I
Adriatic
^arovalna družba d.d.
at—_____
s

Ilirska Bistrica - Letnik VIII - št. 5. -1. maj 1999 - cena 200 SIT
N E Z N I K
y
K
Banka Koper
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica
■
M
AKTUALNO
PRIPOMBE IN PREDLOGI
Zaradi objektivnih tehničnih težav je tokratna številka "Snežnika" izšla z zamudo. Prosimo za razumeyanje.
Uredništvo
et
:&
J
:M
Ut
1»
#
Ul-
si-
ri
l
0'
-tt
it'
4
ILIRSKOBISTRIŠKEGA POSLANCA ČELIGOJA NA VSEBINO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO
Hrvaško o obmejnem prometu
IN SODELOVANJU
lnia ret**°8 sporazuma med RS in RH o obmejnem prometu in sodelovanju ne rešuje |ilirrs^aterega vsakodnevnega življenjskega problema obmejnega prebivalstva. Zato je ir, n 0,)istriški poslanec Vladimir Čeligoj poslal Ministrstvu za zunanje zadeve pripombe Odloge na ta sporazum.
Občino ilirska Bistrica v OBLoti zajeti v obmejni pas
jrrj^^deni predlog sporazuma bi moral v L eru občine Ilirska Bistrica zajeti v pre. jni Pas področje cele občine in ne samo ■v ne8a dela. saj to omogoča princip 10 i|j pasu- ki v našem primem ni bil upoštevan, j. Pripravi tega sporazuma je komisija ifipr^stva za zunanje zadeve, ki je 50, avljala strokovne predloge za sporazum, i9v a lokalno skupnost in izoblikovala % en* Predlog obmejnega pasu brez °st* in možnosti sodelovanja lokalne E yL.°st*- Zato poslanec Čeligoj predlaga, da !ljr, JUc> v obmejni pas tudi vasi v občini L- a Bistrica, ki so vzhodno od črte P^Plk-Hirska Bistrica-Topolc-Harije-to 2e"Hmšica. Poleg vasi na Pivški planoti PHedvsem vasi v Brkinih, ki zaradi svoje Ibtrtk*6 *n demografske ogroženosti nujno °UJejo maloobmejni status.
j^GOVANJF, kmftt.tskih
yČČELKOV. LESA IN LESNIH ^OBTIMENTOV V OBMEJNEM
i 'i
[ijPfedl^Vanje s kmetijskimi pridelki v j? Pa ^^Sanem sporazumu ni nikjer zajeto, bi imeti v obmejnem pasu poseben (f:P.re|jjv °ziroma uživati boniteto, saj iP.'e(jv al«vo ob meji živi v vaseh in se ukvarja |ii!	s kmetijstvom,
jt r|5rav ro^Je Ilirske Bistrice je bilo od nekdaj f O Zaledje Reke in Kvarnerja. Kmetje 4 š aa Je trzne viške prodajali na tem področju. hel(i ank°m meje pa se je trgovanje % Čeligoj predlaga, da bi se z nizko pPstj ,0 stopnjo - evidenčno carino (ob u držav je znašala 1 %) za poljske
Jam
ILIRIKA
011 Kupujemo delnk
Flekom b, d, g; sava kranj g;
hVovjr, PIVOVARNA UNION G;
ARNa LAŠKO G; KRAŠKI ZIDAR vse s LIV POSTOJNA B, C, D, G; k^AS JIVKA PERUTNINARSTVO B, C, G; rZANA B in C; EMONA MERKUR vse SRENJE VELENJE B in D in drage.
^Posredujemo na bor: ^ravlj amo portfelj«
BISTRICA, Cankarjeva Tel.: 067/41-935
pridelke, na ustrezen način omogočilo trgovanje v obmejnem pasu, ki ga sedaj že od leta 1991 ni zaradi previsokih carinskih dajatev in togih carinskih predpisov v obeh državah. Trgovanje s poljskimi pridelki bi za kmečko prebivalstvo pomenilo povrnitev tistega pridelka kmetijam, ki so ga z letom 1991 izgubile, kljub temu da imajo trg pred samim pragom. V enak status bi bilo treba vključiti tudi trgovanje z drvmi in lesnimi asortimenti.
POSTAVITEV
MALOOBMEJNEGA PREHODA SIJŠAK - LISAC
V tretji točki svojega predloga poslanec Čeligoj predlaga, da je potrebno postaviti maloobmejni prehod Sušak - Lisac, ki naj bi ga uporabljali le dvolastniki oziroma lastniki kmetijskega vložka v obmejni prepustnici. Ta maloobmejni prehod je predvsem pomemben za prebivalce vasi Sušak, Novokračine, Fabci, Jelšane in Dolenje, ki so lastniki določenih posesti na hrvaški strani. Gre za lastništvo na področju Griža, na katero lahko pridejo lastniki le preko obmejnega pehoda Jelšane, oziroma v bodoče maloobmejnega prehoda Novokračine. V obeh primerih pa je takšno prehajanje meje izredno oddaljeno, saj je področje Griže za vasi Sušak in Novokračine oddaljeno le za dober lučaj zračne črte, pa kljub temu težko dosegljiv, ker ga od njih ločuje meja.
OSKRBA S PITNO VODO
V	primeru občine Ilirska Bistrica Komunalno-stanovanjsko podjetje delno oskrbuje s pitno vodo občini Matulji in Opatija na Hrvaškem. Oskrba pitne vode mora imeti poseben status, saj pri naravnem viru ne gre za klasičen primer golega izvoza. Prav zaradi tega bi morala biti oskrba s pitno vodo zajeta v tem predlogu sporazuma, meni Čeligoj. V nekaterih drugih primerih občin je stvar obratna (Koper).
UVEDBA POSEBNEGA STATUSA BONITET ZA PRAVNE OSEBE -FIRMA Z OBME.IBEGA PODROČJA. KI POSLUJEJO S FIRMAMI Z OBMEJNEGA PASU
V	DRUGI DRŽAVI
41. člen sporazuma navaja, da lahko gospodarski subjekti neposredno sodelujejo ter da v primeru preseganja običajnega poslovnega sodelovanja obveščajo predsednika delegacije v stalni mešani komisiji. Ta člen, ki omenja gospodarske subjekte, v ničemer ne opredeljuje bonitet in
posebnega statusa, kar bi bilo sicer neophodno potrebno, opozarja Vladimir Čeligoj. Gospodarski subjekti (že zaradi same geografske pozicije kot tudi zaradi lokacije v nerazvitem področju) bi morali biti deležni ugodnejšega statusa kot drugi gospodarski subjekti izven obmejnega pasu.
UREDITEV CARINSKIH OLAJŠAV ZA DVOLASTNIKE
Poslanec Čeligoj predlaga ureditev carinskih olajšav za dvolastnike v primerih gradenj stanovanjskih hiš ali gospodarskih poslopij v obmejnem pasu. Na tem področju je namreč precej dvolastnikov kot tudi mešanih zakonov - ko je en partner iz ene, drugi pa iz druge države. V takih primerih kot tudi v primerih dvolstništva je potrebno zagotoviti carinske olajšave za uvoz oziroma izvoz gradbenega materiala za lastne, stanovanjske ali pa gospodarske potrebe.
UREDITEV PREHAJANJA MEJE V PRIMERU POGREBNIH SVEČANOSTI IZ ENE DRŽAVE V DRUGO
Sedem vasi s Hrvaške ima pokopališče v Jelšanah v Sloveniji. To je ostalo še od davnine, ko so vasi pripadale jelšanski fari in koristile jelšansko pokopališče. Prav teh sedem vasi j e bilo do leta 1947 pod Republiko Slovenijo. Takrat so se omenjene vasi z referendumom odločile za Republiko Hrvaško. Tudi primeri pogrebnih svečanosti - pogrebov bi morali biti zajeti v sporazumu.
Predlogi in pripombe, ki jih je navedel poslanec državnega zbora Vladimir Čeligoj, izhajajo iz vsakdanjega življenja in vsakdanjih potreb in prav te življenjsko nujne stvari predlog sporazuma pušča ob strani, saj so neobhodno potrebne za dobrobit obmejnega prebivalstva.
ekMJ
grafična dejavnost d.o.o.
Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica

UVODNIK
Prvomajski prazniki so za nami in ker smo z njimi počastili delo, ki ga opravljamo za ljubi kruhek, so pred nami zopet delovne dni.
Študentarijo čakajo bližajoči se izpiti, osnovnošolce in srednješolce še nekaj testov, ostale pa dolgi delovni dnevi.
Pomlad seje razbohotila v vsej svoji lepoti,, Bistričani so praznovali svoj shod in začeli zanimivo obdobje shodov po vsej občini.
V času, ko pri nas vse cveti in se ponovno rojeva, pa je naše in vaše glasilo obsojeno na propad. Menite, daje prav, da občina ostane brez glasila? Konec koncev je Snežnik časopis, ki ga oblikujemo občani. In nas informira o vsem, kar seje v občini pomembnega zgodilo, se dogaja ali se bo zgodilo. In ima svoje redne in občasne bralce, ki ga pričakujejo prvega v mesecu. In je to edini občinski časopis!!!
Zakaj naj bi dopustili, da bi ugasnilo ilirskobistriško (skoraj že tradicionalno) glasilo? Da bomo celotno populacijo sedanjih in bodočih bistriških novinarjev in drugih izobražmcev, ki v njem objavljajo svoje članke, poslali delat v Ljubljano ali druge slovenske občine?
Nekateri se spotikajo ob kvaliteto člankov, toda bolj kot kvaliteta je pomembno to, da se s pomočjo glasila širijo novice med ljudi. Da ga vzame v roke intelektualec ali prvošolec in najde v njem novico zase. Časopisje kultura in le s kulturo kraj resnično živi in diha. Brez kulture, brez pisane besede smo kot usihajoče cvetje, narod in mesto starcev, ki žive v svoji preteklosti. Tega si ne želi nihče, zato je treba predvsem mlade pripraviti do tega, da ostanejo doma, na Bistriškem. In jim dokazati, da so tudi tu lahko prav tako uspešni, kot drugje po Sloveniji.
In menim, da nam je to s pomočjo Snežnika do sedaj tudi uspevalo.
Prihodnost? Skupnega jezika s sponzorji nismo našli. Časopis pa zahteva tudi mnogo dela ljudi, ki jih je treba plačati. Mogoče se bo nekoč rodil nov časopis, zagotovo pa je, da Snežnik ne bo nikoli končal na smetišču zgodovine.	T.M.
ČETRTA SEJA OBČINSKEGA SVETA JE ODLOČALA O USODI
"SNEŽNIKA"
V četrtek, 29. Aprila, je na OŠ Antona Žnideršiča potekala četrta seja Občinskega sveta. Na seji so svetniki razpravljali o številnih občinskih temah, med drugim tudi o problemih našega glasila.
Na javni razpis za sofinanciranje izdajanja občinskega javnega glasila, ki je bil objavljen v Primorskih novicah dne 19. marca 1999, seje prijavil le en prosilec. Za boljši pregled sklepa Občinskega sveta navajamo v celoti Poročilo o izvedbi javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja občinskega glasila iz zapisnika tretje seje OS.
“Javni razpis z zbiranjem predlogov za sofinanciranje izdajanja občinskega javnega glasila je bil objavljen v Primorskih novicah z dne 19. 03.1999. V javnem razpisuje bilo navedeno, da morajo ponudniki ponudbe dostaviti naslovniku v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija v sestavi Ivan Barba, Zdravko Kirn in Vinko Ro lih je na odpiranju ponudb, ki je bilo izvedeno 12. 04. 1999, ugotovila, da je na razpis prispela samo ena poudba. Ponudbo je posredovala firma GA COMMERCE d.o.o., Bazoviška 40, Ilirska Bistrica. Pri pregledu ponudbe je bilo ugotovljeno, da ponudba ne ustreza razpisanim določilom, ker ni vsebovala vseh zahtevkov iz razpisa. Vponudbi sta bili samo navedeni dve varianti izračuna lastne cene in sicer za naklado 1300 in 4500 izvodov časopisa. Za naklado 1300 izvodov znaša cena ene številke 419. 344 SIT, kar izkazuje primankljaj 204. 999, 50 SIT mesečno. Pri nakladi 4500 izvodov pa znašajo stroški 777. 344, 00 SIT, primankljaj pa 679. 445, 00 SIT na številko. Poleg tega je ponudnik v ponudbi priložil tudi ceno objav in številko sponzorjev.
Glede na to, da ponudba ni vsebovala vseh zahtevanih prilog in predvsem zaradi tega, ker je bila ponudba samo ena, komisija ne more določiti ali je ponudba GA COMMERCE a d.o.o ustrezna ali ne. "
Na seji ni bilo natančno navedeno, katere so zahtevane priloge.
Županje glede na navedeno predlagal sledeče: Občina bo za izhajanje mesečnika Snežnik prispevala 100 tisoč tolarjev, od tega 90 tisoč za eno stran uradnih objav in 10 tisoč za petdeset izvodov posamezne izdaje časopisa. Po domače povedano - še manj kot prej. Nič! Svetniki so bili deljenih mnenj, med drugim je bilo slišati tudi takšna, da časopisa sploh ne potrebujemo. Po drugi strani bi moralo glasilo najti veliko več sponzorjev .Svetnik V .Čeligoj je glasilo podprl z besedami, da že tisti, ki hoče, da glasilo ostane pri življenju, prispeva zanj zelo malo denarja, kako malo bodo potem prispevali šele sponzorji.
Županje dokončno zaključil vprašanje financiranja Snežnika z zgoraj navedenimi sklepi, svetniki pa so s petnajstimi glasovi predlog sprejeli.
Pomembna terna seje je bilo tudi vprašanje Doma na Vidmu.
Poslovni objekt se uporablja za kultumo-športne , družbene in druge dejavnosti. Dejstvo je, da Kastel, kije najel prostore v Domu na Vidmu ostal dolžan MORS -u kar nekaj najemnin. Med občino Ilirska Bistrica in družbo Kastel je bila sklenjena pogodba o uporabi velike dvorane v Domu na Vidmu, s katero je bilo določeno , da sme Kastel uporabljati stole, ki so last občine, Občina Ilirska Bistrica in ZKO Ilirska Bistrica pa za uporabo velike dvorane plačata le stroške ogrevanja, elektrike in čiščenja. Glede na to, da Kastel ni poravnal najemnine že od začetka leta 1995, je občina pri sodišču vložila zahtevo za izterjavo obveznosti. Glede na to, da Kastel ni pristal na sporazumno prekinitev najemnega razmerja, in ni izplačal vseh dolgov, j e občina vložila pri sodišču zahtevek za prenehanje najemnega razmerja in izpraznitev poslovnih prostorov.
SKRB ZA OKOLJE
NE NA MOJEM DVORIŠČU
Naj večja grožnja obstanka človeka na Zemlji je človek sam. To je temna plat bitja, kije v kozmičnem trenutku osvojil živo in neživo naravo. Nevarnosti za obstoj, ki izvirajo iz brezbrižnosti za stranske učinke lastne nespečnosti so vsak dan večje in stvarnejše. Težave v odnosu med naravo in človekom se ne kopičijo toliko zaradi eksplozije prebivalstva in nesmotrnega izkoriščanja naravnih virov, pač pa zaradi kopičenja odpadkov, ki jih ne znamo in tudi ne želimo ustrezno porabiti.
Da se javnost zave problema odpadkov, je pogosto potrebno, da se v zraku občuti nagnusen smrad. Vendar j e to problem, ki se nas direktno dotakne. Odlagališča onesnažujejo podtalnico s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij, živo srebro ali zastrupljajo zemljo s pomočjo dežja. Problem je toliko bolj pereč, če pogledamo podatek, daje le 3 % svetovnih zalog voda izvor pitne vode iz podtalnice, kakšnih 75 % pa je ujete v ledenikih in polarnih kalotah našega planeta. Zaradi neoporečnih čistilnih naprav za kanalizacijo reke v Sredozemlje vsako leto naplavijo več kot 360 tisoč ton fosfatov (predvsem iz pralnih praškov) in več kot milijon nitratov (največ iz umetnih gnojil).
Odpadke bomo imeli zmeraj. Po prebivalcu se zbere med 150 do 300 kilogrami komunalnih odpadkov letno, ki jih je potrebno odstraniti. Na kmetijskih območjih in na območjih z ločenim zbiranjem odpadkov je tovrstnih odpadkov okrog 200 kilogramov letno, v mestnih naseljih pa letno 300 in več kilogramov po prebivalcu.
Zupani, občinski svetniki in industrijski podjetniki bi morali odgovoriti na tri vprašanja: kako omejiti količino odpadkov in njihov prevoz, katero pot donosne predelave (predelava ali sežiganje s pridobivanjem energije) izbrati in v katerih občinah izgraditi nova odlagališča. Prav zadnje vprašanje pa je največji kamen spotike, kajti pri ljudeh vzbuja tisto, čemur Angleži pravijo NIMBY (Not In My Back Yard - Ne na mojem dvorišču). To pa je tudi največji problem -poleg nezainteresiranosti navedenih treh skupin - v občini Ilirska Bistrica.
PROBLEMATIKA ODPADKOV V
OBČINI ILIRSKA BISTRICA
(Vir: KSP Ilirska Bistrica)
V občini Ilirska Bistrica se letno zbere 25 tisoč kubičnih metrov ali okoli 4 tisoč ton odpadkov. Od tega 250 ton v gospodarstvu in kar 3710 ton v gospodinjstvih, kar znese na prebivalca nekaj čez 250 kilogramov na leto.
Odlagališče komunalnih odpadkov je eden med naj večjimi problemi gospodarske infrastrukture občine (poleg izgradnje komunalne čistilne naprave in čistilne naprave v vodami). Z ozirom na nujnost rešitve pa je zagotovo najbolj pereče, saj so prav n ata problem največkrat opozarjali. Sedanja deponija (čeprav se redno opravlja deratizacija in dezinfekcija) ni urejena po sodobnih zahtevnih kriterijih. Zaradi tega j e KSP izdelala projekt sanacije in razširitve deponije (projektant: Komunalno podjetje Piran). Realizacijo projekta j e preprečila KS Jelšane, ki že od leta 1990 dobiva ekološko rento 5 tisoč nemških mark na mesec. Glede na to problematiko j e občinska skupščina že pred leti pristopila (skupaj z občinami Vrhnika, Logatec, Cerknica, Postojna in Sežana) k pripravi skupne regijske komunalne deponije. Po opravljenem razpisu je bil za nosilca projekta izbran Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora. Po dolgotrajnih postopkih in raziskavah je bila kot najprimernejša določena lokacija v Postojni (druga najugodnejša je bila v naši občini: Ošljak). Izdelana je bila lokacijska dokumentacija, pridobljena potrebna soglasja ter izdelan idejni projekt odlagališča. Vendar je bil z reorganizacijo lokalne samouprave (nove občine) celotni projekt zaustavljen. Tako je problem odlagališča v naši občini ostal odprt in v tem času postal že kritičen. Nujna je sanacija odlagališča in pa razširitev oziroma ureditev novega odlagališča (regijsko?). K rešitvi tega vprašanja je potrebno pristopiti takoj. Poleg tega je potrebno:
1.	Zmanjšati stroške za 18 %. Zmanjšanje stroškov je možno le v manjši meri brez padca kvalitete.
2.	Odrediti in urediti deponije za odpadni gradbeni material.
3.	Skupaj z inšpekcijskimi službami disciplinirati kršitelje odlaganja proizvodnih odpadkov v zabojnike skupne rabe.
4.	Nabava novega vozila za odvoz komprimiranih odpadkov.
5.	Pripraviti vse potrebno za takojšen prehod (ko bodo dani pogoji) na selekcioniranje odpadkov na izvoru nastajanja, ločeno zbiranje, odvažanje in deponiranje.
6.	Pripraviti vse potrebno (ko bo država uredila uničevanje stmpenih odpadkov) za zbiranje in odvoz strupenih odpadkov (evidenca stmpenih odpadkov).
RECIKLIRAN,TE
Z uvedbo ločenega zbiranja odpadkov in surovin j e bilo doseženega veliko za varstvo okolja. Kar j e prišlo z zbiranjem odpadnega papirja, seje nadaljevalo z ločenim zbiranjem stekla, kovin, bioloških odpadkov. Na ta način seje bistveno zmanjšal obseg odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti. Kljub temu obseg odloženih napadkov narašča. Gledano z vidika varstva okolja je ločeno zbiranje odpadkov prispevalo k ohranitvi dela naravnih virov in surovin. Čeprav odpadke ločeno zbirajo, je neprimerna čistost posameznih vrst odpadkov za pripravo novih sekundarnih surovin. Odstranjevanje preostanka odpadkov je kljub temu potrebno in se izvaja po sedaj utečenem postopku, pretežno s sežiganjem in deponiranjem. Pri nas še zmeraj izključno z deponiranjem. Obe metodi sta stari in okolju manj prijazni. Sama sestava komunalnih in njim podobnih odpadkov omogoča zaradi vsebnosti večjo snovno izrabo v obliki sekundarnih surovin. Pretežni del iz odpadkov pridobljenih snovi je možno ponovno porabiti za proizvodnjo novih izdelkov. S tega vidika je sežiganje odpadkov nerazumno in naravi škodljivo dejanje.
v sušilnem bobnu so neproblematične, ker poteka ogrevanje posredno in ker za kurivo služijo zemeljski plin ali ostale vrste kurilnih plinov.
Pri ORFA postopku ni trdnih, tekočih ali plinskih odpadkov ali emisij, ki bi jih bilo potrebno deponirati ali izpuščati v zrak ali odvajati v vodo. Naprava za predelavo odpadkov je zaprt proces brez izpustov v zrak, tla ali vodo.
ORFA postopek je preverjen, je okoljsko neoporečen, pri čemer so analize in meritve pokazale, da so vrednosti doseženih rezultatov nižje od veljavnih dovoljenih okoljskih norm in vrednosti.
ORFA vlakna, kijih sestavljajo organske frakcije, so primerna za proizvodnjo vrste proizvodov. Vlakna, ki sestavljajo večinski delež sekundarnih snovi, so škodljivih snovi prosta in jih lahko uporabljamo na primer za kompost, iveme plošče in za vezavo razlitih olj pri incidenčnih primerih.
Dodatno področje uporabe ORFA vlaken je proizvodnja INBRE, sintetičnega trdnega goriva v raznih oblikah z gorilno vrednostjo cca 18 tisoč kj/kg, kar je več kot pri rjavem premogu. INBRE je enostaven za skladiščenje in prevoz, je široko uporaben, na primer: za proizvodnjo energije za pogon v ORFA napravah, za lastne potrebe, v obstoječih kuriščih kot energent, za proizvodnjo procesne toplote v industrijskih pečeh, za dodatek gorivom v cementarnah.
ORFA postopek ne nudi zgolj velikega zmanjšanja količine odpadkov, odlično kvaliteto sekundarnih surovin in varno gospodarjenje z odpadki, temveč se odlikuje zaradi izjemne sprejemljivosti tehnologije in surovine za okolje, enostavnega delovanja in vzdrževanja naprav, kar se odraža z naslednjimi testi: ni kemičnih sprememb odpadkov, kar se dogaja na deponijah odloženih odpadkov, na napravi ni več ročnega sortiranja, proces poteka brez smradnih emisij, ni izcedkov niti odpadnih voda iz obratovanja in pridobljenih surovin, ni emisij prahu in kemikalij, procesi obratovanja potekajo brez emisij hrupa.
J
fS
ti
£
<	3
o g ,
G? <c — o c-z o s
<	o ^
J
e e ^2
<
a
o
>
USA	5	15	25	55	%
ŠVICA, NEMČIJA	5	18	35	42	%
AZIJA	5	17	55	23	%
Prikaz vsebnosti gospodinjskih odpatkov
ORFA postopek je popoln mehanični proces za sortiranje, pripravo in fino ločevanje komunalnih odpadkov in preostanka odpadkov. Rezultat predelave so razvrščene, ponovno uporabne, neproblematične in neškodljive sekundarne surovine. Postopekje patentiran povsod v svetu. Zaščiteno je zaporedje postopkov. Komponente naprave so dolga leta preizkušane naprave eminentnih proizvajalcev.
V prvem procesnem koraku gredo odpadki preko agregatov za drobljenje in preko sit, ki jih predelajo na enotno veliko frakcijo. V tem prvem koraku odstranimo tudi večje kovinske delce. Za odstranjevanje smradu iz snovi je možno po sušenju uvesti fazo ozonizacije. Po sušenju sledi v drugemm obdelovalnem koraku nadaljnje sejanje materiala preko sit na različne manjše frakcije. Sejanju sledi kontrola snovi. Na osnovi kontrole sledi ločitev materialnih tokov na lažje in težje frakcije. Težje frakcije se po potrebi vodijo po kontroli skozi nadaljnjo fazo obdelave, sortiranje granulata v štiri frakcije: nemetale, odnosno barvne kovine, minerale, plastične mase in organski granulat.
Vse obddelane sekundarne surovine so v ločenih silosih in vmesno skladiščene ter pripravljene za ponovno uporabo. Iz sušilnega bobna zbrani vlažni odpadni zrak se očisti v bio filtru. Emisije plina iz postopka ogrevanja
Cena predelave odpadkov po toni
ORFA	80 - 150 DEM
ločeno sortiranje 200 - 300 DEM sežig	250 - 400 DEM
Predstavitev ORFA sistema so skupaj z mariborsko Fakulteto za gradbeništvo organizirali Zeleni Ilirske Bistrice. Kljub vabilu pa se županu naše občine ni zdelo vredno udeležiti se predstavitve ali nanjo vsaj poslati svojega predstavnika.
To nam mogoče kaže tudi na to, da problematika komunalnih odpadkov v naši občini še ne bo tako hitro in zadovoljivo rešena. Vendar se problem odpadkov začne na našem dvorišču. Večino gospodinjskih odpadkov lahko kompostiramo in s tem močno zmanjšamo njihovo količino. Veliko bi se tudi doseglo z uvedbo dveh vrst smetnjakov: enih za razpadajoče odpadke (kromprjevi olupki, ostanki hrane, pokošena trava ...) in drugih za zavržene kovinske, plastične in steklene predmete (sistem uporabljajo v Franciji). Vendar je to stvar ozaveščenosti nas samih, župana in svetnikov. Upam le, da do nje ne bo prišlo šele takrat, ko nam bo zopet kaj zasmrdelo in bo že prepozno.	Dejan Rolih
OBČINA OBVEŠČA
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
nudi podnajem treh poslovnih prostorov v Domu na Vidmu, Gregorčičeva 2,
Ilirska Bistrica, in sicer:
-	poslovni prostor - trgovina v površini 15 m2 s souporabo sanitarij
-	poslovni prostor-trgovina v površini 72,20 m2
-	poslovni prostor - trgovina v površini 58,40 m2
po predhodnem dogovoru je možen ogled omenjenih poslovnih prostorov.
Vse dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, tel.: 41 361.
OGLAŠEVANJE PORABNIKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE ILIRSKA BISTRICA NA RADIU 94
Vse porabnike proračunskih sredstev Občine Ilirska Bistrica (zavodi, društva, zveze, KS...), oziroma vse tiste, ki bodo v letošnjem letu organizirali prireditve skupaj z Ob Ilirska Bistrica, obveščamo, da imajo na Radiu 94 možnost brezplačnega oglaševanja spo(l! obvestil, oglasov, spotov, ki niso komercialnega pomena oziroma nimajo vsebine tržen) dobičkonosnosti.
Material za objavo (sporočilo, obvestilo, spot, oglas) mora biti Radiu 94 predano v W obliki s podpisom odgovorne osebe in pečatom organizacije, ki ga izda najkasneje v 481 pred objavo, razen v primerih izjav, ki so širšega družbenega pomena in se nanašajo na varo'-ali reševanje življenj in materialnih sredstev, ki se objavljajo v programu takoj po prt' naloga za objavo naročila, pri čemer se glede na vsebino nujnosti obvestila naročnika oU0-1 tudi direktno obveščanje v radijski program.
Naročnik o objavi obvesti tudi Občino Ilirska Bistrica ter ji preda en izvod materiala-bo objavil na Radiu 94.
Poleg tega imajo otroški in mladinski pevski zbori z območja naše občine 30% popu\ izvedbenem projektu snemanja zborov in izdaji kaset ter zgoščenk, ostali pevski zb°p imajo 25% popust pri izdaji kaset in zgoščenk.
Vse dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za gospodarstvo in finance 0 Ilirska Bistrica, tel.: 41-361.
gagSi-1 :?•■.aaj;Sr;g- gr•	; "V"
INFORMACIJA O PERORALNI VAKCINACIJI LISIC
Zdravstveni dom Ilirska Bistrica je konec meseca aprila prej el t^d Zavoda za zdravstveno varstvo Koper informaciji uprave RS o peroralni vakcinaciji lisic. Informaciji vam v celoti posredujem v naslednjem prispevku.
Veterinarska uprava RS bo opravila spomladansko vakcinacijo lisic proti steklini, ki jo opravlja predvsem zaradi posrednega varovanja ljudi proti tej izredno nevarni bolezni. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako živali kot ljudi in jo poznamo že tisočletja. Ob izkorenitvi tako imenovane urbane stekline z redno vakcinacijo psov, predstavlja steklina, kije prisotna pri lisicah nenehno grožnjo za prenos bolezni, preko domačih živali in ljudi.
Ker je vakcinacija edina oblika boja proti tej bolezni, se je Veterinarska uprava RS vključila v Evropsko komisijo za zatiranje stekline pri divjih živalih s pomočjo vab, napolnjenih z vakcino. V letu 1995 je bila prvič izvedena metoda polaganja vab z zato posebej prirejenimi letali. Sistem polaganja vab uporabljajo v Evropi že vrsto let. Novi način polaganja vab zagotavlja enakomerno distribucijo vab na celotnem ozemlju RS in s tem omogoča tudi boljšo in večjo moč imunizacije divjih živali predvsem lisic.
Veterinarska uprava RS bo v dneh od 29. aprila pa do predvidoma 26. maja 1999 opravila polaganje vab za oralno imunizacijo lisic proti steklini. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih
.pl
društev iz višine 300 m, s p°s prirejenimi letali.
Psom v tem času ni dovoliendP gibanje! Izvzeti so službeni psi.
Polaganje oziroma odmetavanj6', bo pričelo v četrtek, 29. Aprila y. letališč. MARIBOR, AJDOVŠl1 MURSKA SOBOTA, CELJE, BOVt NOVO MESTO.
Ter se bo do predvidenega teh nadaljevalo po celem ozemlju RS.
Po zahtevah mednarodne zdravi organizacije (WHO) je potrebno vsak' vsebino vabe obravnavati kot ugrizj' živali.Če pride vsebina v stik s sluzI',|t' svežo rano, j e potrebno to mesto dobro1* in umiti z milom ter nemudoma o*’ najbližjo antirabično ambulanto obm0' zdravstvenega zavoda.
S položenimi vabami namer3'.' aktivno imunizirati lisičjo popul3^, slovenskih gozdovih ter tako pr^P širjenje bolezni. Ker so vabe narrt1, divjim živalim, prosimo lastnike Ps°. vodijo svoje ljubljenčke privez311 sprehode.	■
Vaba j e za pse neškodljiva in se1 * zaužitju zagotovi le imunizacija. P°z? morajo biti psi v naši državi obvezno leto vakcinirani najkasneje do 15.3,1 po dopolnjenem 4. Mesecu starosti.
OKREPČEVALNICA
AVTOBUSNA POSTAJA ILIRSKA BISTRICA, TEL.: 041/718-545
NAŠA PONUDBA: hamburger cheeseburger bot dog toast
krompirček in druge dobrote z žara
Osvežite se lahko z raznovrstnimi pijačami	VABLIENI1
	Urnik:	9-13
370 SIT		17-22
400 SIT 250 SIT	Sobota:	17 - 22
250 SIT	Nedelja	
180 SIT	in prazniki:	17 - 22
1. maj 1999
m®
la/
:bo(i
KOLEDAR PRIREDITEV



