URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 18. junija 1987	]6
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA.
LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovoru« urednik: Martin Vintec
144.	Odlok o lokacijskem načrtu za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi v Turnišču
145.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Dobrovnik in Strehovci
146.	Ugotovitve in stališča o stanju in problematiki požarnega varstva v občini Murska Sobota
147.	Ugotovitve in stališča o delu začasnega kolegijskega organa v DO Platana
148.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lendava za leto 1987
149.	Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi 3. točke 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske toplice (Uradne objave, št. 5/85).
144
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84), 60. člena Zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 277. člena Statuta občine (Ur. objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK o lokacijskem načrtu za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi v Turnišču
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa lokacijo ,za postavitev novega vodovodnega črpališča, napajalni vodovod s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje, varstvene pasove virov pitne vode v Turnišču, in ukrepe za zavarovanje podtalnice, in črpališča pred onesnaževanjem.
Lokacijski načrt za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi je izdelal IBT Projektivni biroji Ljubljana pod št 7528/052, december 1986.
2.	člen
Meja območja za postavitev novega vodovodnega črpališča zajema sredino pare. št. 691 in 692 k. o. Turnišče v skupni velikosti 600 m2 in je v grafičnem delu označena kot cona O.
3.	člen
Varstveni pasovi virov pitne vode v Turnišču obsegajo:
—	najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, v grafičnem delu označeno kot cona 1 in 0
—	ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, v grafičnem delu označeno kot cona 2
—	širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja, v grafičnem delu označeno kot cona 3
4.	člen
Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost direktnega vpliva na količino in kakovost podtalnice, cona 0 in 1.
Meja pasu sega 36 m od črpališča proti jugovzhodu, 283,3 m proti severozahodu ter 113 m na vsako stran od srednje tokovnice ter zajema naslednje dele parcelnih številk: od pare. št. 583 do 617, od pare. št. 674 in 699 ter del poti, pare. št. 4351 k. o. Turnišče,
5.	člen
Ožji varstveni pas, cona 2, s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti podtalnice in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od roba cone 1 do roba cone 2 en mesec.
Meja ožjega varstvenega pasu, cona 2, sega 108,9 m od roba cone 1 proti severozahodu in 113 m na vsako stran od srednje tokovnice ter zajema naslednje dele parcelnih številk od pare. št. 573 od 588, od pare. št. 618 do 628, pare. št. 630 in del pare. št. 4351.
6.	člen	»
Širši varstveni pas, cona 3, z higiensko-tehničnim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti toka podtalnice proti črpališču. Pretok podtalnice od roba cone 2 do roba cone 3 traja tri mesece.
Meja širšega varstvenega pasu, cone 3, sega 606 m od roba cone . 2 proti severozahoduin 113 m na vsako stran od srednje tokovnice ter zajema naslednje dele parcelnih številk: od pare. št. 224 do 236, 238j 249, 292, 293, od 246 do'268, od 270 do 273, od 467 do 504 od 565 do 576, 634, 635, 638, 639, del poti 4350 in 4351 vse k. o. Turnišče in deli pare. št. 656, 657, 660, 661, 662, 664, 666, 669, do 671 do 681, 682, 682/2 in 683 k. o. Renkovci.
7.	člen
Napajalni vodovod poteka od novega črpališča preko travnika, do poti, Mlinska ulica, nato po poti južno do križišča glavne ceste, ulice Štefana Kovača, kjer se priključi na obstoječe vodovodno omrežje.
8.	člen
Novo vodovodno črpališče bo služilo za oskrbo prebivalstva naselja Turnišča z zadostnimi količinami zdrave pitne vode.
9.	člen
Pogoji za poseg v prostor so naslednji:
—	gradnja vodnjaka
—	ograditev najožjega varstvenega pasu, cona 0
—	izgradnja novega napajalnega vodovoda, ki se priključi na obstoječe vodovodno omrežje
10.	člen
Izvajanje lokacijskega načrta predstavlja celovito izgradnjo v eni fazi
H. NAJOŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
11.	člen
Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti podtalnice in objektov za oskrbo z vodo. V njem velja naslednji režim rabe:
—	. prepovedan je vsak poseg v prostor; razen ureditve obstoječe in nedostopne poti do čarpališča -.
—	površina v coni 0 je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo
—	področje cone O je potrebno ustrezno ograditi tako, da je dostop možen samo zaposlenim oz. pooblaščenim osebam
—	prepovedana je uporaba vseh gnojil in biocidov
—	upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča v coni O
—	prepovedan je izkop zemlje in črpanje gramoza
—	- prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov
—	dovoljuje se košnja trave
—	ni dovoljena sprememba kulture kmetijskega zemljišča
III. OŽJI VARSTVENI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
12.	člen
Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti podtalnice in mora biti označen z vidno opozorilno tablo.
