in zadovoljil naše oči s skladno lepoto svoje arhitekture. Tokrat sem hitel do nove vzhajajoče zvezde: do Orebiča na polotoku Pelješcu. Prej so poznali Ore-bič samo stari morski volkovi, stari morski kapitani, ki tekmujejo med seboj s svojimi subtropičnimi parki. Izkrcal sem se v Korčuli, vrednem tekmecu Hvara in s trajektom, redno prevozno ladjo, prešel v nekaj minutah v Orebič. Kopališče je neizmerno: levo in desno od kraja, v skalah ali pa na peščinah po želji. Zasebne sobe se dobe po 300 dinarjev; hrana v sindikalnih domovih, odprti vsakemu gostu, stane okoli 800 dinarjev za tri obroke. Nisem vedel, da se skriva v meni tolikšna mera nevoščlijvosti, ko sem si ogledal hotel »Bellevue«, v katerem italijansko=jugoslovanski lesni sestanek v Dubrovniku Lesna podjetja, ki se bavijo v Italiji in Jugoslaviji z izvozno trgovino, so pred leti ustanovila mešani italijansko-jugoslovanski odbor za trgovino z lesom, ki se sestaja vsako leto, in sicer enkrat v Jugoslaviji, naslednje leto pa v Italiji. Lani je bilo večdnevno posvetovanje v Florenci, letos pa v Dubrovniku. Italijansko delegacijo je vodil poslanec dr. Fr. Sala, predsednik Vsedržavne ^veze lesnih trgovcev, in dr. G. Trippodo, ravnatelj te zveze in tajnik delegacije. Poleg tega se je udeležilo sestanka še devet članov delegacije in nekateri predstavniki jugoslovanskih lesnih podjetij v Italiji. Jugoslovanski delegaciji je predsedoval Mile Perkovič, glavni ravnatelj podjetja SI PAD (Sarajevo); med devetimi ostalimi člani so bili tudi Karel Kušar, ravnatelj podjetja Slovenijales, Veljko Franovič, pomočnik glavnega ravnatelja Jugodrvo-Rudnik iz Beograda, Mon-do Licul, glavni ravnatelj podjetja Ex-portdrvo (Zagreb) in inž. Sudjič, glavni tajnik lesnega odseka v Zvezni zunanjetrgovinski zbornici v Beogradu. Na sestanku so obravnavali običajna vprašanja, ki zadevajo zunanjo trgovino z lesom. Znano je, da bi Italija rada uvažala več mehkega lesa iz Jugoslavije, medtem ko uporablja jugoslovanska lesna industrija, ki se vedno bolj razvija, sama vedno več lesa, tudi trdega. Lani je Jugoslavija izvozila v Italijo 90.000 kub. metrov mehkega rezanega lesa, medtem ko so Jugoslovani računali, da ne bo izvoz presegel 80.000 kub. metrov. Letos bo ta izvoz po vsej verjetnosti znašal 100.000 kub. metrov. Italijanski uvozniki bi radi u-vozili tudi več bukovine ter želijo, da bi se določeni kontingent 75.000 kub. metrov dvignil na 100.000. Zelo povprašujejo tudi po hrastovini in drugih vrstah trdega lesa, za katero je določen kontingent 50.000 kub. metrov, ki bi ga bilo treba dvigniti. Tudi povečanje u-voza bukovih pragov bi bilo Italijanom dobrodošlo, prav tako bi radi uvozili večje količine bukovih podstavkov za železnico. Jugoslovani so obljubili, da bodo skušali po možnosti ustreči italijanskim željam. Les predstavlja važen izvozni artikel za Jugoslavijo; saj je Jugoslavija lani izvozila v Italijo za 5,2 milijarde lir lesa, leta 1958 pa za 4,9 milijarde. Ker je bil redni predsednik italijanske delegacije inž. Camaiti poslovno zadržan, je v njegovem imenu poročal poslanec Saia. NOVI HOTELI V MAKEDONIJI. V Makedoniji so dogradili ali še gradijo 24 hotelov in 5 modernih restavracij. Tako so pridobili okoli 500 novih ležišč. V novem hotelu »Riviera« ob Ohridskem jezeru stanejo sobe po 350 do 550 dinarjev, penzion pa 700 do 1100 dinarjev. KONKURENCA EKSOTIČNEGA LESA Sploh si letos zelo prizadevajo, da bi smotrno in konkurenčno ravnali z lesom kot surovino, posebno odkar se opaža konkurenca eksotičnih vrst lesa, ki nam jih dovažajo iz Afrike in se tudi v Trstu že predelujejo za široko potrošnjo na tradicionalnem tr-(Nadaljevanje na 2. strani) stanujejo Nemci .Za pičlih 1.700 dinarjev jim je dano na razpolago vse, kar si more želeti turist. Pravljičen, ne razkošen ali udoben hotel, z enojezičnimi napisi, kot’v Trstu, tukajle v nemščini, z lastno obalo, ki pravpzaprav ne vem, ali ima sploh kje konec. V Orebiču je bila zadeva z ribo ista kot nasploh v Dalmaciji. So dnevi, ko je ne dobiš nikjer in ješ samo zrezke kot nekje na Pohorju. Domačini imajo svoje barke in si pomagajo s slučajnimi lovi. Nato pride veliki lov. V Orebiču prav tako. Zvečer so mi v kopališču podvodni lovci s svojimi fantastičnimi naličnicami vzbujali usmiljenje, ko so z vso tehnično balistike-rijo ulovili takšne ribice, ki rabijo povečevalno steklo, da jih oceniš. Drugo jutro okoli desete ure so na istem mestu izvlekli ribiči okoli 800 kg lokard in skuš in je nato ves Orebič zadišal po ribah; ne ves, samo hotel ne. Tako je bilo tudi drugod po Dalmaciji, na Visu na primer. Ponujali so mi dober jagnječi paprikaš, toda jaz sem trmoglavil na ribah. V viški ribarnici pusto, kar nenadoma ponoči vagon rib. Težko se je bilo ločiti od Orebiča, in sicer ne samo od njegovega morja in prepadnih sten peljeških gora, da se ti zdi, da plavaš v Vratih pod triglavsko steno, temveč tudi od njegovega dingača in redkega belega »grka«. Čakalo me je samotno Lastovo, otok, ki je bil edini od vseh dalmatinskih otokov, ako izvzamemo svetilniški Pela-gruž, med dvema vojnama pod Italijo. (Konec prihodnjič) m n nase I 1 I orno U Moja tolažba Pri 33 stopinjah, lo : e vse, kar lahko leze, zgubi na plažo ali v gore, ne more biti posebno zadoščenje ba-viti se s pisarijo. Pravijo sicer,, da sloviti ljudje — iz politike, znanosti ali umetnosti — čutijo posebno zadovoljstvo, ako delajo nekaj drugega kakor drugi povprečni zemljani v istem trenutku. Pisatelji in pesniki verjetno ne delajo ponoči samo, ker v miru laže zberejo svoje misli; verjetno iščejo noč, ker ima že sama svoje mikavnosti za mehke duše, ali pa tudi zato, ker ima delo v času. ko drugi počivajo ali celo zapravljajo čas s spanjem svojo posebno drai. Tedaj ti neumorni tvorci med presledki, ko lovijo sapo iz zraku, s pomilovanjem zrejo na te lenuhe okoli sebe. Priznati moram, da jaz tega posebnega zadoščenja pri 33 stopinjah Celzija ne čutim in da bi se ra:ši odzval vabilu prijatelja, da me tudi v najstarejši škatli, lahko tudi v »ba-lili«, popelje k studencu v zapuščene kraške doline ali vipavske pušče. Iz tega — da namreč ne čutim posebnega zadoščenja, ko delam nekai drugega kakor drugi rojaki — sklepam, da nisem umetnik in še manj znana osebnost. Čutim pa, da ni prijetno biti navaden -emlian in robotati po starem, ko tehnika drugim oznaij-’, dal jim ne bo treba delati več kakor pet ur na dan ali ce'o samo 5 dni na teden. Morda pa je le nekaj žilice v nas, ki se je pogosto niti sami ne zavedamo, ali pa smo preskromni, da bi jo pokazali. (V teh časih res ni skromnost najboljši pripomoček do uspeha). Zato le poglejte vase. morda se v vas še skriva neizkoriščeni talent, ki vam lahko odpre pot do