Ogled Gradu Prem in Ilirske Bistrice
ogledi po dogovoru, sobota in nedelja cel dan Informacije: Mojca Memon, Prem, tel. 067/860 400,41 361
»led muzejsko urejene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja, OŠPre
ogledi po dogovoru
Informacije: Marija Dovgan, Prem, tel. 067/86 374
Stalna razstava starih fotografij Ilirske Bistrice, avtorja Emila Maraža, bistro Baladur, II. Bistrica
vsakdan, 8.00 - 23.00 Informacije: Bistro Baladur, tel. 067/41 935
Stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna,
gostilna - Picerija Škorpijon, II. Bistrica vsak dan, 10.00 - 22.00, razen torka Informacije: Picerija Škorpijon, tel. 067/41 332
Prodajna razstava slik Jožeta Šajna,
okrepčevalnica Grili Danilo, Ilirska Bistrica vsak dan 9.00 - 22.00, nedelja 11.00 - 22.00, razen ponedeljka Informacije: Okrepčevalnica Grili Danilo, Ilirska Bistrica, tel. 067/41 517
Stalna prodajna razstava slik ‘Konji-, slikarja Rajka Kranjca,
hotel Turist, Ilirska Bistrica vsak dan, 7.00 - 23.00
Informacije: Hotel Turist, Ilirska Bistrica, tel. 067/41 081
Stalna razstava slik ‘Naša divjad', slikarja Rajka Kranjca,
gostilna Lovec Ilirska Bistrica vsak dan, 8.00 - 22.00
Informacije: Rajko Kranjec, Ilirska Bistrica, tel. 067/81 360
Občni zbor Društva prijateljev mladine,
OŠAntona Žnideršiča Ilirska Bistrica
četrtek, 6. maj, ob 18.00
Informacije: Društvo prijateljev mladine, Ilirska Bistrica, tel. 067/41 541
Potopisno predavanje, Nepal,
prostori AŠBreza Ilirska Bistrica petek, 7. maj, ob 21.00
Informacije: Klub študentov Ilirska Bistrica, tel. 067/42 511
Revija pihalnih orkestrov Primorskih glasbenih šol.
Dom na Vidmu Ilirska Bistrica sobota, 8. maj, ob 17.00
Informacije: Glasbena šola Ilirska Bistrica, tel. 067/42 216
'naša
Shod ob sv. Florjanu,
v cerkvi sv. Florjana, v Dobropoljah, mimohod gasilskih vozil in žegnanje; nedelja, 9. maj, ob 14.00,
kulturna prireditev v Rečici pred gostilno Korajžnik; nedelja, 9. maj, ob 15.00, zabava z ansamblom Snežnik
.	od 18.00 dalje
Informacije: KD Vasovalec, TD Ilirska Bistrica in DKŽ, tel. 067/42 656
Nastop študentov Akademije za glasbo Ljubljana iz razreda prof. Igorja Dekleva, klavir štiriročno in klavirski duo,
Glasbena šola Ilirska Bistrica
torek, 11. maj, ob 19.00
Informacije: Glasbena šola Ilirska Bistrica, tel. 067/42 216
Gostovanje gledališke skupine KD Osp,
Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica četrtek, 13. maj, ob 20.00 Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/444 250
Redno srečanje numizmatikov,
hotel Turist Ilirska Bistrica nedelja, 16. maj, 9.00 - 12.00 Informacije: PND Ilirska Bistrica, tel. 067/42 639
Različne prireditve (delavnice, koncerti, prodaja spominkov ...),
Domačija Boštjančič, Brce, Ilirska Bistrica nedelja, 16. - ponedeljek, 24. maj, 9.00 - 21.00 Informacije: Domačija Boštjančič, Brce, tel. 067/42 610
Koncert Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica,
MPZ Dragotin Kette in MePZ Igo Gruden iz Nabrežine,
Dom na Vidmu Ilirska Bistrica sobota, 22. maj, ob 17.30
Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/444 250
Klavirski koncert Renate Nojvirt iz Maribora,
Glasbena šola Ilirska Bistrica sreda, 26. maj, ob 19.00, vpis učencev v novo šolsko leto 99/2000 sreda, 26. maj, od 15.00 dolS.OO Informacije: Glasbena šola Ilirska Bistrica, tel. 067/42 216
Odprtje razstave ‘Slovenska narodna zavest od zedinjene do samostojne Slovenije (1848 -1999)’,
razstavo je pripravil Davor Kamel,
Dom na Vidmu Ilirska Bistrica petek, 28. maj, ob 20.00
Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/444 250
Vizita,
Ilirska Bistrica
.	sobota, 29. maj, ob 10.00
iformacije: Turistično dmštvo Ilirska Bistrica, tel. 067/81 280
PO OBČINI
OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE IL. BISTRICA
Letni občni zbor Gasilske zveze Ilirska Bistrica je v soboto, 24. aprila, pritegnil skoraj vse delegate gasilskih društev bistriške občine. Na občnem zboru so ocenili delo za preteklo leto in sprejeli program dela za leto 1999.
Gasilska zveza bistriške občine, ki združuje preko tisoč članov v sedmih prostovoljnih in dveh industrijskih gasilskih društvih, je najpomembnejši člen v sistemu zaščite in reševanja na Bistriškem. Obsežno in temeljito pripravljeno poročilo o delovanju zveze in dmštev v minulem letu, ki gaje podal predsednik Anton Delost, nedvomno potrjuje gornje ugotovitve. Takšnega mnenja je bil tudi državni poslanec in član Občinskega sveta Vladimir Čeligoj, ki se je udeležil občnega zbora in poudaril, da bo gasilstvo imelo vedno večji pomen.Udeležence občnega zbora j e seznanil, da je na Občinskem svetu vložil amandma na proračun občine Ilirska Bistrica za leto 1999 in predlagal, se pri postavki požarna varnost poveča za 2. 000.000 SIT za organiziranje požarnih straž, kar je OS tudi sprejel. Tudi Ivo Krušeč, član predsedstva GZ Slovenije, je poudaril vedno večji pomen gasilcev. Občnemu zboruje predlagal sprejem sklepa, ki naj se ga pošlje na pristojne organe, in sicer, da proračun države skozi javne finance oziroma financiranje občin zagotovi sredstva, ki bodo zagotavljala delovanje gasilstva glede na ogroženost. Dokončno naj se reši status gasilstva in gasilca, za kar je potrebno ustrezno dopolniti Zakon o gasilstvu, potrebno se bo zavzemati za sredstva iz programa Kras še vnaprej.
Poslanskemu klubu primorskih poslancev naj se predstavi problematiko gasilstva na našem območju in naj se da pobudo, da se gasilstvo uvrsti med humanitarne organizacije in temu posledično oprosti plačevanja davka na dodano vrednost. Izpostavil je problematiko požarne takse, ki jo plačujejo vse zavarovalne skupnosti in znižujejo zavarovalne premije, iz katerih se plačuje požarna taksa. V letošnjem letu ni bilo še nobenega nakazila občinam iz tega naslova.
Predstavnik Uprave za obrambo iz Postojne Štefan Majcen je pristojne seznanil z načrtovano meddržavno gasilsko vajo v naravnem okolju, ki se bo odvijala v naši občini, na meji s Hrvaško, na območju Staroda v začetku meseca junija. Ravno požari v naravnem okolju se na Bistriškem iz leta v leto povečujejo. Iz poročila, ki gaje podal poveljnik GZ Anton Frank, je razvidno, da so lani gasilci opravili 132 intervencij, od tega kar 71 v naravnem okolju. Za gašenje so gasilci opravili 4091 prostovoljnih ur.
Na občnem zboruje bil sprejet tudi predlog letošnjega programa in finančnega plana, za katerega naj bi društva in zveza prejeli sredstva iz proračuna v enaki višini kot v letu 1998, brez upoštevanja inflacije. Po novem namreč ni več meril za financiranje požarnega varstva. To funkcijo odločanja o kvaliteti gasilstva je prevzela lokalna skupnost oziroma župan.
Žal smo njega in predstavnike občine na občnem zboru pogrešali.
Anton Delost
Gasilska zveza Ilirska Bistrica