V tem varstvenempasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti:
—	prepovedana je uporaba biocidov in velikih količiti organskega gnojila v kmetijstvu
—	prepovedana je gradnja skupnih čistilnih naprav za odpadno vo- , do in ponikovalnic
—	prepovedane so novogradnje industrijskih poslopij in obrtnih delavnic, dovoljena pa je gradnja stanovanjskih objektov pod posebnimi pogoji
—	prepovedano je odlaganje smeti in drugih odpadkov
—	prepovedano je odvzemanje in pretakanje lahko tekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih tekočin
—	dovoljen je tranzitni promet le po ustrezno zaščitenih cestah ni dovoljena sprememba kulture kmetijskega zemljišča
IV. ŠIRŠI VARSTVENI PAS S HIGIENSKO-TEHNIČNIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
13. člen
Širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja je' namenjen za zaščito toka podtalnice proti črpališču in je označen z
opozorilno tablo. V tem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti: — prepovedana je uporaba biocidov
—	prepovedana je gradnja greznic in ponikovalnic za odpadno vodo — prepovedano je skladiščenje večjih količin lahkotekočih naftnih derivatov in drugih tekočih nevarnih snovi
—	dovoljena je usmerjeno stanovanjska in druga gradnja, čista industrija, in obrt vendar mora biti območje poprej opremljeno z ne- ' propustno kanalizacijo
—	dovoljena je agrotehnika le na podlagi gnojilnega načrta
—	prepovedano je odvažanje zemlje in črpanje gramoza — prepovedano je odpiranje in izkoriščanje gramoznic
—	- čistilne naprave za odpadne vode se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov
—	prepovedana je sprememba kulture kmetijskega zemljišča
V	. KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila II. 12. in 13. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju z določili 11. 12. in 13. člena tega odloka!
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila II. 12. in 13. člena tega odloka.
VI. KONČNE DOLOŽBE
15.	člen
Obstoječe črpališče se lahko ohrani in uporablja v primeru požara, za tehnološko vodo za potrebe združenega dela ali za potrebe SLO. O vseh navedenih primerih odloča upravljalec vodovodnega omrežja.
16.	člen
Za gradnjo vodovodnega črpališča in napajalnega vodovodnega omrežja si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje pri pristojnem upravnem organu.
17.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, organom in skupnostim pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Lendava .
18.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, režim v varstvenih pasovih pa po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo vodovodno črpališče.
Številka: 350-2/87-7
Datum: 9. 6. 1987
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LAINER 1. r.
145
Na podlagi 1. odstavka 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86) in 278. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave občin Pomurja, št. 37/81 in 29/83) je Skupščina občina Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 6. 1987 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Dobrovnik in Strehovci
I.	člen
Uvede se melioracijski postopek v delih katasterskih občin Dobrovnik in Strehovci po ureditvenem načrtu št. 1/87-UN/L.
Melioracijsko območje Strehovci — Dobrovnik leži na zahodu po občinski meji med Mursko Soboto in Lendavo in meji na melioracijsko območje Filovci. Na severni strani sega območje do naselja Strehovci, ceste Murska Sobota — Lendava in naselja Dobrovnik. Na vzhodu in jugu omejuje območje regionalna cesta R 351 v odseku Dobrovnik — Renkovci.
2.	člen
Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije:
a)	Hidromelioracije
—	regulacija naravnih vodotokov,
—	- osnovna odvodnja — odprti jarki,
—	nasip depresij,
—	detaljna odvodnja — polaganje drenaže, ureditev propustov na melioracijskih jarkih, ureditev vetrobranskih pasov,
b)	Agromelioracije:
—	krčenje drevesne rasti in grmičevja ter ruvanje štorov,
—	ureditev poljskih poti, dostopov in prevozov do kmetijskih zemljišč.
—	založno gnojenje,
— apnenje,
—	globoko oranje travnikov,
—	podrahljanje njivskih površin
3.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioracijskem območju dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti drevje in grmičevje in sicer na tistem delu kmetijskega zemljišča, kakor je to določeno z ureditvenim načrtom.
Roki za izvršitev del iz 1. odstavka tega člena so določeni v programu za izvedbo melioracijskih del, ki ga sprejme investitor in o tem obvesti lastnike oziroma uporabnike kmetijskih zemljišč.
Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča v določenem roku ne izvede potrebnih del iz 1. odstavka tega člena odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča.
4.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliorira-nem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju.
Skupno objekte in naprave na melioracijskem območju, vzdrževalna dela, ki sojih dolžni opraviti lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč in plačevanje nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela določa poseben Odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Lendava (Uradne objave občin Pomurja, št. 2/87).