zaklada. O sebi lahko povem, da smo v časih, ko smo ob štirih zjutrai odhajali od »Edinosti« in si še privoščili po mestu kratek sprehod namesto, da bi šli naravnost domov, pra-< uživali med hojo po mrtvem mestu, ki je spalo ~a zaprtimi okni. To 'e bilo takrat Vsaka reč ob svojem času! Zato človek zavriska ali dandanes z ropotajočim motorjem lahko zavije okoli vogala hiše svojega dekleta tudi ponoči, samo dokler je fant. Izjeme so le redke. — lb — IZ ŽIVLJENJA Z'vlieniska rot sv'n* e lahko zanima druge svinje. Veliko srečo čutimo sa—™ dv-ikra*. pri začetku in po zgubi. Drogi občutek je bolj globok in traja delj časa. Rajši propasti ob lepem snu, >■ se hraniti z drobtino vsakdanjost biti s tem zadovoljen. Neka metoda je lahko še tako dobra; če pa jo uporabimo v zgrešenem trenutku, je obsojena na neuspeh. (Ilona Bodden) Trdnejšo osnove italjnoslovanske trgovine Pospešena sprostitev in povečanje obmejne izmenjave li />o »VOSTOK II« 17-KRAT OKOLI ZEMLJE. Gagarin je na »Vostoku I« napravil pot okoli Zemlje v vesolju enkrat v dobri poldrugi uri, njegov tovariš Herman Stepanovič Titov pa je v 25 urah in 18 minutah na »Vostoku II« preletel to pot 17-krat. Nato je »Vostok II« srečno pristal blizu Saratova. Preletel je 700.000 kilometrov; v vesolju je torej vzdržal toliko ča sa, da bi se lahko z Zemlje pognal na Luno in se tudi srečno vrnil. V vesolju se je počutil prav dobro in poročilo pravi, da je celo spal dobrih 7 ur. Ves svet priznava, da so sovjetski učenjaki s tem poletom dosegli izreden uspeh in presenetili vse človeštvo; saj so n. pr. ameriški letalci doslej samo uspeli, da se nekako v ravni črti dvignejo v vesolje ter se nato takoj zopet spustijo na Zemljo-Nasprotniki Sovjetske zveze na Zahodu se predvsem sprašujejo, kako Sovjetska zveza lahko izkoristi te podvige v vojaške namene, in to toliko bolj zdaj, ko se je napetost med Vzhodom in Zahodom zaradi Berlina povečala. Ni slučajno, da je Hruščev spet izjavil, da je Sovjetska zveza močna, dodal pa je, da je potrebno, da vsi sedejo za diplomatsko mizo in se skušajo sporazumeti. Sovjetski zvezi so čestitali razni državniki, med temi tudi predsednik Fanfani. PO FANFANIJEVEM OBISKU V MOSKVI. Italijanski tisk sodi splošno, da je obisk italijanskih državnikov, predsednika Fanfanija in zunanjega ministra Segnija v Moskvi u-spel seveda v mejah sedanjega mednarodnega političnega položaja, ki je zelo napet. O razgovorih med sovjetskimi in italijanskimi državniki ni bilo sicer izdano nikakšno uradno poročilo. Italijanski listi, kakor nacionalistični »Corriere della sera«, pišejo, da je Hruščev sicer v začetku Italiji grozil, nazadnje pa da je postal zelo prijazen in domač ter je rad poslušal tudi italijanske nasvete. Fanfani je Hruščevu odsvetoval enostranske rešitve glede Berlina, to je, da bi Sovjetska zveza nastopila kar na lastno pest, ne da bi se ozirala na mnenje Zahoda. Bolje je, da poskusijo prej s pogajanji. Glede možnosti pogajanj so si nazadnje bili vsi edini, Italijani in Rusi. Vsekakor so Italijani odnesli vtis, da je Hruščev neizprosen nasprotnik združitve obeh Nemčij, ki naj bi se dosegla z volitvami. Glede samega Berlina je Hruščev bolj popustljiv in predvideva več možnosti za rešitev tega vprašanja. Ena izmed teh naj bi bila: Berlin, svobodno mesto pod okriljem Organizacije združenih narodov. PRIPRAVE NA VELIKO MEDNARODNO KONFERENCO. Kakor na povedano, se prične 1. septembra v Beogradu mednarodna konferenca, kakršne doslej še ni bilo v Jugoslaviji. Sestali se bodo državniki kar 30 dr žav, ki niso organizirane v nobenem bloku, ne vzhodnem ne zahodnem. Ob napovedi konference so veliki tuji listi ugotovili, da pomeni njeno sklicanje velik uspeh za jugoslovansko zunanjo politiko, ki je nasprotna u-stvarjanju mednarodnih blokov, a hkrati zahteva, da pridejo do besede tudi države, ki so ostale nevtralne in odklanjajo takšne bloke. Na konfe renči bodo priznani za uradne jezike štirje tuji jeziki, to je arabski, francoski, angleški in španski; seveda bodo govore za morebitne prenose jugoslovanske televizije ali radijske prenose prevajali tudi v srbohrvaščino. Računajo, da bo konferenca trajala največ 14 dni. Sestala se bo v izredno važnem trenutku, ko je nastala med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami nova napetost zaradi berlinskega vprašanja. DR. J. BRILEJ NOVI VELEPOSLANIK V ZAR. Predsednik republike Josip Broz - Tito je imenoval za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Združeni arabski republiki dosedanjega pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve dr. Jožeta Brileja. Brilej je bil od leta 1950 do leta 1953 veleposlanik v Londonu, a od leta 1954 do 1958 načelnik stalne misije FLRJ pri OZN. PREDSEDNIK GANE V JUGOSLAVIJI. Jugoslavija je svečano sprejela predsednika Gane dr. Kwamo Nkra-maha, ki predstavlja eno izmed novih neodvisnih afriških držav. Predsednik je obiskal tudi Ljubljano. V svoji izjavi je naglasil izreden pomen, ki ga bo imela napovedana konferenca držav izven blokov v Beogradu; prispevati hoče v teh kritičnih trenutkih k pomiritvi sveta. PROTESTANTSKO MNENJE O PAPEŽEVI ENCIKLIKI. Protestantska revija »Christianity and Crisis«, ki izhaja v New Yorku, priobčuje v svoji zadnji številki komentar k papeževi encikliki o socialnih vprašanjih. Napisal ga je protestantski duhovnik dr. Reinhold Niebuhr. Ta pravi, da so doslej protestanti imeli rimskokatoliško cerkev za reakcionarno. Prav enciklika »Mater et Magistra« dokazuje, da se je katoliška cerkev odločila za sodobno liberalnejšo politiko glede socialnih vprašanj ter je osvojila vso filozofijo »dobrotvorne države«. Enciklika se tudi zavzema za pomoč gospodarsko zaostalim državam, odbija pa kontrolo nad rojstvi. ZAROTA PROTI PREDSEDNIKU ENI Francoska tajna organizacija OAS (Organisation de 1'armee secrete) je poslala predsedniku Ustanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskih plinov ENI ing. Matteiu grozilno pismo, v katerem pravi, da ga je obsodila na smrt. Očita mu, da se je dogovoril z začasno alžirsko vlado, da bo ENI organizirala izkoriščanje saharskih petrolejskih vrelcev, ko bo Francija prisiljena zapustiti Alžir. Pismo pravi tudi, da je morilec že odpotoval v Italijo, da izvrši naročilo. Italijanska policija je dala ing. Matteiu na razpolago posebno osebno stražo. Na drugi strani je ENI objavila protest proti mednarodni gonji, ki jo v zadnjem času razvija mednarodni tisk proti njej. HUDA NESREČA NA OPČINAH. V bližini istrskega begunskega naselja na Opčinah so se igrali trije otroci 7-letni Franko, 5-letna Marija Graei-ja in 3-letni Maurizio Nesich (Nežic). Med igro so otroci staknili ročno bombo, ki je pod udarci eksplodirala. Franko in Marija