Snežnik
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič
Izdajatelj: "GA Commerce" d.o. o.
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Glavni in odgovorni urednik: Ksenija Montani
Uredniški odbor: dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/
Urednik in novinar: Tina Milostnik Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič
Tisk: “GA Commerce” d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa.
Snežnik - stran 3
DO KAM SEŽE NAŠ POGLED
PISMO IZ LUKSEMBURGA
Po telefaksu smo na uredništvo Snežnika prejeli naslednje pismo Slovencev v Luksemburgu. Veseli smo, da se sliši naš glas tudi med Slovenci po svetu. Tudi njihov klub v Luksemburgu nosi ime Snežnik.
Uredništvo časopisa vse Slovence v Luksemburgu prisrčno pozdravlja in jim želi veliko lepih trenutkov ob branju Snežnika.
Slovenci v Luksemburgu smo imeli Občni zbor 17. aprila 1999. Na žalost nas ni bilo dosti, ampak tudi z manjšim številom smo se dobro udeležili sestanka, saj nas je v Luksemburgu samo okoli 50 Slovencev.
Občni zbor je bil uspešen, saj so bili vsi udeleženi zadovoljni s programom. Ta je potekal pod vodstvom gospoda predsednika Majcenoviča, gospoda podpredsednika Primca ter ostalih članov komisije.
Na sestanku smo tudi listali po časopisni reviji ZA SLOVENCE PO SVETU (Rodna gruda), na katero smo naročeni že precej let.
Občnega zbora se je udeležil gospod konzul Zlatko Drev - Franc z ženo Metko (učiteljica Slovencev v Luksemburgu). Med drugim sta poudarila, da Slovenci v Luksemburgu pokončno vztrajamo.
Toliko zaenkrat iz majhnega slovenskega kluba v Luksemburgu.
Vsem skupaj se najlepše zahvaljujemo.
P. S.
Bilo nas je malo, ampak zaplesati in zapeti še vedno znamo.
Slovensko kulturno društvo Snežnik
AKTUALNO BORZNO DOGAJANJE
Za nami sta dva tedna padanja delniških tečajev, kar je indeks potisnilo že krepko pod 1800 točk. Na splošno je na trgu vladal pesimizem predvsem zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev, saj je Banka Slovenije s svojimi instrumenti omogočila velikim investitorjem relativno dober in stabilen donos, vendar pa se je s tem do septembra s trga umaknil ključni del domačega denarja, ki je bil doslej na voljo za nakupe delnic.
Največ prodajalcev se je našlo pri delnicah Leka in Krke, kjer je številna premoč prodajalcev povzročila padec cen vse do 37.000 SIT (Lek) in 27.000 SIT (Krka). Pri ostalih delnicah niso bili padci nič manj prizanesljivi, saj je cena Luke Koper padla do 31.000 SIT, delnice Intereurope pa ste lahko kupovali po 2.100 SIT. Močno so padali tudi pidi, ki so dosegli najnižje tečaje od začetka trgovanja s temi delnicami. Tako je bila cena delnice Triglav Steber I celo 640 SIT, cena Infond Zlata pa 310 tolarjev.
Kot po navadi so obstajale tudi svetle izjeme - ena takih je bila delnica Merkatorja, kije kljub splošnemu slabemu razpoloženju na trgu uspela obdržati svojo vrednost. Večji prometi so bili opravljeni še z republiškimi obveznicami, vendar je šlo tu večinoma za posle znotraj borznih hiš.
Glede na tako nizke tečaje smo se praktično dan za dnem spraševali, ali se bo padanje končno sprevrglo v naraščanje tečajev, vendar so se vsi večji nakupi izjalovili, saj j e bilo prodajalcev enostavno preveč. Ko pa je vrednost indeksa že grozila z znamenji dolgoročnega padca, so se kupci končno zbudili in začeli kupovati. Minulo sredo so tako tečaji začeli naraščati in borznitrgjepreplavil val optimizma. Rast se je nadaljevala tudi v četrtek, pri tem pa so se cene delnic kar precej povzpele - v povprečju za štiri odstotke. Pri delnicah Leka in Krke smo tako ponovno dobili za približno 1.500 tolarjev višje cene, prav tako pa se je povečal promet.
JKft
ILIRIKA
Seveda se pojavlja vprašanje, ali gre tokrat za resnejši porast tečajev, ki bo trajal dalj časa ali pa zgolj za trenutno razpoloženje, ki pa se prej ali slej lahko konča. Glede na to, da je pred nami praznični teden, kar pomeni, da bo veliko ljudi na dopustu, lahko sklepamo, da bo borzni promet ponovno nekoliko nižji, to pa bo posledično vplival, na gibanje : ečajc* v negativnem smislu.
Marko Pihlar, Iliriku Borzno posredniška Hiša d.d.
ČRNA KRONIKA
MESEC APRIL V ZNAMENJU ILEGALCEV
PRIJELI 38 ILEGALCEV - V mesecu aprilu so imeli policisti Policijske postaje Ilirska Bistrica največ dela na področju ilegalnih prehodov državne meje, saj so prijeli kar 38 ilegalcev. Po končanem postopku pri sodniku za prekrške so večino vrnili v Republiko Hrvaško.
PORAST ŠTEVILA PROMETNIH NESREČ - Občuten porast dela so policisti zaznali na področju zagotavljanja prometne varnosti, saj seje v aprilu pripetilo 19 prometnih nesreč z enajstimi lažje poškodovanimi udeleženci. Zato policisti VSEM VOZNIKOM SVETUJEJO PREVIDNO VOŽNJO BREZ PREKOMERNEGA UŽIVANJA ALKOHOLA.
TATVINE IN TATVINICE - April je policistom kriminalistom z Bistriškega minil v obravnavanju štirinajstih kaznivih dejanj; nted njimi je bilo največ tatvin in velikih tatvin, v šestih primerih pa so zasegli različna mamila, imetnike le-teh pa prijavili k sodniku za prekrške.
EKSPLOZIJA PLINA - Na žalost je v Prešernovi ulici prišlo tudi do močne eksplozije plina in požara, kije zajel poslopje, v katerem j e eksplodiral plin. Nesreča je terjala tudi eno človeško življenje.
Poleg omenjene nesreče s požarom so policisti obravnavali še štiri travniške požare, ki pa so bili pogašeni brez večjih posledic in materialne škode.
SOSEDSKI IN GOSTILNIŠKI SPORI - Ob kršenju javnega reda in miru so policisti intervenirali petnajstkrat, večinoma v sosedskih in gostilniških sporih ter tri osebe pridržali do iztreznitve.
Med ostalimi dogodki velja omeniti še povoženo divjad in dogodek, ko je pes ugriznil otroka, kije k sreči odnesel le prasko.
Policijska postaja Ilirska Bistrica
mmm
J'
Snežnik - stran 4	PO OBČINI	1. maj 1999
		
		
RAZSTAVA PIRHOV IN DOBROT IZ KUHINJE STARE MAME
Na pobudo Turistične zveze Slovenije bosta letošnje in prihodnje leto potekala v znamenju slovenske kulinarike in vina v turizmu. Turistična zveza Slovenije ježe predstavila projekt, povezan s tem. Glavni namen projekta Slovenska kulinarika in vino v turizmu, ki poteka pod sloganom “Slovenija, dežela dobrot”, je uveljavitev našega vina in kulinarike kot dela turistične ponudbe. Naši kraji po vinu sicer niso poznani, kulinaričnih dobrot pa tudi pri nas ne manjka. Žal pa te vse premalo cenimo in jih velikokrat ne znamo primerno ponuditi. Z željo po večji prepoznavnosti domače kulinarike sta se Občina Ilirska Bistrica in Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica odločili pripraviti razstavo jedi, vezanih na velikonočni čas.
V času od 27. do 30. marca letos je družina Penko, zdajšnja lastnica baročnega podeželskega dvorca Turn, ki stoji kakšen kilometer nad glavno cesto, ki vodi iz Gornje Bitnje proti Ilirski Bistrici, odprla vrata neštetim obiskovalcem, ki so kljub slabemu vremenu prihajali na ogled razstave brkinskih pirhov in dobrot iz kuhinje stare mame. In videti je bilo marsikaj. Projektni skupini v sestavu Mojca Memon, Nevenka Tomšič in Alenka Penko je uspelo s pomočjo številnih društev, obrtnikov, kmetij, šol in posameznikov pripraviti nadvse zanimivo razstavo kulinaričnih dobrot in ročnih del, vezanih na velikonočno praznovanje.
Velika noč je največje cerkveno praznovanje, obenem pa je to tudi pristen ljudski praznik, poln šeg, prerokovanj in tudi posebnih jedi. Te so za ta praznik najbolj določene, mnogokrat že kar obredne. Najprej jih določa nekoč strogi štiridesetdnevni post š številnimi postnimi jedmi. Zato ni naključje, da so se odločili pripraviti razstavo prav v tem času.
Učenci Osnovne šole Rudija Mahniča-Brkinca iz Pregarij, Osnovne šole Jelšane, Osnovne šole Podgrad in Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so v sodelovanju s Turistično informacijskim centrom Občine Ilirska Bistrica zbirali stare recepte jedi in popisovali stare običaje ob postu in veliki noči. Nadvse zanimivo gradivo, ki je bilo na ogled v času razstave, delno pa predstavljeno tudi v sobotnem in nedeljskem programu, nameravajo organizatorji predstaviti širši javnosti tudi v obliki posebne publikacije.
Ko sem hotela izvedeti kaj več o graščini Tum, sem nekje staknila obledelo fotokopijo zapisa o Turnu, ki pravi takole: “Graščina Turn (Thurn Radelseck) pri zaselku Gornja Bitnja, na levem bregu reke Reke onstran Prema, je naslednica prvotnega stolpastega lovskega dvorca pl. Rainov, ki so ga pozidali konec 14. stoletja (po Valvasorju Turn pri Premu, pravilno pa stolp Ratečevo brdo-Ratalsegkh, leta 1498 last Wolfganga von Oberburga, glavarja na Premu). V začetku 17. stoletja so pl. Oberburgi opustili razvejano poslopje in v neposredni bližini postavili današnjo graščino, štiritraktno enonadstropno zgradbo z enako visokimi vogalnimi stolpi. Med lastniki so omenjeni še grofje Raunach, knezi Porzia in plemiči de Leo, po letu 1760 pa je poslopje prešlo v meščanske roke, de Francescijem, Panovichem z Reke, Lebanom iz Postojne, Spiridonu Danyju z Reke in drugim. Po
letu 1856 je graščino imela rodbina Spelar. Zdaj so v zanemarjenem poslopju, pred katerim je manjši ribnik, stanovanja. ”
Obiskovalec, ki je v času razstave obiskal graščino, vsekakor ne more verjeti, da gre za isto zgradbo. Mlada zakonca Irena in Franjo Penko sta s pomočjo Ireninega očeta Jožeta Hrvatina zanemarjeno poslopje in okolico spremenila v pravo idilo. Škoda le, dajo je v času razstave zagodlo vreme in le-ta ni bila videna v vsej svoji lepoti.
S krajšim kulturnim programom, ki ga je oba dneva povezovala Alenka Penko, so razstavo odprli v soboto, 27. marca. Uvodoma je spregovoril župan, za dobro voljo pa so poskrbeli učenci Glasbene šole iz Ilirske Bistrice in ansambel Snežnik. Po končanem programu je premski župnik, gospod Janez Premrlj, blagoslovil oljke in velikonočne jedi. Veselo je bilo tudi v nedeljo, ko je za zabavo skrbel zanimivi trio v sestavi Anica Udovič in Vojka Pirih (harmonika) ter Ivan Majcan (kitara), ob spremljavi neštetih pevcev, ki jih je privabila lepa pesem in prijetni ambijent črne kuhinje.
Kljub dežju je bilo v kuhinji prijetno toplo, v kotličku na ognjišču je brbotala voda, članice Dmštva kmečkih žena pa so v “mjndrgi” zamesile kruh. Bogato obložena miza seje šibila pod težo dobrot. Cvetličarka Margita Gartner, ki je uredila razstavo z veliko mero dobrega
okusa, je položila na mizo različne pirhe kmetije Bubec in Prelog ter nekaterih drugih posameznikov, pa tudi izdelke skoraj vseh osnovnih šol in vrtcev, pecivo ter cvetlične aranžmaje, vezane na veliko noč, domačih cvetličarn Luči iz Podgrada in Mirande iz Ilirske Bistrice. Seveda tudi tokrat ni šlo brez izdelkov enote Vzgojno-varstvenega centra pri Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici in papirnatih rož članic Turističnega društva Prem. Še posebej lepe pirhe sta pripravila gospod Robert Jenko in Florjana Bajc iz Ilirske Bistrice. Gospod Jenko pa je spretnost praskanja pirhov demonstriral tudi ves čas razstave.
Prostor so krasila številna ročna dela gospodinj Hermine Kirn, Tončke Dekleva, Majde Filiput, Marice Olenik, Leopoldine Uher, Julke Kaluža, Marije Čeligoj, Veronike (Jadranke) Šircelj, Ivanke Boštjančič in izdelki Svečarstva Kmetec ter Sume inženiring iz Ilirske Bistrice.
Veliko noč praznujemo tudi doma. Praznik obhajamo pri velikonočnem zajtrku, ki mu pravimo velikonočno jagnje ali velikonočni žegen. Tako se imenuje zato, ker jemo jedi, ki smo jih na veliko soboto prinesli k blagoslovu. Vsaka od njih pa ima svoj simboličen pomen.
Velikonočno pletenico (košaro) so razstavile članice Turističnega društva iz Ilirske Bistrice. Za velikonočni zajtrk pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena. Slednje so prikazale tudi “predfruštik” z velikimi snežnobelimi krhkimi hostijami, takšnimi, kot jih še vedno pečejo sestre samostana De notre dame v Trnovem.
Z vrsto peciv so se predstavile domače pekarne Drobtinica, Ljubica, Slava in Mlinotest, ribarnica Cerkvenik je poskrbela za bakala, mesnica Klepač in PK Pivka pa za mesne dobrote. Gostilna
Gospa Gustinčičeva iz Sabonjpravi, da sama ni nikoli mesila kruha v “mjndrgi", kot otrok pa je pri tem opravilu velikokrat opazovala svojo mamo. (foto: G. Ujčič).
Gospod Robert Jenko iz Ilirske Bistrice je za praskanje pirhov navdušil tudi svojega sina. Očitno pa bo dobil še veliko posnemovalcev, (foto: G. Ujčič)
“Potok”, ki je poleg kmečkih žena in gostitelja skrbela za gostinsko ponudbo, je predstavila razne vrste žolc.
Vrtnariji Urh in Bilka sta razstavili vrsto sezonskega cvetja, Modno šiviljstvo Venčka iz Jasena pa je poskrbelo za dekorativne tekstilije. Manjkale niso niti nekatere začimbe Sadja-zelenjave Plač.
Še posebej se je izkazala domača Gostilna “Pod gradom” iz Gornje Bitnje, ki se je samostojno predstavila z vrsto okusnih velikonočnih jedi in peciv. Še posebej zanimiva je bila pletenka v obliki premskega gradu z velikonočnim voščilom. Žal pa so bile jedi preveč slastne in vabljive, tako da so bile na ogled le ob odprtju razstave.
Skratka, bilo je veliko lepega, okusnega in neponovljivega. Ob obilici vsega se zgodi, da človek marsikdaj kaj ali koga nehote izpusti ali ne omeni, kljub temu naj bo za tokrat dovolj.
rr' v■ v
G. Ujete
In še fotografija za spomin. Članice projektne skupine z zakoncema Penko, zdajšnjima ki lastnikoma graščine. Sama sicer pravita, da rajši slišita, da graščino imenujemo posest'4 < Gospodar Franjo, ki se nasploh rad šali, pa v smehu dodaja, da je to edino posestvo, ti1 premore pedi lastne zemlje. Kljub temu pridno gojita ovce, zato tudi tokrat ni šlo brez M pečenega jagenjčka, kajti pečeno velikonočno jagnje ni le boljša jed, ampak tudi značti
velikonočnega praznika. V Svetem pismu piše, da so za praznovanje pashe v Stari zaV‘

zapisana natančna navodila. Pri vsaki družini naj bi zaklali jagnje. Če bi bilo jagnje re
eno samo družino preveliko, naj ga skupaj pripravijo dve ali tri družine. Biti pa mora ® zdrava, enoletna žival, samec, oven ali kozel. Speči morajo celega nad žerjavico, glava\< noge se morajo držati telesa. K temu naj bi jedli kruh, pečen brez droži, in grenka zelišč "
Nič surovega ali v vodi kuhanega ni dovoljeno jesti. Česar niso mogli použiti do jutra, j1 ^ bilo treba sežgati na ognju. Od jagnjeta, ki je bilo pripravljeno za praznovanje pashe,1111 smelo ostati ničesar. Poleg tega je predpisano tudi posebno oblačilo:"... imejte ledja prepasana, čevlje na nogah in palico v roki; in jejte ga v naglici! “ (Ex, 12) (foto: G. Čjc\t
._______________________________________________________________________________________________
ZAHVALA
A
Organizatorja razstave Brkinski pirhi in Dobrote iz kuhinje stare mame se zahvaljuj? lč]
vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k realizaciji projekta, še posebej f'
zakoncema Ireni in Franju Penko, Jožetu Hrvatinu, Robertu Jenku, Zavarovalnici Marti11, )s d.d., Koper, Perutninarskemu kombinatu Pivka, mesnici Klepač, Jelšane, gostilni P01 le gradom, gostilni Potok, ansamblu Snežnik, Glasbeni šoli Ilirska Bistrica, snemalcu Antov gt Brnetu, župniku Janezu Premrlju, premskemu mežnarju, vsem župnikom, ki soposkrbV 'e: za nedeljska oznanila o razstavi, Sadju zelenjavi Plač, Modnemu šiviljstvu Venčka, SiP' 6 inženiring, pekarnam: Slava, Drobtinica, Ljubica in Mlinotest, vrtnarijama Urh in Biti' cvetličarnam Miranda, Luči in Margita, Kulturno turističnemu in športnemu druS*vt'* Prem, Društvu kmečkih žena, Turističnemu društvu Ilirska Bistrica, svečarstvu Ktntil>. *
5.

OŠ Kuteževo, OŠ D.Ketteja, OŠPregarje, OŠJelšane, OŠPodgrad, VVZ Ilirska BisF1'^
in Jelšane, Ribarnici Cerkvenik, gospema Vojki Pirih in Anici Udovič, gospodu ,
Majcanu in Romeu Volku, gospem Hermini Kirn, Tončki Dekleva, Majdi Filiput, Mal,‘ pC] Olenik, Leopoldini Uher, Julki Kaluža, Mariji Čeligoj, Veroniki (Jadranki) Šircelj, Fal1 ~
tiaj
Frank, Vojki Lenarčič, Alenki Penko, Ivanki Penko in gospodu Jožetu Boštjančiču. , Zahvaljujemo in opravičujemo se tudi vsem tistim, ki jih nenamenoma nismo orne* lje
v zahvali.
Gr.