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotoviti trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
5.	člen
Na melioriranih kmetijskih zemljiščih mora način rabe ustezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja mora biti čimbolj intenzivna in ustrezati proizvodnemu programu, ki ga je za melioracijsko območje pripravil investitor v skladu z družbenim planom občine.
6.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje rpelioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišča in vode, da stopijo na njihova zemljišča.
7.	člen
Melioracijska dela se bodo izvajala po naslednjem vrstnem redu:
I.	posek drevja in grmičevanja
2.	izkop melioracijskih jarkov
3.	zasutje depresij
4.	polaganje drenov
5.	izvedba agromelioracije.
8.	člen
Na melioracijskem območju je prepovedan promet z zemljišči, razen v primeru, če postane zemljišče družbena lastnina, prepovedano je tudi parceliranje zemljišč, graditev objektov, sajenje nasadov in gozdnega drevja ter spreminjanje kulture.
9.	člen
Investitor melioracijskih del je ABC Pomurka, KZ Lendava TZO Dobrovnik.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-2/87
Datum: 9. 6. 1987
Predsednik Skupščine občine
	Lendava
Rudolf LEINER I. r.
146
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O STANJU IN PROBLEMATIKI POŽARNEGA VARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA
j
I.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da je problematika požarnega varstva v občini pereča, zato je potrebno temu področju po
svetiti več pozornosti, predvsem preventivni dejavnosti, tako v krajevnih skupnostih, kot tudi v organizacijah združenega dela. V organizacijah združenega delaje potrebno preučiti možnosti, ter si v večji meri prizadevati za organiziranje gasilskih enot na prostovoljni bazi.
2.	Zbori občinske skupščine predlagajo, da požarna inšpekcija v obstoječi kadrovski zasedbi okrepi inšpekcijski nadzor; pri tem pa naj okrepi nadzor glede požarnovarnostnih pogojev na objektih v zasebnem sektorju.
3.	Občinska gasilska zveza naj sodeluje s projektivno organizacijo pri pripravi projektov za potrebe zasebnega sektorja, predvsem gospodarskih objektov (hlevov), ki naj bi v bodoče ustrezali požarnovarnostnim pogojem in zagotavljali ustrezne količine požarne vode.
4.	KZ Panonka, ki kreditira gradnjo gospodarskih objektov na usmerjenih kmetijah, naj bi nadzirala ustreznost požarnovarnostnih pogojev pri takih objektih.
5.	TOZD Komunala je v zimskem času dolžna odstraniti sneg s hidrantov in poskrbeti za neoviran dostop.
6.	OZD, ki imajo vzpostavljen sistem avtomatskega javljanja požara, naj čimprej preidejo na povezavo s stalno gasilsko dežurno službo in realizacijo celotnega sistema.
7.	OZD naj si zagotovijo lastno preskrbo s požarno vodo, ker preskrba iz mestnega oz. internega vodovoda ne zagotavlja zadostnih količin vode, ob izpadu električnega toka pa uporaba ni možna.
8.	Občinska gasilska zveza Murska Sobota naj še naprej vodi aktivnost izobraževanja in usposabljanja občanov za preprečevanje požarov in krepitev požarnovarstvene kulture.
9.	Področje požarnega varstva naj se vkjuči v redni in skrajšani vzgojno-izobraževalni program srednje kmetijske šole v Rakičanu.
10.	Območna samoupravna skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo naj poostri kontrolo nad kakovostjo raket za obrambo pred točo, da zaradi slabe kvalitete raket ne bi prihajalo do požarov.
Številka: 22-6/87-5
V M. Soboti, dne 28. maja 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER I. r.
147
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. maja 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O DELU ZAČASNEGA KOLEGIJSKEGA ORGANA V DO PLATANA
(.	Na osnovi poročila, ki ga je pripravil začasni kolegijski organ v DO Platana, zbori občinske skupščine ugotavljajo, da začasni kolegijski organ DO Platana uspešno izvaja program kratkoročnih ukrepov.
2.	Zbori občinske skupščine pozitivno ocenjujejo dosežene rezultate DO Platana v prvem trimesečju 1987, upoštevaje, da se pogoji poslovanja v tem obdobju še niso v ničemer spremenili,saj bo znižanje kreditov na osnovi pridobljenih sredstev za pokrivanje izgube, dalo efekte šele v naslednjem obdobju.
Kljub doseženim uspehom, pa so v DO problemi v pomanjkanju ustreznih strokovno usposobljenih kadrov, prevelikem številu režijskih delavcev, pomanjkanju obratnih sredstev, veliki investicijski krediti, reklamacije za izdobavljene izdelke ter neizkoriščeni proizvodni prostori.