Gracija sta bila na mestu mrtva, Maurizia pa so sprejeli v bolnišnico s hudimi poškodbami. Nesrečni starši so se preselili k družini Giu-risich (Jurišič) v mesto, daleč od gmajne, na kateri se je zgodila nesreča. Že med svojim obiskom v Trstu za časa tržaškega velesejma je ministez za zunanjo trgovino Martinelli napovedal, da se bodo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe za raz dobje 1961-62, ki so bila prekinjena, kmalu srečno .zaključila v Beogradu Dodal je, da je italijanska vlada pripravljena ugoditi nekaterim željam jugoslovanske vlade. V resnici so se te dni pogajanja, ki so bila prekinjena več mesecev, ugodno zaključila v Beogradu. Ustvarjena je bila trdnejša podlaga za razvoj trgovine med obema državama, a hkrati je bil zagotovljen trgovini med obmejnimi področji na Tržaškem in Goriškem, večji obseg. Komentarji ik novemu sporazumu so na obeh straneh, v Italiji kakor tudi v Jugoslaviji, ugodni. Že več let so jugoslovanski gospodarstveniki poudarjali, da mora Italija bolj sprostiti uvoz iz Jugoslavije, ker bi sicer stalni primanjkljaj v jugoslovanski trgovinski bilanci nasproti Italiji končno kompromitiral tudi italijanski izvoz v Jugoslavijo. (Lani je ta primanjkljaj znašal okoli 14 milijard lir, edino leta 1954 je bila bilanca za Jugoslavijo aktivna- za o-koli 2 milijardi dinarjev). Italija bi morala upoštevati zlasti okolnost, da se je po vojni Jugoslavija močno industrializirala ter bi morala težiti za tem, da prevzame več jugoslovanskih industrijskih izdelkov, z druge strani pa tudi več nekaterih tipičnih kmetijskih proizvodov, kakor posebno živine. Vse kaže, da je zdaj Italija v glavnem upoštevala te jugoslovanske želje, da bi tako tudi omogočila nadaljnji izvoz italijanskih industrijskih izdelkov, kakor zlasti industrijske o-preme in strojev, v Jugoslavijo. UGODNOSTI DRŽAV OEEC Po novi trgovinski pogodbi je bil izvoz jugoslovanskih izdelkov v Italijo bolj sproščen. Tako se je Jugoslavija praktično približala državam OEEC (Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi), katerih izvoz v Italijo je urejen ra podlagi tako imenovane tabele »B«. Formalno ureja njen izvoz še vedno tabela »C«, ki je ožja in postavlja trgovinsko izmenjavo v okvir kontingentov, toda praktično bo Jugoslavija uživala ugodnosti držav OEEC. V takšni meri je bil namreč sproščen njen izvoz v Italijo. Liberalizacija jugoslovanskega izvoza zajema praktično vse industrijske proizvode. POVEČANI KONTINGENTI Ostali so sicer še vedno nekateri kontingenti, kakor na primer za izvoz živine in mesnih izdelkov, toda t> so bili precej povečani. Po novem sporazumu bo Jugoslavija lahko izvozila v Italijo 43.000 glav živine, 6.00C ton konjskega in govejega mesa, 25.000 konj in 500 ton trde pšenice, nadalje ribe in druge kmetijske proizvode. To vprašanje je naletelo na precejšnje težave, ker so predstavniki Italije naglašali, da mora Italija upoštevati tudi želje italijanskih živinorejcev, ki se čutijo od uvoza živine iz tujine prizadeti. OBSEŽNEJŠA OBMEJNA TRGOVINA Doseženi so bili tudi važni rezultati glede obmejne trgovine na Trža- iJoiiioWfiio JUGOLINIJA (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Novi V-inodol-ski 16/8, Učka 25/8. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Novi Vinodolski 16/8. — Japonska: Novi Vinodolski 16/8. — Severna Evropa: Pula 22/8. — Severna Afrika: Pula 22/8. — Perzijski zaliv: Topusko 22/8. JADROLINIJA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Orebič 15/8. — Grčija — Kreta (14-dnevna): Tastovo 18/8. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 30. julija odplula z Reke za Ne,w York. Ladja »Bohinj« je konec julija priplula v Savono, odtod je nadaljevala plovbo v Genovo, Neapelj, Thessalonike, na Reko in v Benetke. Po daljšem presledku bo ladja odplula’ z Reke dne. 28. avgusta. Motorna ladja »Bovec« je razstovarja-la blago v severnoameriških pristaniščih. Sredi avgusta bo zaplula proti Jadranu. Dunaj, junija 1961 Od leta do leta živahnejše in vsaki-krat bolj pestro in razgibano se življenje na Dunaju zdi tujemu turistu, ki pozna to mesto morda že dolga leta in ki rad primerja to, kar vidi zdaj, z onim, kar je bilo nekoč, pred prvo vojno, pred drugo vojno in tudi v zadnjih časih. Ta vtis vedno večje živahnosti in pestrosti je v prvi vrsti posledica večjega prometa po dunajskih ulicah, prometa, lci povzroča sam sebi vedno večje ovire in zahteva vedno nove in zopet nove ukrepe, preureditve in gradnje, da se vsaj največje težave odpravijo, četudi ne za stalno. PROMETNA KRIŽIŠČA POD ZEMLJO Dunaj išče rešitev problema predvsem v podzemlju in v višini. Prvi velik predor pod Ringom, široko krožno cesto, ki se vije okrog notranjega mesta, so napravili že pred petimi leti. Križišče pred poslopjem Državne opere, kjer se križata znana Karntner-strasse in Ring, je bilo tedaj preurejeno tako, da so pod njim zgradili velik podzemeljski prostor, povezan s cestiščem na vseh straneh s petimi stopnišči, ki omogočajo pešcem dostop in prehod. Stopnišča so opremljena z navadnimi in s premičnimi stopnicami za hojo navzdol in navzgor in vsa votlina pod križiščem je v krogu zgrajena z okusno urejenimi prodajalnami in izložbami, vse v električni luči, a v sredini je v krogu s steklenimi stenami ograjen kavarniški lokal. Cestišče nad votlino je pridržano prometu vozil, do-čim so za promet pešcev določena stopnišča, ki vodijo skozi votlino. Dunajčani imenujejo to podzemsko zname- škem in Goriškem, in sicer predvsem s povišanjem kontingentov, ki so jih zahtevale gospodarske organizacije na obeh straneh. Kontingenti v okviru tržaškega regionalnega sporazuma so bili zvišani na 3,9 milijarde lir (okoli 300 milijonov lir več), goriškega pa na 1,7 milijarde lir (okoli 400 milijonov več). Ostane še nadalje v veljavi načelo, da se mora v krajevni trgovini ohraniti ravnotežje med u-vozom in izvozom. Važno je tudi dejstvo, da so z beograjskim sporazumom ustregli željam poslovnih krogov na obeh straneh, s tem, da so blagovne liste bolj prilagodili dejanskim potrebam, ki jih je ustvaril nadaljnji gospodarski razvoj po letu 1955, ko je' za Zavezniško vojaško upravo tudi Italija pristala na obmejno trgovino s posebnim sporazumom. Vodja italijanske delegacije minister Castronuovo je mnenja, da lahko na novi osnovi, ki jo ustvarja beograjski sporazum, upravičeno pričakujemo, da bo trgovina med obema državama presegla lansko (v vrednosti 116,8 milijarde lir v cbeh smereh). »Privredni pregled« pripominja glede kontingentov, da so z italijanske strani izrazili svojo pripravljenost, da bodo poleg določenih kontingentov dovolili še dopolnilne kontingente, ko bo to dovoljeval položaj na italijanskem trgu. — e — FRANCOSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI Za Vel. Britanijo in Združenimi ameriškimi državami je tudi Francija podelila Jugoslaviji posojilo 50 milijonov novih frankov (6 milijard 250 milijonov lir) za izvedbo devizne preobrazbe. Prav toliko denarja (10 milijonov dolarjev) bo posodila Jugoslaviji Velika Britanija. POSOJILO 50 BANK BRAZILIJI Predsednik Brazilske banke Jono Batista Figueiredo je podpisal v Parizu sporazum s predstavniki 50 evropskih bank glede posojila 110 milijonov dolarjev. Gre. za izvedbo programa za o-zdravljenje brazilskih financ. Pri posojilu bo sodelovalo 50 bank iz osmih evropskih držav. JUGOSLOVANSKO POSOJILO INDONEZIJI V Džakarti je bil te dni podpisan sporazum med predstavniki Jugoslavije in Indonezije, _ po katerem bo Jugoslavija podelila Indoneziji posojilo 15 milijonov dolarjev. Takšno posojilo in sicer v višini 10 milijonov dolarjev je Indonezija prejela od Jugoslavije že lansko leto. * v nitost .»Operno pasažo« ali pa tudi »Jonasgrotte«, po županu Jonasu, ki je načeloval mestni upravi ob času izgradnje in je še danes na tem mestu. Drugo tako podzemeljsko križišče je bilo urejeno v treh nadstropjih v bližini postaje bivše Južne železnice, na točki, kjer se križata Tržaška cesta (Trie-ster Strasse) in »Giirtel«, široka krožna cesta, vzporedna z Ringom. Tu je podvoz urejen za postajališča električne cestne železnice in nove brzovozne železnice in tudi tukaj so v podzemlju nameščene prodajalne, izložbe in drugi lokali ter celo tudi poštni urad. Posebna poglobljena cesta služi pa izključno avtomobilskemu prometu. To je križišče »Siidtiroler Platz«. Podobno je, bil s podvozi rešen prometni problem pri Tegethoffovem spomeniku, kjer se v tako zvani »Prater-stern« stekajo široke ceste iz vseh smeri. Gradijo se pa podzemeljski prehodi tudi na drugih prometnih težavnih točkah, posebno na Ringu v bližini muzejev in parlamenta, kjer se steka vanj promet iz sedmega in šestega o-kraja, in pa v bližini univerze, kjer je že v končni fazi izgradnje v dveh nadstropjih res velik prostor, ki ga zaključuje z ene strani krasna gotska stavba »votivne cerkve«, z druge pa Ring, in kjer se steka skozi »Schottentor« — tu so bila nekoč mestna vrata — ves promet iz osmega in desetega okraja v notranje mesto. Tu nastaja v podzemlju obširen prostor za parkiranje avtomobilov, na ravni cestišča pa posebna krožna proga električne cestne železnice, ki je doslej obremenjevala promet na Ringu. Tulivem FOLCHI O RAZVOJU TURIZMA V ITALIJI O razvoju turizma v Italiji v tem letu je navedel nekaj zanimivih podatkov minister za turizem Folchi. V prvih mesecih je bil dotok turistov izreden, popustil pa je v juniju, verjetno tudi zaradi slabega vremena, morda pa tudi zaradi negotovega mednarodnega položaja. V prvih desetih dnevih meseca julija se je število francoskih, švicarskih in jugoslovanskih turistov pomnožilo, na prehodih iz Avstrije pa se je položaj zaradi italijansko-avstrijskega spora glede Južnega Tirolskega občutno poslabšal. Ministrstvo za turizem je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi turizem pospešilo, in sicer glede določb za izdajanje potnih listov in vizumov. Poleg tega so predstavništva ENIT v tujini razvila krepko dejavnost, naglašujoč veliko gostoljubnost, ki vlada v italijanskih turističnih središčih, in so s tem tudi zanikala nekatere nasprotne glasove. Ta nastop predstavnikov ENIT je bil u-činkovit in v zadnjem času kaže, da je razvoj turizma zopet popolnoma normalen. TURISTIČNI PROMET CEZ BREN-NER. V prvih petih mesecih tega leta, ko še ni bila razvita borba z atentati, je kazal turistični promet čez Brenner znake naraščanja, junija in julija pa je promet zelo upadel. Meseca januarja je prešlo Brenner 56.166 turistov (lani istega meseca 50.895), februarja 1961 96.710 (79.523), marca 182.057 (118.207), aprila 175.511 (260.283), maja 259.254 (252.975) in junija 326.120 (471.145). V prvih štirinajstih dneh meseca julija je promet upadel za 40%. Hoteli na Južnem Tirolskem so napol prazni. Običajno prihaja v Italijo čez Brepner največ Nemcev, to je 70%, nato Nizozemcev, Belgijcev, Dancev in tudi nekaj Švedov in Norvežanov. VPRAŠANJE GOSTINSKIH CEN V JUGOSLAVIJI. Dr. Marijan Brecelj, državni sekretar za blagovni promet, kateremu je. poverjeno tudi vrhovno nadzorstvo nad turizmom, se je v članku v beograjski »Politiki« dotaknil tudi vprašanja cen v gostinskih obratih. Računali so, piše državni sekretar, da bodo cene v gostinskih obratih narasle za 15%, v penzionskih pa za okoli 25 odst. Dr. Brecelj poziva delovne kolektive, da s pridnim delom in požrtvovalnostjo utrdijo finančno podlago svojih podjetij; nikar naj ne iščejo rešitve samo v dviganju cen. ko Britanijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Japonsko', Italijo in tudi z drugimi, da se ohrani mir. Vprašanje »vojna ali mir« je postalo vprašanje življenja ali smrti za milijone naro dov. Sovjetska komunistična stranka je sicer prepričana, da je kapitalizmu odzvonilo in da bo mogoče končno uresničiti komunizem po vsem svetu. TEKMA ZSSR — ZDA Kakor napoveduje komunistična listina, bo Sovjetska zveza že v prvem desetletju (1961-1970) prehitela najmočnejšo kapitalistično državo, to je Združene ameriške države glede proizvodnje na posameznega prebivalca. Bistveno se bo dvignila kulturna in tehnična raven; vsakdo bo živel udob no; kolektivi, državna posestva in druga podjetja bodo silno razvili proizvodnjo; sovjetski ljudje bodo lahko živeli v udobnih stanovanjih; izginilo bo trdo delo in Sovjetska zveza bo postala dežela z najkrajšim delovnim dnem. V naslednjem razdobju (1971-1980) bodo ustvarjene gmotne in tehnične osnove za komunizem in u-resničena bo komunistična družba. Program se zavzema za popolno razorožitev; v vsakem primeru je treba preprečiti uporabo jedrskega orožja, vendar so vojne za osvoboditev poa-jarmljenih narodov upravičene. GOSPODARSKI PROGRAM Do leta 1970 se bo industrijska proizvodnja v ZSSR dvignila za 150%, v razdobju 1971-1980 pa za 4-krat do 5-krat v primerjavi z današnjo. Proizvodnja električne energije naj bi leta 1970 dosegla 900-1000 milijard kilovatnih ur, do leta 1980 pa 2700-3000 milijard kilovatnih ur. Proizvodnja KJER SO STANOVALI SLOVENSKI ŠTUDENTJE Tudi z urejevanjem avtobusnega prometa na nekaterih progah cestne železnice skušajo reševati težave cestnega prometa. Tako bo že s 1„ julijem ukinjena lakoimenovana »Trinajstica« (der Dreizehner), proga cestne železnice, ki je dobro znana vsem našim dunajskim študentovskim generacijam tega stoletja, čndovala novo lice ljubljanskega mest nega središča okrog Ajdovščine. Stare stavbe, ki še kazijo lice uspešno pomlajene in bujno razvijajoče se Ljub Ijane v tem predelu, bodo podrli, brž-ko bodo dozidali osemnajst nadstrop no stolpnico »Metalke«; ob tej se bc razvijala mogočna magistrala, ki bc vodila skozi ljubljansko središče mirne Mirja in se daleč zunaj navezala na Tržaško cesto, ki Slovence vodi v širni svet. jj. iC let AVSTRIJSKE LESNE RAZSTAVE Koroškega velesejma v Celovcu od 10.