V naše mesto prihaja nov avto z nemško tehnologijo in varčnostjo, kije oplemenitena s španskim temperamentom in strastjo.
Dobili boste dober avto za pametno ceno.
Preživite najlepše trenutke poletja z vozili
N
|Re
Gl
A
I
MARTINČIČ
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 42, tel/fax: 067/444-094, GSM: 041/622-417
♦ Naša dodatna ponudba Vam nudi pomoč na cesti 24h.
Ob prometnih nesrečah svetovanje in najkrajšo pot preko
Iv.
birokracije do popravila.
♦ Odpiramo tudi trgovino z avtodeli in dodatno opremo za vsa vozi^K,
♦ Hitra menjava avtostekel, izpušnih loncev in vlečnih kljuk po ugodnih cenah.
ODPRTO:
vsak dan od 8,00 do 12,00 in 13,00 do 17,00 soboto od 8,00 do 12,00	Fd
VLJUDNO VABLJEN
/flavto
------T (M/eREBB
to.
n»j
KINO
Informacije: 81-569
Filmi v maju 1999
1'ESTo teme (Dark Citv), amer. barv.,
I^stični triler
rZlJa: AIex Proyas
ii,r^0: Rufis Sewell, Kiefer Sutherland, j ‘ llam Hurt I5'" ob 20.30
|ClpČANSKI PRINC (The Prince of Eamer. barv., risanka,
Uar za najboljšo pesem ■l Ja: Brenda Chapman, Steve Hickner in P°nWells
|as°vi: Sandra Bullock, Ralph Fiennes, Val |4er> Steve Martin, Michelle Pfeiffer I " ob 18. in 20.30
[s..® (Rane), jug. barv., drama '| 2lJa: Srdan Dragojevič ■M b/i?' Dragan Bjelogrlič, Miki Manojlovic,
:^,5 jKojo
, d ob 20.30,8.5.99 ob 18. uri
RDEČA ČRTA (The Tin Red
3v4demar,mer barV" V0jni
-a nominacij za Oscarja 99 e' ]graIJa: Terrence Malick a iCu^0' ^ean Penn, Jim Caviezel, George lV?.,8 5 4/’ John Cusack, Nick Nolte hsc 9 ob 20.30, 9.5.99 ob 20.30
ajclu
e'" fOin^P A ROKI (Stepmom), amer.barv.,
! b ,nedija
yCZalja: Chris Columbus
>llaii°’ ^bja Roberts, Susan Saradon, Ed
— 'arr>s
'5'" °b 18. in 20.30
*	TIŠINE (Jenseits Der Stille),
/ P‘Llh^ romantični,
■M
1 ™ lajbol'-°arV'’ romant‘čni,
'ib* Iška-S* nemški fllm !997, nominacija;
PP (ežiirja 98, Filmsko gledališče MKNŽ gJ3; Caroline Link
■ Sylvie Testud, Tatjana Trieb, Howie
'eas
V '«.S 99 ,
9 °b 20.30
Ste,ENJE KOT GA SANJAJO
'OTa»Co«LIuLa V‘e reV6e deS an§eS)>
1 barV-’ drama, Zlata palma za r	vlogo Cannes 98, Evropska nagrada
jferSlJ 0 vlogo 98, Zmagovalec sekcije ^MjEktlve LIFE 98, Nagrada Cesar za
l&ajo; p,ric Zonca
ibteg .. oble Bouchez, Nataša Regnier,
-49.5.99le Eolin 9 °b 20.30
|ifalija JENjE JE LEPO (La vita e bella), Gskarjev 1qb>arv'’ komedija, dobitnik treh g 9, nominiran za sedem Oskarjev Na 98 °Pski fllm leta 98, evropski igralec ^ežj; ’ ^a§rada žirije Cannes 98
Svi p^B^gni
biorgj p oberto Benigni, Nicoletta Braschi, 58.5.99 kantarini
^	°° 20'3°. 30.5.99 ob 18. in 20.30
Sl'Pelfr,JEMo Sl PRAVICO DO . EMbE PROGRAMA!
Predstavitev knjige dr. Jurija Perovska
SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV V LETU 1918
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ilirska Bistrica, ilirskobistriško Društvo za krajevno zgodovino in kulturo in Knjižnica Makse Samsa so v prostorih slednje v petek, 16. aprila 1999, organizirali predstavitev knjige dr. Jurija Perovska: Slovenska osamosvojitev v letu 1918. Avtorja in njegovo knjigo je bistriški publiki predstavil zgodovinar in poslanec državnega zbora Vladimir Čeligoj.
Dr. Jurij Perovšek, znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, v svoji knjigi obravnava fenomen slovenske državnosti, dosežene v posebni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS). Le-ta je obstajala od 29. oktobra 1918, ko so se hasburški Jugoslovani odcepili od Avstro-Ogrske monarhije, do 1. decembra 1918, ko se je s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS). Država SHS je obsegala Slovenijo (brez Prekmurja), Hrvaško z Istro in Dalmacijo (a brez Medžimurja) ter Bosno in Hercegovino. V Državi SHS so Slovenci prvič v svoji narodni zgodovini samostojno odločali o svojem političnem, gospodarskem, kulturnem, narodnem in državnem življenju in so dokazali dozorelost za samostojno državnost. Omenjeni vidiki tedanje suverene slovenske narodnodržavne organiziranosti, ki se po združitvi v Kraljevino SHS ni ohranila, so v Perovškovi knjigi podrobno predstavljeni.
Beseda o avtorju
Dr. Jurij Perovšek raziskuje slovensko politično zgodovino med dvema svetovnima vojnama s posebnim poudarkom na slovenskem narodnem vprašanju. Študijsko se je izpolnjeval v Nemčiji, s svojimi znanstvenimi razpravami pa je sodeloval na mnogih simpozijih v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Madžarskem in nenazadnje v Sloveniji. Dosedaj je napisal pet knjižnih del, ki obravnavajo idejno, kulturno, gospodarsko in državno-pravno problematiko slovenske zgodovine med obema vojnama.
V času evropskega povezovanja, ko se narodi vrednotijo tudi po zgodovinskem uveljavljanju svoje narodnopolitične samobitnosti, bo ta knjiga oz. študija v narodovovem zgodovinskem spominu prispevala zavest, da so Slovenci leta 1918 za kratek čas že vladali sami sebi. Knjiga je izšla ob osemdesetletnici takratne slovenske osamosvojitve.
NOVOSTI V KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO
MANNING, M.: Pozdravljeni, otročički; COWLEY, J.: Slon na sprehodu; CUTTING, J.: Baloni; RODE, J.: Zakaj je prišla Nevija.
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
COWLEY, J.: Borovničev kolač; COWLEY, J.: Čarobni stroj; COWLEY, J.: Čas kosila; COWLEY, J.: Jabolko; COWLEY, J.: Krava v jami; COWLEY, J.: Moje kolo leti; COWLEY, J.: Rada imam črve; COWLEY, J.: Varuške; CUTTING, J.: Gledamo TV; CUTTING, J.: Kdo je pojedel banane; CUTTING, J.: Kje je moj očka; CUTTING, J.: Klovn; CUTTING, J.: Lačni lev; CUTTING, J.: Lunina zgodba; CUTTING, J.: Motorni čoln; CUTTING, J.: Nevihta; CUTTING, J.: Pingvini; CUTTING, J.: Vesoljske pošasti; DEKLEVA, M.: Kako so nastale ZDA; EGGLETON, L.: Dedkov novi avto; EGGLETON, L.: Jaz znam plezati; EGGLETON, L.: Kit; EGGLETON, L.: Noč; EGGLETON, L.: Snežena tekma; EGGLETON, L.: V živalskem vrtu; EGGLETON, L.: Zabava za rojstni dan; INGOLIČ, A.: Čudovita pot; KRALJ, L: iskrice; LINDGREN, A.: Pobegnimo s Piko Nogavičko; PLEDGER, M.: Pot v naravo; SAKSIDA, L: Švigazajec; STROPNIK, I.: Plenične za gospodiče in gospodične; TRUUS: Zlata knjiga potovanja; VERDNIK, V.: Poslednji škrat; ZDAJ te gozd sprašuje.
STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE
TRAVNIKAR, A.: Društva; BREATHNACH, S. B.: Preprosto bogatstvo; CUNNINGHAM, S.: Enciklopedija čarovnih rastlin; HOLBECHE, S.: Prebujanje v spremembo; PEALE, N. V.: pozitivna načela življenja; POGAČNIK, M.: Elementarna bitja; REGOVEC, M.: Merkur - kozmični sel; RITCHIE, J.: Na drugi strani; THOMAS, A.: izbrani filozofski spisi; INTRIGILLO, G.: Torinski prt; LOBSANG, R. T.: Votlina prednikov; BRINEMAN, R.: kako ravnati z ljudmi, kijih ne prenesete; ČUČNIK, J.: zakon o davku na dodano vrednost s strokovnim predgovorom; INCZE, G.: 100 vprašanj in odgovorov o dobrem obnašanju; SVILAR, B.: zakon o davku na dodano vrednost; MRHAR, P.: Turbo Pascal; HAWKINS, K.: Dobrote z malo maščobe, HOBDAY, C.: Pečenje na žaru; KUHAR, A.: Kuharjeva knjiga; LIPIČNIK, B.: Organizacija podjetja; MANNING, M.: Moje telo, tvoje telo; MASTNAK, H.: Skrivnostne moči narave; VSE, kar ste želeli vedeti o poslih, bi se lahko naučili pri Microsoftu; WADEY, R.; Juhe in enolončnice; WESTLAND, P.: Dobrote zjogurtom; HAVVKINS, K.: vegetarijanska kosila; GOMBAČ, M.: Pesnik glasbe s Krasa; G RAN dictionario de la lengua espanola; HOLLETT, V.: Buisiness opportunities, IN the English-Speaking World; BSTAN-dzin-rgya-mtsho, Dalaj Lama XIV: Svoboda v izgnanstvu; KAJUH; KRAPEŠ, D.: Milan Vidmar; LOWE, J.: Oprah Winfrcy spregovori; SPOMINI Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo, VELENJE; VELENJE, Šoštanj, Šmartno ob Paki.
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
AMALIETTI, P.: Perpetum mobile, BRANK, S.: V senci magnolije; CONNELLY, M.: Trunk mušic; ČAMPA, L: Mlin v grapi; GIBRAN, K.: Znanilec; LOOS, A. A.: Novelete in miniature; MARINŠEK, M.: Planinčeva Micka; MARTINEC, B.: En dan v življenju pisatelja Molja; PETAN, Ž.: Zgodbice; PLEDGER, M.: Pot v naravo; PUGELJ, M.: mali ljudje; ŠILIH, G.: Nekoč j c bilo jezero; ŠVAJNCER, J.: Melita; TRDINA, J.: Moje življenje.

PESNIKU PREMA V SPOMIN
OB 100-LETNICI SMRTI M. GASPARI - PND ILIRSKA BISTRICA 36/99
/0 *
Poštni žig in spominska kuverta v spomin pesniku Dragotinu Ketteju
Domače Primorsko društvo in Muzejski študijski krožek sta v dogovoru s Pošto Slovenije ob 100-letnici smrti pesnika Dragotina Kettej a pripravila spominsko kuverto s priložnostnim poštnim žigom, ki gaje na dan obletnice, 26. aprila, uporabljala pošta 6255 Prem. Poštni žig, ki bo na pošti Prem na voljo še deset dni po tem datumu in spominsko kuverto po ilustraciji Maksima Gasparija je oblikoval domačin Romeo Vovk.	Vojko Čeligoj
INKI V BENETKAH
Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica že vrsto let organizira ogled vrhunskih razstav v Benetkah, ki jih obiskujejo turisti celega sveta. Našim ljubiteljem zgodovine in kulture smo do sedaj že nudili ogled razstave o Keltih, Langobardih in starogrških kolonijah po Sredozemlju, nekaj pomembnih slikarskih razstav (Leonardo da Vinci, ekspresionisti ...).
Ogled razstave, ki prikazuje kulturo zagonetnega ljudstva Inkov (srednja Amerika), je bil že organiziran lansko jesen, a ga na željo marsikoga ponavljamo.
Zato vabimo vse, ki bi si omenjeno razstavo radi ogledali, da se nam pridružite in prijavite za
CELODNEVNI IZLET V BENETKE, ki bo V SOBOTO, 8. MAJA 1999, z odhodom z avtobusne postaje ob 6.30.
Cena avtobusnega prevoza in vodenje po mestu je 3.600 SIT. Nekaj lir bo potrebno prinesti s seb:j za prevoz z "vodnim avtobusom" in za vstopnico za ogled razstave.
Prijave in ir formacije: ZKD Ilirska Bistrica, telefon/fax: 444-250, do četrtka 6. maja 1999.
GLEDALIŠČE
TETA MAGDA
k;tri0tPl,9edeUek, 19. aprila, je v Domu na Vidmu nastopilo Prešernovo gledališče z Pre . 0(*ničem in komedijo avtorice Svetlane Makarovič Teta Magda.
Uvnj|(.lrS av° ic režiral Dušan Mlakar, igralci so bili Ivo Godnič, Vesna Slapar, Vesna 1)0. ~ Teta ivj 3r,*a Reichman, Tine Oman, Matjaž Višnar in Robert Kavčič.
■ etlanelv/f ^ komedija, ki je nastala na osnovi istoimenskega satiričnega romana v.V "s°žit akarov*e- Prikazuje nekoliko čudaško teto, ki živi s svojo odraščajočo nečakinjo ,SakdaniJ„. 2 normalnim okoljem. S svojo cinično duhovitostjo, nenavadnim pogledom na
D ~anje stvZ norrnaln'1TI oko|je
a v2aprav • „ 111 s svojimi nasveti, kijih radodarno deli okolici, postavlja vprašanje, kdo iP°števa o/6 dudak. Tisti, ki čudaške nasvete daje, ali tisti, ki jim slepo verjame in jih 'jih je j em vprašanjem pa Teta Magda cilja na poplavo amaterskih prerokov, jasnovidcev, ?, ^otnedp5 nePr'merno več, kot jih je bilo pred dvajsetimi leti. ii na posj86 vrt* °krog iskanja moža za samsko ir nesrečno gospodično Pavlino. Kot J°Sled jn . nica Pa nastopi vsevedna in nadvse sposobna teta Magda. Njen nenavadni e Magde etl ta*ent* Pa se razkrivajo tudi v drugih situacijah. Posebno vlogo v življenju r'vtia "ij Pa seyetia igra uglajeni gospod Viktor Poglajen. Na presenečenje vseh pa se ta n- PredstaSS*°n ’ kot temu Pravi teta Magda, usodno zaplete.
Mlajši p]Vj"*e Primerna za zelo širok krog občinstva in v njej so zabavo našli tudi y	e alei, enako pa tudi starejše občinstvo.
SLIKARSTVO
RAZSTAVA SLIKARJA ANDREJA KOSIČA
V petek, 9. aprila, je bila v prostorih Galerije na Vidmu odprta razstava akvarelov Andreja Kosiča. Avtor prihaja iz italijanske Gorice, mladost pa je preživel v Ilirski Bistrici. Do sedaj je imel preko 70 samostojnih razstav, vrsto skupinskih razstav in prejel preko 30 nagrad za akvarele in risbe.
Delo slikarja je predstavila Anamarija Stivbiij, likovni kritik iz Ajdovščine, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica.
Razstava je odprta od 9. do 24. aprila od 16.00 do 19.00 vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih.
PRIMORSKO
NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA
vabi
NA 502. REDNO SREČANJE V NEDELJO, 16. MAJA 1999 V HOTELU TURIST MED 9.00 IN 12.00 URO
POETU V SPOMIN
V ponedeljek, 26. aprila, je v knjižnici M ikse Samse potekal literarni večer, namenjen 100-letnici smrti našega modernista Dragotina Ketteja.
Literarni večer je pripravila Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Okusno izbran program so s svojimi pesmimi popestrili pesniki Ilirske Bistrice, Sežane, Postojne in Novega mesta, v izbranem stilu pa gaje povezoval Franc Gombač.
Ob pesmih g. Aleksa Peršolje, g. Jožeta Steguja, ge. Silve Bajec in ge. Tamarae Larisa so prisotni začutitli, daje pesniška dediščina v Sloveniji živa, zanimiva in lepa.
Poetu Ketteju v spomin je zapel tudi oktet Bori iz Postojne.
LITERARNI KOTIČEK
Odločili smo se, da v Snežnik uvedemo rubriko z naslovom literarni kotiček, kjer bomo objavljali prozo in pesmi domačih ustvarjalcev. Če v vas tiči pesniška ali pisateljska žilica, pošljite svoje stvaritve na uredništvo Snežnika. Vsi vaši izdelki bodo zagotovo objavljeni.
ŠEMBIJE
Šembije,
njenim prebivalcem dobro srce bije.
Vas ima sončno lego,
ker megla ne dela nadlego.
Ko burja zapiha,
vsak krajan se čistega zraka nadiha.
Komunalno urejeno, z delom vaščanov pridobljeno.
Ro naselju so okrasne zelenice in posejane cvetlice.
Rožice cvetijo celo leto, vaščanke skrbijo, da je vse opleta.
Lepo je živeti v kraju, kjer je cvetlic kot v raju.
Tone V.

OBČNI ZBOR DRUŠTVA »PIŠKOTEK« KNEŽAK
5. marca so se na prvem občnem zboru zbrali člani društva Piškotek iz Knežaka. To zanimivo društvo je postalo pomemben akter krajevnega življenja in dogajanja, čeprav ni minilo niti leto dni od njegove ustanovitve. Za prijaznim imenom se skrivajo namreč številne dejavnosti, s katerimi se društvo ukvarja, saj je njegov poln naziv Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak.
Po petih letih delovanjaje društvo 13.6.1998 ustanovilo 14 članov študijskega krožka »Uredimo in polepšajmo naš kraj«, ki so začutili, da morajo svoje aktivnosti iz urejanja okolja razširiti tudi na druga področja. Na 1. občnem zboruje društvo štelo že 35 odraslih članov in 25 srednješolcev in osnovnošolcev. Pridružilo pa se jim je tudi veliko simpatizerjev, saj v vseh aktivnostih sodelujejo tudi krajani, ki niso člani društva. V petih mesecih lanskoletnega delovanja so sami izpeljali nad 10 pomembnejših projektov s področja urejanja okolja, kulturnih prireditev, glasbenih koncertov in športa ter sodelovali tudi pri pripravi prireditev z drugimi organizatorji. Društvo se je financiralo predvsem iz sponzorskih in donatorskih sredstev. O vseh aktivnostih priča bogato video, fotografsko in arhivsko gradivo, za bodoče rodove pa vse beležijo v zanimivo društveno kroniko.
Za letošnje leto so si zastavili zahtevnejši program. Še vedno nameravajo delati po sekcijah, klubih, študijskih krožkih, v neformalnih skupinah in kot posamezni ustvarjalci. Že v generalnem planu dela, sprejetem ob ustanovitvi, imajo zapisano, da želijo z delom dopolnjevati svoje znanje, ohranjati naravno in kulturno dediščino, prispevati k ugledu svojih krajev in utrjevati medsebojno spoznavanje in medgeneracijske odnose. Za to je potrebno tesno sodelovanje s Krajevno skupnostjo, osnovno šolo, z ostalimi društvi in dejavniki krajevnega življenja, kar bo zagotovo uspelo, saj je sedanji predsednik društva tudi predsednik sveta KS, člani pa so tudi ravnatelj osnovne šole, farni župnik in predsedniki ostalih delujočih društev iz vasi in okolice.
Za leto 1999 se v planu prepletajo nekateri projekti, ki so vredni omembe. Mogoče je treba na prvo mesto postaviti najzahtevnejšega - prireditev ob obletnici tabora na Kalcu - dogodek pred 130 leti, ko se je ob gradu Kalcu na pobudo pesnika, skladatelja in domoljuba Miroslava Vilharja zbralo na vseslovenskem taboru 9000 ljudi. Radi bi obnovili ostanke gradu in sanirali okolico, sami prireditvi pa bi dali kulturni, športni in turistični utrip ter poudarili tudi naravno in kulturno dediščino tega lepega predela, neposredno ob izviru ponikalnice Pivke. Planirajo, da bi moral ta projekt pridobiti najmanj medobčinsko, če ne državno podporo, saj bi praznovali prvič v samostojni Sloveniji.
Drugi večplastni projekt j e sodelovanje z osnovno šolo (praznovanje jubilejev - 140-
letnica prve šole v vasi in 30-letnica nove šole, obnovitev večnamenskega igrišča ob šoli, sodelovanje pri nekaterih šolskih in obšolskih krožkih in aktivnostih, kjer kandidirajo tudi za sredstva ministrstva za šolstvo). Po drugi strani pa društvu, kulturnim in športnim skupinam osnovna šola nudi prostorske možnosti za delo in prireditve, ker drugih primernih prostorov ni.
Kulturni utrip j e bil v teh krajih bogat že pred nastankom društva Piškotek, zato želi to društvo postati le koordinator dogajanj in pripeljati poleg petja v svoje vasi tudi druge zvrsti kulture (glasba, gledališče, razstave...). Projekt so naslovili »Kulturo na vas« in postopoma Knežak postaja drugi kulturni center v občini, prireditve pa so včasih skoraj bolje obiskane kot v občinskem središču.
Članice in člani nestrpno čakajo tudi letošnjo prvo delovno akcijo za urejanje okolja. Te so običajno zelo množične. Kaj se da doseči s skupnimi močmi, bo pokazala že letošnja pomlad, saj so lansko leto ob rekonstrukciji regionalne ceste skozi vas namenili veliko časa in sredstev za ureditev zelenih površin. In rezultati vedno dajo nove vzpodbude za nadaljnje delo.
Veliko pozornosti pa v društvu namenjajo tudi informiranju, saj se zavedajo, da brez dviganja ugleda društva in promocije svojega dela ni uspešnih akcij, niti zadostnega financiranja. Krajevna skupnost je tako kot ena prvih imela lasten lokalni časopis »Vaški vodnjak« (1996), po zaslugi mladih navdušencev so Knežak in društva, ki tu delujejo, vzorno predstavljeni na internetu, kar pogostokrat pa v vasi gostujejo tudi radijske ekipe, saj so lani posneli za nacionalni radio gradivo za kar dve oddaji »Prizma optimizma«, posneli pa so tudi oddaji »Koncert iz naših krajev« (14.03.1999) in »Veseli tobogan« (15.04.1999).
Plan dela, ki so ga predsednik, vodje sekcij in nosilci dejavnosti podrobno obrazložili, člani pa sprejeli z aplavzom, je res obsežen, toda za njegovo izvedbo se ni bati, saj je volje veliko, kot je dejal predsednik Vojko Mihelj, če bo le dovolj sredstev in prostega časa.
Da bi dokazali, kako je društveno življenje lahko prijetno in prijateljsko, so na dan občnega zbora povabili v goste dalmatinsko klapo MORE iz Splita. Ta je članom in številnim krajanom, ki so se jim zvečer pridružili, popestrila še en vaški večer, ki bi lahko ostal turoben in brez dogajanja.
Društvo PIŠKOTEK, Knežak
OB MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH
OZN je leto 1999 proglasila za mednarodno leto starejših, zato bo v tem letu na vseh Centrih za socialno delo v Sloveniji na voljo odprt telefon, namenjen vprašanjem, povezanim s problematiko, stiskami in težavami starejših ljudi.
Občane občine II. Bistrica obveščamo, da bo na
Centru za socialno delo Ilirska Bistrica odprti telefon na voljo vsako sredo od 14. do 16. ure, in sicer na tel. št. 067/41-619.
Direktorica: Miranda VRH, dipl.soc.del.
NAGRAIENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE
Prejeli smo 22 pravilnih rešitev križanke iz 4. številke Snežnika.
Žreb je določil, da:
1.	nagrado - darilni bon -1.500 SIT - DOMEK Ilirska Bistrica prejme
Vesna Kalc, Trpčane 40, 6250 Ilirska Bistrica,
2.	nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme
Albert Kolenc, Med ogradami 11,5250 Solkan
3.	nagrado - dve kino vstopnici Kina na Vidmu prejme
Jadranka Likar, Maistrova 10, 6250 Ilirska Bistrica
Prvi dve nagradi bosta nagrajenca prejela po pošti, tretjo nagrado - kino vstopnici -pa naj nagrajenec dvigne v redakciji časopisa. Vsem nagrajencem čestitamo!
\___________________________________________________________________________J
JUBILEJ NAJSTAREJŠE UČITELJICE NA BISTRIŠKEM
SLAVILA DEVETDESETA, ZAŽELELI SO JI
STOTA!
Pred dobrimi petdesetimi leti je iz Ljubljane prišla v naše kraje učiteljica Valerija Malovrhova. Bila so prva leta v svobodi, Primorska pa brez učiteljev. Na tedanjem ministrstvu za šolstvo v Ljubljani so pred njo postavili zemljevid Primorske in ji ponudili šolo, ki naj bi si jo sama izbrala. Primorska je bila zanjo velika neznanka, še nikoli ni bila tam, le vedela je, da težko pričakujejo vsakega učitelja pa tudi njo, dajo potrebuje šolska mladina, žejna slovenske besede in redne šole. Miže se je s prstom dotaknila zemljevida in... izbrala našo vasico Starod. Nikoli ji ni bilo žal, tudi tedaj ne, ko ji je bilo najbolj težko in hudo. Danes si težko predstavljamo, kako je bilo po naših vaseh tedaj v letu 1946, ko ni bilo ne učilnic, ne klopi, če pa je kaj bilo od nekdanjih italijanskih šol, je vojna vihra uničila. Pa ni bilo ne slovenskih učil, ne knjig in zvezkov. Bili so le številni ukaželjni otroci in starši, ki so od učitelja pričakovali vsak dan kakšen nov vsaj mali čudež. Spomini na prvo učiteljsko mesto so ostali učiteljici Valeriji še danes v živem spominu. Za več romanov jih je. Rada se vrača med svoje nekdanje učence na Starod. Med današnjimi šestdesetletniki (in več) prepoznava svoje nekdanje kratkohlačnike in deklice, s katerimi so znali zapeti toliko lepih slovenskih pesmi.
Učiteljska pot jo je vodila še za pet let na šolo v Pregarje. V svojem zadnjem šolskem letu na Pregarjah, 1951-52 je poučevala 2., 4., 5. in 6. razred (skupaj 67 učencev) in njena kolegica, s katero sta bili sami na šoli tudi
Visok življenjski jubilej je učiteljica Valerija Malovrh slavila s svojimi nekdanjimi kolegi1 p; nekaterimi svojimi učenci. Mnogi so prišli tudi od daleč, od Portoroža do Cerknice in Je Ljubljane. Živahna, kot je bila vedno, je tudi tokrat zapela in zaplesala. Draga učiteljih ta Valerija, naj tako tudi ostane do stotih in veliko čez.	lit
, ki
približno toliko. Danes si komaj lahko predstavljamo, koliko truda je bilo treba vložiti v takšno šolsko delo. Pa ne samo to. V tem času so tudi vaščani obnavljali tolikokrat požgano vas, bilo j e treba pomagati tudi njim.
Učiteljska pot je učiteljico Valerijo nato pripeljala na trnovsko šolo in tu, med nami, je ostala vse do svoje upokojitve v letu 1980. Bila je odlična elementarka, kot strokovno rečemo učitelju, ki otroke uvaja v svet šole, učenja, želje po znanju, jih uči prvih delovnih navad in moralnih vrednot, ki mladega
KRIŽANKA št. 5/99
človeka oblikujejo za vse življenje,1 H kolikim generacijam otrok je učite'! B Valerija pomagala v svet znanja in k° iti stanovskih tovarišev se je zvrstilo ob "J; pi Med vsemi j e cenjena in spoštovana. V, t) čudno, da sije učiteljica Valerija tudi pfll' ko je odšla v zaslužen pokoj, izbrala Oj mesto za svoj drugi dom. V Ljubljano za1' tu le še na izlet.	j Or
Srečno, učiteljica Valerija, in na fin p( zdrava in prijetna leta.	J
Slika in tekst: Vojko č ‘* V(
A
1 Pc
Rešitev nagradne križanke številka 4/99:
VODORAVNO: ODPIRALEC, KROKODILI, ŠARITA, IT, IKO, MAMA, SMUČARSKI, POLETI, ONO, PARANA, IMAM, METELKO, OL, ROTA, ALAVA, NOSAN, D 0& LATINI, ETNA, IRA, ASA, IRH, TVER, ATI, CARINA, DANA, Zl, BANl|A, SINUS, IKAR, ISAR, ARON, JAVNOST, VRANSKO, ARIOSTO, APRETER
J