3.	Ugotovitve začasnega kolegijskega organa o vzrokih za nastalo izgubo v letu 1986 zbori sprejemajo in predlagajo ustreznim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da ugotovijo osebno odgovornost za nastali položaj v DO Platana.
4.	Bistveno seje izboljšalo sodelovanje med DO Platana in službami v SOZD Slovenijales. Rezultat je viden predvsem v ugodnem plasmanu serijske proizvodnje, medtem ko bo na plasman proizvodnje po naročilu potrebno vložiti še več naporov.
5.	Kljub okrnjenim samoupravnim pravicam delavcev DO Platana je informiranost dobra, kar potrjujeta dva uspešno izvedena referenduma. Medsebojni odnosi v kolektivu so se bistveno izboljšali vlada tudi večji red in disciplina.
6.	Zbori občinske skupščine ocenjujejo, da ni možno zagotoviti trajnejše sanacije DO Platana brez kadrovskih okrepitev. Pridobivanje kadrov ne more biti naloga izključno začasnega kolegijskega organa, zato zbori pozivajo družbenopolitične organizacije, da se vključijo v prizadevanja za kadrovsko okrepitev DO Platana.
7.	Začasni kolegijski organ DO Platana in SOZD Slovenijales sta dolžna pospešiti aktivnosti za dokončanje sanacijskega programa, ki mora dati odgovore v smislu ustrezne poslovne organiziranosti, orga-’ niziranja proizvodnega procesa in nadaljnjega razvoja DO Platana.
8.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da je program nadaljnjega razvoja DO Platana dobro zastavljen. V nadaljnji sanaciji pa si mora DO prizadevati za:
—	pridobitev trajnih obratnih sredstev
—	dolgoročno razreševanje kadrovske politike, predvsem za pridobitev strokovno usposobljenih kadrov (tehnoloških)
—	ustrezno organiziranost proizvodnega procesa. — uvesti proizvodnjo v eni hali, ter uvesti dvoizmensko delo
—	za boljšo izkoriščenost proizvodnih prostorov je potrebna pridobjti dodatni program ali pa halo odprodati ali jo dati v najem
—	zagotoviti, da se bodo obveznosti SOZD Slovenijales do DO Platana dolgoročno urejevale, predvsem pri prodaji serijskih proizvodov
—	proizvodnja pisarniškega pohištva mora preiti v višji kvalitetni in cenovni razred.
Številka: 017-1/86-5
V M. Soboti, dne 28. maja 1987
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČERI. r.
148
Na podlagi 265, člena Statuta Občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 37/81) ter 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, . zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
9. 6. 1987 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o proračunu Občine Lendava za leto 1987
1.	člen
V odloku o proračunu Občine Lendava za leto 1987 (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/87) se spremeni 12. ' člen tako, da se v prvi alinei znesek 2.000.000 din črta in nadomesti z zneskom 6.000.000 din.
Ostala določila odloka ostanejo nespremenjena.
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja'pa se od L januarja 1987.
Številka: 400-2/87-3
Datum: 9. 6. 1987
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
149
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. točke 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske Toplice na seji dne 28. 5. 1987
odločilo:
Razveljavi se določba 3. točke 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske Toplice (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 2/85).
Obrazložitev
Na pobudo večjega števila občanov je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe sklepa o uvedbi samoprispevka. Z njo je določeno, da občani plačujejo samoprispevek v denarju v višini 3 % od dohodka, ki ga pridobijo z izdajanjem zasebnih turističnih sob. Po začetku postopka so nekateri pobudniki pobudo umaknili.
Po 11. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 — prečiščeno besedilo) so osnove za določitev samoprispevka v denarju osebni dohodki delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšani za davke in prispevke iz osebnega dohodka, drugi dohodki občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ter pokojnine. Izjemoma se samoprispevek lahko določi tudi od nepremičnin, od prevoznih sredstev ali od strojev in podobno, če gre za samoprispevek, s katerim naj bi se izboljšali pogoji za njihovo uporabo. Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85 — prečiščeno besedilo) uvršča med dohodke od premoženja in premoženjskih pravic tudi dohodek, ki ga doseže občan z oddajanjem opremljenih ali neopremljenih sob.
Ustavno sodišče glede na navedeno zakonsko ureditev ugotavlja, da določba sklepa o uvedbi krajevnega samopri
spevka, ki kot osnovo za določitev samoprispevka v denarju določa dohodek, dosežen z oddajanjem zasebnih turističnih sob, torej dohodek od premoženja, ni v skladu z zakonom in je zato navedeno določbo sklepa po 413. členu ustave SR Slovenije ter ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) razveljavilo.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča Stane Markič, in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Štev.: Ul 48/86-21
Datum: 28. 5. 1987
Predsednik
Stane markič 1. r.