-20. avgusta Sl 120.000 kv. metrov sodobno urejenega sejmišča — mednarodna udeležba iz 14 držav — Informacije: Ravnateljstvo velesejma, Celovec (Klagenfurt), Valentin - Leitgeb Strasse 11, Telefon 31-79. 120.000 metri quadrati di area espositiva modername.nte attrezznta — Farte-cipano espositori di 14 Paesi — Per infermazioni rivolgersi a: Direzitme della Fiera, Klagenfurt, Valentin - Leitgeb Strasse 11, Telefon o 31 79. Popust za vožnjo in prevoz blaga na Avstrijskih zveznih železnicah in po železnicah v Bolgariji, Danski, Vzhodni in Zahodni Nemčiji, Finski, Franciji, Grčiji, Italiji, Jugoslaviji, Luksemburgu, Norveški, Romuniji, Švici, Češkoslovaški in Madžarski 25%, na Švedski 35%, Portugalski 20%. Sconti ferroviari: in Austria, Bulgaria, Danimarca, Germani-e, Finlandia, Fran-cia, Grecia, Italia, Jugoslavia, Lussemburgo, Norvegia, Romania, Svizzera, Cecoslovacchia ed Ungheria del 25%, in Svezia del 35%, in Portogallo del 20%. Gli sconti sono validi si a per il trasporto di persone che per le merci. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE LA GOR IZIAMA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo IVU” Grand Hotel iS Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave In, razvedrila. Prvovrstna domača In mednarodna kuhinja, odlična domača vina. MTOPRBmZ Cunja Rihard TRST Strada dal Friull 289 telefon 35-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčne cene ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ AGRARIA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PRODAJA: krmila za živino semena piščeta kmetijske stroje OPČINE - Telefon 21-321 se je preselila v nove prostore, in sicer v NARODNO ULICO 53 TRAS IS - TRIESTE Socleti a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Poravnajte naročnino! avtoprevozniSko PODJETJE L POŽAR TRST ■ ULICA MOREBI ŠT. 7 Tet. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze zb tn tn Inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne 4. stran Sreda, 9. avgusta 196 Italijanski trg Pretekli teden je vladalo na italijanskem trgu pravo mrtvilo. Malo je bilo ponudb pa tudi malo povpraševanj. Blago nikakor ni šlo od rok. Na trgu z zelenjavo in sadjem je bila dobava blaga sicer normalna, vendar pa je blago zaostajalo na trgu. Cene so bile nizke in to še posebno pri zelenjavi. Trg z žitaricami je bil tudi mrtev bodisi glede dobave kot tudi prodaje; to velja predvsem za pšenico, koruzo in za vse vrste moke. Nekoliko več zanimanja pa je vladalo za finejše vrste riža. Povpraševanje po goveji živini ni je bilo znatno, a cene so kljub temu padle. Samo trg s prašiči je bil nekoliko živahnejši in kupčije so se razvijale zadovoljivo. Cene masla so tudi nazadovale in blago ni šlo od rok. Tudi za sir ni bilo posebnega zanimanja- Trg z vinom je bil miren in cene se niso bistveno spremenile. Edine zadovoljive kupčije na italijanskem trgu so bile kupčije z oljem. Tu so cene poskočile in pri olivnem olju do 1500 lir pri stotu. Tudi cene semenskemu olju se držijo čvrsto. 7800-8300, Stirpe 136 73300-7600, Ardizzo-ne 7200-7900, Balillone 6900-7100; originalen 6600-7070; oluščen riž Arborio 17.000-18.200, Vialone 15.500-17.000, Car-naroli 16.500-17.000, Vercelli 17-17.500, R. B. 16.300-16.600, Rizzotto 15.500-15.700, Maratelli 13.800ri4.000, Stirpe 136 12.700 do 13.000, Ardizzone 12.800-13.200, Balillone 11.100-11.300; originalen 10.800 do 11.100, P. Rossi 13.800-14.100 lir za stot. 400-460, zaklane 500-600, gosi iz umetnih vališč 250-300 lir gos, race iz umetnih vališč 800-1050, živi zajci 360400, .zaklani s kožo 440-520, brez kože 470 do 580 lir kg; sveža domača jajca I. 29-30, navadna domača jajca 27-28, ožigosana uvožena jajca I. 22-23, II. 19 do 20 lir jajce. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernam-buco 3, 17/19 1220 lir, Santos Fancy 18 1310, Victoria V 18/19 1150, iz tržaškega skladišča 1015; Srednjeameriška kava: Ecuador extra superior 1225, Haiti naravna XXX 1310, S. Salvador naravna 1410, Kostarika 1400; Arabska-afriška kava: Gimma 1210; Moka Hodeidah št. 1 1310; Indonezijska in malajska kava: A P/l 1018, AP special 1028, Rob EK/1 3-5% 990, Rob EK/1 special 1020, Rob EK/3 10-12% 980 lir-za kg. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL PIACENZA. Cene veljajo za kg žive teže, f.co hlev. Neodstavljena teleta za rejo 580-600, neodstavljene telice za rejo 500-550, neodstavljena teleta za zakol I. 570-590, II. 440480, junice za rejo 300-340, junci in junice za zakol I. 270-290, II. 240-270, krave mlekarice I. 160-180.000 lir glava, II. 100-120.000 lir, krave za zakol I. 230-250 lir kg, II. 150 do 200, debeli voli za zakol I. 320-340, II. 270-290, voli in junci za vprego 300 do ,320, biki za zakol I. 300-320, II. 270 do 290; žrebeta za zakol 400450, konji za zakol I. 260-280, II. 200-230; debeli prašiči čez 150 kg težki 355-365, 120-150 kg težki 355-365, 100-120 kg težki 355 do 365, suhi prašiči 80-100 kg težki 380-400, 60-80 kg težki 380400, 40-60 kg težki 390 do 410, 20-40 kg težki 440460, neodstav-ljeni prašiči 600-620 lir kg. PAPIR IN LEPENKA MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.120 lir stot, v polah 13-14.500, navaden satiniran tiskarski papir 15 do 16.000, navaden pisarniški papir 15.500 do 17.500, finejši 22-24.000, trikrat kle-jen papir za tiskovine 22-24.000, »uso mano« za tiskovine 21.500-23.500, navaden registrski papir 17.500-19.000, navaden pisemski papir 24-25.000, finejši 26 do 28.000, velina za kopije 40-44.500, risarski papir 38.50040.500, pergamin 40 in 60 g 21.500-23.000, papir za embalažo 18-21.000; bela lepenka 10.300-10.800, siva navadna 6500-8000, bel ali barvan kartončin 22.500-25.500, tipa »Bristol« 36.500-39.500 lir stot. POPER TRST. Sarawak beli 387 šilingov za cvvt. cif. Jadransko pristanišče; Sara-wak črni special 327/6 šil. pod istimi pogoji; Saravvak sata 347 šil.; Telli-cherry garbled 385 šil.; Tellicherry estra bold 375 šil.; Malabar 370 šil. za cvvt. cif. Jadransko pristanišče. Ocarinjen poper: Saravvak črni spedal 1210 lir za kg, Tellicherry criv. 1340, Telli-cherry extra bold 1360 lir. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana, Maslo iz centrifuge 790-800, lombardsko maslo 715-720, domače maslo 735-740, emilij-sko 700-720, iz sladke smetane 680-690; sir reggiano proizv. 1959 780-820, pro-izv. 1966 620-650, grana iz Lodija proizv. 