UTRINKI IZ DOMAČE POŠTNE PRETEKLOSTI
POSTA PRI STARČEVIH
_ Gotovo je 190-Ietnica pošte priložnost, da se vsaj za trenutek ozremo v preteklost in ^	poste, ki je skozi desetletja, d3, celo skorsj dve stoletji povezoval*! Kmj
naše ljudi s svetom. Žal je tudi ta del domače preteklosti premalo raziskan in kar I je po tolikem času sestavljati mozaične drobce spominov, v kolikor toliko jasno Natančno sliko te tako pomembne javne dejavnosti.
(j. Verjetno se je po letu 1922, ko je 'briška občina kupila stavbo “stare Jiške pošte” (bolj znane kot “stara I . ®Nja”), v kateri je domovala pošta polnih | v» let (danes Bazoviška 19), le-ta preselila . enarjevo poslovno enonadstropno hišo, £ NNJ Titov trg 4, nasproti Ličanove trgovine. Carjevi so imeli na levi strani stavbe Y vino z raznim blagom. Nad vhodnimi dtl Je nanjo opozarjala velika tabla z hs °m FRANCesco STAREC, s čimer j e n'k duhovito zadržal slovenski značaj
^jega imena, moči pa ge je bilo prebrati
Sij
(tudiTt ,• 1
ri„. ;tallJansko. Poslovni prostor na skrajni
t,al p n prostor nad njim v prvem nadstropju i" je k° namendi pošti. Nad širokim vhodom lict (au1 a Postavljena velika uradna poštna |. a. desno od vhodnih vrat pa je bil vgraj en ^ e*ezen poštni nabiralnik. Malemu trgu, jjg.I §a omejevale Starčeva, Ličanova in tel]1 Bj n’k°va hiša z delom struge rečice Icolij irnSt^jCe^ je prav bistriška pošta dala uradno b prg ^aF trg kraljeve pošte”, kot bi lahko Za#	italijanski naziv “Piazzetta R.
la fr Bi«rilka pošta je bila v tem času tudj11;^ena glede za potrebe kraja, imela je 0r telegraf z Morsejevim aparatom, tm p0„fnjz*ran prevoz pošte na železniško d0 aJ° in dostavno službo. S stalnim ^v0j°kom novih in novih uradnikov, gr ,, Clne> policije in številnih, predvsem ^ PoVe.enih delavcev, seje obseg dela stalno
* Prj ^ delovanju te pošte nam je prijazno zA Usl^Ved°val petinosemdesetletni 5Klili ip QZ,enec te pošte Franc Batista Condov KdS1 dej kriVal številne zanimive podatke o -A p0^anJu bistriške pošte. Šefica, kot so Pav§j?„uPravniC0 imenovali, je bila “gospa Pav-C. ’ bčerka znamenitega gospoda Ivana !g0(ibCa’ dolgoletnega dirigenta bistriške Pslum na Pitala. Bila je šolana poštna ^yj Sp0g enFa in sprva j e kar sama upravljala ji s n*m telegrafom. Italijanske oblasti so Po« ,ernenile priimek in tako je uradno Stala“s.gnoraPavesi”.
štjr^ Pripovedovalec Franc Batista je kot ,M£|«V0je Metni fante na pošti zamenjal
ElW "ririnajsT,;
||4 SvojeJu ------------------ .--------------,
y °stal8 Drata> k°je odšel k vojakom, in sam ipjj, !*a P°šti skoraj deset let. Sprva je le dog0 3 telegrame. Prenos telegramov so po A Pašei^0rier|i tarifi plačali naslovniki, ki so i Vej U ITI'ademu poštaiju včasih dali kaj /?ef./Z(rriarsikdaj pa tudi nič. “Advokat A h>i'	m'je vedno za vsak telegram dal 2
; Se « *Provje bilo blizu, skoraj čez cesto ”, 9rfv0^minja Franc Batista, ‘‘Enako tudi ^eDi0 Franco v gradu na Daljnem Pod	Za prenos pošte v opekarno Aita
Pa je A° Bukovico sem dobil kar 5 lir. Ker ^oje ' ° daleč, sem prej stekel v Trnovo v
Kike:sko delavnico Petrič, se sposodil V \da 'J zanJ plačal vsakokrat po pol lire. 5K? ^boij Q n' Bilo takih telegramov kaj več
W Cn
/ Praj,c ^ašČanjem poštnega prometa so ^Porni ■ *sto na pošti redno zaposlili. ^žjak^a 86 ^di ostalih uslužbencev: Fani Ppravn • P.0ro^ena Ličan, kasneje je prišel še ^ani pJCl„n nečak Egon Pavšič, tuje bila tudi
kaSne.	UrSP.nvn 17 Trnrvttprra Vi ip
J,agajn0^^arjeva, ki je vodila poštno
"-snej - Urščova iz Trnovega, ki je ^tar£c Pdšla v Avstralijo, pa Štefanija klagaj enarjeva, ki je vodila poštno y stargi s ,^era Hrvatin iz Vrbovega, njeni ^abfjgj,1 * dolgoletni oskrbniki na “Rifugiu d°Rka C ^ ^nnunci°” na Sviščakih pa V Stefanč-.ell.8°j Rejčeva iz Trnovega, por. P°šti. Pajču-!e	v glavnem najablaniški
1,4 p0§ti ■ lc’ Schobova idr. V se poslovanj e SrJe ^lo biti v italijanskem jeziku. t°liko) (jg* tndesetih let je bilo poštnega dela j bj]0 80 §a komaj zmogli. Na Bistriškem y yUžben °8rornno novih došlekov, -ž kradjij Cev> vojaščine, delavcev, ki so §0Zdu ; 6 v samem kraju, temveč tudi v , *e*e2ni|v °b meji z Jugoslavijo. Ob Vadbeni' F°staJ' sta imeli svoja sedeža y . Podjetji GENIO za civilne in
vojaške objekte. Na stotine delavcev je bilo vse okrog. Samo njihovih pošiljk, pisem, kartic je vsako soboto prišlo na pošto v dveh polnih poštnih vrečah, pa tudi njim namenjene pošte je bilo ogromno. Razvrščanje pošte se je zato ob sobotah zavleklo marsikdaj pozno v noč. Tudi denarnega poslovanja je bilo veliko, saj so delavci, pa oficirji in italijanski uslužbenci iz vseh naših krajev Italije pošiljali domov svoje zaslužke in prihranke.
Tudi policija sije dala veliko dela, še posebej pa bistriškim poštarjem. Zaradi bližine državne meje so stalno preveijali vse, ki so prišli na Bistriško. Franc Batista se spominja, da so s policije dobivali dnevno
kar na vlaku. Ta pošta je imela tudi svoj posebni poštni žig z oznako železniške relacije Reka - Št. Peter. Gospa Albina, soproga našega pripovedovalca Franca, je kot mlada uslužbenka zavarovalnice pri Ječkovih v Trnovem morala kar večkrat s kolesom v trdni temi hiteti na železnico k zadnjemu poštnemu vlaku, da ne bi uradna poročila zamudila določenih rokov, in prav nihče j e ni vprašal, če jo je kaj strah. In bilo jo je kar pošteno.
‘‘Poslovanje pošte je moralo biti zelo skrbno vodeno. Delovanje pošte je stalno nadziral strogi inšpektor Fulco z reške poštne direkcije. Že na drobno napako pri denarnem poslovanju je lahko sledil odpust uslužbenca, pa čeprav se je kasneje ugotovilo, da on ni bil kriv, ” se spominja Franc Batista. "Zato smo morali vsa dnevna poročila skupaj s poštnimi odrezki in potrdili
Starčevo poslopje. Na levi stranije bila lastnikova trgovina z živili in mešanim blagom, na desni pa sedež bistriške pošte med letoma 1922 in 1940. Po pošti se je imenoval tudi trg pred njo “Piazzetta R. Poste (Izvirno razglednico hrani Lojze Fatur.)
Uslužbenci bistriške pošte pred poštnim uradom pri Starčevih v letu 1930. Z leve Fani Bizjak-Ličan, Egon Pavšič, Fani Uršič, Štefanija Starec Čenarjeva, Vera Hrvatin, Franc Batista Condov in Lojzka Čeligoj Rejčeva por. Štefančič, sedi upravnica pošte gospa Pavšič. (Izvirno fotografijo hrani ga. Vida Hrvatin Gojkovič.)
tudi do 150 šifriranih telegramov, ki jih je bilo treba odposlati na Reko in dalje po Italiji. Vsaj toliko pa je bilo tudi došlih telegramov. Ker upravnica ni več zmogla vsega dela, so se dela s telegrami lotili tudi drugi. Tudi sam j e kmalu odlično obvladal tako Morsejevo pisavo kot delo s telegrafom.
Prevoz pošte na železniško postajo v Trnovem in prevzem došle pošte je opravljal “stari Janže” Kaučič z malim vozom in konjem. Po sortiranju pošte jo je še raznesel po Bistrici. Pismonoša za okoliške vasi je bil domačin Matevž. Stari Janže, ki gaje kasneje nadomestil njegov sin Maijo, je bil zadolžen tudi za prevoz pošte s trnovske pošte. S prevozom pošte s konjem in vprežnim vozom seje kasneje ukvarjal tudi Andrej Čeligoj iz Trnovega. Tedanji vlaki so imeli namreč dodan tudi poštni ali ambulantni vagon s poštno službo. Zamudniki so zato lahko svojo pošto oddali
skrbno zložiti, povezati z vrvico in shraniti v zgornjih prostorih pošte. ’’
Franc Batista je leta 1935 moral k vojakom, po vrnitvi domovje le še malo časa delal na pošti, nato seje zaposlil v Tomšičevi lesni tovarni. Leta 1938 je upravnico pošte zamenjal njen nečak Egon Pavšič. Pošta pa seje kmalu preselila čez cesto v Kovalovo hišo, sedaj Levstikova 5. Vhod je bil s ceste, pošta pa je bolj prostorna in je tam prestala drugo svetovno vojno in še nekaj let po osvoboditvi. Kljub tolikim letom od tedaj, ko je naš sogovornik delal na bistriški pošti, se rad spominja svojih poštnih let pred šestimi, sedmimi desetletji in pogovor o bistriški pošti mu je bil očitno v veselje. Pri gornjem zapisu so bili avtorju v veliko hvaležno pomoč tudi še ga. Pepca Gržina, Vida Hrvatin Gojkovič, Lojze Fatur, Darinka Šajn, Stanko Zidar Poštarjev in Jelka Kobal.	Vojko Čeligoj
»SHOD OB SV. FLORJANU« (SHUOT KU KODA)
Shod je največji krajevni praznik, vezan na določenega »patrona«. V našem primeru je to sv. Florjan. Ne praznujemo ga samo v eni vasi, ampak celo v treh vaseh: Dobropoljah, Zarečici in spodnjem delu Rečice. Obenem pa je sv. Florjan tudi zavetnik vseh gasilcev. Od nekdaj so bili gasilci ne samo koristni in potrebni, ampak tudi cenjen del družbe, zato so bili vedno povabljeni tudi na naš shod.
Kako je bilo nekoč ob tem prazniku, zelo slikovito opisuje Irena Batista v svoji noveli, izdani v knjigi Ranjeno drevo.
Ko je jelo nabrekati popje, se je življenje na vasi spremenilo. Ne samo, da se je pričelo delo na polju, pomladje vdrla v sleherno hišo. Začela se je temeljita pomladna čišča.
Bližal se je sv. Florijan, vaški patron, praznik, ko je bilo treba vse še prav posebej in skrbno postoriti.
Ob vznožju vrtov teče potok in tja so hodile perice izpirat žehto. Voda je bila mrzla, roke premrle. Vrat se je upogibal pod težo lesenega škafa, polnega opranega perila, nosečega na glavi, ko so, loveč ravnotežje, prihajale navkreber.
Moški so z apnom prebelili očrnele kuhinje. Vprenekateri je še plapolal ogenj na ognjišču. Pometena so bila dvorišča, pograbljeni vrtovi.
Iz hiš je zadišalo po veliki peki že nekaj dni prej.
Gospodinje so kar tekmovale med seboj v pripravi raznih dobrot. Seveda je bilo to odvisno tudi od gmotnih razmer posameznikov. Premožnejši so si lahko privoščili več, ponekod pa je bilo le za preživetje.
Vendar so ta praznik želeli občutiti vsi. Povabljeni so bili sorodniki, prijatelji, znanci, dobrodošel je bil vsak gost.
Praznovali so vedno v nedeljo, ne glede na to, kateri dan v tednu je bil god njihovega patrona.
Dopoldan so šli k maši v cerkev sv. Florijana v zahvalo in v prošnji, da jim varuje njihove domove pred ognjem. To je bil svečan uvod v slavje.
Sredi popoldneva se je pričel ples. Imeli so ga v kakšni večji lopi ali pa sredi vasi, na prostem. Postavili so oder, ga ogradili in okrasili s smrekovimi vejami. Vedno se je našel kak godec, ki je obvladal meh, in veselju ni bilo ne konca ne kraja.
Dekleta so stala ob ograji kot na ogled, bila so ozaljšana, vfrfotavih oblačilih, s pentljami v laseh. Pred njimi so pohajali fantje, razposajeni in igrivi. Pozorno so jih ogledovali in si izbirali plesalko. Ob prvih taktih harmonike so se veselo zavrteli.
Bila je prvič med njimi. Vsa dekliško mlada, v rožnati obleki, poudarjajoči njen život. Svoje bujne lase je ukrotila v dve kiti in vanju vpletla pentlji, obula je bele bombažne nogavičke in črne sandalce, ki jih je napravil čevljar prav za ta dan.
Počutila seje nekako nebogljeno, razgaljeno predfantovskimi pogledi, ki so jo ocenjujoče motrili. Njene velike, modre oči so izdajale vznemirjenost.
Pod se je polnil s plesalci. Pari so se vrteli v ritmu polke, vedno bolj razposajeno. Stala je in čakala. Potlej ga je zagledala. Iskal jo je z očmi in se ji počasi bližal. Zajela jo je panika. Rada bi ušla, a noge se niso premaknile. Bolj kot se je bližal, bolj je kamenela. In ko jo je prosil za ples, se je nerodno nasmehnila. Prijeljo je čez pas, in že sta bila med ostalimi. Sprva se je komaj premikala in ni ujela koraka, a potlej, potlej je šlo vedno bolje. Prepustila se je ritmu in njegovim rokam. Vrtela sta se po taktu harmonike, vrtela z drugimi tako, da se je počasi pričelo vrteti tudi v glavi. Ritmično cepetanje nog, občasno močnejše udarjanje peta ob pod, enakomerno valovanje teles ji je povzročalo omotičnost.
Shod ni več tisto, kar j e nekdaj bil. Pristne dmžabnostije vse manj, vsi se zapiramo v ozke kroge. Plesi so pozno v noč in namenjeni le mladini. Domačega prepevanja in muziciranja skoraj ni več, še manj pa priložnosti, da se v prijetni družbi pevcev in muzikantov ter ob dobri kapljici in domači hrani sprostimo in pozabavamo. Zaradi vsega naštetega smo se v kulturnem društvu Vasovalec odločili, da pripravimo shod nekoliko drugače. Radi bi, da spet postane praznik vseh, tako domačih kot povabljenih.
»SHUOT KU KODA«
»OBUDITEV OBIČAJA VSAKOLETNEGA PRAZNIKA VAŠKEGA PATRONA«
SHOD OB SV. FLORJANU - NEDELJA, 9. MAJ 1999
V REČICI PRI ILIRSKI BISTRICI / PRI KORAJŽNIKU
PROGRAM:
1.	Maša v Dobropoljah pri sv. Florjanu (15.00)
2.	Mimohod gasilcev in žegnanje vozil ter prapora
3.	Kulturni program na dvorišču gostilne pri Korajžniku (16.15)
a.	) Prvi pk s - DRUŽINSKI TRIO VOLK (frajtonarica, violina, kontrabas)
-	polka
-	valček
-	drobljanc
b.	) Društvo kmečkih žena (petje, pripovedovanje)
c.	) Harmonikar Janko Batista
d.	) Hrušiški fanti
e.	) Ljudska godca Slavo Batista z vnukinjo Metko
f.	) Harmonikar Marjan Ban
g.	) Oktet Komatija iz Istre HR
h.	) Harmonikar Jožko Škrlj
i.	) Vasovalec
4.	Ples - igra ansambel SNEŽNIK (18.00)
Prireditev je etnološkega značaja in j e neprofitna.
Organizatorji: Kulturno društvo »VASOVALEC. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA in TURISTIČNO DRUŠTVO.
VABLJENI VSI, ZA JEDAČO IN PIJAČO TER DOBRO VOLJO JE POSKRBLJENO!
PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU
Misli in utrinki iz mojega dnevnika
Ezopova bajka o vetru in soncu, ki sta se prepirala, kdo j e močnejši. Kdor bo prvi pripravil moža, da si bo slekel plašč, bo zmagal.
Veter je začel. Veter je vedno močneje pihal, dokler se sunki niso spremenili v tornado. Toda čim močneje je pihal, bolj seje možakar zavijal v plašč. Ko je veter prenehal, j e možakarja prijazno obsijalo sonce. Sijalo je vedno močneje in topleje, dokler si možak ni slekel plašča.
Takrat j e sonce vetru zaupalo skrivnost: prijaznost in blagohotnost sta močnejši od nasilja in neučakanosti. To pravilo velja za kupce, delavce in prijatelje.
Pot srca do srca
Temeljno pravilo ali čista resnica je, da se skoraj vsi ljudje, kijih srečujete, počutijo tako ali drugače več vredni kot vi. Zato se boste najbolj zanesljivo prikopali do njihovih src, če jim boste znali na iznajdljiv način povedati, da iskreno priznavate njihovo pomembnost.
Tudi vsi narodi si mislijo, da so boljši od drugih. To povzroči tudi vojne in spreobračanje ljudi npr. krščanstvo.
Dale Carnegie
pripravila: Neta Vergan
Snežnik - stran 8
PO OBČINI
1. maj 1999
MLADI PROTI DROGI
VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI
NK II.Bistrica, točneje ŠD Nogometna šola Bistre, se v letošnjem letu že tretjič vključuje v vseslovensko športnozabavno akcijo z preventivnim značajem “VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI”. Akcija seje v vseh štirih letih obstoja razvila v pravo gibanje, saj bo v letošnjem letu sodelovalo kar 54 mest, organizatorjev lokalnih prireditev, samo idejo o prireditvi pa je prevzela tudi Evropska zveza športa in zdravja - CESS. Le-ta je prvič v lanskem letu v okviru svojih članic organizirala takšne prireditve po vsej Evropi in takoj prejela priznanje kot najboljša evropska akcija leta 98, kar je potrditev odlično zasnovane in izvedene prireditve, ki bo tudi letos gostovala v Evropi.
Lokalna prireditev v II.Bistrici bo po sklepu organizacijskega odbora, v katerem so poleg članov ŠD Nogometna šola Bistre tudi predstavniki občinskih družbenih organizacij, ki se ukvarjajo z preventivnim delovanjem proti drogi in narkomaniji (med njimi j e tudi LAS - lokalna akcijska skupina za boj proti drogi), v soboto, 22. maja 1999, v Športnem parku Nade Žagar v Il.Bistrici. Na ta dan se bodo v bistvu odvijale športne prireditve z zaključnim dogajanjem na osrednjem prireditvenem prostoru, sicer pa bo akcija potekala od začetka aprila do konca septembra, ko bodo organizirane različne akcije in predavanja, vse z namenom preventive proti narkomaniji.
Na osnovi rezultatov lanskoletne prireditve bo letošnja izvedba Vetra v laseh doživela nekatere organizacijske spremembe. Predvsem bo prireditev trajala od jutra (10.00) do zgodnjih večernih ur (predvidoma 19.00), zaradi obsega tekmovanj in števila udeležencev se bo dogajala na dveh prizoriščih (Športni park NŽ in stadion Trnovo) s slavnostnim zaključkom v parku NŽ. Polog običajnih disciplin za to akcijo: tekmovanja mešanih
ekip v košarki trojke in odbojki na mivki, likovnega izražanja in rolanja, se v letošnjem letu uvajata tudi dve novi disciplini, in sicer tekmovanje v uličnem plesu ter tekmovanje v skate-anju. Seveda pa je v običajnem bistriškem programu tudi nogomet, ki bo tokrat potekal drugače. Nogometaši bodo namreč nastopali tudi v trojkah - v tako imenovanem Street hali nogometu, v ekipi pa bodo morale nastopati tudi punce. Poleg športnega dogajanja bomo v letošnjem letu poizkušali z dodatnim glasbenim in kulturnim dogajanjem, ki se bo iztekel v končno podelitev priznanj in nagrad najboljšim na tekmovanjih. Kot vsako leto bo tudi letos potekala zaključna vseslovenska prireditev, ki bo 19. junija v Slovenski Bistrici. Tja zagotovo odide 50 najuspešnejših tekmovalcev iz II.Bistrice.
Letošnjo akcijo je kot častni pokrovitelj prevzel župan občine II.Bistrica, g. Franc Lipolt, ostali pokrovitelji pa so še: Zavarovalnica TRIGLAV OE Postojna, PLAMA-PUR Podgrad, SKB BANKA PE Il.Bistrica, Grafična delavnica BOR Il.Bistrica, PRIMORJE PE Il.Bistrica in TELES Il.Bistrica. Po svojih močeh se bodo v prireditev vključili še ZKD Il.Bistrica, Občinski odbor RK in DPM Il.Bistrica.
Vse zainteresirane otroke in mladino, zanje ni starostnih ovir za sodelovanje pri prireditvi, vabimo, da se v soboto, 22. maja, pridružijo vsem, ki želijo prevetriti II.Bistrico. Sodelovali boste lahko v naslednjih disciplinah:
1.	KOŠARKA
-	mešane ekipe trojk, tri kategorije: 10 do 12 let, 13 do 15 let, nad 15 let
-	vodja: Matej VALENČIČ
2.	ODBOJKA NA MIVKI
-	mešane ekipe četvork, dve kategoriji: do 15 let, nad 15 let
-	vodja: Marjo PRIMC
3.	ROLANJE
-	spretnostna vožnja, štiri kategorije: fantje do 15 in nad 15 let, punce do 15 in nad 15 let
-	vodja: Aleš ZIDAR
4.	ROLKANJE - SKATE-anje
-	spretnostna vožnja, ena ali dve kategoriji odvisno od prijav
-	vodja: Aleš ZIDAR
5.	PLES NA ULICI
-	mešane skupine 3 - 8 plesalcev, točka traja 3 do 5 min
-	vodja: Tea SMAJLA
6.	LIKOVNO IZRAŽANJE
-vodja: Srečko SREBOT
7.	NOGOMET
-	mešane trojke ( Street bali ), tri kategorije: 10 do 12 let, 13 do 15 let, nad 15 let
-	vodja: Vojko KALC
8.	GLASBENI NASTOPI PEVCEV, SKUPIN
9.	NAGRADNI NATEČAJ - traja od 1.4.1999 do 30.4.1999
A. ZA NAJBOLJŠE LITERARNO DELO izbrali bomo tri naj lepša literarna dela na tematiko preživljanja prostega časa
B. ZA NAJBOLJŠI GRAFIT - SKICE izbrali bomo skice pet najboljših grafitov na tematiko akcije Veter v laseh - S športom proti drogi, ki jih bomo narisali in razstavili na vidnih mestih v mestu Il.Bistrica.
DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE DO 14. MAJA 1999 pri vodjih tekmovanj, učiteljih telovadbe na OŠ in Alešu Zidarju na telefon 041/688-621, 42-062.
POČITNIŠKE
DEJAVNOSTI
V
SAMOSTANU
V času majskih počitnic, natančneje 28., 29. in 30. aprila, sta župnijska KARITAS 11. Bistrica in sestre de Notre Dame v samostanu Ilirska Bistrica pripravili za osnovnošolske otroke že peto leto zapovrstjo pestro ponudbo ustvarjalnih dejavnosti. Otroci so se lahko vključili v delavnice vezenja, izdelave rož iz krep papirja ali delavnice drugih ročnih spretnosti, da bi se učili izdelovati lepe in uporabne izdelke, kot so vezeni prtički, rože in cvetlični šopki iz krepa, ovitki za zvezke in knjige, lončki za svinčnike, okviri za slike in drugi izdelki.
Veselo in prijetno delo je navdušilo voditelje delavnic in udeležence počitniških dejavnosti. Letos se jih je udeležilo nekaj čez dvajset otrok, vsi pa so dejali, da si želijo še več takšnih počitnic.


PLANINKI
DARINKI
ŠAJN
ob njenem visokem jubileju čestitajo in želijo vse najboljše domače planinke in planinci.
%

JAMARSKA
ŠOLA
J. D. Netopir Ilirska Bistrica organizira šolo za začetnike.
Jamarska šola prične 7. maja. potekala bo vsak konec tedna. Vpisujemo tečajnike, starejše od b let.
Prijavite se na naslov: J. P' NETOPIR, P. P. 23,6250 ILIRSKA BISTRICA ali na telefon 444 071 ter 41 321 v popoldanskem času, kjer lahko dobite tudi dodatne informacij6 o poteku jamarske šole.
PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNI1' ILIRSKA BISTRICA vabi
v soboto, 22. maja 1999,
NA GOLICO (1835 m)
vodi: Igor Primc
v nedeljo, 23. maja 1999,
SREČANJE MLADIH NA VREMŠČICI (1024 m)
Vodi: Igor Primc
PLANINSKA SKUPINA DRUŠTVA UPOKOJENCEV vabi
v nedeljo, 9. maja 1999,	|
NA KUCELJ NAD AJDOVŠČINO
Vodi: Hinko Poročnik
v soboto, 22. maja 1999,
V LOGARSKO DOLINO

yhie
hr- zavarovalnica triglav,
Območna enota Postojna
Življenjska zavarovanja
Rentna zavarovanja
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Nezgodna zavarovanja
Zdravstvena zavarovanja
V Tffff 7

Življenjski krog Zavarovalnice Triglav
Radio 94 d.o.o.
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123 in 24-150
Dve letošnji prireditvi Radia 94 sta že za nami. Januarska »Osebnost leta« in/iarodnozabavna prireitev » »Prijatelji ostanimo prijatelji«, kije v športni dvorani Srednješolskega centra Postojna potekala 20. Marca. Veliko število ljubiteljev domačih viž je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, igralo, pelo, plesalo, pilo in jedlo pa seje do zgodnjih ur prvega pomladnega jutra.
Počasi se že pripravljamo tudi na rojstni dan Radia 94, prireditev, kije večini naših poslušalcev najbolj pri srcu. 1. Julija bo naš radio dopolnil že 5 let, zato se bomo na praznovanje še posebej dobro pripravili. Z nami bodo, kot po navadi, trenutno najbolj priljubljeni glasbeniki v Sloveniji, pričakujete pa lahko tudi nekaj presenečenj.
Morda ste opazili nekatere novosti v programu Radia 94: torkove Zelene minute z Eriko Fišer Pajk, ki ob 10.15 svetuje, katere zdravilne rastline lahko trenutno nabiramo in kako jih za zdravje kar najbolj koristno uporabimo; oddajo, v kateri obravnavamo aktualne teme in je na sporedu v torek ob 18.05, tedensko petkovo javljanje iz naših knjižnic in prehled tedenskih zanimivosti pod naslovom »Dogaja se, pa kaj!«, kiji lahko prisluhnete vsak petek ob 20.15.
Še vedno ostaja » Vsak dan z vami« - vaš Radio 94.
AKCIJA • AKCIJA
20. april -
• AKCIJ/)
20. maj
f
i oof«
1 7 7 Pri
sv(
Izkoristite:	N
Pr
k
UGODNE ČENČ "a
(vse cene so s prometnim davk011,

SUPER PLAČILA/Č Ki
SiOL registracija
(10 ur brezplačne uporabe Interneta)
zgoščenka revije PC & Mediji
jE^oščen kaNaj J99 ^
POGOJE
: (gotovina - dodaten popust krediti do 12 mesecev plačilo s čeki in karticami)
‘Ki
BOGATO PONUDB^
\\ \ \ v * ' 1 V

Priporočamo nakup monitorjev Classic in Onix od 30.490 SIT naprej! • Po zelo ugodnih cenah
od
20.900 SIT naprej dobite tiskalnike Lexmark! • Za ceno 49.000 SIT lahko kupite odlicen barvni tiskalnik HP DJ 710C z matematičnim kalkulatorjem HP 6S Solar! • Za manj 30.000 SIT Ivam ponujamo A4 čitalnik Genius! • Poslovnežem nudimo celovl poslovno-informacijski sistem za enostavno vodenje poslovanja Birokrat P°
akcijski ceni 139.000 SIT! • Vsem, ki se želijo naučiti angleškega jezika
ali
izpopolniti svoje znanje pa lahko priporočimo multimedijski program za učenje angleščiP
Računalnike izdeluje in servisira:
VQC
computers
e-mail:pcx@pcx.si, podpora@pcx.si, www.pcx.si
hoi
hc
SV(
•'ts
Pst
&
Z d