1959 740-770, proizv. 1959/60 720-740, proizv. 1960 610-630, proizv. 1960/61 580 do 600, grana svež 435440, postan 455 do 485, sbrinz svež 470480, postan 560 do 580, emmenthal svež 520-540, postan 580-600, originalen švicarski emmenthal 700-720, provolone svež 490-500, postan 550-580, italico svež 390410, postan 440 do 460, crescenza svež 280-300, postan 380-400, gorgonzola svež 285-290, postan 470-510, taleggio svež 320-330, postan 430460, pasterizirani švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir za kg. VINO VIDEM. Cene veljajo za nižinska vina, f.co klet proizvajalca. Navadno rdeče vino 5300 lir za hi, merlot 6600, kabernet 6900, belo navadno vino 5500, tokaj in rizling 6900, verduzzo 6400; uvožena vina: Valpolicella in Bardoli-no 7150, Soave belo 7150, reggiano 550 lir za stop/stot, barlettano extra 520, tarantini 520, Gorato rdeče 500, Alca-mo 470, Riposto 470 lir stop/stot. SLADKOR TRST. Belgijski grana sladkor v papirnatih vrečah 418 belgijskih frankov za stot .cif. jadransko pristanišče (isti sladkor v vrečah iz jute po 434 belg. frankov pod istimi pogoji); francoski kristaliziran Pariš št. 3 po 46 lir za kg, v papirnatih vrečah, f.co železniški voz Modane. LES TRST. Navajamo zadnje kotacije za avstrijski rezan les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov rezan les: I-II širok 31-33.000, O-III širok 26.500 do 28.000, 0-IV širok 25-26.000, III-IV širok ali ozek 22-23.000, IV širok ali o-zek 19.500-21.00, tramovi 25.500-26.500, les krajšega formata izpod 4 m dolžine 19-20.000, izpod 3 m dolžine 15 do 17.000, tramovi »uso Trst« 14-15.000; Macesnov les: I-II 32.500-34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500-24.500; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18 do 20.000 lir za kub. meter. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci 800 do 850, živi piščanci I. 700-730, II. 630-680, izbrani domači zaklani piščanci 900 do 1000, zaklani I. 430490, II. 390420, zaklani piščanci uvoženi z Madžarske 400 do 500, žive domače kokoši 600-650, žive uvožene kokoši 400450, zaklane domače kokoši 850-950, sveže uvožene kokoši zaklane, v Italiji 550-650, zmrznjene uvožene kokoši 400-650, žive pegatke 800-850, zaklane pegatke 1100-1200, zaklani golobi I. 900-1000, II. 800-850, zmrznjene uvožene pure 400450, zmrznjeni uvoženi purani 400-500, žive gosi OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: ricinus 13.700-14.000, koruza 5100 do 5400, riž 3000-3100; surovo olje iz zemeljskih lešnikov 34.700-35.000, iz koruze 32-32.200, iz sončnic 34-34.200, iz soje 33.200-33.500, iz tropin 32.300-2.500, iz navadnega kokosa 19-19.500, iz industrijskega lana 27-27.200, olje iz industrijskega ricinusa 36.500-37.500; olje iz semena zemeljskih lešnikov 38.700 do 39.000, iz sončnic 37-37.200, iz rafinirane soje 36-36.500, semensko jedilno olje I. 36.200-36.500, navadno semensko olje 35 do 35.500; oljčno olje: »lampante« s 4 odst. oljčne kisline 44.50045.000, retifi-cirano 49.50049.800 lir stot. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1960: v škatlah po 10 kg 160, po 5 kg 165, po 1 kg 180, po % kg 190; v tubah po 200 g 47, v tubah po 100 g 34; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 170, po 5 kg 175, po 1 kg 190, po % kg 200, v tubah po 200 g 50, po 100 g 35; olupljeni paradižniki domačega pridelka v škatlah po 3000 g 250, po 1200 g 100, po 500 g 55, po 300 g 36 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Lubenice 30-60, fige 80-100, jabolka 30-50, hruške 20-90, hruške ex-tra 80-100, I. 60-80, Williams extra 110 do 130, bele breskve extra 100-130, I. 50-100, merkantilne 3045, rumene breskve extra 110-160, I. 50-90, grozdje pan-se 70-120, primus 80-110, limone I, 75 do 100, II. 45-70; suh česen 130-230, pesa 25-80, rdeča pesa 30-70, korenje kraj. pridelka 60-80, od drugod 70-85, dišeča zelišča 200-350, zelje 60-80, kumarice 60 do 120, čebula 4045, bela čebula 45-55, rdeča 50-60, svež fižol 140-170, fižol »bo-by« 40-130, gobe (netto) 800-1600, solata 50-60, endivija 40-80, krompir 30-35, bintje 26-28, paradižniki 40-55, zelena paprika 60-100, rumena paprika 120 do 220, peteršilj 40-60 lir kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 14.7.61 26.7.61 7.8.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) .... . . . 189.V, 197.‘/, 198.5/g Koruza (stot. dol. za bušel) . , . . . . 114.‘/, 115.3/4 HI-3/« NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) .... 31 31 - Cin (stot. dol. za funt) • • • 11825 11550 117,— Svinec (stot. dol. za funt) . 10 80 11.— Cink (stot. dol. za funt) . . . 12 50 12 50 11 50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . . 26,— 26 — 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 81.25 81.25 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 34.80 34 75 35.05 Živo srebro (dol. za steklenico) . . . 195.- 193. 188,— Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) 37 25 37.50 36 25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 331.V, 229.% 925,— Cin (funt šter. za d. tono) . 915,— Cink (funt šter. za d. tono) . . • - • 77.»/, 78.3/,, 77.Vg Svinec (funt šter. za d. tono) . . . . 64.-/, BOJ/, 64.% SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) • • • 694,— 690,— 736 — ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka pšenica 6750-6800, dobra merkantile. 6550 do 6600, merkantile 6400-6450, trda domača pšenica merkantile 8200 8300, Ma-nitoba 8400-8500; fina pšenična moka »00« 9400-11.000, krušna moka tipa »0« 8800-9000, tipa »1« 8400-8500, pšenična moka slabše vrste tipa »00« 8400-8500; navadna domača koruza 4150 4200, uvožena koruza 41754225; domača rž 5500 do 5600, uvožena 3650-3700; uvožen ječmen 3700-3900: domač oves 46004800, uvožen 39504000; uvoženo proso 3900 do 4000; neoluščen riž Arborio 9600 do 10.900, Carnaroli 8200-10.000, Vercelli 8200-9800, R. B. 9600-10.100, Rizzotto 8700 do 9500, P. Rossi 8500-9300, Maratelli Cena bakra je na londonski borzi v zadnjih dneh nekoliko nazadovala, medtem ko je cin ohranil čvrsto kota-cijo. Cena kakava še vedno nazaduje, prav tako so ostale nizke cene kavi in sladkorju. Nasprotno so zabeležili dvig cene pri pšenici in bombažu. Zaradi obilnega pridelka je cena koruze popustila. Cena volne je čvrsta, medtem ko cena kavčuka že delj časa niha. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 4. avgusta napredovala od 195 5/8 na 197% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Cena koruze je nasprotno nazadovala, in sicer od 114 3/8 na 112 3/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Prve cenitve pridelka v Združenih ameriških državah so navajale 3.175 milijonov bušlov koruze. V resnici se zdi, da bo pridelek nekoliko višji, in da bo presegel 3.210 milijonov bušlov. KAVČUK Na londonski borzi je. vrsta RSS nazadovala od 25% na 24 1/2 - 24 5/8 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena napredovala, in sicer od 29,35 na 29,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Na ceno naravnega kavčuka očitno vpliva umetni kavčuk in tudi prodaja strateških zalog na svobodnem trgu. VALUTE V MILANU 26-7-61 7-8 61 Dinar (100) 84,00 90,00 Amer. dolar 619,50 619,50 Kanad. dolar 588,00 589,00 Francoski fr. 125,30 125,00 Švicarski fr. 143,72 143,53 Avstrijski šil. 24,03 24,01 Funt. šter. pap. 1727,00 1740,00 Funt. šter. zlat 5975,00 6025,00 Napoleon 5057,00 5057,00 Zlato (gram) 706,00 707,00 BANKOVCI V CURIHU 7. avgusta 1961 ZDA (1 dol.) 4,322 Anglija (1 funt šter.) 12,00 Francija (100 nov. fr.) 87,95 Italija (100 lir) 0,694 Avstrija (100 šil.) 16,90 Češkoslovaška (100 kr.) 18,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 belg. fr.) 8,55 Švedska (100 kron) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 119,50 Španija (100 pezet) 7,15 Argentina (100 pezov) 4,90 Egipt (1 eg. funt) 7,80 Jugoslavija (100 din.) 0,62 Avstralija (1 av. funt) 9,50 SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku za malenkost napredovala, in sicer od 2,83 na 2,85 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena je razmeroma nizka zaradi prevelike ponudbe. Cena kave v pogodbi »M« je nazadovala od 43,77 na 43,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi, v septembru. Na trgu pričakujejo novic z zasedanja mednarodnega sveta za kavo, ki se bo zbral v kratkem v Montevideu. Cena kakava je v Ne\v Yorku nazadovala od 20,84 na 20,16 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji. VLAKNA Bombaž je v New Yorku napredoval od 35 na 35,05 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriški pridelek bombaža cenijo na nekaj pod 14 milijonov bal. Volna vrste suint je nazadovala v tednu do 4. avgusta od 121 na 119 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B nazadovala od 101 na 99% penija za funt proti izročitvi v septembru. V Roubaixu (Francija) je cena napredovala od 12,85 na 12,90 franka za kg. Juta Mili first je v Londonu nazadovala od 152 na 147 funtov šterlin-gov za tono. DF/V/1/? KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 4. avgusta zabeležili naslednje kotacije: baker 229% (prejšnji teden 231%) funta šterlinga za tono (1016 kg), cin 925 (prejšnji teden 923), svinec 643/4 (65 1/8), cink 77% (78%). V New Yorku so bile cene naslednje: baker 30,45 (prejšnji teden 30,64). stotinke dolarja za funt; svinec New York 11 (11,50), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 28 (neizpr.), antimon La-redo (28-28%), lito železo 67 (prejšnji teden 66,44) dolarjev za tono, Buffalo 66 (66,50), staro železo povprečen tečaj 37,17 (36,67), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192-195 (prejšnji teden 195 do 198) dolarjev jeklenka. OKREPITEV DINARJA Tudi letos se je dinar med turistično sezono zelo okrepil. V Trstu plačujejo menjalnice drobne bankovce (100 dinarjev) po 83 lir za 100 dinarjev, medtem ko so debeli bankovci po 78 do 80 lir za 100 din. V Milanu kupujejo menjalnice drobne bankovce po 90 lir za 100 dinarjev, debele pa po 83 lir. V Trstu so poprej plačevali 70-72 lir za 100 dinarjev. Kakor znano, obstajata v Jugoslaviji še. vedno dva tečaja, in sicer obračunski (120 dinarjev za 100 lir) in turistični (96 dinarjev za 100 lir). Jugoslavija je ohranila turistični tečaj samo začasno. Nedavno je državni tajnik za blagovni promet dr. Marijan Brecelj, ki nadzoruje tudi turistični promet, izjavil, da bo turistični tečaj povišan, kar pomeni praktično, da bo odpravljen. Tako bo imela Jugoslavija samo en tečaj, to je obračunskega. mnik KMEČKE ZVEZE Krnel in vrlnar sredi avgusta NA NJIVI: če nameravamo sejati strniščne posevke, ne smemo več čakati. Zemlji bi močno koristilo, če jo preorjemo in jo prepustimo ugodnemu delovanju sončnih žarkov. Močno za-pleveljene njive moramo očistiti. Plevel ki se razmnožuje z živicami, najbolje zatremo, če vržemo živice na po-vršimo in jih prepustimo sončni pripeki. Nadaljujemo z izkopavanjem krompirja. Gomolje pustimo, da se dobro osušijo na soncu. Ne smemo odstranjevati z rastlin koruzne metlice. Ta mesec je najprikladnejši za setev rdeče detelje. V VINOGRADU: Škropljenja je za letos konec. Opravimo poletno kop v vinogradu, da uničimo plevel in da zadržimo vlago v tleh. Redčimo trtno listje, da odpremo pot sončnim, žarkom do grozdov, vendar ne smemo trto preveč oklestiti; ne pozabimo, da listje ščiti grozdje pred točo. KLET: Vročina škodi vinu, ker se lahko pojavi cik. Zato zračimo kleti ponoči. Če je vino že. napadeno po kisovih bakterijah, moramo seči po kalijevemu metabisulfidu. Posode naj bodo vedno polne. VRT. Sejemo hitro rastoče zelenjad-nice, katere lahko poberemo pred nastopom mraza, in prezirane zelenjad-nice. Znaki zdravja naše živine ZGODNJA LETINA Kmetovalci in sadjarji nam poroča- jo, da so skoraj vse vrste sadja letos obrodila mnogo poprej, skoraj za tri tedne kakor prejšnja leta. Do tega je prišlo, ker je bila pomlad letos nenavadno zgodnja in je tedanje pretoplo vreme pravzaprav škodovalo nekaterim rastlinam, posebno trti. Drugi so zopet opazili, da se letos nekatere ptica selilke selijo mnogo prej kakor običajno. Po tem sklepajo, da bo zima letos zgodnja. O zdravju prebavnih organov nam govori tudi redno praznjenje čreves (pri konjih 8-10, pri govedu 12-18, pri mesojedcih 1-2 krat dnevno) ter videz, oblika in gostota blata. Gostoto moramo presojati v zvezi s krmo, ki jo po-kladamo živini. Gotovo ne bo blato gosto, če bomo živino krmili s travo ali s suhim senom iz močvirnatih travnikov. V zvezi s presnovo, ki se dogaja, v telesu, je tudi seč, s katerim odlaga telo zanj strupene sestavine hrane. Količina seča, ki ga žival izloča dnevno je pri konjih približno 4-5 litrov, a pri govedu 6-12 litrov. Za zdravje posamezne živali je važna barva seča, njegova prosojnost in vonj. Vonj seča je pri vsaki, živali svojstven. Barva seča je pa pri vsaki živali več ali manj rumenkasta. KAKO ŽIVINA DIHA Važen odraz zdravja naših domačih živali so tudi dihalni organi. Pravilno dihanje presojamo po širjenju nosnic ali gibanju prsnega koša. Dihanje pa moramo opazovati in po njem presojati zdravje, živali samo v času, ko živali mirujejo in ne prej kot pol do eno uro po prestanem delu. Število vdihov oziroma izdihov znaša pri zdravih živalih na minuto: pri konju 10 do 14, pri govedu 12-18, pri psu 16-18, pri svinjah 15-20, pri ovcah in kozah 20-25 in pri perutnini 8-28. Enakomerno dihanje, ki se giblje v teh mejah, je znak zdravja. KMEČKI