Gregorčičeva 26 • ILIRSKA BISTRICA Tel. & Fax: 067 / 42-368
K
h
K(.
S()
PrE

ŠTUDENT NAJ BO
f Ekonomska fakulteta
V nadaljevanju naše odisejade po fakultetah se v drugi epizodi spopademo z [n° najbolj množičnimi med vsemi - z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, ki je že ,ar nekaj let sinonim za veliko zanimanje in pogojno rečeno varno prihodnost po , U(liju . Z vpisom na Ekonomsko fakulteto boste postali eden izmed vsaj tisočih rUcev, ki vsako leto na novo polnijo njene prostore ter boste z nekaj znanja in
sreče čez_let (po lastni presoji) član družine štiristotih diplomantov.
,. Ekonomska fakulteta (EF) se nahaja na Kardeljevi ploščadi 17 za Bežigradom. Mje s pomanjkanjem orientacije jo bodo prepoznali po dveh značilnih kupolah. Včasih Pa tudi po napisu "ekonom Ione", ki gre marsikomu z EF pošteno v nos, tako daje ta akacija na voljo le nekaj dni na leto. Sedaj, ko vemo, kje je, se lahko posvetimo »hi, kaj je. Glavni smeri na EF sta ekonomija in visoka poslovna šola; slednjo lahko Illnogi obiskujejo tudi v Postojni.
■ Kar se tiče ekonomije, ima ta prvi dve leti enoten program, čeprav te že po prvem niku vprašajo, ali se boš v tretjem letniku vpisal v poslovni ali ekonomski oddelek, ti ». Menditis' kot tele v nova vrata. Poslovni oddelek se takrat razdeli na 5 smeri: trženje, ■Jance, računovodstvo in revizija, management in organizacija ter poslovno-ge|0:^acijska smer. Smetana gre baje na ekonomski oddelek, kjer se program razdeli ev četrtem letniku na: narodnogospodarsko, bančno-fmančno in smer za mednarodno enJavo. Prvi dve leti moraš kot vseh tvojih šeststo sošolcev opraviti 10 izpitov, oziroma • aj 6 za ponavljanje, na to pa le po 8. Predmeti so večinoma polletni, zato je prvo Phno obdobje že v januarju in februarju, sledijo aprilski roki (druga priložnost), nato Po koncu drugega semestra še junijsko-julijsko izpitno obdobje. Seveda ostaja kot , anJa priložnost še zlati september. Poučevale te bodo tudi precej znane face, med j 8im "ministri" Maks Tajnikar, Marjan Senjur, Tea Petrin, kandidat Bogomir Kovač mnogi drugi profesorji, s katerimi boš razvil prisrčne odnose. Izpiti so pisni (pri klhje nujen tudi ustni zagovor), za posameznega pa porabiš za študij dva dni in do mesec. Obstajajo seveda tudi seminarske naloge in kolokviji (bruci: to niso ne kolegiji konzorciji), kjer pa so velike razlike po predmetih v koristih od njih in sami irn tevnostk S knjigami ni težav - dobijo se pri starejših kolegih ali v ekonomatu, ki pa z a °bupno kratek delovni čas. Podobna zgodba je z referatom, kjer urejaš študijske j ČVe, ugodno pa je to, da se na izpite prijavljaš preko računalnika. V sklopu fakultete (pjj16 še Centralna ekonomska knjižnica (ČEK), Evropski dokumentacijski center „ E), seminarski center CISEF, štiri večje (na našo srečo) klimatizirane predavalnice, nj 'zno 40 manjših, restavracija, bife, dve kopirnici, računalnica in ne, golf igrišča pa
let .^enazadnjeje poskrbljeno tudi za športni duh, ki se na fakuleti razvija od drugega 'ka naprej, poteka pa dopoldanskih terminih v športnih objektih na Ježici in Tivoliju. °odi dovolj za drugo epizodo. Če pa vas zanima več o ekonomski fakulteti, Igrajte na www.ef.uni-lj.si, kjer je na voljo kopica informacij o predmetih, obšolskih Vn°stih in vsem ostalem, česar morebiti nismo omenili.
Andrej Tomšič
TUDI LETOS ŠTUDENTSKA TRŽNICA
maja 1999, se bodo vse predavalnice izpraznile, promet bo zastal in slišati bo iw 0stn> srčni utrip Ljubljane. Razlog? Vsi študenti in študentke se bomo zbrali na enem %m sicer na ŠTUDENTSKI TRŽNICI v Rožni dolini, katere glavni organizatorje A da l KIS (Študentski klubi iz Slovenije). Ta prireditev, ki bo letos že drugič, bo povod za to, f^jPrepJ110 s*cer »pridni« in študijsko delovni študentje, enkrat za vselej pozabili na knjige in se ?w°tias ■' * Pestr> ponudbi na stojnicah študentskih klubov iz cele Slovenije. Od 10. do 24. ure PriVa- *n vaš nos sledil vonju raznih kulinaričnih dobrot vseh slovenskih krajev, ušesa se bodo Svobo, a zvokom pristne, domače slovenske glasbe in vaš študentski um se bo počutil ra§e J*ga kot še nikoli. Še tako zgbljene bistriške duše pa tudi letos ne bodo mogle zgrešiti S'r'a se ^ °Ve) stoJn*ce’ kjer bomo spet ponujali naš krompjr na zjvnci, suhe čjšpe, kwozji tildi n 6Ve(*a našo BS oz. šnopček - »taku po domače«. Na študentski tržnici bomo predstavili ■ hitite' °8°tip Kluba in še svežo domačo stran (ali homepage ali webstran po »slovensko«) V Vs^etU (ali medmrežju).
^ 1T1 na ogled, torej na odru, pa bodo Bistre v kar najboljši luči skušali predstaviti »Celica ,č Prid* ^nKnrno društvo Zgbljena legija) in mladi kočanski rock band »Kvatro riti«.
^ ^tiba vruz'te se torej vsem, ki bomo pridno delali za stojnico, in dodajte svoj delček k mozaiku fen ^»dentov Ilirska Bistrica. Tisti, ki pa vam študijske obveznosti ne dopuščajo niti en -t	na’ bodite z nami vsaj v mislih.
> slep je, kdor se s petjem
g« UKVARJA ali SREČANJE MLADIH LITERATOV PRIMORSKE
ste vrsti vi, da spremenite svet," je dejal Branko Zidarič, eden izmed
C C V O I* I ITI /\ »* n 1 - i 1»
. ''S
;ei,j —J --v ua vrsti vi, ua spremenile svei, je uejai DranKO zauaric, euen iz Da .a cev Primorskih literatov.
a literatjP°stati pesnik ali pisatelj težko, j e vedel že Prešeren, pa tudi mnogi ustvar
1 . Pred in no našem naiveriem noptn
Len'1 Er^d in po našem največjem poetu.
a literature je skrita v novih in svežih idejah, ki se rodijo v posamezni! °st' 'n jih stke iz nevidnih niti domišljije.
^nj0.
k s°botoU*]' si°venske literature so se zbarli j jtelu Ti’' aprila’ v ilirskobistriškem ;delke lst ln Predstavili svoje literarne ' / '^ejej	s cele Primorske, celo
,jt | v°jo p0p°P»'n *n >z Trsta, so predstavili ,o yterarnih Zd,° *n Pr°zo. Osemintrideset o rStvarja)ni|'zde'kov, osemintrideset novih I fisija' Upov in osemintrideset čudovitih .V $Pravvoji ° SVetu> posamezniku, ljubezni... ’čele »st1ZdelekJe imel svoj čar, posebej R Lrnj Varjalec vanj izlil svojo dušo. ?hesLvar ^ lzdclkov so podali Dragica n iiteraturUredn'ca Seniorja in svetovalka seLričjn pesnik in prevajalec Ismct D *»la sio ClteL®ranko Zidarič. Mnenja y reVeč očjt^r Pozitivna, vendar je bilo vse 0v’ da mladi svoje pesmi preveč
zavijajo v črnino, da so preveč pesimist in da pojmujejo svojo mladost kot rano je pa vendar tako lepa in polna pričakov Med izdelki je bilo tudi veliko več pe kot proznih del. Vendar sta dve predstavitve in pogovora z mlad ustvarjalci popestrili sobotno dopoli dokazali pa sta tudi, daje slovenska liter bogata in bo bogato cvetela in rojevala r stvaritve tudi v prihodnosti.
Čeprav zna večina zaupati papirju s' misli, pa nismo vsi rojeni pesniki in pisat zato bo žirija izmed vseh sodelujoči! natečejih po vsej Sloveniji izbrala d najboljših ustvarjalcev, ki se bodo septen udeležili srečanja v Slovenj Gradcu.
DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV
V času od 26. do 28. marca 1999 je v Ljubljani potekalo 28. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Tekmovanja seje udeležilo 207 učencev iz glasbenih šol Slovenije ter Glasbene matice Marij Kogoj iz Trsta. Letos so učenci tekmovali v naslednjih disciplinah: harmonika, trobila, tolkala, kitarski duo, komorne skupine z godali in klavirjem. Tako posamezni instrumenti pridejo na vrsto vsaka tri leta (spomnimo se zelo lepega uspeha s 25. državnega tekmovanja, ko je harmonikar Ivan Surina pod vodstvom mentorice Mirjam Jaksetič Dolgan prejel drugo nagrado v svoji kategoriji).
Letos je tekmovanje potekalo nekoliko drugače kot druga leta, za uvrstitev na državno tekmovanje so morali učenci sodelovati na predtekmovanjih, ki so potekala po regijah v celi Sloveniji. Samo učenci, ki so prejeli zlato priznanje, so se uvrstila na državno tekmovanje.
Predtekmovanje za harmonikarje Primorske j e bilo 7. marca v Novi Gorici. Iz Glasbene šole Ilirska Bistrica sta se predtekmovanja udeležila učenca Andrej Barbiš in Boštjan Barbiš iz razreda ge. Mirjam Jaksetič Dolgan. Učenec Andrej Barbiš je na predtekmovanju prejel zlato priznanje in se tako uvrstil na državno tekmovanje, kjer je prejel bronasto priznanje, kar je zopet lep uspeh bistriških harmonikarjev.
Glasbena šola Ilirska Bistrica
MLADI PLANINCI NA TRAVNI GORI
Naš prvi Ietošji spomladanski planinski cilj so bili vrhovi na zahodni strani Ribnice. Travna in Velika gora pa Veliki Marinovec, ki s svojimi 1029 metri kraljuje nad ribniško dolino.
Toliko mladih planincev menda še nikoli ni bilo na Velikem Marinovcu, niti ne pod njegovim vrhom. Bravo snežniški planinski podmladek. V sredini načelnica mladinskega odseka domačega PD Mirjam Čeligoj in predsednik PD Ribnica Jože Ando.ljšek. (Slika: Vojko Čeligoj)
Čeprav nam vremenarji za soboto, 10. aprila, niso obljubili ravno lepega vremena, smo ves dan preživeli na prijetnem pomladnem soncu in že lepo ozeneli naravi. V Knežaku se nas je zbralo nad dvesto mladih planincev s planinskimi mentorji in mnogimi roditelji iz vseh osnovnih šol v občini in do zadnjega kotička napolnili kar štiri avtobuse. Naša pot je bila zelo zanimiva. Peljali smo se skozi Rakek, se za oddih ustavili ob Cerkniškem jezeru, se povzpeli na Bloško planoto in v Sodražici krenili strmo v breg. Pred lepim in velikim planinskim domom na Travni gori nas je počakal g. Jože Andoljšek, predsednik planinskega društva iz Ribnice in nas varno popeljal na vrh gozdnatega Velikega Marinovca. Prav na vrhu te gore smo si odtisnili planinski žig v naše dnevnike, se na veliki zaplati snega dodobra nakepali in se razgledali po okolici. Do planinskega doma smo se vrnili po drugi poti.
Z avtobusi smo popeljali še do Ribnice, kjer nam je turistična vodička gospa Danica razkazala mestne znamenitosti pa tudi zanimiv muzej suhe in lončene robe v starem gradu. V povratku smo se ustavili še pred cerkvijo v Novi Štifti in občudovali mogočno 300 let staro lipo, ki ima v svoji krošnji pravcato počitniško hišico. Najbolj pa nam bo ostal v spomimu prijazen menih pater Niko, ki nam je znal povedati mnogo zanimivega o tej pol tisočletja stari božjepotni cerkvici.
Želeli smo si ogledati še kakšno zanimivost, pa smo se do 18. ure morali vrniti domov, kjer so nas pričakovali starši. Dan nam je v prijetni družbi hitro minil.
Že sedaj pa se veselimo naslednjega planinskega izleta. Vabimo vas, da se nam pridružite.
PLANINSKI IZLET NA DRAGO
Malošolarji iz vrtca Jožefe Maslo smo se v sredo, 17. marca, odpravili na planinski izlet. Vreme ni kazalo najboljše, a poguma in volje nismo izgubili. Nasprotno. Veselili smo se! Napolnili smo nahrbtnike in jo umo mahnili proti Dragi. Med potjo smo živahno klepetali in opazovali okolico. Na cilju pa smo počivali, malicali, se igrali in nabirali zvončke. Joj, koliko jih je bilo! Vrnili smo se prijetno utrujeni, rdečih lic in dobre volje. Sedaj pa razmišljamo, kam naj gremo na naslednji planinski izlet...
Malošolarji in vzgojiteljice Zlata, Sonja in Nadja
op. ur.: V 4. številki Snežnika se nam je v zgornji tekst prikradel tiskarski škrat, zato smo se odločili, da tekst ponovno objavimo. Malošolarjem in njihovim vzgojiteljicam se za neljubo napako iskreno opravičujemo.
ZABAVA NA OŠ JELŠANE
V četrtek, 25. marca, seje na OŠ Jelšane zbralo veliko ljudi. Največ je bilo mam in starih mam, med njimi pa so bili tudi očetje in stari očetje. Zaigrali smo jim igrico, zaplesali tri plese in jih razveselili s tremi pesmicami, ki so bile zelo lepe. Ko je bilo zabave konec, smo z mentorico Romano Benigar razdelili keramične ploščice, na katere smo narisali različne slikice. Ko smo odhajali domov, so bili vsi navdušeni nad nami.
Tamara Maljevac in Doris Potočnik
OŠ Jelšane, 5. razred
NAŠI
MATEMATIKI
USPEŠNI
Mladi matematiki iz naše šole so se v soboto, 17. aprila 1999, udeležili področnega tekmovanja za Vegovo priznanje iz matematike v Jelšanah. Tekmovali so tudi najboljši matematiki iz vseh ostalih osnovnih šol v občini. Podeljenih je bilo 33 srebrnih Vegovih priznanj in kar 11 sojih dobili učenci naše šole:
-	6. razred: Andraž Polak, Maja Hrvatin in Klemen Čeligoj
-	7. razred: Jernej Čeligoj, Doris Komen, Barbara Uljančič, Vesna Valenčič in Martin Kurent,
-	8. razred: Boštjgn Kaluža, Lucija Šenkinc in Nika Jenko .
Šestošolec Andraž Polak in sedmošolec Jernej Čeligoj sta osvojila prvi mesti, sedmošolka Doris Komen pa drugo mesto. Po mnenju ocenjevalne komisije sta bila daleč najuspešnejša Jernej in Doris, zato se bosta udeležila državnega tekmovanja za Vegovo priznanje, ki bo 15. maja v Kopru.
Vsem dobitnikom, še posebno najboljšim, iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov v nadaljnem tekmovanju.
Lara, Maja in Anja iz 5.b OŠ Dragotina Ketteja II. Bistrica
Mladi planinci OŠ D. Ketteja, Trnovo
TEKMOVANJE MLADIH ZGODOVINARJEV
V torek, 13. aprila 1999, je bilo na osnovni šoli Dragotina Ketteja organizirano regijsko tekmovanje iz znanja zgodovine, na temo RIMSKI IMPERIJ IN NJEGOVA DEDIŠČINA V SREDOZEMSKEM IN SLOVENSKEM PROSTORU. Tekmovalo je 50 učencev iz 13 osnovnih šol. Tekmovalci so dve šolski uri reševali testne pole.
V času, ko so mentorji popravljali naloge, so si tekmovalci ogledali knjižnico Makse Samsa, kjer jih je sprejela direktorica ga. Damjana Logar. Povedalajim je nekaj besed o pesnici Maksi Samsa in jim v spomin podarila knjižico Bleščeče prevare. Nato so si ogledali star Hodnikov mlin. O zgodovini mlina in njenem gospodarju jim je pripovedovala članica turističnega društva ga. Vojka Lenarčič. Kljub slabemu vremenu so si učenci ogledali stari del mesta in spoznali drobec bistriške zgodovine.
Tekomovalci so pokazali zelo veliko znanja. Sedemintrideset učencev je doseglo srebrno priznanje, štirinajst učencev pa seje uvrstilo na državno tekmovanje. Med temi štirinajstimi tekmovalci je kar osem učencev iz naše občine, in sicer štirje iz osnovne šole Dragotina Ketteja (Andreja Gombač, Kristina
Čeligoj, Tjaša Rutar, Boštjan Kurent), Katarina Fatur iz Podgrada, Polona Šajn iz
Knežaka, Katja Bubnič iz Jelšan in Ana Lavrenčič iz osnovne šole Antona Žnideršiča.
Vsem tekmovalcem iskreno čestitam in želim čimboljše rezultate na državnem tekmovanju, ki bo v Ljubljani.
Vodja regijskega tekmovanja Heda Vidmar
Snežnik - stran 1 O		OGLASI		1. maj 1999
J Z	X Z	\ X-	_	XX z				
GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJNULOVIČ s p
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124

F* Er T /P O L
TRANSPORT
. Iv I ,
Suma inženiring d o.o
PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA'OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU
[OIC Trnovo J—^.
d cj L
• Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica"3 £T\ f
o	ojLo
‘TUVUS
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne


Informacije: tel. 067/81-188
v	y	v,		y	v		y	v	
v	y	X	y	V		J	V	
								
z	x	Z	X	z		X	z-	
sPt Pot, | $er
h
TPe i
k
cppiama-pur
ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475
JJ v
BREZA d,o.
0,0,
AVTO SOLA
Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799
TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU ZA TRAKTOR,
KI SE PRIČNE 7.4.1999 ob 1600 V PROSTORIH AVTO ŠOLE BREZA
H
dremA
llu
hrv
Pre
N
Sor
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o.	|(j0,
VOJKOV DREVORED 14, 62 50 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641	P0|
sve
liki
--------------------------------------------------r#9s
ski
ProVITA*
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820
z	X	z X
		
ILIRSKA BISTRICA		
Prešernova "7		
v		y	X
___ V___
GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT’
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
10 ARTIKLOV TRAJNO NIŠKE CENE!
VABLJENI
\
PUR?#TEX
d.o.o
Gradišče 51 6243 OBROV
PE PODGRAD
Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon. 067/85-031, 85-210
X:

d.o.o.
Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-280 067/400-281
proizvodnja čistil
čistilni servis
trgovina
VSE ZA CISTEJSE OKOLJE
TRGOVINA
ANti
>Pre
h
Mi
tei
GREGORČIČEVA 2,
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239
MAJICE
KRATEK ROKAV VISKOZA HLAČE OTROŠKE IN
I
!V$i
ite]
ODRASLE KOPALKE BLUZE
dej
\H
N
del
idil,
h
Vabljeni!
v
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica
Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124

FIZIOTERAPIJA
IN TRGOVINA
*.V
%v
%%*, Rozmanova ul. 1
*,V 6250 Ilirska Bistrica
*'*•.*.*•-' tel./fax: 067/41-156
DODATEN PROGRAM
•	limfna drenaža
•	prešo terapija
•	tui-na masaža z akupresuro
•	refleksna masaža stopal
•	podvodna masaža
•	aroma terapija
	y		V			y
X		z	X		y
				
Z	' 1	X		z	x
-^PIRNIC^
*0> 62S0 II. Bistnc* 0<k ^NOVA 2, 067 IaZ
■PJ primorje ppj
Ifl ajdovščinaifl
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
XZ

trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1 592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastocFiem.com / e-mail: plastochem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
*	POLISTIREN
*	POLIPROPILEN
*	POLIETILEN
*	POLIAMID
*	ABS ...
Surovine in polproizvodi za kemično industrijo
Vi
DRŽAVNO PRVENSTVO
V RAFTINGU - SPUST
l	prvi rafting tekmi za državno prvenstvo v Solkanu so še ekipe pomerile v šprintu
f slalomu, nato pa še na dveh tekmah v spustu. RZS je letos določila petnajst tekem, Pomeni pet sprintov, pet slalomov in pet spustov. Vsaka disciplina se točkuje posebej, aar pa je najpomembnejši skupni seštevek iz vseh disciplin.
Tudi tretja tekma v l čtUSLtuie 10. aprila j el(ala na Soči od vasi ^Penica pa do vasi JL 0v° °b Soči. Tekmo — (urbaniziral goriški —I; . Soča rafting’. Na LJ Se je pomerilo 19 .'P, med njimi je bila L! ženska ekipa iz ^Organizatorjev ter
Pra!>.a e*('Pa ‘Vidra’ iz Zagreba. Po novih
-»a eKipa vidra iz AagreDa. po novm RZS je bil start skupinski (po pet JT glede na skupni seštevek točk iz
i * ■ ’ sicue na s Kupni sesteveK tocK iz | LiSnJ|h dveh tekem). Najprej je startalo pet LOših ekip. Tekma je potekala v lepem d0s nern vremenu, voda pa je ponekod pešala III. težavnostno stopnjo. Kot Jv Vadi je zmagala ekipa petkratnih k eLVn'd Prvakov ‘Bober 1’, sledili so fantje
»kj *Pe ‘Gimpex Straža V, tretja pa je bila
__•/tas^borstek Hrastnik’. Bistriška ekipa je
—^sku a dobro 8. mesto potem, ko je v svoji ■ VrJ*lni prehitela ekipo ‘Sulec 2’ ter It^djivo ekipo ‘Extrem Bled’. Na tej W $0 za domačo ekipo tekmovali Simon kjj,lna’ Janez Ferlež, Matjaž Sedmak, Fei1a Kirn, Tomaž Šajn in Sebastjan
*”etrta tekmaje bila 24. aprila na drugem Tcl Slovenije, in sicer prvič na reki Kolpi. i?0 -?v sPUstuje organiziral RK ‘Outsider’ Prvj.1 nice, kije na novo ustanovljen in letos [tekmuje v državnem prvenstvu.
Start je bil nekoliko nižje od vasi Osilnica pri Starih Malnih, cilj pa 7 km nižje pri Bošljivi Loki. Na tekmi j e tekmovalo 19 ekip, med njimi sta bili tudi ženska ekipa ‘Ščuka’ iz Ljubljane ter zagrebška ekipa ‘Vidra’. Startali so v skupinah po pet ekip. Tudi tej tekmi je botrovalo lepo vreme, RK ‘Outsider’ pa je tekmo dobro organiziral. Zmagala je ekipa ‘Bober V, druga je bila ekipa ‘Sulec’ in tretja ekipa ‘Forster iz Hrastnika’. Domača ekipa ‘Mrzla uoda’ je priveslala na 9. mesto. Tokrat je nastopila z rezervnim tekmovalcem, saj je Simona Godino zamenjal Simon Godec.
RK ‘Mrzla uoda’ vabi vse ljubitelje raftinga, da si ogledajo naslednji dve tekmi v šprintu in slalomu, ki bosta 8. maja na Savi v Tacnu.
Sponzorji RK ‘Mrzla uoda’ so: Občina Ilirska Bistrica, Plama-pur, SKB Banka, Banka Koper, Kaas, Teles, In blue Diskoteque, Šenkinc d.o.o. in Johny bar.
Za RK Sebastjan Ferlež
LOKOSTRELSTVO
APRIL V ZNAMENJU BISTRIŠKIH LOKOSTRELCEV
k£jub muhastemu vremenu smo bili bistriški lokostrelci v aprilu zelo zasedeni. Na
Zel0 !linevVn'h treningih smo se pripravljali na tekmovanja, v Jelšanah smo organizirali čaSa ^Pešno mednarodno tekmovanje, dokončno smo uredili naše prostore, kar nekaj
i (lCjs>)a smo posvetili iskanju prostora za strelišče. Verjetno bo bralce Snežnika presenetilo
(eliti, °’da kljub velikim uspehom ostajamo brez zunanje površine, na kateri bi mladi "aŠli°V?,ci lahko trenirali. Potihem upamo, da bomo skupaj s Športno zvezo in Občino del0 bHmerno rešitev. Seveda pa nismo pozabili na tekmovanja, ki odražajo uspešno , klubu.
Kla^kljanski lokostrelski klub je 3. aprila organiziral tekmo v Rakitni. V lepi okolici
.— J	• 1 ■ V V • Z1 A 1 1	. 1 1*1 . 1	1	. 1  — 1 — .—.. X * mm K ni« X/\ ««n m 11 tn t /n
| Ske§a zdravilišča j e 60 lokostrelskih tekmovalcev tekmovalo za čim boljše rezultate. Umanjkanju treninga (slabo vreme) smo se bistriški lokostrelci zelo izkazal, in s tem
dokazali, da spadamo med najboljše klube v Sloveniji.
9. aprila smo v Jelšanah organizirali naše tradicionalno ARROWHEAD tekmovanje. O tem, da znamo tekme dobro
Je^anah°Strelci P° usPe'sno končam tekmi ARROWHEAD
pripravljati, priča tudi udeležba tekmovalcev. Kar 117 lokostrelcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije je prišlo streljati na lepo pripravljeno progo v Jelšane. Ob velikem uspehu domačih tekmovalcev nas je presenetilo tudi zanimanje domačinov, ki so si v lepem številu ogledali tekmovanje. Za uspešno izvedbo
H^itiiH v	tekmovanja se moramo zahvaliti
(sobana Maljevca, ki nam je dala na razpolago svojo hišo, lastnikom parcel na progi, jMSkn ^ P°stav*tev tarč, in vsem sponzorjem, ki so omogočili organizacijo tako zahtevne aaez s Awt®arLka, Banka Koper, Koper, Zavarovalnica Triglav, Postojna, Primorje Ajdovščina, ŽeVr°^(T’ VIVAM d.o.o, DROGA Portorož, Farma Prelog, Sadje S krt).
^	t)v SJ0 *et Lokostrelski klub iz Ankarana organizira AH tekmovanje na terenih Debelega
i	dnevne Mednarodne tekme 24. in 25. aprila smo se udeležili tudi Bistričani. V lepem
| a°^Zai, ^remenu smo tekmovali skupaj z Avstrijci, Italijani in Slovenci. Še enkrat smo v je $e ’ Qa smo dobro pripravljeni, da naši tekmovalci dobro streljajo. V močni konkurenci ^azariaj bolj izkazal Aljaž Simonič, kije že drugič zapored osvojil prehodni pokal Petra >Va*keto n 0 -j Mladinski rezultat. Tudi naše članice v instiktivnem slogu so dokazale svojo a Evr0ps|^Voj Heso prva tri mesta in upravičeno računajo na vabilo za udeležbo v reprezentanco
0 prvenstvo.
, ^^iMenr
iv^etj Ctj"?' članice BB : Nada Rohh 1., Dorjana Šuštar 4., mladinke OL: Dunja Štembergar 2., l!tl0nič \ ^alenčič 1., kadeti OL: Boštjan Kaluža 1Tomaž Rojc 2., mladinci CU: Aljaž | t. Jelša-’ . e^k* OL: Jan Šuštar 1., Josip Maljevac 2.
I i	*• Mlajši dečki BB: Luka Rolih L, dečki OL: Jan Šuštar L, Josip Maljevac 2., deklice
I rwei>čič^ ‘jksmbergar 1., Nina Rolih 2., deklice OL: Vanja Štembergar 2., deklice CU: Sara jL Dunja’ jsac*etj^OL: Rojc Tomaž 1., Boštjan Kaluža 3., mladinci CU: Aljaž Simonič 3., mladinke
embergar L, člani OL: Andraž Čeligoj 7., članice BB: Nada Rolih 1., Dorjana Tatjana Pangerc 6., Ljubica Podobnik 9., veterani CU: Vojko
’nbergar4°'iCa Valenčič 3
j^a	mla(hnci CU: Aljaž Simonič 1., Luka Valenčič 5., članice BB: Dorjana Šuštar 1.,
’ 'Nadin ■ 'fklojca Valenčič 3., članice OL: Dunja Štembergar 5., člani OL: Andraž Čeligoj C1 OL: Boštjan Kaluža 3., Tomaž Rojc 5., Jan Šuštar 7.
\\
Lokostrelski klub II. Bistrica
KARA'
KARATEISTKA SUZANA LOGAR
Karate je iz leta v leto popularenejši med mladimi. V preteklih letih je bilo v klubu Samurai iz Ilirske Bistrice pod strokovnim vodstvom trenerja ustvarjenih več izvrstnih športnikov, ki so na različnih tekmovanjih po vsej Sloveniji, pa tudi izven meja, dosegli zavidanja vredne rezultate. V množici mladih tekmovalcev je tudi petnajsletna Suzana Logar. Uspešna je v športnih borbah in tekmuje v disciplini kate.
KDAJ Sl POSTALA ČLANICA KARATE KLUBA?
V klub Samurai sem pristopila pred petimi leti, natančneje v tretjem razredu, ko smo se morali odločiti za kakšen šport. Tako sem se, kot še nekaj mojih prijateljic, vpisala med karateiste. Vedele smo, da se v tem klubu dela dobro in strokovno, najvažnejše pa j e, da se tu skrbi za vsakega posameznika. Biti mora samurai, kar pomeni biti dober učenec, skratka primeren v vseh pogledih.
SI SE KDAJ POKESALA, KER SI SE ODLOČILA ZA ŠPORT, KI JE ZA DEKLETA MALCE NENAVADEN?
Na začetku svoje petletne kariere j e bilo nekaj trenutkov, ko sem razmišljala, da bi vse skupaj pustila. Vendar se je v meni prebudila močna želja po uspehu, zato sem se vedno znova z zadovoljstvom oblekla v kimono. V klubu Samurai je kar nekaj deklet in ne vidim razloga, da jih v letu ali dveh ne bi bilo še več. To je naporen šport, toda če imaš nekaj rad, potem ni nič težko.
KAKŠNI SO TVOJI USPEHI?
Pred karatejem sem bila uspešna tudi v atletiki. To je bilo 1991. leta, ko sem osvojila prvo mesto v teku na 1000 m, štiri leta kasneje pa sem osvojila zlato medaljo v teku na 1500 m. Moj prvi uspeh v karateju je bil v Zgoniku leta 1996, ko sem v katah in v borbah osvojila prvo zlato medaljo. Kot učenka sedmega razreda sem v letu 1998 postala v Sežani državna prvakinja, istega leta pa sem zabeležila tudi prvi mednarodni uspeh, ko sem na Madžarskem osvojila prvo mesto. Letošnji prvi uspeh sem dosegla v Piranu, kjer sem na turnirjih treh dežel prvouvrščena.
KAKŠNI SO TVOJI NADALJNJI NAČRTI?
Najprej moram uspešno končati osnovno šolo, potem pa bi se rada vpisala na športno gimnazijo v Ljubljani. Odločila sem se za ta šport in mu bom ostala zvesta, dokler se bom lahko ukvarjala z njim. Ko pa bom prenehala z aktivnim sodelovanjem, bom ustvarila nove samuraje.
Tekst in slika: P. Nikolič
1. POKALNA DRŽAVNA TEKMA V KARATEJU
KARATE ZVEZA SLOVENIJE je dne 9. aprila 1999 v Ljubljeni v organizaciji KARATE KLUBA FUŽINE izpeljala 1. POKALNO DRŽAVNO TEKMO v katah in bojih za mladince. Sodelovalo je kar 36 karate klubov s preko 165 mladimi tekmovalci in tekmovalkami. KARATE KLUB SAMURAI je predstavljala tekmovalka SUZANA LOGAR, ki je tekmovala v bojih. Logarjeva, po starosti še starejša deklica, se je odlično izkazala v konkurenci telesno precej močnejših in veliko bolj izkušenih tekmovalk. Po nekaj dobljenih bojih je z diskvalifikacijo vsled zaradi premočnih karate tehnik izgubila boj za srebrno medaljo in tako pristala na 3. mestu.	Karate klub Samurai
KARATE TURNIR V LITIJI
Mlade slekcije KARATE KLUBA SAMURAI so se dne 17.04.99 pod vodstvom trenerja Stojana Šestana udeležile 5. KATA TURNIRJA LITIJA 99. Tekmovanje se je odvijalo v športnem centru v Litiji, in sicer v odlični organizaciji Karate kluba MLADINA. Po uvodni besedi župana Litije in svečani otvoritvi je kar 17 karate klubov s preko 230 tekmovalci začelo s predtekmovanjem v katah.
Tekmovalci KARATE KLUBA SAMURAI so se odrezali z naslednjimi rezultati:
V	kategoriji malčkov je Andrej Spetič zasedel 4. mesto, Mark Ražem 2. mesto in Erik Kocjan 1. mesto v konkurenci 16 tekmovalcev.
V	kategoriji malčic je Tamara Kovačevič na svojem prvem tekmovanju v okrnjeni konkurenci zasedla 2. mesto.
V	kategoriji mlajših dečkov je Luka Mozetič dosegel 9. mesto in Gregor Horvat 5. mesto. Izkazala pa sta se Darjan Smajla s 4. mestom in Tine Maljevac z 2. mestom v konkurenci 44. tekmovalcev.
Pri mlajših deklicah je Sanja Frank dosegla 11. mesto, Saša Štefančič 9. mesto in Saša Fatur 8. mesto. Mateja Hrvatinje osvojila 2. mesto in Doris Brne 1. mesto med 36 tekmovalkami.
Starejše deklice so tekmovale v konkurenci 18 tekmovalk, Mateja Dogančič je dosegla 2. mesto in njena klubska kolegica Anja Čekada 1. mesto.
V	kategoriji kata ekipno je ekipa v sestavi Čekada, Dogančič in Fatur osvojila 2. mesto.
Srečne MALČICE: Doris Brne in Mateja Stefančič
RIBIŠTVO
SOŠKA LEPOTICA SE VRAČA V NAŠE VODE
Eden najstarejših članov RD »Bistrica« Ilirska Bistrica g. Vinko Jagodnik je v prvih dneh aprila doživel izjemno ribiško srečo, saj je v reki Reki, nedaleč od sotočja Reke in Mole, prijel prelepo soško postrv.
Vinko Jagodnik, kije med naj starejšimi ribiči tako po letih kot tudi po ribiškem stažu in j e med drugim častni član družine, je svoj ribiški uspeh opisal takole: »Take ribe so v reki Reki živele pred dvajsetimi leti in nisem si mislil, da bom še kdaj prijel takšno lepotico. Soška postrv se resnično vrača v naše vode, predvsem pa sem vesel, da jo bodo lahko občudovale tudi mlajše generacije.«
Ribiči RD »Bistrica« smo prepričani, da kljub osmemu križu našega ‘OL RAJTA’ tudi ta še zdaleč ne bo njegova zadnja. Želimo mu še obilo lepih trenutkov in DOBRIH PRIJEMOV na naših vodah.
RD »Bistrica«
TEK NA KNEŠKEM V VZPONU
Ekipa starejših deklet OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka se je udeležila VI. šolskega prvenstva v štafetnih tekih, ki je bilo v torek, 20. aprila v Tržiču. Na razdalji 3 x 600 m so nastopile Vesna Mihelj, Jana Slavec in Jana Tomažinčič. V konkurenci 17 ekip osnovnih šol so se uvrstile na nehvaležno a vseeno odlično 4. mesto.
• Ekipo je vodil trener Stojan Bilc, ki že tri leta aktivno deluje z mladimi tekačicami na OŠ v Knežaku. V zadnjem času pa tudi v okviru društva PIŠKOTEK, ki skrbi za mladi tekaški rod. Z mladimi tekmovalkami se uspešnu udeležujejo tekov za Primorski pokal.
Dobre rezultate pa imajo tudi s Šolskega prvenstva v krosu za leto 1999, kije bil 17. aprila v Domžalah. Vesna Mihelj se je v posamični konkurenci deklet letnik 1984 uvrstila na 18. mesto med 120 tekmovalkami. Jana Slavec pa je bila uvrščena na 49. mesto med 127 tekmovalkami letnika 1985.
Naslednja preizkušnja tekačic bo 9. maja na tekmi za Primorski pokal doma na kneškem teku.	Z. Debevc
STRELSTVO - TRAP
TRAP STRELCI V FORMI
Tekmovalci Trap kluba 11. Bistrica so v tej sezoni že v polnem tekmovalnem zamahu, saj so nastopili že na dveh pokalnih tekmah od štirih in v 1. krogu prvega dela trap lige. Rezultati na zadnjih tekmah so vzpodbudni, kar pove tudi dejstvo, da imajo norme za nastope v reprezentanci štirje tekmovalci. Andraž Lipolt je zagotovo član slovenske reprezentance, potencialna kandidata za najvišja mesta v ekipi pa sta še Vlado Petričič in Sandi Rolih. Četrta reprezentantka iz Trap kluba je še Tamara Matko.
Andraž Lipolt seje 26. aprila odpravil z reprezentanco na tekmo Svetovnega pokala v Nikoziji na Cipru. Po zadnjih izidih na tekmah si lahko obeta dokaj dobre rezultate. Povabljena sta bila tudi Vladimir Petričič in Sandi Rolih, vendar se ne bosta udeležila pokala, bodisi zaradi obveznosti bodisi zaradi finančnih problemov, ki jih nastopi v reprezentanci povlečejo za sabo. Sandi, ki ima tačas tretji rezultat v pokalnem tekmovanju za Boštjanom Mačkom in Andražem Lipoltom, bo zato na mednarodnem turnirju v Pragerskem, kjer se bodo pomerile najboljše ekipe in tekmovalci srednjeevropskih držav.
Rezultati Bistričanov na zadnjih tekmah:
1.	tekma POKALA SLOVENIJE, Kunšperk, 20. in 21. 3.1999
Člani: 7.mesto S. Rolih; 11.mesto A. Lipolt; 12.mesto V. Petričič; 22.mesto T. Matko (23 tekmovalcev)
Mladinci: 7. 1. Kompan (8)
2.	tekma POKALA SLOVENIJE, N Gorica, 10. in 11. 4.1999
Člani: 1. mesto A. Lipolt; 6.mesto V. Petričič; 14.mesto T. Matko (16 tekmovalcev); 1 .mesto izven konkurence (4. rezultat) S. Rolih.
Mladinci: 5.mesto I. Kompan (9)
1. krog TRAP LIGA, N Gorica, 3. 4. 1999
Člani ekipe: 1. mesto A. Lipolt; 4.mesto V. Petričič; 17.mesto S. Rolih. Posamično: 15.mesto I. Dekleva; 20.mesto T. Matko (37 tekmovalcev)
Mladinci: S.mesto D. Kožman (11)	Z. Debevc
0LMN
ILIRSKA BISTRICA
ZAČEL DRUGI DEL TEKMOVANJA
V petek, 16. aprila, je odigrana zadnja preložena tekma lige iz jesenskega dela prvenstva. V močnem nalivu sta se v Športnem parku vseeno pomerili jeseni drugo in tretje uvrščeni ekipi Euro MB in KOČANIJA. V zanimivi tekmi s polno priložnosti na obeh straneh je srečno zmagala ekipa Kočanije, kije odločilni zadetek dosegla le 30 sekund pred zaključnim žvižgom.
22. aprila bi morale biti odigrane prve tekme 10. kroga, vendar jih je organizator preložil zaradi izjemno slabih vremenskih razmer. Odigrane pa so tekme v petek, 23. aprila, ko sta se pomerili dve vodilni ekipi lige. Zmagovalec j e bila tokrat ekipa EURO MB, kije ŠD Carinik ugnala z izidom 4 : 2, in se tako izenačila na vrhu. Z izidom 4 : 2 se je končala tudi tekma med Kosič šulni in Praslovan 001. Tekmovanje bo naslednjih devet tednov potekalo predvidoma vsak četrtek in petek na igrišču v Športnem parku, po potrebi pa tudi na igriščih OŠ D. Ketteja in OŠ Podgora.. Med ekipa mi je prišlo do spremembe, saj je odstopila ekipa Kluba Študentov, za katero so igrali člani NK, namesto njih pa se bo vključila ekipa Vojašnice. Študenti bodo zadržali točke jesenskega dela, Vojašnica pa bo svoje nabirala le v spomladanskem delu.
Dokončna lestvica jesenskega dela pred tekmami 10. kroga j e tako naslednja:
1. ŠD CARINIK	9	8	1	0	44 : 12	25
2. EURO MB	9	7	1	1	38 : 14	22
3. KOČANIJA	9	6	2	1	35 : 15	20
4. KOSIČ ŠULNI	9	5	0	4	29:26	15
5. BRKINI	9	3	2	4	22 :24	11
6. KOSEZE	9	3	1	5	29 : 22	10
7. KL. ŠTUDENTOV	9	3	0	6	19:23	9
8. LAJSK V.S.E.	9	2	1	6	22 : 41	7
9. ZLATOROG UTD	9	2	0	7	19 : 41	6
10. PRASLOVAN 001	9	2	0	7	18 : 57	6
11. VOJAŠNICA	0	0	0	0	0: 0	0
KOLESARSKI
BUM!
V drugem letu delovanja je Gorsko-kolesarski klub Snežnik iz Ilirske Bistrice v mesecu maju pripravil pravo kolesarsko senzacijo. Priredili bodo tekmovanje z gorskimi kolesi, ki se ga bodo udeležili najboljši kolesarji z vse Primorske. Tekma, ki bo potekala 9. maja ob 10.00 pod imenom 2. mali pokal Snežnika, bo kot ena izmed petih tekem, ki se bodo letošnjo sezono odvijale na Primorskem, veljala tudi za Pokal Primorske ’99.
Tekmovanje bo potekalo v obliki ‘cross-country’, tj. krožno tekmovanje s startom in ciljem na Črnih njivah. Dolžina kroga je 7,2 km. Za dečke in deklice je pripravljena posebna, manj zahtevna proga, dolga en kilometer.
Tekmovanja se lahko udeležijo tudi domači kolesarji, posebej pa vabimo k udeležbi najmlajše.
Vse informacije dobite pri vodji tekmovanja Karlu Hafnerju - Urbančiču na telefon 067/41-570.
Lep kolesarski pozdrav in na svidenje na Črnih njivah 9. maja 1999 ob 10.00.
Za GKKM. M.
ODBOJKA
KOŠANA NEPREMAGLJIVA
J
Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča je v soboto, 24. aprila, gostila že tretji le MR, turnir ženskih rekreativnih ekip.
Tudi tokrat se izkušene rekreativke iz Košane niso pustile presenetiti, saj so odpra' tako Podgrad kot Pivko z izidom 2 : 0 v nizih ter bile na koncu že tretjič prve.
Za ostali dve mesti so bile v medsebojnem srečnju boljše Pivčanke in si tako prib6, prednost pred Podgradom tudi v skupnem seštevku točkovanja.
Točkovanje je pred zadnjim turnirjem, predvidenim za 7. maj v Košani, sledeče: i-~
1.	Košana - 24 točk; 2. Pivka -12 točk; 3. Podgrad - 9 točk; 4. Knežak -1 točH
MALI NOGOMET
OBČINSKI POKAL ’99 PONOVNO KOČANI JI
Tekmovanje občinskih malonogometnih ekip za POKAL ’99 je potekalo v sobot6, aprila. Nastopiti bi moralo 9 ekip, vendar je zadnji čas odpovedala nastop ^ študentov. V njihovih vrstah je bilo največ igralcev NK II. Bistrica, ki pa niso s1 nastopiti po sklepu uprave kluba.
Predtekmovanje v treh skupinah na treh igriščih v občini je najboljšim ekipam pri6 uvrstitev v nadaljevanju tekmovanja. Zaključne oziroma finalne tekme so izpeljal1’ Športnem parku Nade Žagar. Po zanimivih tekmah sije 1. mesto priigrala ekipa Kočan6 zaradi boljše gol razlike ter s tem tudi pokal organizatorja, Športne zveze II. Bistrica. ]g Rezultati in končna uvrstitev so bili naslednji:
A SKUPINA/ Igrišče OŠ D. Ketteja v II. Bistrici
10,00
11,00
12,00
VOJAŠNICA : PRASLOVAN 001 ŠD CARINIK : VOJAŠNICA PRASLOVAN 001 : ŠD CARINIK Lestvica:
1.	VOJAŠNICA
2.	ŠD CARINIK
3.	PRASLOVAN 001
1 1
0
1 1 0 0 0 2
B SKUPINA/ Igrišče ŠPNŽ v II. Bistrici
10,00	KUDRA : KOSIČ ŠULNI	2 : 3
Lestvica:
1.	KOSIČ ŠULNI	1	1 0 0 3:2
2.	KUDRA	1	0 0 1	2:3
C SKUPINA/ Igrišče OŠ Podgora. Betula
10,00
11,00
12,00
BRKINI: KOČANIJA EURO MB : BRKINI KOČANIJA : EURO MB Lestvica:
1.	KOČANIJA	2
2.	EURO MB	2
3.	BRKINI	2
1 : 5 3 : 2 4: 1
9 : 2
4:6 3 : 8
FINALNE TEKME
14.00	VOJAŠNICA : KOSIČ ŠULNI
15.00	KOČANIJA : VOJAŠNICA
16.00	KOSIČ ŠULNI: KOČANIJA Končana lestvica:
1.	KOČANIJA	2	1 1
2.	KOSIČ ŠULNI	2	1 I
3.	VOJAŠNICA
0 0 2
ŠPORTNE PRIREDITVE V MAJU 1999
ODBOJKA - rekreacija sobota, 15. maja, od 17. ure dalje
ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR
Telovadnica OŠ Podgrad Prijave in informacije:
Športna zveza II.Bistrica tel./fax 067/444-177
ODBOJKA NA MIVKI - rekreacija
sobota, 29. maja,	ODBOJKARSKI TURNIR - VSE KATEGORIJE
od 10. ure dalje	Igrišče na ŠC Trnovo
Prijave in informacije:
Športna zveza II.Bistrica tel./fax 067/444-177
GORSKO KOLESARJENJE - rekreacija
sobota, 22. maja,	IZLET Z GORSKIMI KOLESI PO OBČINI
od 9. ure dalje	Zbor: Športni park Nade Žagar, 11. Bistrica
Prijave in informacije:
Športna zveza 11.Bistrica, tel./fax 067/444-177 in Gorsko kolesarski klub Snežnik, Bazoviška 26
GORSKO KOLESARJENJE
sobota, 9. maja,
od 9. ure dalje
2. MALI POKAL SNEŽNIKA
Zbor: Črne njive nad II. Bistrico Prijave in informacije:
Gorsko kolesarski klub Snežnik, Bazoviška 26 Matej Munih, tel.: 067/42-459,
Klubski prostori, tel.: 067/81-482
KOŠARKA sobota, 29. maja,
od 9. ure dalje
ATLETIKA nedelja, 9. maja, od 12. ure dalje
Pr
k
so
tri
sk
kc
ba
sr
Tt
v$
Ofc
t-i
V(
Pr
h
lo
H,
hi
Pt
01
M
Pt
0s
St
Pt
v
te
Pl
k,
Sl
KOŠARKARSKI TURNIR TOMINJE ‘99
košarkarsko igrišče, Tominje
Prijave in informacije: Aleksander Frank, tel. 067/89-129
KNEŠKI TEK za PRIMORSKI POKAL /vse kategorije
Start in cilj: Grad Kalc pri Knežaku Prijave in informacije:
Društvo P.I.Š.K.O.T.E.K. Knežak,
Stojan Bilc, tel.: 067/84-120 in Vojko Mihelj, tel.: 067/84-452
Športna zveza Ilirska 6,$ J