TABOR NA OPČINAH Kmetijska zadruga v Trstu vabi svoje člane, in vse kmete na III. kmečki tabor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 13. do 15. avgusta. Kmečki tabor postaja tradicionalna letna prireditev. Na njem bodo tudi letos razstavili kmetijske pridelke, poljske stroje in orodje. Za najlepše razstavljene pridelke bo poseben odbor pred zaključkom tabora razdelil nagrade. Razstavo si bodo ogledali tudi zastopniki'Zadružne zveze iz Kopra in iz Nove Gorice. Letos bo na taboru novost, ki bo nedvomno priklicala mnogo ljudi : vse tri dni tabora bodo namreč v Prosvetnem domu igrali »Veseli planšarji«. TELESNA TOPLOTA ŽIVALI Važen znak zdravja naše domače, živine je tudi telesna toplota. Dokler ljudje še niso poznali toplomera, so merili telesno toploto živalim s polaganjem rok na različna mesta telesa. S polaganjem rok na nosnice, ušesa, roge in spodnje dele nog si pomaga marsikateri živinorejec še danes. Pri povišani temperaturi je namreč toplota neenakomerno razdeljena po telesu ter so zgoraj navedena mesta navadno vroča. Pri govedu in psih opazimo v primeru vročine tudi suh smrček. Na prej naveden način merjena toplota je samo približna in po njej ne moremo presojati resnosti bolezni. Pri kužnih boleznih je ,pa posebno važno ugotoviti višino telesne toplote, ki jo lahko izmerimo samo s toplomerom. STAVKA KMEČKIH DELAVCEV V ITALIJI Kmečki delavci v italijanskih pokrajinah Emilija, Toskana, Marke in Umbrija so prve dni avgusta uprizorili splošno stavko. Na prometno »via Emi-lia« so pripeljali vozove in traktorje, tako da je bil promet delj časa prekinjen. Kmečki delavci zahtevajo odpravo zakona o spolovinarstvu, splošno kmetijsko preobrazbo, zemljo, ki naj se razdeli med obdelovalce in pa denarna sredstva za modernizacijo kmetijstva. NABAVI SI TOPLOMER S toplomerom, ki bi ga moral imeti vsak živinorejec, merimo ,pri živalih telesno toploto tako, da vtaknemo o-vlažen ali še bolje z oljem namazan toplomer v zadnjico. Pri konju se zavarujemo pred udarcem s tem, da konju dvignemo in držimo prednjo nogo kvišku med merjenjem. Govedo običajno mirno dopušča tak način merjenja toplote. Druge vrste živali, svinje, ovce in pse pa moramo pri tem opravku položiti na hrbet. Pri vtikanju toplomera v zadnjico moramo biti zelo previdni, da ne ranimo sluznice črevesa ali celo predremo črevo. Telesna toplota je pri zdravih živalih naslednja: pri doraslih konjih 37,5 do 38,5 stopinj Celzija, pri žrebetih 37,5 do 39,5, pri govedu 38,5-39, pri teletih 38,540,5, pri ovcah 38,5-39,5, pri kozah 37,5-40,5, pri svinjah 38,5-39,5, pri psih BESTI ŠPEDICIJA Železniška postaja Časa Rossa - Tel. 55-33 GOR IZ1A Kmetje, vrtnarjiI za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, VIA MILANO 18 - TELEE. 35-169 katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA IN ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti • ••‘■♦'žagg Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJE ter KOSILNICE AGRIA VVERKE 38-38,5, pri mačkah 38-39,5, pri perutnini 4043 stopinj Celzija. Telesna toplota se menja tudi pri živalih pod zunanjimi vplivi. Običajno je zjutraj nižja kot zvečer. Po težkem delu se telesna toplota dvigne za nekaj desetin stopinj, pri konjih po dirkah celo za 2,5 stopinj. Pri živalih, ki stojijo poleti v soparnih hlevih, naraste telesna toplota za 1,2 stopinji. Poleg teh, je še mnogo drugih znakov, na podlagi katerih vešče oko živinorejca lahko presodi zdravstveno stanje svojih domačih živali. S čim večjo pozornostjo bodo naši živinorejci opazovali naše domače živali, tem laže bodo ugotovili morebitne motnje. dr. D. R. ritve za 11%, obrtne za 32% in komj naln-e usluge za 7%. Cementarna v At} hovem je povečala svojo proizvodnji za 21%, Apnenica v Novi Gorici za II odst., Tovarna usnja v Mirnu za 23° Ciciban v Mirnu za 37%, Tovarna pj hištva v Novi Gorici za 19%, Gosto! zj 108%, vendar so Goriške opekarne nsL zadovale za 37% in Tovarna čevljev L Mirnu za 6%. .VIST«" I THST, Ul. Cardncc! 15, tel. 29-696 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, Šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. KAKO BODO KMETJE ODDAJALI PŠENICO V Uradnem vestniku z dne 1. avgusta je objavljen ministrski odlok, ki urejuje vprašanje, oddaje pšenice državi. Odlok navaja, da bodo čas oddajanja določal v vsaki pokrajini poseben odbor, ki naj upošteva čas žetve in zmogljiost skladišč. Količino pšenice bo določalo v vsaki pokrajini Kmetijsko nadzorništvo, ki bo izdalo kmetom ustrezne dokumente. Kmetom bodo takoj izplačali izkupiček za oddano pšenico, in sicer po cenah, ki jih bo določil Medministrski odbor za cene. - URAHNA IN ZLATARNA — liliholf Haiei - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših Znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Te 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in te Jia tekoča voda, centralna kurjav* telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 7? lir dalje. UGODEN RAZVOJ GOSPODARSTVA V NOVI GORICI Po podatkih iz podjetij, ki zajemajo nad 85% celotne proizvodnje, je industrijska proizvodnja v novogoriški občini v prvih petih mesecih napredovala za 42%, v primerjavi s proizvodnjo v istih mesecih lani; gradbene storitve so se dvignile za 45%, cestni promet za 116%, notranja trgovina za 20%, zunanja trgovina za 70%, gostinske sto- lllllllllllllllllllllll||||||||||||IHI|||||||||||||||||||||||;;1„r|||„|||,||n||„,|||,|||||||||||,|||i »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNl STVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa tel. 38-933. — CENA: posamezna štf vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20.' NAROČNINA: letna 850 lir, polletn 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda! stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo Iet4! 700 din, polletna 350 din; za ostal inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča pri ADIT, DRZ. ZALOŽBA SLOVENI JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1 tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENI OGLASOV: za vsak m/m višine v $ rini enega stolpca 50 lir. — Odgovor ni urednik: dr. Lojze Berce. — Zaloi nik: Založba »Gospodarstva«. __________________________ Ti skaroa »Graphis« v Trstu. ipmoiu UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO ™E. ™ TčtoEM 111 »ltol »™> Teleg,.: . T,i=„, VEBIIBHN UMIJE ZI VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE UV0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 KOBILI MADAL0880 Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel.. 35-740 Pohištva — dnevne eobe — oprema urede - vozički - posteljice RAZSTAVI: DL. VALDIHIVO, H _ DL. F. FILZI, 7 idaeikte permafles Transmlria